DRABOSNJAKOV AHASVER. Fr. Kotnik. L Naš »r e d o v« med slovenskimi pisatelji Andrej Schusier - Dra-bosnjak, »poreden pauer v Koranlane« je bil plodovi! delavec na polju ljudskega slovstva. To nam pričajo njegova dosedaj znana dela, a tudi dosle še neznani prepisi, ki nam jih je ohranilo slovensko koroško ljudstvo in ki jih skrbno čuva kot dragocen zaklad izza davnih dni. Eno izmed neznanih Drabosnjakovih del je ljudska knjiga o večnem Židu Ahasveru, motiv, ki ga hranijo tudi naše slov. narodne pripovedke o večnem Šuštarju in ki je skrit tudi v pripovedkah o zaprti smrti.1 Prepis je našel v Svečah v Rožu moj bivši celovški učenec Rok Pak. Manuskript je v usnje vezan, 4°, in dobro ohranjen. Obsega več stvari, izmed katerih poročam za sedaj samo o večnem Židu Ahasveru. Ahasver sega do 73. strani in je na tri dele razdeljen. Naslov se glasi: . PREROKOUANJE OD TEGA EBEKSHVSTARJA kateri je she od tista zhasa ukateram je Kristus te Krish na to goro Kalfarjo nosou kateri se she dendonashnje per shiulenji snaida kateri je biv an hudoben Jud inoi she dendonashnji po Suife bandra is jemenam AHAZ FERUS kateri je per Kristusavam terplenji prizhiozh biv. Na Slovensko Spraho prestaulano od Andreasa Shuestarja Drabosinjaka tu je ena Pauro u Karantano inoi Thomasa Puhwaldarja kateri je shribou u tam lete 1850. Na prvi strani knjige stoji v gajici: »Te Bukve slišijo Johanu Dobniku V kostajnah stanujoč V golšovu per Kaižniku.« Vemo, da se je Andrej Schuster rodil 1768 na Kostanjah, o Tomažu Puhwaldarju pa mi ni ničesar znanega. Pred seboj imamo pač prepis koroškega »bukovnika«, ki je znal pisati in brati in je prepisoval rokopise in knjige, kakor so to delali mnogi, mnogi njegovi vrstniki okoli Vrbskega jezera, ki je vzbudilo Drabosnjaka po Rožu, kjer je snoval za statvami Andrejaš, doli v Podjuni, kjer je ciiral in pel Fr. Ledu-Lesičjek, in v Mežiški dolini, ki ima starega Šmelcarja, zapisovalca narodnih pesmi okoli 1800, in 1 Glej: Dr. Fr. Ilešič, Sitni priloži, 2. Zalvorena smrt. (Vječni Žid) v »Zborniku za narodni život i običaje južnih Slavena.« Knj. X. sv. 1. U Zagrebu 1905. Str. 7.-8. / 392 Matija Kresnika-Prosena, in tam gori na zelenem Pohorju, ki je rodilo Jurija Vodovnika iz skomerske fare. Cela vrsta jih je teh, bukvarjev, pesnikov in pevcev iz naroda. Opomba na prvi strani o lastniku knjige Dobniku, rojenem na Ko-sianjah, nam je dobrodošla, ker nam pove, da je bil mož iz Dra-bosnjakove fare nad Vrbo ob Vrbskem jezeru, in nam priča, da so se njegovi spisi nahajali tudi v najbližji celovški okolici, na Golšo-vem in celo v Šent Ruperiu pri Celovcu. Ne vemo pa, koliko je Puhwalder Drabosnjakov spis spremenil, ne, koliko in kaj je sam dodal oziroma na novo prevedel. II. Poglejmo najprej vsebino I. dela!2 »Pavlus od svetega Pisma dohlar«, ki je bil tudi škof v »Šlesbingi«, pravi, ko je bil še »mihen« fant in v »Bilenbergi« študiral, to je bilo pozimi v letu 1547., je šel domu k staršem v »Haimburg« (Hamburg). Prihodnjo nedeljo je videl pri predigi med ljudmi velikega moža stati, ki je imel dolge lase, da so mu črez ramo segali. Bil je skoraj bos, gledal je v »predižnika« in je z veliko pobožnosljo predigo poslušal. Kedar je predižnik Jezusovo ime izgovoril, se je tisti mož vselej »do Hov« pripognil, na svoje prsi »povdarjov« in milo zdihoval. Na sebi ni imel drugega oblačila kakor dolge hlače, katere so bile »drobno strgane«. Zdelo se je, da je bil okoli 50 let star. Več ljudi ga je videlo »skozi mesta rajžali« in so ga videli v »Engelonti«, »Frankrajhi«, v Italiji »al na Vaščam«, v Perziji in Španiji noj »v Polne« (Poljski), »Olisiji« (Lieffland), »v Moskovi«, v Šoilandi in v več različnih krajih so ga ljudje videli in z njim govorili. Temu možu se je vsak človek čudil in imenovani Svetega pisma dohtar je po končani predigi izpraševal, kje bi ta mož bil. In ko je izvedel, je pri njem »noter kero«. Mož mu je takoj začel pripovedovali, kako dolgo je bil v mrzli zimi, in mu je vse modro dopovedal. Dejal je: »Jaz sem rojen Jud v Jeruzalemi z imenom AHAZFER. Moje rokodelstvo je bilo čevljarsko. Bil sem pričujoč pri Jezusovem križanju in pri njegovi smrti. Od tega časa sem veliko dežel in mest preromal.