Oznaka poročila: ARRS-CRP-ZP-2012-03/1 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta V5-1008 Naslov projekta Raziskava možnosti za vzpostavitev Tehnološko-razvojnega centra "Japonski hub" v Sloveniji za tehnološki področji napredne energetske tehnologije in tehnologije vodenja procesov Vodja projekta 2393 Peter Stanovnik Naziv težišča v okviru CRP 1.02.02 Težišče 1.02.02: Ugotavljanje izvora in širjenja L. monocytogenes v prehranski verigi za zagotavljanje varne hrane Obseg raziskovalnih ur 1123 Cenovni razred B Trajanje projekta 10.2010 - 06.2012 Nosilna raziskovalna organizacija 502 Inštitut za ekonomska raziskovanja Raziskovalne organizacije -soizvajalke 106 Institut "Jožef Stefan" 220 INEA - informatizacija, energetika, avtomatizacija d.o.o. 1538 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 5 DRUŽBOSLOVJE 5.02 Ekonomija 5.02.02 Poslovne vede Družbeno-ekonomski cilj 06. Industrijska proizvodnja in tehnologija 2.Raziskovalno področje po šifrantu FOS1 Šifra 5.02 - Veda 5 Družbene vede - Področje 5.02 Ekonomija in poslovne vede 3.Sofinancerji2 Sofinancerji 1. Naziv Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Naslov Kotnikova 5, Ljubljana B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 4.Povzetek projekta3 SLO_ Predložena raziskava o možnostih postavitve slovensko-japonskega Tehnološko-razvojnega centra za presečna tehnološka področja tehnologije vodenja procesov ter naprednih energetskih tehnologij ima za cilj razširiti poslovno in R&R sodelovanje med Slovenijo in Japonsko ter v širšem kontekstu med EU in Japonsko. Predvideni nov poslovni model vsebuje tehnološke in organizacijske inovacije, ki niso bile prisotne v dosedanjem gospodarskem sodelovanju med obema državama. TRC združuje dva koncepta: model povezovanja R&R dejavnosti s komercializacijo in implementacijo inženiring projektov ter koncept povezovanja in integriranja dveh visoko tehnoloških področij s ciljem uporabe in trženja celovitih proizvodov na globalnem trgu. V predlaganem TRC se povezujeta dve visoko tehnološki področji: tehnologije vodenja procesov (TVP) in napredne energetske tehnologije (NET). TRC se po eni strani navezuje na obstoječe poslovno tehnološko sodelovanje med slovenskimi in japonskimi podjetji ter po drugi strani predlaga konkretne potencialne projekte na področju industrije in energetike. Predlagani večdimenzionalni koncept ponuja tretjo razvojno perspektivo, in sicer umestitev TRC v razvojne, R&R in finančne politike EU in Japonske. Izbor ožjih tehnoloških področij (pametna omrežja, pametne in pasivne hiše, vplinjevanje lesne biomase) in njihova ekonomska upravičenost sta bila narejena na osnovi analize »dolge liste« tehnologij, predhodnih tehno-ekonomskih študij in stališč večjega števila potencialnih partnerjev na slovenski in japonski strani. Izbor potencialnih partnerjev je bil narejen na osnovi pismene ankete, intervjujev ter delavnic v Sloveniji in na Japonskem. Organizacijska oblika TRC temelji na predvidenem meddržavnem sporazumu NEDO-TIA ter na Evropskem interesnem združenju EGIZ, ki ga kot krovno združenje nameravajo ustanoviti glavni slovenski partnerji ob sodelovanju japonske strani. Analiza stroškov in koristi delovanja predvidenega TRC je pokazala, da ima predvideni projekt na srednji rok večje koristi od stroškov, pri čemer so bili upoštevani tako podjetniški kot tudi narodnogospodarski vidiki. Analize tehnoloških, poslovno-organizacijskih, pravnih in finančnih parametrov so pokazale, da je ustanovitev slovensko-japonskega TRC realno izvedljiva in upravičena, tako z narodnogospodarskega kot s podjetniškega vidika. ANG The proposed Technology Development Centre (TDC) is aimed at enlarging the business and R&D collaboration between Japan and Slovenia and positioning Slovenia in the research and business area Japan - EU. The technological and organisational innovation, which cannot be attributed to the present type of collaboration, is the concurrent implementation within one TDC centre of two concepts: the concept of connecting the R&D services with commercialisation and implementation of engineering projects and the concept of connecting and integrating of two fields of technologies with the goal of using them in integrated products on the global market. In the proposed Technology Development Centre, the two fields of technologies are: Process control Technologies (PCT) and the New Energy Technologies (NET). It is, on the one hand anchored into the existing long-term business and R&D cooperation between Slovenian and Japanese companies and, on the other into the potential projects in the field of manufacturing industry and energy sectors. This »multi-dimensional« concept of the centre at the cross-section of advanced energy technologies and process control technologies makes possible a third dimension of the Centre: that of nesting the R&D projects of the Centre into R&D policies and financial development funds of both EU and Japan. The selection of narrower technology fields (smart grids, smart and passive houses, gasification of wood biomass) was made on the basis of analysis of the long technological list, on the basis of expert opinions on Slovenian and Japanese side. The selection of potential partners was made on the basis of surveys, interviews and workshops conducted in Slovenia and in Japan. The organization of TRC is based on the envisaged intergovernmental agreement between 2 technology agencies NEDO and TIA and on European association EGIZ to be founded by main Slovenian partners. Cost and benefit analysis of TRC showed that according to the business plan on medium term benefits exceed the incurred costs taking into account the macro and micro economic aspect. The analyses of technological, organisational, legal and financial aspects showed that the establishment of Slovenian - Japanese TRC is feasible and justified from macro and micro economic point of view 5.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu4 Realiziran program dela vsebuje naslednje sklope: .izdelava koncepta povezovanja raziskav, razvoja in aplikacij za tehnologije vodenja procesov (TVP) in za napredne energetske tehnologije (NET); .izdelava koncepta povezovanja tehnologij vodenja procesov in naprednih energetskih tehnologij; .opredelitev pravne oblike, organizacijske strukture in poslovnega modela centra; 4.oblikovanje začetnega kroga in konzorcija partnerjev na slovenski in japonski strani, opredeljen globalni poslovni cilj in specifični poslovni cilji za posamezna področja; 5.izdelava načrta financiranja obratovanja centra in izdelava analize ekonomske upravičenosti centra. Vsebina raziskave je prikazana z naslednjim kazalom 1. Uvod 2. Usklajenost TRC s trendi na področju internacionalizacije R&R in z razvojnimi dokumenti RSlovenije 3. Predstavitev koncepta povezovanja raziskav, razvoja in aplikacij za TVP in NET 4 Predstavitev koncepta povezovanja tehnologij TVP in NET 5. Proces izbora tehnologij in partnerjev 5.1 Proces izbora tehnologij 5.2 Proces izbora podjetij Sodelujoča podjetja • Slovenska stran - podjetja in institucije ■ Kompetence na slovenski strani • Japonska stran - podjetja in institucije 5.3 Iniciranje procesa sodelovanja 5.4 Postavitev osnovnih ciljev in nekaterih specifičnih ciljev 5.5 Sodelovanje na področju naprednih energetskih tehnologij 6. Pravna oblika in organizacijska oblika ter poslovni model centra 7. Lokacija centra 8. Ekonomska upravičenost centra 9. Načrt financiranja postavitve centra 10. Analiza tveganja 11. Zaključek 12. Priloge • Anketni vprašalnik za podjetja (v slovenščini in v angleščini) • Poslovna konferenca Ljubljana: o materiali, lista prisotnih, zapis s konference • Gradiva iz obiskov v Tokiu o Program obiskov o Lista prisotnih na dogodkih o Katalog v angleščini o Prezentacija z dogodka • Obisk delegacije NEDO v Sloveniji o New Energy Technologies and Process Control Technologies in Slovenia, Technology fields and competences, Z.Marinšek, Meeting with NEDO, Ljubljana 5.06.2012 o Interni zapis z zaključnega razgovora predstavnikov TIA in NEDO Ribnica 6.6.2012: Summary conclusions & to do's 6.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem in zastavljenih raziskovalnih ciljev5 Delo je potekalo v skladu s programom in z zastavljenimi cilji. Vsi ključni raziskovalni cilji (identifikacija 3 ključnih tehnoloških domen, izbor konkretnih tehnologij, izbor nosilcev na strani slovenskih industrijskih in znanstvenih partnerjev, postavitev pravne in organizacijske strukture tehnološko razvojnega centra, analiza stroškov in koristi, analiza ekonomske upravičenosti TRC) so bili doseženi. Zaradi potresa na Japonskem v marcu 2011 je prišlo do nekaj mesečnega zamika obiska slovenskih raziskovalcev (dr. Zoran Marinšek, Simon Smolnikar) na Japonskem. S tem zamikom je bil povezan tudi obisk japonske delegacije na čelu z direktorjem agencije NEDO g. Hatom v Sloveniji. Obisk japonske delegacije je presegel vsa pričakovanja, saj je prišlo do sestanka z ministrom Žerjavom in do dogovora o podpisu sporazuma med obema tehnološkima agencijama: slovensko tehnološko agencijo TIA ter japonsko tehnološko agencijo NEDO. Zaradi izrednih dogodkov smo zaprosili za 3 mesečno podaljšanje roka za oddajo končnega poročila. To podaljšanje je bilo odobreno s strani ARRS ter s strani sofinancerja Ministrstva za gospodarstvo in tehnologijo. 7.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine6 Ob trimesečni časovni zamudi ni prišlo do sprememb programa raziskovalnega projekta. Zaradi zamenjave delovnega ta je prišlo do manjše spremembe v sestavi projektne skupine. 8.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine7 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 1618574 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Stebri konkurenčnosti v balkanskih državah ANG Pillars of competitiveness in Balkan countries Opis SLO Analiza mednarodne končnosti Slovenije, Hrvaške, Srbije, Makedonije, BiH in Črne gore. ANG Analysis of international competitiveness of Slovenia, Croatia, Serbia, Macedonia, BiH and Montenegro. Objavljeno v Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine = Academy of Sciences and Arts of Bosnia and Herzegovina; Regional cooperation in Europe: opportunity for the Balkans; 2011; Str. 11-20; Avtorji / Authors: Stanovnik Peter Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 2. COBISS ID 35976965 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Izračun širjenja flikerja z medharmoniki in reprezentativnimi vzorci napetosti v zazankanem visokonapetostnem omrežju ANG Calculating flicker propagation in a meshed high voltage network with interharmonics and representative voltage samples Opis SLO Izračun širjenja flikerja je ključnega pomena za ocenjevanje ravni kakovosti električne energije v celotnem omrežju. Kot alternativo uveljavljenim stacionarnim metodam izračuna širjenja flikerja, članek predstavlja reprezentativne vzorce napetosti, ki skupaj s prenosnimi faktorji, omogočajo izračun ravni flikerja v celotnem omrežju na istem napetostnem nivoju. Krajši 1-sekundni napetostni vzorci so izpeljani iz izmerjenih trenutnih napetosti in predstavljajo daljše obratovalno obdobje obločne peči. Izračun vrednosti flikerja z uporabo vzorcev napetostnih je praktičen in odpravlja potrebo po meritvah flikerja v poljubnem vozlišču omrežja. Poleg tega je mogoče brez uporabe superpozicijskih faktorjev določiti ravni flikerja v vozliščih, ki so pod vplivom več obločnih peči. The calculation of flicker propagation is vital in assessing power quality ANG levels throughout the network. As an alternative to the established stationary flicker propagation methods, this paper introduces representative voltage samples that, together with flicker transfer factors, enable the calculation of flicker levels throughout the network at the same voltage level. The shorter 1-s voltage samples are extracted from the instantaneous voltages measured and can represent the longer operating periods of an arc furnace. The calculation of flicker levels with the use of voltage samples is practical and eliminates the need for flicker measurements in an arbitrary network node. Additionally, the flicker levels in nodes under the influence of flicker from multiple arc furnaces can be obtained without the use of superposition factors. Objavljeno v Butterworth Scientific; International journal of electrical power & energy systems; 2012; Vol. 42, no. 1; str. 179-187; Impact Factor: 2.073;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.203; A': 1; WoS: IQ; Avtorji / Authors: Maksic Miloš, Papič Igor Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 3. COBISS ID 34702853 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Metoda z osciloskopom za odpravo interferenc in motilnih napetosti pri meritvah na velikih ozemljitvenih sistemih v razdelilnih postajah ANG An oscilloscope method for eliminating the interference and disturbance voltages for the earthing measurements of large earthing systems in substations Opis SLO V članku je opisana metoda z osciloskopom za odpravo interferenc in motilnih napetosti pri meritvah na velikih, razširjenih ali med seboj povezanih ozemljitvenih sistemih v razdelilnih postajah, kjer je impedanca proti zemlji relativno nizka. Predstavljena metoda z osciloskopom temelji na metodi z vsiljenim velikim tokom omrežne frekvence. Opisana in predstavljena s praktičnimi primeri sta dva načina pridobitve končnega rezultata iz osciloskopske meritve. Natančnost metode z osciloskopom je bila potrjena s primerjavo z rezultati, pridobljenimi s konvencionalnimi metodami pri praktičnih primerih meritev napetosti dotika, to sta postopek interferenčnega nihanja in postopek zamenjave polov. Primerjalne meritve so bile opravljene v treh razdelilnih postaj. V članku so opisano tudi prednosti te metode. ANG This article describes an oscilloscope method for eliminating the interference and disturbance voltages for the earthing system measurements of large, extended or interconnected earthing systems in substations where the impedance to earth is very low. The presented oscilloscope method is based on a heavy-current injected method at network frequency. Two ways of obtaining the final result from oscilloscope measurements are described and presented with practical examples. The accuracy of this method using an oscilloscope was confirmed by a comparison with results obtained using conventional methods for practical cases of touch-voltage measurements, i.e., the beat method and the polarity-reversal method. These comparative measurements were made in three substations. The article also describes the advantages of this method. Objavljeno v Elsevier Sequoia; Electric power systems research; 2010; Vol. 81, iss. 2; str. 510-517; Impact Factor: 1.396;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.203; WoS: IQ; Avtorji / Authors: Hrobat Primož, Papič Igor Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 9.Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine8 Družbenoekonomsko relevantni dosežki 1. COBISS ID Naslov SLO ANG Opis SLO ANG Šifra Objavljeno v Tipologija 10.Drugi pomembni rezultati projektne skupine9 V okviru raziskovalne skupine je bilo ustanovljeno "spin-off" podjetje Reinhausen 2e d.o.o (Igor Papič). Raziskovalna skupina sestavljena z raziskovalci iz Inštituta za ekonomska raziskovanja, podjetja INEA, Inštituta Jožef Stefan ter Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je bila v času izvajanja projekta vključena tudi v druge pomembne domače in tuje znanstvene projekte: 1. »Pametna omrežja (Fakulteta za elektrotehniko) Program razvoja pametnih omrežij pri raziskovalnem projektu, ki ga je vodil prof. Igor Papič, sta sodelovala Fakulteta za elektrotehniko univerze v Ljubljani ter Elektroinštitut Milan Vidmar 2. Projekt REGIOlab Projekt Regiolab poteka v okviru Operativnega programa Slovenija-Avstrija. V projekt so vključene regije Štajerska, Koroška in Gradiščanska na avstrijski strani ter Gorenjska, Koroška, Podravje in Pomurje na slovenski strani. Namen projekta je spodbujati čezmejno sodelovanje na področju inovativnosti in izkoriščanje skupnih in komplementarnih kompetenc, zato so aktivnosti usmerjene k podpori zainteresiranim podjetjem, institucijam in organizacijam s storitvami, ki bodo zmanjšale začetne stroške akterjev sodelovanja, povezane s pripravami in razvijanjem sodelovanja. Temeljni cilj projekta je vzpostavitev funkcionalnih platform za hitrejši in skladnejši razvoj obravnavanega območja. Poleg tega sta člana raziskovalne skupine Zoran Marinšek ter Peter Stanovnik aktivno sodelovala pri delu Strateškega sveta za tehnologijo pri GZS ter pri delu Združenja za inženiring in Združenja za storitvene dejavnosti pri GZS. Nosilec projekta Peter Stanovnik je kot ekspert za tehnološko predvidevanje vključen v mednarodni projekt Evropske komisije FORSEE, ki ga izvaja slovenska vlada v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani. 11.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine10 11.1.Pomen za razvoj znanosti11 SLO_ Aplikativne raziskave obnovljivih energetskih virov predstavljajo osnovo pri vpeljevanju posameznih tehnologij in izpeljavo posamičnih projektov. Za njihovo izvedbo so potreba interdisciplinarna znanja ter objektiven pogled na posamezno problematiko. Raziskava je pomembna za izbor razpoložljivih in optimalnih tehnologij ter postavitev koncepta uporabe posameznih tehnologij v mednarodnem merilu. ANG_ Applied research in the domain of process control technologies (smart grids, smart and passive houses) and in the field of renewable energy technologies (gasification of biomass) is the key for the implementation of concrete investment projects in the economy. For the realization of such projects there is a need for interdisciplinary knowledge and objective approach. Our research is important for the selection of available and front-edge technologies on international scale. 11.2.Pomen za razvoj Slovenije12 SLO Japonska je kot razvojni partner za Slovenijo zelo pomembna. Japonska podjetja imajo vodilno vlogo v ključnih prebojnih tehnologijah v energetiki, vodenju industrijskih procesov in robotiki. Vzpostavitev Mitsubishi razvojnega središča v Sloveniji bi imela tako za Slovenijo kot tudi za Japonsko velik pomen zaradi koncentracije znanj in kompetenc v regiji ter možnosti vzpostavitve razvojnih in tržnih poti za omenjeno področje. Predvideni tehnološki "hub" bi imel dolgoročno mulitplikativne učinke na razvojno sodelovanje med državama in na obseg trgovanja med zadevnima regijama preko logističnih centrov in transportnih poti v Sloveniji. Slovenski strateški interes je, da pri tem oblikuje dolgoročna partnerstva na izdelkih in storitvah visoke dodane vrednosti. Dosedanji tehnološki centri v Sloveniji so premalo internacionalizirani in nimajo kapitalskih povezav z multinacionalnimi podjetji ter ne omogočajo ustreznega pozicioniranja slovenskih tehnološko naprednih podjetij v EU. ANG Japanese economy is from the strategic development point of view very important partner for Slovenia. Japanese enterprises have a leading role in key high tech products and technological solutions (process control technologies, robotics, advanced energy technologies, power plants from renewable energy sources). The foundation of TDC in Ljubljana will be of great importance for Slovenia because of the transfer of knowledge and concentration of competences in the region. The foundation of TDC will enable Slovenian partners (in collaboration with Japanese enterprises) to find new marketing chanels and new markets. The envisaged center will have long term multiplicative effects on R&D and business co-operation between two countries and overseas regions. The volume of Slovenian-Japanese trade could increase through logistic centers and transport channels. Slovenian strategic interest is to establish long term partnerships in high tech products with high value added. Present technological centers in Slovenia are not sufficiently internationalised and have no capital links with leading Japanese companies. The envisaged TDC will enable the new positioning of technologically advanced companies in Slovenia and increase the exports of high tech products and services. 12.Vpetost raziskovalnih rezultatov projektne skupine. 12.1.Vpetost raziskave v domače okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? 0 v domačih znanstvenih krogih 0 pri domačih uporabnikih Kdo (poleg sofinancerjev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih?13 Znanstvena spoznanja skupine so že doslej deležna precejšnega odziva pri naslednjih znanstvenih krogih: Pri naslednjih domačih uporabnikih: Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje za inženiring, Združenje za storitvene dejavnosti, Obrtno-podjetniška zbornica, Inženirska akademija. Poleg sofinancerja Ministrstva za gospodarstvo in tehnologijo so za rezultate študije izvedljivosti zainteresirani domači energetski in gradbeniški strokovnjaki. 12.2.Vpetost raziskave v tuje okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? 0 v mednarodnih znanstvenih krogih 0 pri mednarodnih uporabnikih Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujini raziskovalnimi inštitucijami:— - Joanneum research, Graz (sodelovanje pri mednarodnih raziskovalnih projektih) - Institute for World economy, Budimpešta (sodelovanje pri mednarodnih raziskovalnih projektih) - ENEPRI network, Evropska mreža inštitutov za ekonomska raziskovanja v katero so vključene vodilne ekonomske fakultete in inštituti EU (sodelovanje pri mednarodnih raziskovalnih projektih - 7. OP) Kateri so rezultati tovrstnega sodelovanja:15 Raziskava je po metodološkem pristopu ter z vidika potencialnih uporabnikov in investitorjev močno vpeta v mednarodno okolje. Glede na aplikativen značaj raziskave ne moremo pričakovati večjega odziva v mednarodnih znanstvenih krogih, pač pa v gospodarstvu in pri japonskih uporabnikih (inženiring podjetja, investitorji energetskih objektov, individualni graditelji hiš) ter kupcih novih tehnoloških rešitev. C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja in obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino letnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta • bomo sofinancerjem istočasno z zaključnim poročilom predložili tudi študijo ali elaborat, skladno z zahtevami sofinancerjev Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba in vodja raziskovalnega projekta: raziskovalne organizacije: Inštitut za ekonomska raziskovanja Peter Stanovnik ZIG Kraj in datum: Ljubljana 10.7.2012 Oznaka prijave: ARRS-CRP-ZP-2012-03/1 1 Zaradi spremembe klasifikacije je potrebno v poročilu opredeliti raziskovalno področje po novi klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science). Prevajalna tabela med raziskovalnimi področji po klasifikaciji ARRS ter po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science) s kategorijami WOS (Web of Science) kot podpodročji je dostopna na spletni strani agencije (http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/preslik-vpp-fos-wos.asp). Nazaj 2 Podpisano izjavo sofinancerja/sofinancerjev, s katero potrjuje/jo, da delo na projektu potekalo skladno s programom, skupaj z vsebinsko obrazložitvijo o potencialnih učinkih rezultatov projekta obvezno priložite obrazcu kot priponko (v skeniranem PDF formatu) in jo v primeru, da poročilo ni polno digitalno podpisano, pošljite po pošti na Javno agencijo za raziskovalno dejavnost RS. Nazaj 3 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 4 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11) Nazaj 6 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (obrazložitev). V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 7 Znanstveni in družbeno-ekonomski dosežki v programu in projektu so lahko enaki, saj se projekna vsebina praviloma nanaša na širšo problematiko raziskovalnega programa, zato pričakujemo, da bo večina izjemnih dosežkov raziskovalnih programov dokumentirana tudi med izjemnimi dosežki različnih raziskovalnih projektov. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 8 Znanstveni in družbeno-ekonomski dosežki v programu in projektu so lahko enaki, saj se projekna vsebina praviloma nanaša na širšo problematiko raziskovalnega programa, zato pričakujemo, da bo večina izjemnih dosežkov raziskovalnih programov dokumentirana tudi med izjemnimi dosežki različnih raziskovalnih projektov. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbenoekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen, kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno ekonomsko relevantnega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. v preteklem letu vodja meni, da je izjemen dosežek to, da sta se dva mlajša sodelavca zaposlila v gospodarstvu na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovila svoje podjetje, ki je rezultat prejšnjega dela ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 9 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 7 in 8 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 10 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 11 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 12 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 13 Največ 500 znakov vključno s presledki (velikosti pisave 11) Nazaj 14 Največ 500 znakov vključno s presledki (velikosti pisave 11) Nazaj 15 Največ 1.000 znakov vključno s presledki (velikosti pisave 11) Nazaj Obrazec: ARRS-CRP-ZP/2012-03 v1.00c ED-06-09-A6-9B-20-E3-FA-2A-3F-B6-DB-0C-E7-09-A0-95-5C-DA-C9 Inštitut za ekonomska raziskovanja INEA d.o.o. Inštitut »Jožef Štefan« Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko CRP - Konkurenčnost Slovenije 2006-2013 »Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša rast« Projekt Raziskava možnosti za vzpostavitev tehnološko-razvojnega centra (TRC) »Japonski hub« v Sloveniji za tehnološki področji napredne energetske tehnologije in tehnologije vodenja procesov Vodja projekta Direktor IER dr. Peter Stanovnik dr. Boris Majcen Sodelavci: dr. Zoran Marinšek dr. Matjaž Črnigoj dipl.ing. Simon Smolnikar dr.Igor Papič dr. Stanko Strmčnik mag. Tina Baggia mag. Vekoslav Korošec Raziskava je bila financirala s strani Javne agencije RS za raziskovalno dejavnost in Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Copyright © Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana Vse pravice pridržane. Nobenega dela tega gradiva se brez predhodnega privoljenja lastnikov avtorskih pravic ne sme reproducirati, shranjevati ali prepisovati v katerikoli obliki oziroma na katerikoli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugače. Kazalo vsebine Povzetek 1 1. Uvod 3 2. Usklajenost tehnološko-razvojnega centra s trendi na področju internacionalizacije R&R in z razvojnimi dokumenti Republike Slovenije 6 3 Predstavitev koncepta povezovanja R&R in aplikacij za TVP in NET 15 3.2. Poslovne in organizacijske relacije znotraj centra 17 3.2.1. Poslovno jedro in članice centra 17 3.2.2. Razporeditev poslovnih funkcij TRC med poslovnim jedrom in članicami centra za posamezni segment življenjskega cikla tehnologij 18 3.2.3. Organizacijska shema poslovnega jedra centra po enotah 18 3.2.4. Razdelitev glavnih poslovnih funkcij poslovnega jedra centra po enotah 18 4 Predstavitev koncepta povezovanja tehnologij vodenja procesov in naprednih energetskih tehnologij 19 5 Procesa izbora tehnologij in poslovnih partnerjev 21 5.1 Proces izbora tehnologij 21 5.2 Proces izbora poslovnih partnerjev 21 5.2.1 Identifikacija potencialnih poslovnih partnerjev na slovenski strani 22 5.2.2 Identifikacija potencialnih poslovnih partnerjev na japonski strani 31 5.2.3 Prvi rezultat soočanja (matching) slovenske in japonske strani 33 5.3 Začetek sodelovanja na področju STV in NET 33 5.4. Opredelitev glavnih in specifičnih ciljev 34 5.4.1. Proces določanja ciljev 34 5.4.2.Opredelitev glavnih ciljev in nekaterih specifičnih ciljev na slovenski strani 34 6 Institucionalno sodelovanje med Slovenijo in Japonsko na področju tehnologije 36 7 Pravna organiziranost tehnološko razvojnega centra (TRC) 38 8 Lokacija TRC 9 Ekonomska upravičenost TRC 42 43 10 Načrt financiranja TRC 55 11 Analiza tveganja vzpostavitve TRC 59 12 Zaključek 61 13 Literatura 65 14 Priloge 67 Opomba: Osnovne informacije, koncepti, poslovni modeli in tehnološke vsebine Tehnološko razvojnega centra (TRC) so namenjene tako slovenskim kot japonskim deležnikom. Zato je originalna verzija konceptov, poslovnih modelov in tehnoloških vsebin oblikovana v angleškem jeziku, ki je komunikacijski jezik za obe strani in bo tudi uradni jezik v TRC. Zato so kratice načeloma kratice angleške verzije poimenovanj. To je tudi razlog, da so nekatere priloge v angleškem jeziku. Kljub skrbi za slovensko terminologijo se to v študiji včasih pozna in prosimo za razumevanje. Kazalo slik: Slika 3.1.: Področje tehnologij vodenja procesov z nosilnimi podjetji in raziskovalnimi organizacijami 13 Slika 3.2.: Področje naprednih energetskih tehnologij 14 Slika 3.3.: Koordinacija poslovnih aktivnosti 15 Slika 4.1.: Partnersko povezovanje v okviru življenjskih ciklov posameznih tehnologij 18 Slika 4.2.: Shematski prikaz povezovanja tehnoloških področij: tehnologije vodenja procesov (PCT) in naprednih energetskih tehnologij (NET) 18 Kazalo tabel: Tabela 1: Blagovna menjava med Slovenijo in Japonsko (2005-2011) 1 Tabela 3.1.: Razporeditev poslovnih funkcij glede na življenjski cikel tehnologij 16 Tabela 3.2.: Razdelitev poslovnih funkcij med sedežem TRC v Ljubljani in pisarno v Tokiu 16 Tabela 5.1.: Pregled slovenskih raziskovalnih skupin na izbranih tehnoloških področjih 21 Tabela 5.2.: Raziskovalne skupine in ponudniki sistemskih rešitev na slovenski strani 28 Tabela 5.3.: Pregled zainteresiranih japonskih podjetij po tehnoloških področjih in vlogah v življenjskem ciklu 29 Tabela 5.4.: Tehnološka področja in število zainteresiranih podjetij po dejavnostih na slovenski in japonski strani 30 Tabela 9.1.: Stroški TRC 40 Tabela 9.2.: Koristi TRC 41 Tabela 10.1.: Načrt financiranja TRC 44 Tabela 11.1.: Analiza tveganja vzpostavitve TRC 47 Povzetek Predložena raziskava o možnostih postavitve slovensko-japonskega Tehnološko-razvojnega centra (v nadaljevanju TRC) za področji tehnologije vodenja procesov ter napredne energetske tehnologije ima za cilj razširiti osnove za poslovno in R&R sodelovanje med Slovenijo in Japonsko ter v širšem kontekstu med EU in Japonsko. Predvideni nov poslovni model vsebuje tehnološke in organizacijske inovacije, ki niso bile prisotne v dosedanjem gospodarskem sodelovanju med obema državama. TRC združuje dva koncepta: model povezovanja R&R dejavnosti s komercializacijo in implementacijo inženiring projektov ter koncept povezovanja in integriranja visoko tehnoloških področij s ciljem uporabe in trženja celovitih proizvodov na globalnem trgu. V predlaganem TRC se povezujeta dve visoko tehnološki področji: tehnologije vodenja procesov (TVP) in napredne energetske tehnologije (NET). TRC se po eni strani navezuje na obstoječe poslovno tehnološko sodelovanje med slovenskimi in japonskimi podjetji ter po drugi strani predlaga konkretne potencialne projekte na področju industrije in energetike. Predlagani večdimenzionalni koncept ponuja tretjo razvojno perspektivo, in sicer umestitev TRC v razvojne, R&R, industrijske ter finančne politike EU in Japonske. Izbor ožjih tehnoloških področij (pametna omrežja, pametne