« Povedal mu je, kar se je s Krisiusom pri Pilaiužu in Herodežu godilo, da je na slednje križan bil, vse je povedal noj še več kakor evangelisti noj prigodna pisma poročajo,3 kakšne vladne spremembe so se posebno v orientalskih deželah v tolikih 100 letih dogodile, on je videl od enega časa do drugega, karkoli se je »ževčnega« (zanimivega) zgodilo. Pa iudi o Kristusovih apostolih je 2 Pri reprodukciji vsebine sem se služil — kakor razvidno — z izvirnikovo dikcijo 3 Nemški original: Historischreiber. \ 393 vse natanko povedal, kako je vsakteri živel in na slednje trpel in kje je umrl, vse je natančno pripovedoval. Ko je dohtar Sv. pisma Paulus vse od njega izprašal, se je čudil in je hotel še vse natančneje izvedeti in naio mu je začel Ahac Ferus vse natančno pripovedovati in je pravil: Jaz Ahac Ferus sem v Jeruzalemu stanoval in svojo čevljarsko obrt izvrševal in sem vse videl in slišal, kar se je s Kristusom godilo in kako so ga križali. Tedaj smo mi Judje njega za »kecrarja« (Keizer) imeli in za zapeljevalca celega sveta spoznali. Jaz sam sem rekel z drugimi vred, da je Kristus zapeljevalec ljudstva. Akoravno sem ga s svojimi očmi videl in slišal, sem ga pomagal z drugimi vred preganjati in s sveta spraviti ter celo pokončati. Naio so naši višji farji njega k smrti obsodili in slišal sem Pilatuža sodbo izreči in videl sem, kako so mu težki križ naložili. Naio tečem domu in svoji »hišni družini« pravim: »Sedaj bodo Kristusa pripeljali, pojdimo, gledat, bote videli, kakšen človek je.« In vzel sem oiroka na roke noj sem pred hišnimi durmi stal in čakam, da je Gospod Jezus prišel s težkim križem obložen. Ko ga oni k moji hiši pripeljejo, obstoji Kristus tiho in svoj težki križ na mojo hišo nasloni, kakor bi hotel malo počiti. Naio me je z drugimi Judi vred jeza prijela, začel sem Kristusa preklinjati in naprej goniti in sem mu rekel, da se mora hitro pobrati. Naio me je Krisius trdo pogledal, kdo bi jaz bil, in mi je tako rekel: »Jes ozhem tukai ostati noi pozhiuati, pa ti jemash hoditi ziu suit venka do sodnega dnu.« Naio sem svoje dete raz roke dal, na tla posadil, nisem več tam ostal in sem za Kristusom šel, da sem vse videl in slišal, kako je bil on mučen, žalostno križan in umorjen. Ko je bilo že vse doprineseno, se mi je nemogoče zdelo, da bi bil brez njega. Naio se vrnem v Jeruzalem in nisem več do svoje hiše prišel in nisem več svojih otrok in žene videl, v tuje dežele sem se podal in sem šel iz enega mesta v drugo kakor žalosten pilgram (romar). Po nekaterih letih se zopet vrnem v Jeruzalem in sem Jeruzalem ves pokončan našel tako, da ni ležal kamen na kamnu. Zakaj me pusti Bog tako po svetu romati? Mislim, da hoče Bog na sodni dan Judom živo pričo predpostaviti, da se bodo neverniki in pregrešni spomnili Kristusove smrti. Mislim, da bo Bog z nebes na me pogledal in da me bo hotel iz doline solz poklicati. — Potem ko je Schuestar Ahac Ferus dohtarju Sv. pisma Pavlu vse povedal, se je podal v šole v Haimburg (Hamburg), kier je ljudem hislorije bral in vse »žvaht« reči pravil, kar je v »orientališ« deželah slišal in videl, in je vse povedal, kar se je po Kristusovem rojstvu godilo, tako da se je vse čudilo in tako temeljito je pravil, da je vsak verjeti moral. Kar se pa tiče življenja Judov, ni veliko pravil, 394 ampak samo to, kar so ga vprašali. V Hamburgu in Danzigu so mu dajali denar, on pa je kvečjemu vzel 2 šilinga (to je 11 krajcarjev) in še ta denar je ubogim razdal, da bi pokazal, da denarja ne potrebuje, Bog njega sam oskrbi, ker za svoje grehe pokoro dela. Ko je prebival v Hamburgu in Danzigu, ga nobeden ni videl, da bi se smejal. In v katerosibodi deželo je prišel, tiste jezik je govoril. Tistokrat je »sokororiš« (sachsisch) špraho tako govoril kakor bi v tislej rojen bil. Ljudje iz Hamburga, Danziga in s tam ležečih krajev so ga prišli gledat in poslušat in so sklenili, da je ta svet mož, ker rad posluša božjo besedo in o njej .govori in z veliko pobožnosijo in častjo božje ime izgovarja. Kedar pa je slišal božje ime Jezus Kristus, je vselej milo vzdihnil. Nobene kletve ni mogel prestati. Kedar je slišal, da je kdo božje ime preklinjal, je vselej ostro svaril. Kedar je kdo božje trpljenje preklinjal, je vselej žalosten postal in milo zdihoval ter ga je opominjal, da tega ne sme delati. Dohtar Paulus in več drugih so ga resnično videli. To se je resnično godilo v Haimburgi (Hamburgu), v Roštoki (Roslock), v Libeki, »Vmismarje« (Wismar), Danzigi, v »Konibergi« in v drugih krajih. Dohtar Paulus pove, ker ga je skrbno poslušal, zalo pa mora gotovo resnično biti. Leta 1575. je gospod sekretarius Krištof Krajus tnemški orig. Krause) in magister »Jakobus od Goldstaina« (orig. Hollstein) kot legat na kraljevem dvoru v Španiji bil. Ko se je vrnil, je pravil, da je sam videl moža z imenom Ahac Ferus in z njim »prav španiš« govoril. Še več drugih visokega in nizkega stanu ga je videlo in slišali so, da je on »prav španiš« govoril. Leta 1599. »v mesenci Kosopersk« je od resničnega moža, kateri je iz 5raunschweiga (»Praunšbeiga«) »Vstosburg« (Strafjburg) prišel, pisano, da je ta Ahac Ferus ali »šuesiar od Jeruzalema« v Avstrijo in na Dunaj prišel, od tam pa na Poljsko, iz Poljske v Danzig in potem se je v »Moskovo« podal. Leta 1643 je tudi v Libeki bil, nazadnje v Liflonti in v Krakovi v Polne. V letu 1643 se je tudi v »Moskovi« veliko ljudem prikazal in je z njimi govoril. Nikdo ne ve, kaj vsemogočni Bog s tem možem namerava, vse bo pred sodnim dnem razodeio. »Datum le 11 Merzi v tam lete 1634 D W D Krisostomus Dudelaus Westphalus.« * ¦ * .* 395 II. del obsega »An zapopadik od teh 12 judovščah rodou, ker je sakieri med Kristusi zano martro navožou noj kaj sakieri rued zane štrafe ierbeti more. Od šlraf, katere so čriz te Jude prišle, kateri so pomagali Kristusa mariraii. *Tu je en visok štiman arcat vašči deželi, kateri je od začetka en rojan Jud biu Oman. Ta je zbesied^noj v šrifiah vedov noj rezodeu inu pred štirimi lieiami drukati pustou ino to pisanje lauta laku od sloma do šioma, od rodu do rodu, kakor se bo sedaj bran o.« TA I. SHTOM. Ruben. Ti, ki so iz rodu Ruben bili, ti so najprej popadli Gospoda na vrtu in so ga preč peljali. Bili so najbolj hudobni in so ga še kleli in zasramovali. Kazni, ki so črez nje prišle, so bile pa tele: »H prvemu«, česar koli so se oni doteknili in je še zeleno bilo, je vse v treh dneh usehnilo. »K drujem«, vse kar oni sejejo ali sadijo, nima nobenega ploda. Ko bodo umrli in bodo pokopani, na njih grobeh nobene trave ne bo zraslo. TA II. SHTOM Simion. Judi iz rodu Simion so pomagali Kristusa križati, brez vsega usmiljenja so ga na križ pribijali. Za lega greha deli morajo vsako leto »4 nehke nadluje« (4 lahke nadloge) trpeli, da jim na rokah in * nogah kri ven teče od jutra do večera. i •. TA 3. SHTOM. Levi. Judi iz rodu Levi so našemu Gospodu Jezusu Kristusu v najsvetejše obličje pljuvali in so ga s pestmi bili. Zavolj lega greha morajo sedaj »veliče poteze nosili«, da ne morejo črez brado na zemljo pljuvati in svoj pljunec venkaj vreči. TA 4. SHTOM. Juda. Tisti Judi, kateri so iz rodu Juda bili, so Jezusa Kristusa izdali, da je bil ujet in zvezan. Zavoljo tega greha bo vsako leto 30 oseb izmed njih pomorjenih. Eden drugega bodo izdali in umorili. Za kazen so eden drugemu v svojem rodu tako nezvesti. 