in pasivne hiše, vplinjevanje lesne biomase) in njihova ekonomska upravičenost sta bila narejena na osnovi analize »dolge liste« tehnologij, predhodnih tehno-ekonomskih študij in stališč večjega števila potencialnih partnerjev na slovenski in japonski strani. Izbor potencialnih partnerjev je bil narejen na osnovi pismene ankete, intervjujev ter 3 delavnic v Sloveniji in na Japonskem. Organizacijska oblika TRC temelji na predvidenem meddržavnem sporazumu NEDO-TIA ter na Evropskem interesnem združenju EGIZ, ki ga kot krovno združenje nameravajo ustanoviti glavni slovenski partnerji ob sodelovanju japonske strani. Analiza stroškov in koristi delovanja predvidenega TRC je pokazala, da predvideni projekt ustvarja koristi, ki presegajo stroške, pri čemer so bili upoštevani tako podjetniški kot tudi narodnogospodarski vidiki. Iz analize stroškov in koristi (CBA) izhaja da je z delovanjem tRc povezanih približno 600 tisoč EUR stroškov. Narodnogospodarske koristi se povečujejo, v letu 2013 znašajo približno 500 tisoč EUR, v letu 2020 pa skoraj 5 mio EUR. Povečuje se tudi dobiček, ki ga ustvarjajo sodelujoča podjetja, v letu 2014 in 2015 znaša nekaj več kot 200 tisoč EUR, v letu 2020 pa skoraj 1 mio EUR. Neto sedanja vrednost (NSV), izračunana z upoštevanjem narodnogospodarskih koristi in 7-odstotne diskontne stopnje je pozitivna in znaša skoraj 31 mio EUR, notranja stopnja donosa (IRR) pa dosega visoko vrednost. Investicija je upravičena tudi, če med koristmi upoštevamo samo koristi sodelujočih podjetij (NSV = 3.178.540, IRR = 48,9 %). Financiranje TRC bo delno zagotovljeno s strani partnerjev, delno s strani držav (Slovenije in Japonske) ter EU sredstev namenjenih za financiranje raziskovalno-razvojnih projektov. Konsistentno s specifikami koristi posameznih dejavnosti centra, se predvideva različne deleže, ki odpadejo na partnerje, državo in EU sredstva. Večji delež države in EU sredstev se predvideva pri financiranju dejavnosti raziskav in razvoja v začetni fazi delovanja centra, in manjši kasneje, ko se s povečanjem dobičkovnosti projektov poveča sposobnost partnerjev za financiranje teh stroškov. Država naj bi financirala tudi polovico stroškov poslovanja centra. Analize tehnoloških, poslovno-organizacijskih, pravnih in finančnih parametrov so pokazale, da je ustanovitev slovensko-japonskega TRC realno izvedljiva in upravičena, tako z narodnogospodarskega kot s podjetniškega vidika. 1. Uvod Japonska je kot razvojni gospodarski partner za Slovenijo pomembna. Japonska podjetja imajo vodilno vlogo v ključnih prebojnih tehnologijah v energetiki, vodenju industrijskih procesov in robotiki. Vzpostavitev tehnološko razvojnega centra (TRC) v Sloveniji bi imela tako za Slovenijo kot tudi za Japonsko velik pomen zaradi koncentracije znanj in kompetenc v regiji ter možnosti vzpostavitve razvojnih in tržnih poti za omenjena področja. Predvideni tehnološki "hub" bi imel dolgoročno mulitplikativne učinke na razvojno sodelovanje med državama in na obseg trgovanja med zadevnima regijama preko logističnih centrov in transportnih poti v Sloveniji. Slovenski strateški interes je, da pri tem oblikuje dolgoročna partnerstva na izdelkih in storitvah visoke dodane vrednosti. Dosedanji tehnološki centri v Sloveniji so premalo internacionalizirani in nimajo kapitalskih povezav z multinacionalnimi podjetji ter ne omogočajo ustreznega pozicioniranja slovenskih tehnološko naprednih podjetij v EU in v svetu. Blagovna menjava med Slovenijo in Japonsko v zadnjih 7 letih kaže velika nihanja, vendar s stalnim slovenskim trgovinskim deficitom, ki se v zadnjih 3 letih v času gospodarske krize zmanjšuje. Slovenski izvoz se je letno gibal med 18 in 25 milijoni evrov, medtem ko je bil uvoz bistveno višji: med 67,5 in 141,5 milijoni evrov letno. Najpomembnejši izdelki, ki jih je Slovenija lani izvozila na japonski trg, so bili zdravila, sestavni deli za motorna vozila ter športni rekviziti. Uvozili pa smo največ motornih vozil, človeške in živalske krvi ter cepiv in pripravkov za terapevtske namene. Največji delež izvoza storitev predstavljajo potovanja, pri uvozu pa prevladujejo transportne storitve. Kar zadeva izvoz proizvodov in storitev visoke tehnologije ima Slovenija na Japonskem razmeroma skromne rezultate zaradi prenizke tehnološke stopnje proizvodov, neusklajenega marketinga ter izredno zahtevnega japonskega trga. Tabela 1 : Blagovna menjava med Slovenijo in Japons ko (2005-2011) Izvoz Uvoz Skupaj Saldo 2005 18.374 123.134 141.508 -104.760 2006 19.231 72.599 91.830 -53.368 2007 20.101 90.821 110.922 -70.720 2008 23.675 100.739 124.414 -77.064 2009 16.084 58.559 74.973 -42.805 2010 16.001 51.486 67.487 -35.485 2011 25.448 53.010 78.453 -27.562 Vir: Ministrstvo za gospodarstvo RS Med redkimi podjetji v japonski lasti sta v Sloveniji dve, in sicer Yaskawa Ristro ter Yaskawa Slovenija v Ribnici. Matično podjetje Yaskawa Electric Corporation je največji proizvajalec industrijskih robotov na svetu in namerava z novo investicijo v Sloveniji postaviti robotski center za potrebe vseh hčerinskih družb v Evropi. Sedaj se v Sloveniji usmerjajo na razvoj nove robotske aplikacije, povezane z laserji za tehnologijo varjenja. Japonske multinacionalke se kljub krizi uveljavljajo tudi v uspešnih slovenskih visokotehnoloških podjetjih. Kot primer navajamo dokapitalizacijo podjetja Bia Separations v letu 2010 s strani JSR Corporation v višini 4,5 M EUR. Velja omeniti tudi jeseni 2011 ustanovljeno podjetje INEA RBT d.o.o. - skupno podjetje INEA d.o.o. in Robotina d.o.o., za prodajo opreme za avtomatizacijo, ki ga je finančno močno podprl Mitsubishi Electric, ki pa formalno ni vstopil kot ustanovni partner. S strani INEA d.o.o. - vodilnega slovenskega podjetja na področju tehnologije vodenja procesov - je bila v letu 2009 oblikovana pobuda vzpostavitve TRC -japonskega "huba" v Sloveniji na področju naprednih energetskih tehnologij in tehnologij vodenja procesov. Pobuda vključuje: i. sodelovanje na raziskovalno-razvojnem področju med prostoroma Slovenije ter širše JV evropske regijez Japonsko, ii. področje uvajanja novih storitev in produktov na trg ter iii. vzpostavitev trženja razvitih produktov na evropskem, japonskem in drugih svetovnih trgih. Pobuda temelji na dolgoletnem poslovnem sodelovanju med podjetjema INEA ter Mitsubishi Electric, v okviru katerega ima slovenski partner tudi status evropskega razvojnega partnerja. INEA je začela z akcijo za vključitev širšega partnerstva. Študija izvedljivosti zajema obstoječe in potencialne partnerje na slovenski in japonski strani. Študija ima cilj pokazati načine in možnost vzpostavitve centra kot sodobnega inovativnega poslovnega modela, ki vnaša v relativno skromne oblike sodelovanja med slovenskimi in japonskimi podjetji potencial za poslovno-tehnološki preboj. Predlagani TRC bo obsegal naslednja tehnološka področja: (i) napredne energetske tehnologije in (ii) tehnologije vodenja procesov. Obe področji se medsebojno dopolnjujeta in omogočata doseganje nadpovprečnih raziskovalno razvojnih rezultatov, ki se jih skozi pilotne in demonstracijske projekte implementira v evropsko in svetovno prakso. Na ta način lahko tako slovenski kot japonski partnerji pridobijo pomembne poslovne reference in možnost nadaljnjega poslovnega prodora in gospodarskega razvoja. Strateška usmeritev predvidenega TRC je izrazita rast dodane vrednosti proizvodov ter povečanje razvojnega potenciala Slovenije na področju visoke tehnologije. Center lahko postane vzorčni model v tehnološkem sodelovanju EU - Japonska, kar bi omogočilo multiplikativne in integracijske učinke v širšem evropskem prostoru. Ključni cilji raziskovalnega projekta so: - izdelava variante koncepta povezovanja raziskav, razvoja in aplikacij za tehnologije na specifičnem področju vodenja procesov in za napredne energetske tehnologije, - razdelan koncept povezovanja tehnologij vodenja procesov in naprednih energetskih tehnologij, - opredeljena pravna oblika, organizacijska struktura in poslovni model centra, - formiran začetni krog partnerjev na slovenski in na japonski strani, opredeljeni globalni poslovni cilj TRC in specifični poslovni cilji za posamezna področja, - izdelan načrt financiranja obratovanja centra ter izdelana analiza ekonomske upravičenosti centra. K prvotnom postavljenim ciljem smo dodali tudi analizo tveganja postavitve TRC v skladu z obstoječo prakso izdelave študij izvedljivosti. Pri pridobivanju osnov in podatkov za izvedbo projekta smo kontaktirali vse potencialne deležnike predvidenega centra: slovenska in japonska podjetja in raziskovalne inštitucije, GZS, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Ministrstvo za zunanje zadeve, Agencija za raziskovalno in razvojno dejavnost Republike Slovenije, tehnološka agencija TIA, tehnološka agencija NEDO iz Tokia, Evropska komisija, slovenska ambasada v Tokiu in japonska ambasada v Ljubljani. Posebne zasluge za organizacijo uspešne slovensko-japonske konference v Tokiu ter poslovnih obiskov v Tokiu in Nagoji ima gospa Helena Drnovšek-Zorko, ambasadorka Republike Slovenije v Tokiu. Daljši povzetek raziskave za odločanje je pripravljen kot ločen dokument. 2. Usklajenost tehnološko-razvojnega centra s trendi na področju internacionalizacije R&R in z razvojnimi dokumenti Republike Slovenije 2.1. Globalni in evropski trendi na področju internacionalizacije tehnološkega razvoja Na področju znanosti, tehnologije in inovacij se v zadnjem desetletju kljub gospodarski krizi kažejo naraščajoči trendi internacionalizacije in globalizacije. V teh procesih imajo še vedno vodilno vlogo multinacionalne korporacije in inštitucije znanja iz ZDA, Japonske in EU, čeprav se povečuje delež in razvojni potencial v hitro rastočih BRICS ekonomijah (Brazilija, Kitajska, Rusija, Indija, Južna Afrika) (OECD,2010). V okviru hitrih strukturnih sprememb se kaže tudi povečanje internacionalizacije poslovnih R&R dejavnosti ter izvedbenih inženiring aktivnosti. V čezmejnih dejavnostih prednjačijo multinacionalna podjetja, ki imajo sedeže v razvitih državah OECD in ki s svojimi hčerinskimi podjetji izvajajo R&R in naložbeno dejavnost izven matičnih držav1. Proces internacionalizacije poslovnih R&R kaže v zadnjem desetletju nekatere nove razsežnosti: mednarodne R&R naložbe naraščajo zaradi nižje cene visokokvalificiranih strokovnjakov v manj razvitih državah, krog držav vključenih v transfer znanja in tehnologije se širi zaradi naraščajočega potenciala v razvijajočih se ekonomij, narašča mobilnost raziskovalcev in razvojnikov skupaj s pogosto škodljivimi posledicami bega možganov iz manj razvitih držav, proces internacionalizacije se odvija preko neposrednih tujih investicij, akvizicij in pripojitev, javnega in zasebnega partnerstva, vse bolj obsežne uporabe IKT tehnologij ter uvajanja novih poslovnih modelov. V 90. letih in v preteklem desetletju se je večina R&R mednarodnega sodelovanja odvijala znotraj triade (ZDA, Japonska, EU), pri čemer so japonska podjetja v letu 2005 vložila v R&R preko 93 milijard USD, prejela 3,9 milijarde USD iz EU in 1,8 milijarde USD iz ZDA in po drugi strani vložila 1,2 milijarde USD v ameriška podjetja ter 0,7 mia USD v evropska podjetja. Kar se tiče novih članic EU je z vidika japonskih R&R strategij v večini primerov šlo za enosmerni prenos znanja in tehnologije iz njihovih multinacionalk v manj razvite poslovne sredine, od sedežev multinacionalnih podjetij v njihova hčerinska podjetja in R&R »hube«, ki so v 100% lasti matičnih podjetij (OECD, 2008)2. 1 Kot primer navajamo R&R center podjetja Mitsubushi Electric v Rennesu, v Franciji, Mazdin R&R center v Oberurselu v Nemčiji ter R&R center podjetja Panasonic v Langnu v Nemčiji. V vseh gornjih primerih delovanja japonskih R&R centrov v Evropi gre za stoprocentno lastništvo japonskih firm in za izvajanje strateških raziskovalnih usmeritev, koncipiranih v centralah multinacionalnih podjetij na Japonskem. Predlagani TRC ima za cilj nov poslovni model z obojestranskim pretokom znanja in upoštevanja poslovnih interesov iz Slovenije in Japonske. 2 Koncept predvidenega TRC je teoretično podprt s teorijo R&R grozdov (Bergs R., 2006), znotraj katerih gre za vertikalno in horizontalno medpodjetniško sodelovanje s ciljem generiranja novega tehnološkega znanja. Tu gre lahko za regionalne, nacionalne ali čezmejne R&R povezave (primeri delovanje biotehnološkega grozda na geografskem območju Švice, Francije in Nemčije). Rastoča mednarodna konkurenca v zadnjih letih sili podjetja v uporabo odprtih inovacijskih sistemov, pri čemer se inovacije realizirajo preko sodelovanja z zunanjimi partnerji iz matične države in iz tujine. Tu gre za mrežno sodelovanje z dobavitelji, konkurenti, kupci, univerzami in inštituti. Osnovni motivi za partnersko tehnološko sodelovanje so v delitvi stroškov in rizikov, v združevanju in skupnem izkoriščanju surovinskih in energetskih virov, prihrankih glede transfera tehnologije in pridobivanju znanja o novih trgih. Te sinergije so še posebno pomembne za partnerje iz majhnih ekonomij (primer Slovenije), ki morajo v večini primerov uporabiti nišne tržne strategije: primeri iz avtomobilske panoge, prehrambene industrije, telekomunikacij in inženiringa (Vizjak, 2007). Mednarodne inštitucije (kot OECD, Evropska komisija in Svetovna Banka) priznavajo, da imajo v procesih internacionalizacije nacionalne vlade pomembno vlogo pri podpori tehnološkemu sodelovanju, vključno s spodbujanjem povezav med zasebnimi podjetji in javnimi raziskovalnimi inštituti. Pri tem gre lahko za kombinacijo »bottom up« procesa in za javno podprte sheme spodbujanja sodelovanja med različnimi tržnimi igralci (»top down« proces). Večina razvitih držav uporablja širok nabor spodbud za povezave domačih podjetij s tujimi partnerji, ki razpolagajo s specifičnimi tehnološkimi znanji. Ukrepi so pogosto nemonetarnega značaja in vsebujejo administrativno in managersko podporo, »matchmaking« med domačimi in tujimi podjetji, zagotavljanje informacijskih, konzultantskih in drugih infrastrukturnih storitev. V zadnjem času je veliko državnih podpornih shem, ki temeljijo na nacionalnih primerjalnih prednostih (nacionalnih prioritetah) ter pokrivajo predvsem transakcijske stroške za mednarodno tehnološko sodelovanje. Druga pomembna novost je v tem, da nacionalne vlade dovolijo tujim podjetjem in RR inštitucijam sodelovanje v domačih raziskovalnih in tehnoloških programih. Kot primere lahko navedemo nizozemske, avstrijske in finske podporne programe. Na Nizozemskem so uvedli tako imenovane »twinning« centre za spodbujanje tehnoloških inovacij. Pri tem gre za povezovanje lokalnih kompetenčnih centrov in inkubatorjev v mednarodnih strateških mrežah. Na posameznih tehnoloških področjih se domača podjetja mrežno povezujejo z vodilnimi tujimi podjetji in univerzami. Država finančno podpira »twinning centre«, ki prispevajo k nastajanju novih visoko tehnoloških podjetij na osnovi mednarodnega sodelovanja. Tudi v Avstriji imajo posebne programe, ki povečujejo učinkovitost inovacijskega sistema z mrežnimi povezavami na nacionalni in mednarodni ravni. V programu Kplus deluje 18 kompetenčnih centrov, ki izvajajo R&R dejavnost v mednarodno konkurenčnem okolju, kjer mrežno sodeluje 270 industrijskih podjetij s 150 partnerji iz področja znanosti in tehnologije. Udeležba tujih podjetij in inštitucij znanja je razmeroma visoka. V letu 2005 je bilo v povprečju 10% vseh stroškov delovanja centrov financiranih s strani tujih partnerjev, v nekaterih primerih (Avstrijski kompetenčni center za tribologijo, center za uporabno elektrokemijo) pa je udeležba tujcev precej višja (OECD, 2008). Finska tehnološka agencija TEKES že vrsto let financira programe s ciljem internacionalizacije R&R, zasnovane na