396 TA 5. STAM. * Zabulon. Judi iz rodu Zabulon so za Kristusovo suknjo pod križem kockali [»burflali«). Zavoljo tega greha imajo vsako leto »na 25. den Merciusa« nadlogo, da iz njih slezen kri teče, od jutra do večera morajo kri pljuvati. TA 6. SHTOM. Isachar. Judje iz rodu Isachar so Jezusa Kristusa k stebru privezali in grozovito bičali, na njegovem telesu so veliko 100 ran naredili. Zavoljo te pregrehe ima tisti rod vsako leto »25. den merciusa« veliko sto ran in »šremsov« na svojih telesih, tako da kri ven teče od jutra do ^ečera. TA 7. SHTOM. Dan. Judi iz rodu Dan so na ves glas vpili: »Kristusova kri pridi črez nas in črez naše otroke.« Za kazen čutijo vsak mesec na svojih telesih posebne nadloge. Nekateri imajo strašne bolečine, da jim rane pokajo, ki strašno smrdijo in ne morejo drugače zaceliti kakor da se s krščansko krvjo črez in črez namažejo. TA 8. SHTOM. Gad. Judi iz rodu Gad so Kristusu trnasio krono iz tistega trna spletli, ki ima 50 trnov na eni šibi. Krono so z železnimi rokavicami delali, da se niso zbodli in so jo Kristusu z velikim smehom na glavo postavili, z vso močjo gori tolkli, da so trnji skozi črepinjo do možgan šli. Ti Judje imajo zaradi le pregrehe kazen, da ima vsako leto »5. den merciusa« vsakteri 50 tvorov na svoji glavi, da od velike bolečine kri potijo in jim leče na zemljo od jutra do večera. TA 9. SHTOM. Esser. Tisti Juidi, kateri so iz rodu Eser bili, so Kristusu najhujši »šle-pernce dajali« in njegovo truplo vse razklali; zaradi te pregrehe je prava (noga?) eno ped krači kakor leva. TA 10. SHTOM. Nephtali. Tisti Judi, ki so bili iz rodu Nephtali, so svoje otroke v svinjski hlev zaprli, da so mogli z drugimi Judi iti, ko so Krislusa od Anasa k »višimu farju« Kajfažu peljali. Ko so ga mimo hiše peljali, so njih 397 otroci v hlevih plakali in oni so Kristusa skušali: »Povej nam, Krisie, kdo je v hlevih zapri?« Kristus je pa rekel: »To so vaši otroci.« Nato so pa dejali drugi Judje: »Ni res, so le svinje notri zaprte.« Nato je rekel Kristus: »Če so svinje, pa bodite svinje.«*Nato so res svinje postali in cvilili kakor svinje in okoli hodili kakor svinje po 4 nogah, zato ima tisti rod za njih pregreho kazen, da imajo svinjske zobe in ušesa in smrdijo kakor svinje. TA 11. SHTOM. Joseph. Tisti Judi, ki so iz rodu Joseph bili, so žreblje4* kovali, s katerimi b\ imel Kristus pribit biti. Med tem rodom je bila žena, kateri je bilo ime 5eatrix. Ta je Judom svetovala, naj napravijo žreblje brez špic, da bo Kristus veči bolečine čutil. Za kazen imajo Judi iz rodu Joseph žene, ki imajo vsako noč polno »osteživih« črvov, ko dopolnijo 30 let. TA 12. SHTOM. 5enjamin. Judi iz rodu Benjamin so Kristusa z žolčem in jesihom na križu napajali, so gobo z žolčem in jesihom napojili in na trst naleknili in k ustom »podali«, da bi pil. Zaradi tega ne morejo »na viš« pogledati, sramujejo se govoriti, ker jim majhni črviči iz ust lezejo. Pri bičanju je Kristus 5 tisoč udarcev prejel, 5475 ran je njegovo ielo zadobilo. Tako je bilo raztrgano in razklano, da se je ajdu v srce zasmilil, da je ta rekel: Ecce homo. Judje še niso imeli zadosti in so vpili: »Crocifige, Crozifige, to je križaj ga, križaj ga.« Z grehi tudi ljudje Gospoda dostikrat križajo. Citirano je nato E. S 33. 1. v. Johannes 5, 11. v., Es. 5, 1. v., Dan. 5, 29. v. Ljudem, ki požrtno jedo in pijo, se bo godilo, če se ne spoko-rijo, kakor Herodežu, ki je bil od črvov sneden. Nepravični »rihtar« Pilaius je Kristusa k smrti obsodil, čeravno je vedel, da so ga Judje izdali. Nato je ta človek sam sebe vpehnil, mrtvega so vrgli v šterno, notri pa je hudič tak strah delal, da noben človek ni mogel mimo te šterne iti tako dolgo, da so truplo iz šterne zvlekli in v globočino morja vrgli, toda spet ni truplo »od ta špensta« (Gespenst) pokoja imelo. Vsako barko, ki se je tod mimo vozila, je hudič potopil in morali so truplo spet venkaj vzeti in so tisto mrtvo truplo v švaj-carsko deželo poslali in »v Lucifarjovo izaro« vrgli, katero je v neki visoki gori. Tam noiri je še dandanašnji. Hudič ima svoje veselje. Ob 398 gotovih časih tako strašno rjove in vdelje, tam notri ima vsak teden svoje »marakelne« in čudna dela in jih bo do sodnega dne imel. »Tukai se jema en vsaki verni kristjan per tam strašnam exempelni spomeniti ta djanja^te hudobije blisik se varouati, kir jemamo Exempel na tam peklenskam Pilatuži, kateri je ano hudo smert vzev, de še ta semla noi ta voda nja irupuo ni terpeva.« * * * III. del je naslovljen: »Spomien tah Krisijanou kateri bojo brali od tega ebek Shuestarja«. Stvarnik je iz lastne volje poslal svojega Sina na svet, ki se je človeškemu rodu razodel. Nepokorne angele je kaznoval. A tudi človeški rod je bil Bogu nepokoren, prišla je nadenj vsa nesreča in grenka smrt. Bog pa je bil z njim že tedaj dober in ga je otel pogubljenja, ljudje so svoje napake spoznali, Bog se jih je milostno usmilil, siri je kači glavo, božji sin je prišel na svet. Satan ga je skušal, ljudje so ga zasramovali in ga imeli za grešnika, ker je s čolnarji jedel in pil. Pripravili so ga tako daleč, da je bil čisto potrt in kakor največji levi so okoli njega rjuli (psalm 21.). Obsodili so ga na smrt na križu. Izmed Judov je bil ravno tako kakor drugi hudoben tudi tisti šusier Ahac Ferus in se je najhudobniši in najgrozovitniši proti Jezusu obnašal, bil je njegov najhujši sovražnik in je divjal kakor lev. Ko pa je Kristus ž njim govoril, je poslal iz Savla Paulus, iz napihnje-. nega ponižen in stanoviten spoznavavec Jezusa Kristusa. Ni se čuditi, da Ahasver ni prej spoznal Kristusa, ko so vsi Judje vpili »Vstran z njim«, nazadnje pa je zaslišal kakor prerok Izaija v II. postavi. S kraljem »Dafidam« pravi: »Oh gospued izulici mena iz jame tah nadluei (nadlog) noi postaui mena na skauo, čier bom jez stanouitno jeti zamogou, de bom zamogou labe houalili, kier boš mene po-magou.« Čeravno je črevljar Ahac Ferus vse to pred veliko sto leti pravil in pri kristjanih »ni zamogel spoznan biti«, vendar še ves čas o tem v naših »opounačnah dežielah« tega dela sveta isto govori. Kristus je hotel skritega, a vendar očitnega spoznavalca prave vere imeti ob času svojega grenkega trpljenja. Čeravno ga je Bog razsvetlil, je vendar prej »brez cuibna« pred Pilatužem z vsem ljudstvom vred vpil: »Nja kri pridi čriz nas ino čriz naše olroče.« Malh. 27. Tistim Judom, ki niso o velikonočnem času v Jeruzalem prišli, kateri so prebivali v drugih mestih in deželah, ki morebiti niso vedeli, kaj se je v Jeruzalemu ob tem prazniku godilo, tistim je Ahac Ferus grozo-viino dejanje nečednih »puršiov« judovske sinagoge dopovedal, je dejal, »če mi zunaj pokore ostanemo, pojdemo vsi vkup v pogubljenje.« Na svojem dolgem popotovanju po svetu je Ahasver Kristusa 399 očitno pred vsemi ljudmi spoznal, ni mislil kakor poprej njega zatajiti, kakor se s teh bukelc zasiopi, 5og čudovito vodi ljudi, »en liep exempel« zato imamo na Egiptovskem Jožefu, na ovčjih pastircih, na stari Sari, na neplodni Elizabeti, na aposteljnu Pavlu in na drugih. Vsi ti so bili na tem svetu od Boga »vižani«, tako se je godilo tudi z Ahasverom, ki je poprej Kristusa preklinjal, zaničeval in preganjal. Ko pa je Kristus nanj pogledal kakor na sv. Petra, se je skesal in ga spoznal skozi več sto let, v čudnih deželah ga je častil in hvalil in svojo napako vsem ljudem razodel in to za pokoro imel, kakor se dosedaj bere. On vse razume in zna vsak jezik govoriti kakor »te folk uprafinciji«. Ker je v Novem testamentu posebna milost Sv. Duha, je »brumni in sv. mož Ahac Ferus« vse lahko storil, ker je v 5oga zaupal in se je v tolikih 100 letih vseh jezikov lahko naučil. »Žalostni mož« Ahasver bo še dolga leta okoli hodil kakor je potovalo več romarjev, Abraham, Izak, Jakob in izraelski otroci, kakor tudi Gospod sam in ljubi apostoli in veliko drugih svetih, da so blagoslov prinašali kakor se bere »iz gistorije« starega in novega testamenta. Ahasver je ravno v teh letih (1774) zaporedoma od enega kraja do drugega potoval in je še dandanašnji na poiu. To se