selektivnem projektnem financiranju, promociji tehnoloških in netehnoloških inovacij in izboljšanju inovacijskega okolja. Ciljni tehnološki programi so odprti za tuja podjetja na 4 načine: • skupni projekti (vsaka stran financira svoje R&R stroške), • poddobaviteljski projekti (domači partnerji kupujejo tehnološke storitve od tujcev), • transfer tehnologije (omogočen je tudi licenčni nakup tehnologije z namenom dokončanja domačih R&R dejavnosti), • sodelovanje na področju marketinga (domači projektni partnerji sodelujejo s tujci pri trženju proizvodov oz. tehnoloških rešitev). Slovenski dosežki na področju internacionalizacije R&R in mednarodnega transfera tehnologije so bili doslej neenakomerni in na področju visoke tehnologije zelo skromni (EU Innovation Scoreboard, 2012).Z vidika skupnega inovacijskega indeksa, ki upošteva tako inpute kot outpute inovacijskega procesa se Slovenija giblje v povprečju EU27, sicer pa precej zaostaja za povprečjem EU15. Največji zaostanki se kažejo na področju tehnoloških inovacij (le 6% celotnega slovenskega izvoza predstavljajo izdelki visoke tehnologije), na področju intelektualne lastnine (30-36% zaostajanje pri evropskih patentih in blagovnih znamkah) ter pri izvozu storitev intenzivnih z uporabo znanja (45% zaostajanje za evropskim povprečjem). Pozitivne srednjeročne in dolgoročne koristi iz dosedanjih ukrepov R&R politike in črpanja strukturnih skladov lahko pričakujemo od 8 vzpostavljenih centrov odličnosti in 7 kompetenčnih centrov ter od vspostavitve slovensko-japonskega tehnološko-razvojnega centra. Uspešna internacionalizacija na področju znanosti, tehnologije in inovacij pa zahteva odstranitev številnih administrativnih ovir, ki preprečujejo tuje R&R naložbe in zaposlovanje tujih visokokvalificiranih kadrov v slovenskem gospodarstvu in na univerzah. Vzpostavitev novega razvojno tehnološkega centra bo omogočila pozitivne premike na naslednjih področjih: a. mednarodne R&R in tehnološke povezave s partnerji iz EU in Japonske bodo omogočile odpiranje slovenskega inovacijskega sistema. Glede na majhno kritično maso slovenskih podjetniških mrež je zelo pomembno vključevanje v večje poslovne sisteme3. Na ta način bodo slovenski raziskovalci, razvojniki, podjetja v konzorcijih in ostali partnerji pridobili na prepoznavnosti, specializiranosti ter pridobili nova sodobna managerska in trženjska znanja; b. mednarodna konkurenca, ki presega ozke nacionalne meje, bo pripomogla k dvigu kvalitete R&R dejavnosti ter bo po drugi strani pospešila sektorsko specializacijo na področju naprednih tehnologij (tehnologije vodenja procesov, napredne energetske tehnologije); c. vključenost bodočega centra v evropske programe ter sodelovanje z japonsko tehnološko agencijo NEDO zahteva novo organizacijo konzorcijev oziroma podjetniških mrež. Nov poslovni model bo pripomogel tudi k preoblikovanju togega slovenskega inovacijskega sistema; d. upravičenost slovenskega razvojno tehnološkega centra za koriščenje evropskih in japonskih R&R skladov bo omogočila dodaten pritok finančnih sredstev in s tem možnosti za nov investicijski cikel, nujno potreben za izhod iz gospodarske krize; 3 Pomemben delež v izvoznih rezultatih slovenske industrije in povezovanja v svetovne verige prednosti imata doslej slovenski avtomobilski grozd (GIZ ACS) ter orodjarski center (TECOS-Razvojni center orodjarstva Slovenije). Slovenski avtomobilski grozd je že vzpostavil poslovne povezave z japonskimi podjetji. e. pridobitev novih kompetenc ob sodelovanju z japonskimi multinacionalnimi podjetji na področju R&R ter izvedbenega inženiringa pomeni bistven premik iz dosedanjih pretežno zaprtih nacionalnih povezav v globalna mednarodna omrežja. Pričujoči predlog vzpostavitve mešanega slovensko-japonskega razvojno-tehnološkega centra se vključuje v zgoraj navedene trende internacionalizacije in presega dosedanje poslovne modele, saj predpostavlja mednarodno tehnološko sodelovanje, obojestranski pretok znanja, razvojnih kadrov in možnosti skupnega nastopanja z novimi tehnološkimi rešitvami na tretjih trgih. 2.2. Usklajenost TRC z razvojnimi strategijami in politikami v Sloveniji Predlagani TRC bo tako zaradi svoje strategije delovanja in organizacije dela kot tudi predvsem zaradi strokovne vsebine in inovativnosti posameznih projektov pomembno prispeval k uresničevanju strateških razvojnih ciljev v nacionalnih strateških dokumentih. a) Resolucija o Nacionalni raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije -RISS 2011-2020, Strategija razvoja elektroenergetskega sistema Republike Slovenije Program TRC je v celoti skladen s cilji in usmeritvami, ki jih podaja Resolucija o Nacionalni in raziskovalni in inovacijski strategiji za obdobje 2011-2020 ter strategija elektroenergetskega sistema. Poleg tega jepodročje tehnologije vodenja, katerega glavni akterji so vključeni v TRC, uvrščeno medprednostne tehnologije pod naslovom »Kompleksni sistemi in inovativne tehnologije(vključuje tudi tehnologije vodenja procesov in sodobne energetske tehnologije). Posebej je omenjeno, da se bo vlagalo v področje »kompleksni sistemi in inovativne tehnologije vodenja procesov: zlastiproizvodna informatika, razvoj sistemov za osvajanje novih izdelkov, vodenje kompleksnihsistemov in procesov, odkrivanje napak in avtomatska kontrola kvalitete, daljinsko indistribuirano vodenje, sodobna orodja in gradniki za sisteme vodenja, avtomatizacija strojevin naprav, informacijsko obvladovanje proizvodov skozi celotni življenjski cikel". Prav te vsebine pa so v novem programu kompetenčnega centra, ki je bil sprejet kot nadgradnja in kontinuiteta pretekle dejavnosti centra odličnosti (RISS,2011 -2020). Razvojni program TRC je tudi vpet v proces evolucije nacionalne strategije, ki je nastala v okviru Sveta za konkurenčnost in predstavlja presek med RISS in programskimi usmeritvami tehnoloških platform. b) Operativni program krepitve regionalnih razvojnih programov za obdobje 2007-2013, zlasti cilji 1 razvojne prioritete »konkurenčnost podjetij in raziskovalnaodličnost« in prednostne usmeritve 1.1 »Izboljšanje konkurenčnih sposobnostipodjetij in raziskovalna odličnost« V pogledu skladnosti s cilji Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnihpotencialov (OPRR), bo dejavnost TRC neposredno podpirala prioriteto "Konkurenčnostpodjetij in raziskovalna odličnost". V tem smislu bo največ prispevala h kazalnikom učinka kotje število raziskovalnih projektov v TRC in število projektov malih in srednjih podjetij,kazalnikom rezultata kot so število inovacij in patentov ter število novo ustvarjenihvisokokvalificiranih delovnih mest, in slednjič h kazalniku vpliva, to je povečanje dodanevrednosti. Prav nizka dodana vrednost 36.000 EUR na zaposlenega v industriji je namreč eden od glavnih problemov Slovenije. c) Evropa 2020 Evropska komisija je objavila dokument Evropa 2020, v katerem predlaga prenovo lizbonskestrategije glede na izzive EU. Po mnenju Komisije so pred EU do leta 2020 trije ključni izzivi,in sicer zagotoviti (i) pametno rast, (ii) trajnostno rast in (iii) vključujočo rast, kar se morakazati z doseganjem petih ciljev, sprejetih na spomladanskem in junijskem Evropskem svetu 2010. TRC bo z delom v okviru svojih projektov prispeval predvsem k realizaciji ciljev naprednostnem področju »Unija inovacij«, s pospešenim razvojem novih inovativnih produktov;na področju »Evropa, gospodarna z viri«, ker bo del razvitih tehnologij in produktov prispevalk učinkovitejši rabi energije in zmanjševanju onesnaževanja okolja; ter »Industrijska politikaza dobo globalizacije«, ker se bodo v okviru centra okrepila mala in srednja podjetja inpostala globalno konkurenčnejša. d) Slovenska izhodna strategija 2010-2013 Cilj izhodne strategije je dolgoročno vzdržna gospodarska rast, ki jo bomo dosegli z ukrepiekonomske politike, strukturnimi ukrepi in institucionalnimi prilagoditvami. V tem okviru boTRC prispeval predvsem k realizaciji prioritetnih ukrepov in projektov za doseganjerazvojnih ciljev v okviru ekonomske politike. Ključni prispevek pričakujemo na področju ukrepa »Podjetništvo in znanje za razvoj«.Razvojno-raziskovalni projekti, katerih realizacija je predvidena v okviru KCSTV, namrečizhajajo iz vrhunskih raziskav, hkrati pa temeljijo na tehnološkem in tržnem potencialuzainteresiranih podjetij. Zaradi tega bodo novi proizvodi, tehnologije in storitve nedvomnoprecej prispevali k dvigu dodane vrednosti in konkurenčnosti podjetij. Glede na to, da gre pritem za proizvode, tehnologije in storitve s področja informatizacije in avtomatizacijeproizvodnje, lahko pričakujemo tudi precejšen pomnoževalni učinek.Rezultati dela TRC bodo delno prispevali tudi k realizaciji ukrepa »Varna prožnost insocialna kohezivnost« in sicer z realizacijo že v točki a) omenjenega vseživljenjskega učenja,ki bo prispevalo k učinkovitejši zaposljivosti tudi starejših kadrov. Posredne učinke realizacije projektov v okviru TRC lahko pričakujemo tudi na področjuenergetske infrastrukture, katere izboljšanje je predvideno v okviru ukrepa «Razvojnaprometna in energetska infrastruktura«. K temu bodo prispevali predvsem rezultatiprojektov, ki se nanašajo na nove storitve in proizvode na področju daljinskega,distribuiranega in spletnega vodenja ter optimizacije in vodenja na področju energetike inokolja. Strategija razvoja na področju tehnologije vodenja v Sloveniji, ki so jo izdelale članice Tehnološke mreže "Tehnologija vodenja procesov" ob sodelovanju še 44 proizvodnih podjetij. Ta strategija podaja dolgoročne smernice razvoja v smislu potrebnih strukturnih sprememb in prednostnih smeri razvoja. Bistveni strukturni elementi strategije so naslednji: Globalni cilj strategije je: "Z novim razvojem in uvajanjem tehnologije vodenja povečatikonkurenčnost podjetij izvajalcev in podjetij uporabnikov". Aktivnosti za dosego cilja potekajo v okviru naslednjih treh strateških usmeritev: a. Pospešiti razvoj novih (in izboljšanje obstoječih) proizvodov, storitev in tehnologijza izvajalce V tem okviru bi bilo potrebno izvajati predvsem dvoje vrst ukrepov. a1. Podpora splošno usmerjenim in specifičnim (ciljnim) aplikativnim raziskavam na področjutehnologije vodenja Tovrstne raziskave že potekajo (ali so predvidene) delno v okviru programskegafinanciranja aplikativnih raziskovalnih projektov. V prihodnjem obdobju bi bilo potrebno teraziskave dodatno usmeriti, koordinirati in finančno podpreti. a2. Podpora tehnološko-razvojnim projektom na prioritetnih področjih Tehnološko-razvojni projekti so usmerjeni v realizacijo produkta, storitve ali tehnologije, kiizhaja iz tržne potrebe. Praviloma se v njem združuje več podjetij izvajalcev z enakim alipodobnim interesom in več institucij znanja. Po svoji tržni naravnanosti in organiziranostiso namenjeni tehnološkemu napredku majhnih in srednjih podjetij, s temu prilagojeniminstrumentarijem. Pri tem bi morali upoštevati pozitivne izkušnje projektov zavzpodbujanje SME v okviru evropskih okvirnih programov b. Pospešiti uvajanje in razširjanje novih (in obstoječih) tehnologij med uporabnike. V okviru te strateške usmeritve je treba izvajati ukrepe in aktivnosti, ki bodo stimuliraleuporabnike, da se hitreje odločijo za vpeljavo v svetu že preverjenih, pri nas pa še nepovsem uveljavljenih tehnologij ali pa tehnologij, ki so plod lastnega znanja oziroma skupnih naporov izvajalcev in uporabnikov in imajo potencial za širjenje tako doma kot v tujini. V temsmislu predvidevamo, da bi bilo v bližnji prihodnosti treba težišče usmeriti predvsem na dvevrsti ukrepov: b1. Podpora eksperimentalnim in pilotnim projektom na izbranih perspektivnih področjihuporabe tehnologije vodenja b2. Podpora demonstracijskim projektom na izbranih tehnoloških področjih in področjihuporabe c. Vzpostavitev inovativnega okolja Ukrepi v okviru te strateške usmeritve naj bi skušali odpraviti velik deficit, ki ga na tempodročju Slovenija ima v primerjavi z bolj razvitimi državami. Glavni ukrepi za izvajanjestrategije po tej usmeritvi so naslednji: c1. Ustanavljanje novih in povezovanje obstoječih subjektov za pospeševanje transfera(izmenjave) znanja V tem okviru je poudarek na ustanavljanju novih ali razširitvi delovanja obstoječihtehnoloških centrov, na ustvarjanju inkubatorjev za nova podjetja s področja tehnologije in podobno. Veliko pozornost je treba posvetiti ustrezni povezavi medposameznimi entitetami, ki predstavljajo igralce na področju tehnologije vodenja in naprimerni razdelitvi vlog, ki bo omogočila sinergijo in preprečevala nepotrebno podvajanje. c2. Pospeševanje horizontalnega in vertikalnega prenosa (diseminacije) znanja Diseminacija znanja je ena od ključnih aktivnosti v sodobnem inovacijskem procesu. Zatobo v okviru te aktivnosti potrebno podpreti razvoj različnih mehanizmov za prenos inizmenjavo znanja, ki so v svetu že relativno dobro poznani in dokazani, pri nas pa so bilido sedaj premalo uporabljani. V tem kontekstu je izjemno pomembno tudi pospeševanjepermanentnega izobraževanja in usposabljanja. c3. Spodbujanje skupnih in kombiniranih tržnih aktivnosti podjetij na regionalnem inglobalnem nivoju Skupno trženje novih produktov, storitev in tehnologij v novih okoljih zahteva povsemnova znanja in pristope. Znano je, da je prav na tem področju primanjkljaj v našem okoljuše posebej izrazit. c4. Podpora uvajanju in sprejemanju novih tehnologij Tehnologija vodenja ima zaradi svoje narave izredno raznolik vpliv na človeka,organizacijo dela, ekonomiko in tudi na družbene odnose v širšem smislu. Uspešnouvajanje te tehnologije zato zahteva podporne ukrepe in specifična znanja, ki po enistrani zagotavljajo večjo učinkovitost in izkoriščenost tehnologije, po drugi strani papreprečujejo morebitno škodljive vplive na človeka in družbo. Strategija je definirala tudi naslednje prioritetne smeri, na katerih bi bilo smiselno pospešitirazvoj in podpreti projekte: 1. obvladovanje proizvodnje z uporabo informacijskih tehnologij; 2. vodenje kompleksnih sistemov in procesov; 3. odkrivanje napak in avtomatska kontrolakvalitete; 4. podpora logističnim procesom v proizvodnih podjetjih; 5. izboljšanje kvalitetebivanja in zmanjšanje onesnaženosti okolja; 6. avtomatizacija strojev in naprav; 7. razvojnovih orodij in gradnikov za sisteme vodenja. V strategiji je bilo tudi predvideno, da naj bi bili glavni akterji pri izvajanju strategijeraziskovalne institucije in podjetja združena v tehnološki mreži (tehnološka mreža Tehnologije vodenja procesov) TmTVP, Tehnološki center za avtomatizacijo, robotizacijo in informatizacijo (ARI) in Kompetenčni center za sodobne tehnologije vodenja, ki se je formiral v letu 2011. Kompetenčni center vključuje 6 razvojnih projektov: - razvojno okolje in gradniki za implementacijo zahtevnih metod vodenja; - tehnologija spletnega, daljinskega in distribuiranega vodenja; - vodenje proizvodnje z vgrajenimi modeli; - optimizacija in vodenje za racionalno rabo energije in čistejše okolje; - avtomatski nadzor stanja procesne opreme; - razvoj zmogljive platforme za vodenje fuzijskih reaktorjev; - razvoj tehničnih prototipov in izvedba demonstracijskih projektov. e) Osnutek sodobne industrijske politike (Ministrstvo za gospodarstvo in tehnološki razvoj, 2012) Osnutek nove industrijske politike potrjuje vlogo centrov odličnosti, kompetenčnih centrov in razvojnih centrov slovenskega gospodarstva in jih umešča v spremenjeno makroekonomsko okolje. Razvojni centri slovenskega gospodarstva poleg razvoja kompetenc krepijo tudi povezovanje med slovenskimi razvojno usmerjenimi podjetji. To je ključnega pomena za razvoj globalno konkurenčnih proizvodov, ohranjanje in odpiranje novih kvalitetnejših delovnih mest. Na osnovi dosedanjih spodbud so podjetja dodatno vlagala v nove razvojno raziskovalne in proizvodne zmogljivosti in s tem ustvarila podlago za rast ter prek multiplikativnih učinkov prispevala k razvoju gospodarstva. Tako KC kot RCSG-ji ocenjujejo, da je nadaljnja krepitev zmogljivosti na izbranih področjih pomembna, zlasti za spodbujanje proizvodnje in razvoja izdelkov doma ter njihovega izvoza na perspektivne trge. Menijo, da je potrebno spodbujati tako »mid-tech« področje, ki predstavlja velik del povpraševanja, kot »high-tech« področje, ki ustvarja prihodnjo rast. Rezultati podpore se odražajo v doma razvitih in proizvedenih izdelkih, kvalitetnih delovnih mestih in dobrih izvoznih možnostih. V dokumentu »Čas za spremembe - čas za novo industrijsko politiko?