zdi človeku »ževčno« in težko, toda božje sodbe in reči so skrite, pravi sv. Avguštin. Ahasver je moral »skuez use šprahe«, da bi se vsem ljudem dopovedalo in da bi se k pokori obrnili. Ker nekatera trda srca čisti uk svetih evangelijev ni spreobrnil, mora Ahasver še dandanašnji in do sodnega dne po svetu hoditi, ker mu je Kristus za kazen naložil, da bo en pastir in en ovčji hlev spreoBrnjenih Judov in ajdov poslal. {Johannes na 10. postavi.) Toda nekateri porečo, saj sam Kristus pravi pri sv. Matevžu na 11. postavi: »Jaz sem iz srca ponižen in krotek,« in ker je Kristus vsakemu dobro storil, ni verjetno, da bi bil Ahasveru zavolj ene nepremišljene besede to težko kazen naložil. Takrat je imel skrb, da nas odreši in so vsi naši grehi na njem ležali. Tisti, ki zvesto Sv. pismo berejo, se lahko spominjajo, kako pridno je Kristus ljudstvo učil, vsakemu dobro storil, »Farizejarje« in druge svaril, kakor pri sv. Matevžu na 23. postavi beremo. Koj pri Lukežu na 13. postavi, ko je tako grozovitno lepen in klan bil, ni nobenega preklinjal ali zmerjal, kakor spričuje Izaija na 53. in prvi list sv. Petra na 1. postavi 2. 4., da ni ust odprl in je vse potrpežljivo prenesel pred »fianasam« in Kajfežem in pri Hero-dežu in tudi pri Pilatužu. Ko so pa jeruzalemske žene njega obžalovale, jim je rekel, kakor Lukas pove na 23. postavi: »Oh vi ščere jeruzalemske, kna jokejta se čriez me, ampak čriez sebe ino čriz vaše oiroče. Zakaj bole uidale, bo te r^ail prišou, de poračeie: zveličane so te persi, katere niso doile noi e telese, katere niso rodile.« Tedaj poreča h goram: »Padite čriz nas,« noi k hribom: »Pokrite nas.« — 400 Ko je Kristus na križu visel, je rekel: »Oča odpusti njim, oni ne vijo, kaj na mena dopernašajo,« to je govoril za tiste, ki se spokorijo. Za liste pa, ki so ga ob času njegovega trpljenja zasramovali kakor Farizeji »inu u šriffah večeni,« kakor sv. Markus na 50. postavi pove: celo nespokorni trumi Judov, kateri v nepokori ostanejo, zavolj njih se je zemlja stresla, skale so se razpoknile, sprednje zagrinjalo v templju se je na dvoje raztrgalo, jame mrtvih so se odpirale in je lemola postala črez vesoljen svet in je veliko svetih, ki so spali, vstalo in so se veliko ljudem prikazovali. Pripovedka o Večnem Židu Ahasveru je daleč naokoli razširjena. Kje in kdaj pa je nastala, še ni povsem jasno. Da je izšla iz orienta, dokazuje poročilo v »Historia (anglicana) major«, kjer pripoveduje Anglež Matevž Parisiensis (1228), ki je živel v Parizu, da je spoznal nadškof, ki je prišel iz Armenije na Angleško, nekega Jožefa, o ka-ierem so baje že tedaj vedeli, da je ob Kristusovem križanju živel in s Kristusom govoril. Jožef se je prej imenoval Carlhaphilus. Ko so peljali Kristusa k sodišču, ga je udaril s pestjo in rekel: »Idi hi-ireje, Jezus, idi, zakaj se obotavljaš?« Jezus ga je resno pogledal in rekel: »Jaz grem, toda ti moraš čakati, da se vrnem.« Carihaphila je nato Ananias krstil in dobil je ime Josephus. Od tega časa blodi po svetu in prebiva sedaj v Armeniji. Vsakih sto let zboli, a po bolezni postane zopet 30 leten mladenič. V svojem 30. letu je namreč Zveličarju to sramoto napravil. — Ta Josephus je prišel torej iz orienta. Pripovedka je morala biti takrat v orientu med vzhodnimi kristjani že precej razvita. Njen postanek pa sega preko 12. stoletja nazaj, ker imajo tudi Arabci sličen mit, ki ga stavijo v 16. leto hedžre (7. stoletje).4 Na zapad je prodrla pripovedka zelo pozno, ob koncu 16. in v začetku 17. stoletja. Ko pa se je pojavila, se je zelo hitro razširila in razvila. Najstarejše nemško poročilo o Večnem Židu je datirano v Šlesvigu z dne 9. junija 1564, v njem pa se omenja tudi že leto 1575 in v dodatku omenja, da so »tega moža ali juda« tudi 1599 v decembru baje v Danzigu videli.5 Prvi nemški tisk, na štirih kvarfnih straneh, je iz leta 1602. Prire-jevalec prvega tiska, ki se imenuje Chrisosfomus Dudulaeus Westphalus, je predrugačil dale, 1542 v 1547, 1564 v 1602 in tudi nekatere stvari v tekstu. Iz štirih kvarlnih listov je nastalo sčasoma 32 oklavnih listov, iz »poročila« je vzrastla ljudska knjiga o Ahasveru. 