«, ki ga je pripravila Služba RS za razvoj in evropske zadeve (SVREZ) novembra 2011, so izpostavljena naslednja prioritetna področja industrijske politike, ki že nadgrajujejo tehnološka področja in predstavljajo predvsem spodbude podjetjem za nadaljnje investicije in krepitev tržne dinamike, ki nagrajuje uspešne: (1) IKT, (2) Zdravje in znanost o življenju (proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov, zdravstvene in socialne storitve), (3) kompleksni sistemi in inovativne tehnologije (proizvodnja računalniških, elektronskih in optičnih izdelkov, električnih naprav in strojev, proizvodnja motornih in drugih vozil ter plovil), (4) napredni materiali (proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov, proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov). Sodobna industrijska politika je usmerjena v prepoznavanje vodilnih oziroma ključnih spodbujevalnih tehnologij (v nadaljevanju KET), kar v nadaljevanju omogoča njihovo plasiranje na obstoječih in novih industrijah, ki se odzivajo na izzive sedanjosti in predvsem prihodnosti. Komisija opredeljuje KET kot tehnologije, ki zahtevajo veliko znanja in zelo intenzivne raziskave in razvoj, hitre inovacijske cikluse, velike investicijske izdatke ter visoko usposobljeno delovno silo. Omogočajo inovacije pri procesih, izdelkih in storitvah v celotnem gospodarstvu in so sistemsko pomembne. So multidisciplinarne, segajo na mnoga tehnološka področja ter težijo h konvergenci in združevanju.4 Identificirane KET so: nanotehnologija, mikro- in nanoelektronika, vključno s polprevodniki, fotonika, napredni materiali, biotehnologija. 4 Trenutni položaj ključnih spodbujevalnih tehnologij v Evropi, SEC(2009) 1257. 3 Predstavitev koncepta povezovanja R&R in aplikacij za TVP in NET TRC predstavlja virtualni večdimenzijski sistem. Celotno zgradbo lahko postavimo od spodaj navzgor, konsistenco pa preverimo od zgoraj navzdol. Za lažje povezovanje z realnostjo so v model vpisani nekateri že znani ali predvideni poslovni partnerji. 3.1. Organizacijska shema centra v dimenziji življenjskega cikla tehnologij Slika 3.1.: Področje tehnologij vodenja procesov z nosilnimi podjetji in raziskovalnimi organizacijami Kratice: • CDG ... jedrna razvojna skupina (Core development group)(R&R) • PCT ... Tehnologija vodenja procesov (Process control technology) • TechVert - Tehnološka vertikala (Technology Vertical in Process Control) • KC STV - Kompetenčni center Sodobne tehnologije vodenja (Competence centre for Advanced Control Technologies) Slika 3.2.: Področje naprednih energetskih tehnologij Kratice: • CDG -jedrna razvojna skupina (Core development group) • NET - Napredne energetske tehnologije (New Energy Technologies) • CO NOT - Center odličnosti Nizkoogljične tehnologije (Centre of Excellence Low Carbon Technologies) • RCTV - Razvojni center za vodikove tehnologije (Development Centre for Hydrogen Technologies) • KCSURE - Kompetenčni center za učinkovito rabo energije (Competence Centre Advanced Systems of Efficient Use of Electrical Energy) • INEA Ljubljana • KIV Vransko • Robotina Hrpelje • GZS ZING - Gospodarska zbornica Slovenije - Združenje za inženiring (Chamber of Commerce and Industry - Association of Engineering) 3.2. Poslovne in organizacijske relacije znotraj centra 3.2.1. Poslovno jedro in članice centra Poslovno jedro centra je organizirano kot podjetje za koordinacijo poslovnih aktivnosti, predvsem za: • Usmerjanje in motiviranje partnerjev v skupne razvojne projekte; • Iskanje tržnih priložnosti in navezavo poslovnih stikov; • Projektno pisarno za skupni marketing in organiziranje priprave ponudb; • Koordiniranje projektov. Slika 3.3.: Koordinacija poslovnih aktivnosti Izvedbeni inženiring (konzorciji, partnerji) Poslovno jedro bo moralo biti organizirano kot "joint venture", z elementi javno zasebnega partnerstva (PPP), ki mu daje kredibilnost na nacionalnem nivoju oz. omogoča legitimno sodelovanje z državnimi institucijami. Oblika PPP bi morala biti taka, da ne vključuje kapitalskih vložkov države. Poslovno jedro povezuje partnerje centra po segmentih življenjskega cikla tehnologij: 3.2.2. Razporeditev poslovnih funkcij TRC med poslovnim jedrom in članicami centra za posamezni segment življenjskega cikla tehnologij Tabela 3.1.: Razporeditev poslovnih funkcij glede na življenjski cikel tehnologij Segment življenjskega cikla tehnologij Poslovna funkcija Poslovno jedro Članica centra, konzorcij članic 1 Raziskave in razvoj (core development) Usmerjanje RR v presečne smeri centra, koordinacija priprave skupnih RR, pridobivanje virov sofinanciranja Izvajanje RR 2 Uvajanje novih rešitev na trg (Solution engineering) Iskanje tržnih priložnosti in navezava stikov; Pridobivanje tržnih partnerjev; Pridobivanje virov financiranja; Aktivna politika uvedbe novih rešitev na trg; Priprava in izvajanje pilotnih in demonstracijskih projektov novih rešitev na trgu; 3 Izvedbeni inženiring, prodaja rešitev, sistemov in produktov (Contract engineering, sales of solutions, products and systems) Projektna pisarna za skupni marketing in organiziranje priprave ponudb; Koordiniranje projektov (v fazi priprave) Priprava in izvajanje inženiring projektov; priprava in izvajanje/prodaja rešitev, sistemov in produktov; Koordiniranje projektov 3.2.3. Organizacijska shema poslovnega jedra centra po enotah • Sedež centra bo v Ljubljani. V TRC bodo zajete sistemske poslovne funkcije in skupne tržne funkcije za slovenski in regionalni evropski trg. • Marketing pisarna na Japonskem (predvidoma v Tokiu) zajema skupne tržne funkcije za japonski trg. • Za prodajo skupaj razvitih rešitev, produktov in tehnologij na tretjih trgih se po potrebi lahko organizirajo dodatne tržne pisarne za druge regionalne trge. 3.2.4. Razdelitev glavnih poslovnih funkcij poslovnega jedra centra po enotah Tabela 3.2.: Razdelitev poslovnih funkcij med sedežem TRC v Ljubljani in pisarno v Tokiu Poslovna funkcija Sedež v Ljubljani Tržna pisarna na Japonskem 1 Usmerjanje in motiviranje partnerjev v skupne razvojne projekte ter usklajevanje priprave • 2 Iskanje tržnih priložnosti in navezava stikov • • 3 Projektna pisarna za skupni marketing in organiziranje priprave ponudb • • Koordiniranje projektov • 4 Predstavitev koncepta povezovanja tehnologij vodenja procesov in naprednih energetskih tehnologij Povezovanje in integriranje dveh tehnoloških področij TRC povezuje in integrira dve ključni tehnološki področji: □ Napredne energetske tehnologije (NET) in □ Tehnologije vodenja procesov (TVP). V navedenih tehnoloških področjih se bomo osredotočili predvidoma na naslednje napredne oz.nove tehnološke domene: □ Tehnologije vodenja procesov o Napredni algoritmi in procedure, o Orodja za design, konstruiranje in razvoj o Gradniki za implementacijo o Jedrne rešitve □ Napredne energetske tehnologije o Pametna omrežja o Pametne in pasivne (aktivne) hiše o Vodikove gorivne celice (za stacionarno kogeneracijo) o Vplinjevanje lesne biomase o Litijeve baterije (za shranjevanje energije) Končni nabor tehnoloških domen bo določen interaktivno v sodelovanju s ključnimi partnerji na obeh straneh. Integralni del koncepta TRC je v komplementarnosti tehnoloških kompetenc poslovnih partnerjev na japonski in slovenski strani s ciljem povečati obstoječo sinergijo in s tem dodano vrednost za obe strani. Obe tehnološki področji se medsebojno dopolnjujeta in krepita. Na ta način bodo doseženi nadpovprečni R&R rezultati- zaradi seštevnega učinka in ker bodo usmerjeni v rešitve za trg. Ti rezultati v obliki pilotnih in demonstracijskih projektov na evropski in globalni ravni bodo prinesli ustrezne poslovne reference in višje oblike gospodarskega sodelovanja (skupna vlaganja, neposredne tuje investicije, skupni nastop na tretjih trgih). Slika 4.1: Partnersko povezovanje v okviru življenjskih ciklov posameznih tehnologij Shema partnerskih odnosov na področju Shema partnerskih odnosov na področjutehnologij vodenja procesov napredne energetske tehnologije TVP NET Legenda: u PCT ..tehnologije vodenja procesov/ Process Control Technologies (TVP) u NET ...napredne energetske tehnologije/ New Energy Technologies (NET) u CTD - raziskovalno-razvojno jedro (Core Technology Development-CTD Group) u CSI ... uvajanje novih rešitev na trg -svetovalni sistemski integrator (Consulting System Integrator) u SI ... Implementacija projektov (Project Contractor) Tehnologije se povezujejo v vsaki fazi življenjskega cikla (v koncentričnih krogih od centra k periferiji) in se povezujejo v integriranih proizvodih in storitvah. Koncept integracije vključuje kompletne življenjske cikle obeh tehnoloških področij (v treh nivojih) in je prikazan na sliki 3. Slika 4.2.: Shematski prikaz povezovanja tehnoloških področij: tehnologije vodenja procesov (PCT) in naprednih energetskih tehnologij (NET) 5 Procesa izbora tehnologij in poslovnih partnerjev Oba procesa (izbor tehnologij ter izbor poslovnih partnerjev) sta v skladu z uveljavljenimi odprtimi inovacijskimi sistemi sprejemljiva za vstopanje novih partnerjev in nabor novih tehnologij. Procesa potekata sočasno. 5.1 Proces izbora tehnologij Proces se konceptualno izvaja v treh korakih: • postavitev kriterijev za slovenske partnerje, • postavitev kriterijev za japonske partnerje in • postavitev povezujočih navzkrižnih kriterijev: Kriteriji za slovenske partnerje: - ocenitev potenciala za nadaljnji razvoj je visoka (postavitev nove tehnologije) - ocena uporabe na trgu je zmerna do visoka Začetni tentativni „dolgi" seznam zajema naslednje tehnologije: • Pametna omrežja - uravnavanje odjema (Smart Grid Technologies - demand side management); • Pametne in pasivne (aktivne) hiše (Smart and passive (active) house technologies); • Reverzibilna tehnologija s spremenljivo hitrostjo za črpalne hidroelektrarne(Variable-speed reversible technology for hydro-electric pumping stations); • Tehnologije vplinjanja biomase (Biomass gasification technologies); • Hranjenje vodika in tehnologije vodikovih gorivnih celic (Hydrogen storage and hydrogen fuel cell technologies); • Tehnologije skladiščenja litijevih baterij (Lithium batteries storage technologies). 5.2 Proces izbora poslovnih partnerjev Poslovni partnerji TRC se eksplicitno in implicitno izberejo na osnovi razvojnih potencialov in možnosti uvajanja koncepta življenjskega cikla v izbranih tehnoloških področjih. Podobno kot pri tehnologijah smo tudi pri izboru slovenskih in japonskih poslovnih partnerjev ter njihovem povezovanju uporabili tristopenjski proces. Kriteriji za izbor slovenskih poslovnih partnerjev so bili naslednji: • Kompetence v R&R dejavnosti v okviru posameznega tehnološkega področja • Usmeritve na vrhunske tehnologije v izbranih področjih • Poslovne strategije za prodor na nove tehnologije - Usmeritev na uvajanje novih tehnoloških rešitev na trgu - Usmeritev na vrhunske (visoke) tehnologije v izbranih področjih ( Solution providers) • Poslovni cilji za delo z japonskimi partnerji ter za nastop na japonskem trgu Kriteriji za izbor japonskih poslovnih partnerjev Podobni kriteriji, z določenimi modifikacijami, so uporabljeni za japonsko stran. Ključen in potreben pogoj je izkazan interes za sodelovanje s slovenskimi partnerji. Skupni kriterij je ujemanje, soočanje in tehnološko povezovanje (matching): • Soočanje kompetenc, strategij in interesov • Proces izgradnje medsebojnega razumevanja in zaupanja Na slovenski strani bodo udeleženi partnerji zasebna podjetja in javne raziskovalne organizacije (univerze in inštituti ). Glavni razlog za to je dejstvo, da so naša podjetja sorazmerno majhna in da je posledično manj R&R dejavnosti vključene v življenjski cikel proizvodov znotraj podjetij in da se pomemben del zgodnje faze R&R dejavnosti izvaja izven podjetja v okviru javnih raziskovalnih inštitucij. Delitev dela po posameznih fazah bo v načelu sledila 3 segmentom življenjskega cikla : • Raziskovalne inštitucije (jedrni razvoj), • Podjetja - ponudniki tehnoloških rešitev (uvajanje novih tehnoloških rešitev na trg), • Podjetja - sistemski integratorji (implementacija projektov, izvedbeni inženiring, prodaja tehnoloških rešitev). Ključno vlogo pri sodelovanju z japonskimi partnerji bodo imela podjetja. Na japonski strani bo treba prav tako uvesti iste funkcije v 3 segmentih življenjskega cikla proizvodov. Zaradi vertikalne integracije posameznih dejavnosti (predvsem v večjih japonskih korporacijah) lahko en partner pokriva več segmentov življenjskega cikla proizvodov in tehnologij. Zlasti multinacionalna podjetja imajo močno razvite R&R sektorje znotraj podjetij. 5.2.1. Identifikacija potencialnih poslovnih partnerjev na slovenski strani V procesu oblikovanja začetnega kroga partnerjev na slovenski in japonski strani smo od septembra 2011 do junija 2012 izvedli pismeno anketo in intervjuje v 32 podjetjih ter 5 raziskovalnih organizacijah v Sloveniji ter kontaktirali preko 40 podjetij na japonski strani (glej spisek anketiranih organizacij, anketni vprašalnik, zapisnike poslovnih konferenc in sezname udeležencev v Prilogah). 5.2.1.1 Raziskovalno-razvojne skupine in centri v Sloveniji Z namenom, da bi prikazali možne R&R partnerje in njihove kompetence na posameznih tehnoloških področjih je bil narejen naslednji pregled RR skupin z ustreznimi specializacijami. V spodnjem pregledu so navedene stalne RR skupine na univerzah in inštitutih, v nadaljevanju pa tudi usmeritve nekaterih - za predvideni TRC pomembnih treh kompetenčnih centrov in enega centra odličnosti. Tabela 5.1.: Pregled slovenskih raziskovalnih skupin na izbranih tehnoloških področjih Problemske domene RR skupine s področja TVP in NET i) Smartgrids primarni procesi (poslovni modeli) a. DSM, virtualne elektrarne, procesi trgovanja z energijo med igralci b. povezave igralcev v pametno omrežje (industrija; gospodinjstva) c. infrastruktura za električna vozila (EV) 1. FE, Katedra za elektroenergetske sisteme in naprave 2. EIMV, Oddelek za vodenje in delovanje elektroenergetskih sistemov 3. FERI, Inštitut za močnostno elektrotehniko 4. IJS, Center za energetsko učinkovitost 5. FE, Laboratorij za telekomunikacije ii) SmartGrids: procesi pri prenosu energije v omrežju a. obratovanje in načrtovanje sistema b. sistemske storitve 1. FE, Katedra za elektroenergetske sisteme in naprave 2. EIMV, Oddelek za vodenje in delovanje elektroenergetskih sistemov 3. EIMV, Oddelek za energetiko in načrtovanje energetskih sistemov 4. FERI, Inštitut za močnostno elektrotehniko 5. FE, Laboratorij za fotovoltaiko in optoelektroniko iii) Variable speed a. močnostna elektronika b. črpalne elektrarne 1. FE, Katedra za mehatroniko 2. TECES* 3. FE, Laboratorij za preskrbo z električno energijo iv) Smart (and passive) houses a. Interni energetski in informacijski sistem, ki vključuje RES in URE (PV ali vetrnice, CHP na HFC, hranilnik/pretvorba EE) b. Povezava takega sistema na pametno mrežo c. Pasivna hiša (v kontekstu integracije sistema v pasivno hišo) (integrirani izdelek) 1. FGG, Katedra za stavbe in konstrukcijske elemente 2. IJS, Center za energetsko učinkovitost 3. EIMV, Oddelek za vodenje in delovanje elektroenergetskih sistemov 4. FE, Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo v) Uplinjanje biomase iz lesnih odpadkov 1. FS, Laboratorij za termoenergetiko 2. UM-FKKT , Laboratorij za termoenergetiko 3. FE, Laboratorij za energetske strategije vi) Li baterije a. v hibridnih električnih vozilih b. kot element pametnega omrežja (splošni hranilnik) 1. KI, Laboratorij za elektrokemijo materialov 2. FKKT, Katedra za anorgansko kemijsko tehnologijo in materiale 3. FE, Laboratorij za elektroenergetske sisteme 4. FE, Laboratorij za električna omrežja in naprave vii) H in HFC (vodikove gorivne celice) a. v stacionarnih aplikacijah (HFC CHP) b. v hibridnem električnem avtomobilu c. kot element pametnega omrežja 1. FS, Laboratorij za termoenergetiko 2. KI, Laboratorij za katalizo in reakcijsko inženirstvo 3. FKKT, Katedra za anorgansko kemijsko tehnologijo in materiale 4. FE, Laboratorij za električna omrežja in naprave Vir: Intervjuji na univerzah ter inštitutih. *TECES - Tehnološki center za električne stroje združuje slovenska podjetja (Bartec Varnost, BSH Hišni aparati, DOMEL, Hidria Rotomatika, Indramat, Iskra Avtoelektrika, Kolektor Group) ter raziskovalne inštitucije (UL FE, UM FERI). Večina zgoraj navedenih stalnih R&R skupin sodeluje tudi v centrih odličnosti ter v kompetenčnih centrih. Za sodelovanje s predvidenim TRC pa so pomembne predvsem dejavnosti 3 kompetenčnih centrov in enega centra odličnosti: -KC STV :Kompetenčni center za Sodobne tehnologije vodenja -KC SURE: Kompetenčni center Napredni sistemi učinkovite rabe energije -CO NOT : Center odličnosti za nizkoogljične tehnologije -KC TIGR : Kompetenčni centerza trajnostno gradbeništvo Program kompetenčnega centra Sodobne tehnologije vodenja (STV) vsebuje naslednje aktivnosti: • Zbirka prototipov nove generacije produktov, tehnologij in storitev za napredno vodenje procesov, namenjenih ciljnim panogam in tržnim nišam, za katere se pričakuje, da bo Slovenija v prihodnosti igrala znatno vlogo na globalnem področju • Rešitve za vrhunske tehnologije, kot so eksperimentalni fuzijski reaktor ITER, ultralahka letala in pametna omrežja za učinkovito upravljanje z energijo • izdelane prototipe na množici demonstracijskih projektov na različnih proizvodnih obratih industrijskih partnerjev Program kompetenčnega centra SURE ponuja širok nabor izdelkov s področja energetike, cestno informacijskih sistemov, matičnih ur sinhroniziranih z GPS in DCF77 ter datumskih ur in prikazovalnikov. Svoje izdelke vgrajujejo v objekte širom Slovenije in v tujini. Izdelki so plod dolgoletnih izkušenj in sad vrhunskega znanja. Sodobne tehnologije, ki so vgrajene v sisteme predstavljajo na sejmih, konferencah in strokovnih simpozijih. Številne inovacije prijavljajo kot patente.KC SURE zagotavlja visoko kvaliteto storitev in zanesljivo strokovno podporo.Izdelki so s področja avtomatizacije SN omrežij: lokatorji okvare SN nadzemnih vodov z vgrajeno komunikacijsko opremo za daljinsko javljanje detektiranih okvar, daljinsko vodenje ločilnih mest itd. Center odličnosti za nizkoogljične tehnologije (CO NOT) je s pomočjo financerjev - Evropske unije ter Republike Slovenije - nastal v času intenzivnih premikov na področju iskanja obnovljivih virov energije ter smotrne porabe le-te. CO NOT v konzorciju združuje ključne slovenske potenciale na področju nizkoogljičnih energijskih virov in uporabe teh virov v stacionarnih in mobilnih porabnikih. V CO NOT sodeluje 22 partnerjev, 12 laboratorijev iz dveh raziskovalnih inštitutov (Kemijski inštitut in Institut Jožef Stefan), Univerza v Ljubljani s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo in Fakulteto za strojništvo, Univerza v Novi Gorici ter 10 industrijskih partnerjev (Domel, Inea, TEŠ, HSE, Petrol, Silkem, Iskra Tela, Cinkarna, Mebius in RCVT). Namen je sončno energijo pretvarjati v električno energijo in jo shranjevati v akumulatorjih in superkondenzatorjih (litijeve tehnologije), ali pa jo pretvarjati v vodik, ki ga bomo uporabili v gorivnih celicah (vodikove tehnologije). Litijeve in vodikove tehnologije sestavljajo celoto, ki bo v prihodnosti pokrivala velik spekter porabnikov (npr. hibridni in električni avtomobili, energijska oskrba stavb, itd.). CO NOT sestavljata dva glavna stebra raziskav, ki pokrivata celoten spekter dejavnosti - od bazičnih raziskav novih materialov za pretvorbo sočne energije v elektriko ali vodik, priprave naprav za pretvorbo sočne energije, raziskave materialov in priprave prototipov naprav, ki izkoriščajo vodikovo ali električno energijo, izdelave sistemov naprav in nenazadnje trženja novih visokotehnoloških izdelkov oziroma produktov. Na vseh ravneh gre izključno za dejavnosti, ki namesto sedanjih fosilnih goriv uvajajo proizvodnjo in uporabo energijskih nosilcev z nizkim odstotkom emisije ogljika oziroma brez ogljikovih emisij, kar bo zmanjšalo delež emisij, ki jih proizvajamo pri nas in širše. Kompetenčni center trajnostno gradbeništvo (TIGR) ponuja koordinirane dejavnosti raziskovalcev, investitorjev, gradbenih podjetij in industrije, servisov in ostalih dejavnikov s ciljem doseganja trajnostnega razvoja, upoštevaje okoljska, socio-ekonomska in kulturološka vprašanja«. Čeprav je ta pojem največkrat povezan z učinkovito rabo energije v stavbah in z uporabo naravnih materialov, gre za kompleksen preplet ključnih kompetenc na področjih, kjer lahko dosega inovativne rešitve in kompetenčne prednosti na globalnem trgu. Najmočneje so v predlaganem KC zastopane okoljske teme, ki se ukvarjajo z rabo naravnih virov. Med tremi naravnimi viri - energijo, vodo in materiali - se KC največ ukvarja z energijo in z njo povezanimi emisijami. Gre za problematiko, ki je danes akutna ne samo iz ekoloških razlogov, temveč tudi iz ekonomskih in strateških vidikov. Pri tem se naslanja na t.i. energetski trikotnik, ki postavlja tri ključne postavke pri ravnanju z energijo: zmanjševanje potrebe po energiji, uporabo obnovljivih virov energije, kar se da skrbno ravnanje z obnovljivo in neobnovljivo energijo. Tudi pri ravnanju z vodo si lahko zamislimo analogen trikotnik: zmanjševanje potrebe po vodi, rabo »obnovljivih virov« vode ter učinkovito ravnanje z vodo. Med temi postulati se KC ukvarja z viri vode, pri tem pa se osredotoča na reciklažo stavbnih voda. Manjšanje potrebe po vodi je v stavbah prej domena naprav ali vzorcev obnašanja kot stavbe same. Rabo materialnih virov KC obravnava skozi dva pogleda: • z ocenjevanjem okoljskih parametrov razvitih izdelkov po metodi LCA (Life cycle assessment, ISO 14040), in • s proučevanjem možnosti integracije odpadkov gradbene in drugih industrij v nove izdelke v stavbi. Pri tem materialov kot takih ne ločuje strogo na naravne in umetne, saj take delitve ne zdržijo kritične primerjave, temveč materiale in izdelke kritično primerja skozi metodologijo LCA, kjer se prednost naravnih materialov, npr. lesa, tudi merljivo pokaže. kC tudi ne obravnava zgolj materialov, ki neposredno nastopajo v izdelkih, ki jih bomo razvijali, temveč tudi druge izdelke in rešitve, med katerimi je tudi les, ki ima za Slovenijo kot gozdnato državo z obilico lesa poseben pomen. Čeprav v konzorciju ni partnerja iz lesne industrije, je predvideno sodelovanje z dvema podizvajalcema, kar zadošča za relevantno obravnavno specifik, ki nastopajo v povezavi z lesom. Sociološko ekonomske teme so v KC zastopane v dveh segmentih: • izdelava smernic oziroma študij, glede zahtev uporabnikov stavb danes in kakšne lahko pričakujemo v bodoče; • razvoj poslovnih modelov, ki bodo omogočili uspešno trženje razvitih proizvodov v EU. 5.2.1.2 Partnerska podjetja in RR institucije na slovenski strani Poslovni interes za vzpostavitev slovensko-japonskega vozlišča za tehnologije vodenja procesov ter napredne energetske tehnologije so izrazila naslednja podjetja oziroma raziskovalne inštitucije: - INEA d.o.o., Ljubljana - nosilno podjetje - Robotina d.o.o., Hrpelje - nosilno podjetje - KIV, Vransko - nosilno podjetje - IBE d.d., Ljubljana - C&G d.o.o., Ljubljana - Cosylab d.d., Ljubljana - X Lab d.o.o., Ljubljana - SMART COM d.o.o., Ljubljana - Špica International d.d., Ljubljana - Razvojni center za vodikove tehnologije, Radeče - Zavod center ARI, Ljubljana - Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani - Elektroinštitut Milan Vidmar, Ljubljana - Inštitut Jožef Stefan, Ljubljana - Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana Navedene slovenske organizacije imajo naslednje raziskovalne, proizvodne in storitvene programe oziroma kompetence na področju naslednjih tehnoloških področij: INEA d.o.o. - Pametna elektro energetska omrežja (smart grids) - virtualna elektrarna, uravnavanje odjema - Vodenje in obvladovanje procesov v energetiki - Vodenje procesov v proizvodnih podjetjih Robotina d.o.o., Hrpelje - avtomatizacija zgradb - avtomatizacija v industriji - avtomatizacija v infrastrukturi - projektiranje energetskih objektov (sončne elektrarne) KIV Vransko d.o.o. - inženiring za uplinjanje lesne biomase - integrirana tehnologija uplinjanja lesne biomase in proizvodnje elektrike (izrabe bioplina v kogeneracijski enoti) v razvoju IBE d.d., Ljubljana - projektantske, svetovalne in inženiring storitve na področju energetike, industrije in varstva okolja - projetiranje javnih zgradb in infrastrukturnih objektov. C&G d.o.o. - Energetika: daljnovodi do 400 kV, kablovodi do 400 kV, razdelilne transformatorske postaje do 400kV, zaščita , sistemi vodenja, centri vodenja, generatorji, Diesel agregati , brezprekinitveno napajanje, kogeneracije. - Železnica: napajalni sistemi in vozna mreža za železnice, sistemi za učinkovito rabo energije, nadzor porabe energentov na vlečnih vozilih. - Plinovodi: elektroinštalacije kompresorskih postaj, sistem vodenja kompresorskih postaj, merilno regulacijski sistemi. - Industrija: razdelilne transformatorske postaje, industrijski daljnovodi in kablovodi, Diesel agregati, brezprekinitveno napajanje, kogeneracije. - Varstvo okolja: ravnanje z nevarnimi odpadki. Cosylab d.d. - Kontrolni sistemi za pospeševalnike in druge fizikalno raziskovalne infrastrukture - Industrijska krmilna oprema - Razvoj elektronike in programske opreme XLAB d.o.o. - ISL Online (Remote Desktop Support, Remote Access, Live Chat, Web Conferencing): www.islonline.com - 3D rekonstrukcija geografskih podatkov (http://www.gaeaplus.si), 3D modeliranje na podlagi foto posnetkov (http://www.phov.eu/), 3D vizualizacija medicinskih posnetkov (http://www.medicimaging.com) - FP7 EU raziskovalni projekti Smart Com d.o.o. - napredni IKT sistemi za pametna elektroenergetska omrežja - ekspertni analitsko poročilni sistem za elektroenergetska podjetja - svetovanje, načrtovanje, razvoj, implementacija IKT sistemov Špica International d.d. - informacijski sistemi in restive za obvladovanje časa in prostora - varnostni sistemi in sistemi tehničnega varoavnja - mobilne ra čunalniške rešitve Razvojni center za vodikove tehnologije, Radeče - raziskave in razvoj na področju vodika in gorivnih celic Tehnološki center za avtomatizacijo, robotizacijo in informatizacijo proizvodnje - Zavod Center ARI - razvoj postopkov za vodenje sistemov v realnem času - celovito računalniško podprto vodenje proizvodnje - identificiranje razvojno zanimivih projektov s področja računalniškega vodenja - sestava projektnih timov Fakulteta za elektrotehniko, Laboratij za električna omrežja in naprave-LEON, Univerza v Ljubljan - koncepti pametnih omrežij - SmartGrids - sodobne kompenzacijske naprave - kakovost električne energije Elektroinštitut Milan Vidmar - Grafični prikaz kompleksnih meritev v omrežju - Analize prenosnega in distrubicijski omrežja - Obratovanje EES - Koncepti in tehnologije pametnih omrežij - Prognostika atmosferskih pojavov - Obvladovanje avtomatskih merilnih sistemov Institut Jožef Stefan, Odsek za sisteme in vodenje - razvoj elektronskih modulov za vgrajene sisteme - razvoj algoritmov za vodenje sistemov v realnem času - razvoj sklopov za PEM gorivne celice - vodenje čistilnih naprav Institut za ekonomska raziskovanja - Raziskave s področja makroekonomije in podjetništva - Organizacijsko in finančno prestrukturiranje podjetij - Strateški management Od skupnega števila zainteresiranih podjetij oz. raziskovalnih organizacij več kot polovica poslovno sodeluje z japonskimi partnerji na področju prodaje proizvodov in storitev ali pa R&R področju. Zanimale so nas raziskovalno-razvojne zmogljivosti v tistih podjetjih oziroma raziskovalnih organizacijah, ki so izrazile jasen interes za ustanovitev slovensko-japonskega vozlišča. Pokazalo se je, da obstaja zadostna kritična masa z vidika števila razvojnikov, obsega letnih R&R vlaganj ter povprečnega števila demonstracijskih projektov ter prototipov. Povprečno število zaposlenih razvojnikov je v teh organizacijah znaša 12,75 (v FTE ekvivalentu). Povprečna letna vrednost R&R vlaganj znaša preko pol milijona evrov. V posameznem letu so imele anketirane organizacije povprečno preko 5 demonstracijskih projektov oziroma narejenih prototipov izdelkov. Precej slabša je bilanca na področju intelektualne oziroma industrijske lastnine: s patenti razpolagajo 4 organizacije, z lastnimi blagovnimi znamkami 6, z vzorci in modeli 7 ter z geografskim poreklom blaga ena organizacija. Na vprašanje o oblikah medpodjetniškega povezovanja je bila večina odgovorov pozitivnih, pri čemer kar 10 anketiranih že sodeluje, bodisi v centrih odličnosti ali v kompetenčnih centrih. Manjša je udeležba v obstoječih podjetniških grozdih ali tehnoloških mrežah. Zelo pogoste pa so ostale oblike ad hoc sodelovanja: konzorciji pri investicijskih projektih, sodelovanje v tehnoloških razvojnih centrih, itd. Ker statusna oblika slovensko-japonskega vozlišča še ni povsem opredeljena, smo anketirane vprašali za njihova stališča glede formalno pravnega statusa vozlišča. Večina (v absolutnem številu 7 organizacij) se zavzema za formalno združenje na slovenski oziroma širši ravni. 5 anketiranih pa se zavzema za obliko neformalnega »ad hoc« združenja. Temu primerni so tudi odgovori na vprašanje »Ali ste pripravljeni sodelovati pri vzpostavljanju delovanja centra/vozlišča?« V odgovoru na to vprašanje pride do izraza razlika (4 organizacije) med tistimi, ki so izrazili pozitiven poslovni interes za sodelovanje v konzorciju ter tistimi, ki so pripravljeni sodelovati pri vzpostavljanju delovanja vozlišča. V nadaljnjih korakih implementacije študije izvedljivosti bo prišlo do oblikovanja konzorcija tistih, ki so pripravljeni vložiti lastna finanča sredstva. Na vprašanje kakšne koristi pričakujejo zainteresirani respondenti od ustanovitve razvojnega vozlišča je bila v odgovorih podana največja teža obojestranskemu prenosu znanja in tehnologij na relaciji Slovenija-Japonska. Na drugem mestu je »prenos znanja in prodaja proizvodov in storitev na ostalih trgih«, nato sledi »skupen nastop na azijskih trgih« ter na zadnjem mestu »prodor na nove trge«. Ključne reference (vodenje ali partnerstvo pri domačih ali tujih raziskovalnih in investicijskih projektih) za sodelovanje pri ustanavljanju, promociji in delovanju slovensko-japonskega tehnološkega vozlišča, ki jih imajo anketirane organizacije, so naslednje: - močno razvito okolje R&R v podjetju, - mednarodna vpetost podjetja v projekte z omenjenih področij, - izkušnje z japonskimi partnerji, - izkušnje iz sodelovanja v mednarodnih konzorcijih, - 3D vizualizacija napetostnih profilov, - tehnično-ekonomske analize uvajanja sistema naprednega merjenja, - napoved onesnaževanja programa za pametna omrežja, - več kot 100 raziskovalnih in razvojnih projektov za slovensko gospodarstvo, - več uspešnih razvojnih projektov za tuje industrijske partnerje, - udeležba v projektih 5., 6. in 7. Evropskega okvirnega programa, - sodelovanje v Interreg IV projektu "Promoting innovation in industrial Informatics and Embedded Systems sectors by networking", - vzpostavljeno sodelovanje z Mitsubishi Electric Europe in Mitshubishi Electric Corporation, - organizacijsko-administrativna pomoč pri vzpostavitvi interesnih konzorcijev na področju tehnologije vodenja (tehnološka mreza TVP, razvojni center za vodikove tehnologije, ...), - vodenje projekta Kompetenčni center za sodobne tehnologije vodenja, - Tehnološka mreža IKT (partner), - Tehnološka mreža Smart Grids, partner, član programskega sveta, predsedstvo podsekcije IKT, - kompetenčni center KC SURE (pametna elektroenergetska omrežja), partner, - slovenski nacionalni komite CIGRE, član, predsednik študijskega komiteja CIGRE ŠK D2, - kompetenčni center KC CLASS (računalništvo v oblaku), partner, - vodenje tehnološke platforme NESSI, - sodelovanje pri ustanovitvi in vodenju tehnološke platforme ICT, - vodenje konzorcija pri razvoju storitvene platforme v zdravstvu, - sodelovanje v konzorciju za razvoj komunikacijske platforme naslednje generacije, - tehnološka platformna za pametna omrežja (partner), - projekt SUPERMEN, - projekt KIBERnet, - EU projekt MetaPV. 