4 Podatki iz »Wetzer u. Weltes Kirchenlexikon«, II. Aufl., 6. Bd., str. 1930 si. 5 Goedecke, GrundriB der deutschen Dichtung, II. Aufl., str. 569 si. 401 Sličen razvilek nam nudila naša »Duhouna branua«,6 pa ludi Kolomonov žegen je naslal na podoben način. Da so podobne sivari, bodisi prazno-verne ali apokrifne, kaj radi liskali na posamezne 4° ali 2° liste, zato priča ludi »Delava«7 in slični listi, ki sem jih na Koroškem videl. L. 1602 je izšla na Nemškem prvič hisiorija o večnem Židu: »Kurze Beschreibung und Erzahlung von einem Juden mil Namen Ahasverus.« Če primerjamo vsebino le knjižice z Drabosnjakovim prevodom, vidimo, da je I. del Drabosnjakovega Ahasvera prevod nemške ljudske knjige o večnem Židu. Leta 1602 je v dodatku še omenjeno 1. 1575, ko so srečali Žida v Madridu. (Prim. odstavek pri Drabosnjaku!) Ni pa omenjeno v knjižici iz 1. 1602, da je prišel 1599 v Avstrijo, na Poljsko in Moskovijo, seveda tudi ne, da je hodil 1. 1643 po Lubecku, »Liflonii« in po Kra-kovem. Že iz lega sledi, da je Drabosnjakov Ahas-ver preveden iz knjižice, ki je bila tiskana po 1. 1643, III. del pa celo po 1. 1744.8 Že knjižica iz 1. 1602 poroča, da je Paulus von Eilzen, dokfor Sv. pisma in lutrovski škof v Schleswigu, 1. 1542 iz Wittenberga, kjer je šludiral," svoje stariše v Hamburgu obiskal in lam neko nedeljo v cerkvi pod prižnico videl Ahasvera, takšnega, kakršnega tudi naš prevod opisuje. Drabosnjak ni prestavil »von Eilzen«, in seveda tudi nima lutrovskega škofa, ker je lo namenoma izpustil. Že knjižica iz 1. 1602 ima Gospodove besede: »Ich will hier stehen und ruhen, du aber sollsi gehen,« kar Drabosnjak prevaja: »Jaz očem tukaj ostati noj počivati, pa ti jemaš hodili« in pristavlja: »ciu svil venka do sodnega dnu.« Pisec iz 1.1602 se je podpisal: »Chrisoslomus Dudulaeus Westphalus,« kakor navaja tudi Drabosnjak, ki datira I. del z dne 11. marca 1634, medlem ko pravi že v poročilu, da je bil 1643 v Lubecku in Moskvi. Primerjajmo številke! Najstarejše poročilo Chrisostomus Dudulaeus Westphalus Drabosnjak Dr. Paulus v Hamburgu 1542 1547 1547 Ahasver v Madridu (v Španiji) (dodatek) 1575 1575 1575 Ahasver v Avstriji (dodatek) 1599 1599 1599 Datum izdanja Slesvig, 9.jun. 1564 1602 11. marca 1634 Ahasver v Lubecku in v Moskvi — — 1643 Ahasver še hodi po svetu — — (III. del) 1744 6 Fr, Ramovš, Zanimiv koroško-slov. rokopis, ČJKZ, II. 1. (1920), str. 288. 7 Glej ČZN III. Donesek k zgodovini praznovanja med koroškimi Slovenci. 8 Nimam nobenega starega nemškega tiska, da bi primerjal prevod. Imel sem ga v Celovcu, a sem ga moral vrniti dunajski knjižnici (1. 1918); primerjam po vsebini, ki je navedena v Weizer-Weltes Kirchenlexikon, 6. Bd., str. 1923 si. 26 402 Kaj še sledi iz iega? Da sta II. in III. del pripovedke nasiala veliko pozneje in da v nemških poročilih in ljudskih knjigah o Ahasveru, kolikor so meni znane, sploh nista bila. Ne navaja jih najstarejše poročilo, ne ljudska knjiga in ne Goedecke. S tem pa še ni rečeno, da jih ni bilo. Drabosnjak je pač prevajal iz knjižice, ki je pozneje dobila tisto obliko, kakršno nam nudi slovenski prevod. Saj je bilo med nemškim narodom veliko izdaj ljudske knjige o Ahasveru, večnem popotniku. Tudi ni dognano, da so bile najstarejše knjižice tiskane v »Leydenu in Bauzenu«. Gorres9 pravi: Die Volksbucher wurden in Koln und vorzuglich in Niirnberg zu Tausenden nach allen Richtungen hin vertrieben. In Frankreich war Troves der ali-gemeine Stappelplatz, von wo aus sie, in gleicher Menge, nur in der Form sorgfaltiger und korrekter wie bei den Deuischen, sich iiber die Nation verbreiteten.« Sedaj tudi razumemo, "zakaj so bili baje tudi naše praznoverne knjige (Kolomonov žegen) in praznoverni listi— letaki (Delava) v »Celiranie« »vdrukani«. S p lošno je potemtakem vir za I. del Drabosnja-kovega Ahasvera dognan. Prevod se naslanja, kolikor sem ga v Celovcu primerjal, popolnoma na nemški original, ki nam celo pojasnjuje nekatere kraje (n. pr. vmismarje etc), kar sem v oklepajih v vsebini omenil. Ahasvera piše Drabosnjak skoraj vedno Ahac Ferus, kar je mogoče bilo že v nemškem originalu tako pisano, mogoče pa po lokalnih vplivih, Ahac se kot osebno, a tudi družinsko ime v celovški okolici pogosio nahaja. Miiller Augusl10 navaja: Ahasve'rus, Achaschwer'osch — Name mehrerer persischen Konige, Name des ewigen luden, kar tudi kaže na vzhodni izvor imena in pripovedke. Omeniti bi še bilo, ali je v slovenskih narodnih pripovedkah ohranjen spomin »o večnem Šuštarju«. Narodno pripovedko »od večnega (Šuštarja) čevljarja« je zapisal J. Novak v Podbrezjah,11 ki pa je drugačna. Tudi na Koroškem še sedaj živi med narodom. V Dobrli vasi pripovedujejo o njem sledeče:12 Ko je naš Zveličar nesel svoj težki križ na goro Morijo in je bil od zadetih mu ran že čisto zmučen in oslabljen, je hotel pri bajti, 9 Die deutschen Volksbucher. Nahere Wurdigung der schonen Hisiorien«, Wetter- und Arzneibiichlein, welche teils innerer Werl, ieils Zufall Jahr-hunderle hindurch bis auf unsere Zeit erhallen hai. Heidelberg bei Mohr und Zimmer 1807. Str. 11 in 12. 10 Allgemeines W6rterbuch der Aussprache auslandischer Eigennamen, 5. Aufi. Leipzig 1870. 11 Glasnik 1859, 3. zv. 12 Zapisal I. Krajnc iz Dobrle vasi, ki je kol podporočnik jugoslovanske vojske padel v koroških bojih pri Šmarjeli v Rožu. 403 » ki je stala ob potu, počivati. V tej bajti je živel in šival neki čevljar. Kristus je hotel nasloniti težki križ na bajto. Čevljar pa ne pusti nasloniti križa nanjo, češ, da se mu podere bajta, in ga nažene. V sveti jezi mu pravi Kristus: »Jaz nosim svoj križ sedaj, ti pa ga boš nosil do sodnega dnu.« In od tistega časa nosi večni Šuštar svoj težki križ in roma po svetu. Včasih se še prikaže starim ljudem, mladim se ne, ker ti nič več ne verujejo. V Maloščah pri Beljaku13 pripovedujejo o večnem Židu, da je že dvakrat šel mimo Beljaka v Rož. Ko bo treijokrat šel lam mimo, bo pa sodni dan. Tudi sedaj se še prikazuje. Ripejevim dekletom v Dobrli vasi se je nekoč prikazal. Tako majhno človeče je bil, da ni bilo drugega kakor pa duh. Nosil je čevljarski predpasnik, tako majhen možiček je bil, da je komaj sam sebe bil »gvant^k«. — Da vsebuje pripovedka iz Dobrle vasi glavni moment historije o večnem Židu, je jasno. Hišo jeruzalemskega čevljarja je spremenilo ljudstvo v čevljarsko bajto na deželi. * * * Ozreti se nam je na II. del naše slovenske ljudske knjige o Ahasveru. Zgodbe stare zaveze nam pripovedujejo čudovito lepe stvari o Jakobu, njegovih sinovih, posebej še o egiptovskem Jožefu, katerega je slovensko koroško ljudstvo videlo tudi na odru, kajti Drabosnjak je prevedel ali priredil tudi igro o egiptovskem Jožefu. Jakob je imel dve ženi, Lijo in Rahelo, za kateri je služil dolga leta, da si jih je pridobil. Imel je 12 sinov. Ti so bili: Ruben, Simeon, Levi, Juda, Dan, Neflali, Gad, Aser, Izahar, Zabulon, Jožef in Benjamin. Hčerko je imel samo eno, ki se je imenovala Dina. Ko je bila Dina v 17. letu, so jo ugrabili In Simeon in Levi sta pomorila roparje. Jožef je bil Rahelin sin. Bratje so ga prodali v Egipet, ker je očetu izdal njih grehe. Kakšni so bili ti grehi, nam Sv. pismo ne pove. Jožef je dosegel v Egiptu visoko dostojanstvo in je v sedmih suhih letih pomagal tudi očetu in bratom, ki so prišli v Egipet po žito. Simeona je zaprl v ječo, ko je svoje brate poskušal, če je Benjamin res doma. 12 sinov in 70 duš je začenjalo rod izraelski, pravi Sv. pismo. Število 70 je sveto število, kakor tudi 12.14 Kar pripoveduje Drabosnjak o dvanajsterih judovskih rodovih, nima z Ahasverom direktne zveze, pač pa vsebuje zgodovinsko resnico,