5.2.1.3 Rezultat identifikacije za 3 izbrana tehnološka področja na slovenski strani Tabela 5.2.: Raziskovalne skupine in ponudniki sistemskih rešitev na slovenski strani Problemska domena Ponudniki tehničnih rešitev Ključne besede Kompetentne RRi skupine po vrstnem redu (prve 3) I) Pametna omrežja - primarni procesi a. DSM, virtualne elekrarne, procesi trgovanja z energijo med igralci b. Povezave igralcev v pametno mrežo (industrija, gospodinjstva) INEA INEA Pametno omrežje (Smart grids) - management na strani povpraševanja - virtualne elektrarne - pametna omrežja -vodenje procesa - pametna omrežja -stabilnost 1. FE, Katedra za elektroenergetske sisteme in naprave 2. EIMV, Oddelek za vodenje in delovanje elektroenergetskih sistemov 3. IJS, Odsek za inteligentne sisteme 4. IJS, Odsek za sisteme in vodenje II) Smart grids procesi pri prenosu energ ije v omrežju 1. EIMV, Oddelek za vodenje in delovanje elektroenergetskih sistemov 2. FE, Katedra za elektroenergetske sisteme in naprave 3. EIMV, Oddelek za energetiko in načrtovanje energetskih sistemov III) Smart (and passive) houses a. Interni energetski informacijski sistem, ki vključuje RES in URE (PV ali vertnice, CHP na HFC, hranilnik/pretvorba Ee) b. Povezava takega sistema na pametno mrežo c. Pasivna hiša (v kontekstu integracije sistema v pasivno hišo -integrirani izdelek) Robotina INEA Lumar Pametne hiše Inteligentne hiše Pasivne hiše 1. FGG, Katedra za stavbe in konstrukcijske elemente 2. FE, Laboratorij za modeliranje, simulacijo in vodenje 3. FERI, Inštitut za avtomatiko 4. IJS, Odsek za sisteme in vodenje IV) Uplinjanje biomase iz lesnih odpadkov KIV Uplinjanje lesne biomase 1. FS, Laboratorij za termoenergetiko 2. UM-FKKT, Laboratorij za termoenergetiko 3. CO NOT Vir: Anketa 1ER, intervjuji v podjetjih 5.2.2 Identifikacija potencialnih poslovnih partnerjev na japonski strani Identifikacija potencialnih japonskih poslovnih partnerejv TRC je bila napravljena na osnovi dosedanjega dolgoletnega sodelovanja INEE, Robotine in X-laba z japonskimi podjetji, na osnovi osebnih razgovorov s poslovneži v Tokiu in Nagoji (12.-18. februar 2012) ter pismene ankete med udeleženci poslovnega srečanja v Tokiu dne 14 februarja 2012 (glej Prilogo 5). Poslovni razgovori v zvezi z možnostjo sodelovanja pri TRC so bili izvedeni v 12 podjetjih, na pismeno anketo (glej vprašalnik v angleščini) pa se je odzvalo 6 japonskih podjetij. Na japonski strani so za sodelovanje izrazila interes naslednja podjetja: - Mitsubishi Electric - MELCO - Mitsubishi Heavy Industries -MHI - Horiba - Hitachi LTD - Toyo Engineering Corporation - Toshiba - Toyota - Daiwa House - Yeskawa - Sansha Electric - Chubu - KEPCO - Next Solutions - TOKO Electric Corporation - GANASYS, Inc - Openstream, Inc - C.ILLIES&Co, LTD Podjetja označena s temnim tiskom so izrazila svoj interes tudi preko NEDO. Podjetja lahko razvrstimo v naslednja tehnološka področja ali problemske domene. Pri tem moramo ponovno opozoriti, da zaradi velikosti japonskih korporacij nastopa velika stopnja integracije treh segmentov aktivnosti v življenjskem ciklu razvoja in uporabe tehnologije. Zato posamezna podjetja lahko prevzamejo več vlog: R&R, dobava in uvajanje novih rešitev na trg (solution provider), izvedba in integracija rešitev- izvedbeni inženiring (System integrator/Contractor), poslovna izvedba in uporaba rešitev (business implementation and use). Specifične potrebe kupcev so izven obravnave v okviru poslovnega modela TRC. Tabela 5.3: Pregled zainteresiranih japonskih podjetij po tehnoloških področjih in vlogah v življenjskem ciklu Tehnološko področje R&R Ponudnik tehn. rešitev na trgu Sistemski integratorji Implementacija /uporaba Pametna omrežja MELCO, IBM Japan Hitachi MELCO, IBM Japan Hitachi GANASYS Chubu KEPCO TOKO El. Corporation GANASYS Chubu, KEPCO TOKO El.Corporation Pametna omrežja, baterije Toshiba Toshiba Pametne , pasivne hiše Mitsubishi Heavy Mitsubishi Heavy Uplinjanje biomase Mitsubishi Heavy Mitsubishi Heavy Vir: Anketa, Intervjuji. 5.2.3 Prvi rezultat soočanja (matching) slovenske in japonske strani Naslednja tabela shematsko prikazuje predvidena tehnološka področja ter frekvence predvidenega sodelovanja slovenskih partnerjev na posameznih tehnoloških področjih ter dejavnostih razvojnega vozlišča. Poslovni model izbire partnerjev za izbrana tehnološka področja in poskusni rezultati so nakazani v spodnji tabeli. Tabela 5.4: Tehnološka področja in število zainteresiranih podjetij po dejavnostih na slovenski in japonski strani Tehnološko področje Država R&R projekti Dobava in uvajanje novih rešitev na trg Izvedbeni inženiring -izvedba in integracija rešitev, Prodaja storitev, proizvodov, sistemske rešitve 1. Pametna omrežja (DSM, VPP) Nosilec: INEA Število odgovorov Slovenija 8 5 5 Japonska 3 3* +1 3+1* 2. Pametne pasivne hiše Nosilec: Robotina Število odgovorov Slovenija 3 1 1 Japonska 1 1 1 3. Uplinjanje biomase (lesna) Nosilec: KIV Število odgovorov Slovenija 3 3 2 Japonska 1 1* 1 5. Ostale napredne tehnologije (vodik in gorivne celice, Li baterije) Število odgovorov Slovenija 5 3 2 Japonska 1 1* Vir: anketa IER v Sloveniji in anketa IER na Japonskem ter razgovori za japonskimi partnerji (februar 2012) * Podjetja, ki nastopajo v dveh vlogah (glej Tabelo 5.3) 5.3 Začetek sodelovanja na področju STV in NET Začetna faza izbora tehnologij in sodelujočih partnerjev je bila izvedena na slovenski strani in sicer smo izbrali tri tehnološka področja kot prvoten oz. začeten nabor tehnologij, ki jih obvladajo slovenski partnerji: • pametna omrežja, • pametne in pasivne hiše ter • vplinjanje lesne biomase Na nekaterih od gornjih tehnologij smo predpostavili tudi prevladujoče poslovne interese japonskih potencialnih partnerjev. Na vsakem od zgoraj navedenih tehnoloških področij so upoštevani naslednji vidiki: • kompetence in cilji; • identificirani slovenski partnerji (tako podjetja kot znanstveno-raziskovalne organizacije; • reference, možni trgi za skupne nastope; • možni finančni viri za skupne R&R projekte; • predlog za sodelovanje. Ta začetni nabor tehnoloških področij je tentativen (poskusen) in v veliki meri odvisen od interesov in zmožnosti potencialnih partnerjev iz Japonske. Ostala tehnološka področja, ki izkazujejo zadosten potencial bodo ovrednotena kasneje in bodo dodana k širši listi tehnoloških področij. Tista tehnološka področja , ki se bodo izkazala za neperspektivna, se bodo izločila. Ta proces se je začel že v tej fazi, kar je ponekod razvidno, če primerjamo med seboj dokumente in materiale, ki so nastali v različnih fazah raziskovalne naloge. 5.4. Opredelitev glavnih in specifičnih ciljev 5.4.1. Proces določanja ciljev Proces določanja ciljev vsebuje 3 korake, vzporedno s selekcijo tehnologij in poslovnih partnerjev. 1.korak: cilji kot jih vidimo na slovenski strani: • cilji potencialnih tehnoloških nosilcev za pametna omrežja in za pametne hiše; • cilji kot jih evaluirajo vodje projektne skupine za vspostavitev TRC; • prognoze R&R partnerjev za področja vodikovih celic ter litijevih baterij. 2.korak: cilji kot jih zastavljajo potencialni japonski partnerji 3.korak: soočanje in zbliževanje ciljev 5.4.2.Opredelitev glavnih ciljev in nekaterih specifičnih ciljev na slovenski strani (1 .korak) V procesu prve selekcije tehnologij in partnerjev na slovenski strani so bili ugotovljeni naslednji cilji (projekti): Pametna omrežja - izgradnja virtualne elektrarne - za terciarno rezervo Sistemskega operaterja prenosnega omrežja ali kot rešitev za energetsko optimiranje bilančnih skupin; - postavitev energetskega management sistema za mikro omrežja kot integriran podsistem, ki deluje lahko vzporedno z mrežo ali v otočnem načinu - implementacija in prodaja internih energetskih sistemov vodenja odjemalcem kot del virtualne elektrarne ali kot samostojen sistem za optimizacijo energetskih procesov in stroškov odjemalca. Pametne in pasivne hiše - integrirani HEMS (hišni sistem za vodenje energetike), ki vključuje vodenje obnovljivih energetskih virov (OVE) - uporabnikom prilagojen interni energetski management sistem, ki vključuje in integrira posamezne podsisteme (učinkovita raba energeije, OVE) za konkretne energetske strategije kot skupen pilotni projekt na področju "pametnih mest"; - integracija sistemov pametnih hiš s sistemi pasivnih (aktivnih) hiš. Uplinjanje lesne biomase in uporaba bioplina - ustanovitev japonsko-slovenskega konzorcija za razvoj, implementacijo in komercializacijo tehnologije vplinjanja lesne biomase in za nadaljnjo uporabo bioplina; - vplinjevalnik lesne biomase integriran s kogeneracijsko enoto na bioplin - implementacija pilotnega/demonstracijskega projekta za vplinjanje lesne biomase; - ključni cilj je postati glavni srednjeevropski center za tehnologije vplinjanja lesne biomase. Uporaba bioplina - finančni inženiring ali energetski kontrakting; (TPF - Third party financing, BOT - Build, Operate and Transfer, koncesija) za projekte, ki uporabljajo bioplin: (integrirane) kogeneracijske enote, reformiranje bio plina v vodik in uporabo vodika (v prihodnosti) Pri projektu vplinjanja je predpostavljen pogonski interes japonskih partnerjev. Variabilna hitrost - emuliran cilj Predpostavljen je odločilen interes japonskih partnerjev. Spodnji cilji so emulirani, formuliral jih je projektni team: - ustanovitev japonsko-slovenskega konzorcija za razvoj, izgradnjo, šolanje in vzdrževanje črpalnih hidroelektrarn s tehnologijo reverziblne in spremenljive hitrosti - pripraviti projekte na tem področju za potenciale v Sloveniji in v regiji Vodikove gorivne celice - poskusni cilji Cilji so poskusni, ker na področju še ni identificiran nosilec uvajanja novih rešitev na trg. Predlagali so jih R&R partnerji: - Razvoj in izvedba kogeneracijskega sistema na vodikove gorivne celice kot dela internega energetskega sistema - Integracija takega kogeneracijskega sistema v interni energetski sistem, ki vključuje sitem vodenja za učinkovito rabo energije in OVE (rezidenčne, terciarne stavbe) - Povezava takega sistema na pametno omrežje kot aktivnega igralca v sistemu optimiranja in trgovanja z energijo Litijeve baterije - shranjevanje energije Cilji so poskusni, ker na področju še ni identificiran nosilec uvajanja novih rešitev na trg. Predlagali so jih R&R partnerji: - Skupen razvoj Litijevih sistemov za shranjevanje energije za uporabo v rezidenčnh stavbah - Integracija takega sistema shranjevanja energije v interni energetski sistem, ki vključuje sistem vodenja za učinkovito rabo energije in druge OVE (rezidenčne, terciarne stavbe) Ti cilji so opredeljeni kot začetni predlog s slovenske strani in se bodo uporabili kot vodilo za podrobnejši izbor partnerjev, tehnologij in ciljev na japonski strani. 6 Institucionalno sodelovanje med Slovenijo in Japonsko na področju tehnologije Na osnovi dosedanjih aktivnosti sodelujočih podjetij v zvezi s pripravo ustanovitve slovensko-japonskega TRCa je bil organiziran obisk delegacije NEDO v Sloveniji. Namen obiska NEDO, ki je največja tehnološka japonska agencija, je vzpostavitev sodelovanja med slovensko in japonsko tehnološko agencijo za krepitev dolgoročnega tehnološkega sodelovanja med Slovenijo in Japonsko na področju naprednih energetskih tehnologij in industrijskih sistemov. NEDO deluje v okviru Ministrstva za gospodarstvo, trgovino in industrijo, ima približno 1000 zaposlenih in deluje globalno v okviru več predstavništev po svetu. Vzpostavitev dolgoročnega tehnološkega sodelovanja in povezovanja obeh tehnoloških agencij je podprl tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, mag. Radovan Žerjav, ki se je na posebnem pogovoru sestal s predsednikom NEDO in delegacijo. Poudaril je pomen sodelovanja med agencijama tako za privabljanje tujih investicij na področju visokih tehnologij v Slovenijo kot tudi za prodor visokotehnološkega znanja, ki ga nedvomno na tem področju imamo, na globalne trge. Izrazil je vso podporo politike in poudaril pričakovanje, da pride kmalu do konkretnih dogovorov čim prej. TIA in NEDO sta se okviru obiska dogovorila za vzpostavitev institucionalnega okvira za medsebojno sodelovanje na področju naprednih energetskih tehnologij in sistemov, ki bo zagotavljal podlago za oblikovanje in izvajanje skupnih tehnoloških projektov slovenskih in japonskih podjetij tako v Sloveniji, na Japonskem kot tudi v tretjih državah. V okviru obiska NEDO v Sloveniji je 5. junija 2012 na Gospodarski zbornici Slovenije potekalo srečanje delegacije NEDO s tehnološkimi razvojnimi skupinami in podjetji s področja naprednih energetskih in procesnih tehnologij, ki že sodelujejo oziroma so zainteresirana za sodelovanje v skupnih tehnoloških iniciativah. S strani TIA in ministrstev so bile predstavljene strategije, programi in tehnološke iniciative Slovenije. NEDO je predstavil na kakšen način financira in implementira tehnološke projekte; njihov proračun je 1,5 milijarde EUR. Delegacija NEDO se je 6. junija 2012 udeležila tudi Foruma - Kako uspešno poslovati z Japonsko v prostorih družbe Yaskawa v Ribnici. V okviru foruma so bila podjetjem, ki želijo poslovati z Japonsko predstavljene dobre prakse podjetij, ki so na Japonsko že prodrla in tam uspešno delujejo. Podjetje Yaskawa je primer prve večje japonske investicije v Sloveniji. Slovenskim podjetjem svetujejo, naj ne poslujejo in širijo svoje trge le na področje Balkana in Evrope temveč naj prodrejo na globalni trg. Japonska mentaliteta je po njihovih besedah storitveno usmerjena, pomembna je pravočasna izvedba in visoka kakovost. Ključno v odnosu je vzajemno zaupanje; za vzpostavitev dobrega odnosa z japonskimi podjetji je potrebno dlje časa, vendar, ko je odnos vzpostavljen, je dolgoročen. Predvideni način sodelovanja z NEDO temelji na dosedanji praksi mednarodnega delovanja te tehnološke agencije. V kolikor je posamezen razvojni projekt uvrščen znotraj strateških usmeritev NEDO, potem NEDO nastopa kot neposreden (so)izvajalec projekta. Če pa projekt ne ustreza tem kriterijem, potem lahko NEDO podpre projekt posredno, v tem primeru dajejo finančno podporo samo japonskim izvajalcem v projektu. Potrebno je poudariti, da NEDO ne podpira nerazvojnih naložb, niti na Japonskem, niti v tujini. NEDO finančno in kadrovsko podpira le japonski del izvajanja v projektu; tuji partner mora zagotoviti sredstva za svoj del. Moramo se zavedati, da je osnovni interes NEDA predvsem diseminacija japonskih tehnologij in ustvarjanje novih trgov za japonsko gospodarstvo, ni pa izključena podpora skupnim nastopom na tretjih trgih. Identificirana so bila tehnološka razvojna področja, kjer imata obe državi kompetence in interes za nadaljnja vlaganja, to so področja pametnih omrežij, trajnostne gradnje in upravljanja stavb ter obnovljivih virov energije, zlasti biomase, solarne in vetrne energije ter vodika in gorivnih celic. Začel se je proces izmenjave informacij, analize potreb, interesa in kompetenc na teh področjih. Dogovor o sodelovanju in identifikacija prvih projektov je načrtovan že v oktobru 2012, ko je predvideno tudi srečanje med potencialnimi poslovnimi partnerji. Podpis bilateralnega sporazuma TIA-NEDO (Memorandum of understanding) ter delavnica med zainteresiranimi slovenskimi in japonskimi podjetji so predvidni za 23. in 24. oktobra 2012 v Ljubljani. 7 Pravna organiziranost tehnološko razvojnega centra 7.1. Temeljne predpostavke Pri iskanju rešitve za pravni status in organizacijski model TRC so bile upoštevane naslednje predpostavke: - izbrani model mora omogočati visoko stopnjo fleksibilnosti glede vstopa in izstopa zainteresiranih subjektov; - izbrani model mora omogočati združevanje pravnih in fizičnih oseb iz Republike Slovenije, držav članic EU in iz tretjih držav (konkretno Japonske); - izbrani model mora ponuditi možnosti različne stopnje notranje povezanosti subjektov znotraj TRC - tako od trdnejših in dolgotrajnejših povezah do ad hoc kratkotrajnejših povezav; - izbrani model mora omogočiti notranje financiranje, projektno financiranje ter tudi zunanje financiranje; - izbrani model mora omogočiti enostaven sistem njegovega upravljanja; - izbrani model mora omogočati združevanje tako »for-profit« kot »non-for-profit« modelov ter njihovih medsebojnih pozitivnih učinkov; - izbrani model mora omogočiti združevanje različnih oblik korporacijskega upravljanja: od modela družinskih podjetij, preko modela razdrobljenega lastništva do koncentriranega lastništva. Pravno-organizacijska shema naj bi odražala modularnost in rast modela skladno s potrebami udeležencev v samem modelu. Vzor modelu naj bi bil sistem lego kock z veliko možnimi kombinacijami ter zmožnostjo prilagajanja trenutnim potrebam in zahtevam tako ponudnikov tehnoloških rešitev kot tudi uporabnikov tehnoloških rešitev. Podani model temelji na obstoječem stanju, v katerem je interes za vzpostavitev TRC trenutno večji na slovenski strani kot na japonski strani. Predstavljena shema tako izhaja iz predpostavke, da temeljna iniciativa prihaja iz slovenske strani. V drugi fazi pa se v postavljeni model naknadno, skladno z interesom, vključujejo tudi japonski partnerji. 7.2. Slovenski del Glede na navedene predpostavke celotna struktura temelji na Evropskem gospodarskem interesnem združenju, ki deluje kot krovno združenje za vse tri stebre TRC. V prvi fazi bi EGIZ ustanovila slovenska podjetja ter še en partner iz države članice EU. S tem bi se vzpostavila krovna struktura, ki bi omogočila združevanje posameznih sfer s ciljem tehnološkega sodelovanja z japonskim gospodarstvom. V tej prvi razvojni fazi bi bile naloge EGIZ primarno na informacijskem, promocijskem področju. Ustanovitelji EGIZ v Republiki Sloveniji so INEA - Informatizacija, energetika, avtomatizacija d.o.o., Inštitut »Jožef Štefan«, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, in Robotina d.o.o.. V tem obdobju si bo EGIZ prizadeval za vzpostavitev razmerja tako z Republiko Slovenijo kot Japonsko. Sprva bi se to razmerje vzpostavilo med državnimi organizacijami, ki spodbujajo tehnološki razvoj, izvoz ter EGIZ. V tej fazi bi razmerje temeljilo na sporazumu o medsebojnem sodelovanju. Vzpostavljeno bi bilo zgolj sodelovanje na deklarativni ravni (nekaj podobnega gentlemanskemu sporazumu), katerega namen je pokazati podporo obeh držav takšnim projektom. S tem se bodo vzpostavil tudi mehanizmi za tesnejše sodelovanje med EGIZ, državama oziroma njenimi organizacijami ter posameznimi organizacijami znotraj TRC. Vzpostavljena je tudi možnost za obe državi oziroma njune organizacije, da postanejo članice EGIZ. Omenjeni EGIZ bi v prvi fazi imel naslednje naloge: - vodenje ustanovitve hčerinske pravnoorganizacijske oblike na Japonskem; - upravljanje hčerinske pravnoorganizacijske oblike na Japonskem; - zbiranje interesa slovenskih podjetij in organizacij za sodelovanje z japonskimi partnerji; - vzpostavitev informacijske mreže o ponudbi slovenskih partnerjev ter njihovih referencah; - organizacija japonsko slovenskih poslovnih konferenc; - vzpostavljanje kontaktov z japonskimi organizacijami na območju EU; - pridobivanje razvojnih projektov znotraj EU za potrebe sodelovanja z japonskimi partnerji. Skupščino združenja bi sestavljal po en predstavnik vsakega ustanovitelja, pri čemer bi imeli v začetni fazi vsi enako število glasov. Funkcijo direktorja bi lahko sprva začasno opravljal tudi eden od predstavnikov ustanoviteljev pri čemer bi glavnino poslovanja izvajal imenovani prokurist. V tem primeru je možno, da se omenjene naloge opravljajo tudi brez pogodbe o zaposlitvi in s tem se tudi zmanjšajo stroški poslovanja samega EGIZ. Prednost te oblike je tudi v manjši stopnji formalnosti njenega delovanja in s tem cenejšim načinom upravljanja. Sodelovanje članov TRC pri skupnih projektih Instrument sodelovanja članov znotraj TRC so skupni projekti. To so projekti, ki izpolnjujejo naslednje potrebne pogoje: Najmanj 2 člana TRC sta vključena v projekt, eden na slovensko-evropski strain ter eden na japonski strani o področje sodelovanja je v okviru opredeljenih tehnoloških področij, ki jih pokriva TRC o cilji projekta so koherentni s tehnološkim področjem ter vključujejo posamezne faze življenjskega cikla določene tehnologije o Spoštujejo se osnovna pravila vnaprej določena s strani TRC o Projekt je organiziran (registriran) v okviru TRC Skupni R&R projekti bodo med drugim vsebovali tudi določila glede uporabe in zaščite pravic intelektualne oz.industrijske lastnine (patenti, blagovne znamke, vzorci, modeli, geografsko poreklo). Ta določila bodo vsebovala naslednje kategorije: o Predhodna določila: posamezni partnerji podajo izjavo glede uporabe pravic intelektualne lastnine glede know-how, ki so ga posedovali pred začetkom projekta tako, da je jasno pod kakšnimi pogoji je know-how razpoložljiv posameznim partnerjem v teku projekta. o Določila po končanju projekta: izjava o skupnih rezultatih projekta, delitev rezultatov med partnerjit in pogoji uporabe rezultatov projekta za tretje osebe. TRC bo v soglasju s člani pripravil pravila o "defaultu". Ta pravila lahko člani uporabijo kot referenčna pravila. Ta pravila pa ne bodo obvezna za partnerje, če bi želeli uporabiti drugačne pravne instrumente. Vrste članov in partnerjev TRC • Ustanovni člani: Soustanovitelji TRC so strateški člani, ki predstavljajo nosilce določenega tehnološkega področja (tehnološke domene). Na slovenski (evropski) strani prevzemajo vlogo svetovalnega inženiringa, to je uvajanje novih tehnoloških rešitev na trg. Oni so povezani s TRC na osnovistrateških poslovnih sporazumov. • Pridruženi člani:so vodilni člani TRC, ki pokrivajo vse 3 ključne segmente tehnoloških življenjskih ciklov. Oni so povezani s TRC s poslovnimi sporazumi. o R&R institucije (univerze, institute) o Podjetja, ki uvajajo nove tehnološke rešitve na trg o Podjetja , zadolžena za izvedbeni inženiring, sistemske rešitve, za prodajo tehnoloških sistemskih rešitev in proizvodov • Podporni člani so slovenske in japonske agencije (TIA in NEDO) zadolžene za pospeševanje in promocijo tehnološkega razvoja. Pri tem je poudarek na presečnih tehnoloških področjih, ki so v domeni tRc. Vsaka stran finančno podpira poslovne dejavnosti svojih partnerjev. Naloga TRC je, da opravlja funkcijo vozlišča in usmerjevalca skupnih nalog in presečnih tehnoloških področij. • Partnerji TRC: podjetja in organizacije iz vseh 3 segmentov tehnološkega življenjskega cikla, ki sodelujejo s člani TRC pri skupnih TRC projektih . 7.3. Japonski del EGIZ bi na Japonskem ustanovil informacijsko pisarno. Ta bi v minimalni obliki delovanja tujih družb, ki omogočajo pridobitev pravne subjektivitete in omejene odgovornosti. V tem pogledu sta zlasti zanimivi dve pravno organizacijski obliki: - Godo Kaisha; - Yugensekinin Jigyo Kumiai. V prvem primeru gre za družbo z omejeno odgovornostjo, ki se lahko ustanovi z zelo majhnim kapitalom (tudi z enim samim jenom).Gre za družbo brez delnic, ki jo je možno kadarkoli preoblikovati v delniško družbo. Gre za družbo, v kateri soglasno odločajo vsi ustanovitelji in tudi vodijo njene posle, razen če za ta namen ne najamejo poslovodje. Ker gre za polodprti tip družbe je s tem omogočeno, da v družbo pristopajo tudi japonski partnerji. Samo upravljanje družbe je neformalno. Pri drugi obliki gre tudi za obliko družbe z omejeno odgovornostjo, ki je še bolj enostavna kot pa zgoraj omenjena družba. Odgovornost ustanoviteljev je omejena zgolj na dejansko vplačane zneske. Ni potrebna skupščina in uprava. Sama organizacija ni obdavčena, obdavčeni so zgolj člani. Seveda pa morajo člani aktivno udeleženi v poslovanju same družbe. Možna oblika je tudi vzpostavitev ti. podružnične pisarne, ki pa dejansko ne omogoča kakršnih koli dodatnih partnerjev. Vsekakor bo za vzpostavitev japonskega dela potrebno poiskati pomoč pri enem od možnih japonskih partnerjev ali pa ustreznih pravnih službah. 7.4. Nadaljnji razvoj Kakšna bo bodoča struktura japonsko slovenskega TRC je odvisno predvsem od izraženega interesa in pričakovanj tako slovenskih kot tudi japonskih partnerjev. Glede na sedanji razvoj dogodkov se bo verjetno pravna organiziranost iz danega predloga razvijala predvsem v smeri pogodbenih skupnih vlaganj ali pa pogodbenih konzorcijev. Izbira trdnejši pravnih povezav v obliki registriranih pravnoorganizacijskih oblik namreč pride v poštev zgolj v primeru, da bo sodelovanje med slovenskimi in japonskimi partnerji vzpostavljeno v večjem finančnem okviru. 8 Lokacija tehnološko-razvojnega centra TRC bo deloval na dveh lokacijah in sicer v Ljubljani ter v Tokiu. Proučena je bila tudi možnost najema pisarne v drugem večjem mestu (Osaka), vendar nižji stroški najema pisarne ne bi odtehtali bližine ključnih poslovnih partnerjev, ki so locirani v glavnem mestu Japonske. Predpostavljeno je, da se najame v Ljubljani en poslovni prostor (mikrolokacija v bližini centra) v velikosti 130 m2, za katerega znaša najemnina 11 EUR/m2 na mesec. Velikost poslovnih prostorov je določena glede na število zaposlenih V Tokiu se najame en poslovni prostor v velikosti 90 m2, za katerega znaša najemnina 32 EUR/m2; poleg najemnine se plačuje druge stroške povezane z najemom poslovnih prostorov. V Ljubljani bi TRC v začetku zaposloval 4 zaposlene (3 vodje področij in 1 poslovni sekretar), v Tokiu pa le 2 (1 vodja področja in 1 poslovni sekretar, zaposlen s polovičnim delovnim časom). Stroške delovanja TRC v 2 pisarnah predstavljajo predvsem stroški za bruto plače zaposlenih ter v manjši meri stroški potovanj in stroški drugih storitev (pridobivanje tržnih informacij itd.). 9 Analiza ekonomske upravičenost vzpostavitve centra Z namenom presoje upravičenosti vzpostavitve centra je bila izdelana analiza stroškov in koristi (CBA). Najprej so bili opredeljeni in ocenjeni stroški delovanja centra in koristi centra, nato pa izračunane mere upravičenosti vzpostavitve centra. Stroški so bili ocenjeni s strani izvajalcev projekta, medtem so bile koristi ocenjene v sodelovanju z vodji posameznih tehnoloških področij. CBA temelji na naslednjih osnovnih predpostavkah povezanih z vsebinskimi posebnostmi centra: • Začetni obseg centra bo oblikovan za 3 presečna tehnološka področja -problemske domene , ki so bila v fazi študije identificirana kot najbolj perspektivna in z največjim presekom kompetenc, potencialov in poslovnih ciljev partnerjev na slovenski in na japonski strani. • Rast aktivnosti v okviru centra bo potekala na izbranih začetnih področjih ter z dodajanjem novih presečnih tehnoloških področij v fazi obratovanja, ki pa v projekciji niso vključene Pri tem se dodajanje novih tehnoloških področij obravnava kot dodatna investicija za deležnike za to področje oz. na tem področju. Ocenjuje se, da bo v obdobju prvih 4 let dodano 2-5 dodatnih presečnih tehnoloških področij. • Center obsega: o dve pisarni - ena bo locirana v Sloveniji (Ljubljana), druga na Japonskem (Tokyo). o v Ljubljani so zaposleni 4 zaposleni, v Tokyo 2, eden od njiju s polovičnim delovnim časom. V Ljubljani je predviden en zaposleni za vsako tehnološko področje (in en poslovni sekretar), v Tokyo pa en zaposleni za vsa tehnološka področja (in en poslovni sekretar s polovičnim delovnim časom). • V centru sodeluje 11 partnerjev; 8 partnerjev iz Slovenije in 3 partnerji iz Japonske. 9.1 Ocena stroškov Stroški delovanja centra vključujejo investicijske stroške, ki bodo nastali ob vzpostavitvi centra, in stroške poslovanja centra, ki bodo nastajali med delovanjem centra. 9.1.1 Investicijski stroški Investicijski stroški vključujejo že vložena sredstva za izdelavo študije Raziskava možnosti za vzpostavitev Tehnološko-razvojnega centra »Japonski hub« v Sloveniji za tehnološki področji napredne energetske tehnologije in tehnologije vodenja procesov (financirana v okviru CRP »Konkurenčnost Slovenije 2006 - 2013«)5, stroške ustanovitve centra in investicijske izdatke za opremo dveh pisarn (v Sloveniji in na Japonskem). Stroški izdelave študije Raziskava možnosti za vzpostavitev Tehnološko-razvojnega centra »Japonski hub« v Sloveniji za tehnološki področji napredne energetske tehnologije in tehnologije vodenja procesov so ocenjeni z upoštevanjem pogodbene vrednosti (69.960 EUR). 5 Le-ti v CBA niso upoštevani. Ocena stroškov povezanih s sklenitvijo dogovora o ustanovitvi centra temelji na stroških dela partnerjev potrebnega za preučitev predloga s strani partnerjev in stroškov potovanj povezanih z udeležbo na enem sestanku, kjer se podpiše dogovor o ustanovitvi (predpostavlja se, da znašajo stroški dela 4.000 EUR na partnerja za partnerje iz Slovenije in 8.000 EUR na partnerja za partnerje iz Japonske6, stroški potovanja v Slovenijo 3.000 EUR na partnerja, in da bo v centru sodelovalo 8 partnerjev iz Slovenije in 3 partnerji iz Japonske). Ocena stroškov ustanovitve EGIZ znaša 15.000 EUR in predstavlja honorarje svetovalcev. Investicijski izdatki za opremo obeh pisarn predstavljajo nakup prenosnih računalnikov, telefonov in mobilnih telefonov za zaposlene v pisarnah (predpostavlja se, da znaša cena prenosnega računalnika 2.000 EUR, cena telefona 100 EUR in cena mobilnega telefona 300 EUR za pisarno v Sloveniji, cene le-teh za pisarno na Japonskem pa 3.000 EUR, 150 EUR in 450 EUR7, da se pisarna na Japonskem ustanovi leto kasneje, da se oprema nadomešča na vsake dve leti in da bodo v začetku v pisarni v Sloveniji zaposleni 4, na Japonskem pa 2 zaposlena - eden od njiju s polovičnim delovnim časom). 9.1.2 Stroški poslovanja Stroški poslovanja predstavljajo stroške obratovanja obeh pisarn: stroške materiala, stroški storitev (stroške povezane z najemom dveh pisarn, povračila stroškov zaposlenim oz. stroški potovanj, drugih stroškov storitev) in stroške dela zaposlenih v dveh pisarnah. Stroški materiala predstavljajo stroške materiala v dveh pisarnah, kot so npr. stroški drobnega inventarja, stroški strokovne literature, itd. (ocenjeni so v višini 5.000 EUR letno za pisarno v Sloveniji in 7.500 EUR letno za pisarno na Japonskem). Stroški storitev predstavljajo stroške povezane z najemom obeh pisarn, povračila stroškov zaposlenim oz. stroške potovanj in druge stroške storitev. Stroški povezani z najemom dveh pisarn so sestavljeni iz najemnine in drugih stroškov najema (predpostavlja se, da se najame en poslovni prostor v velikosti 130 m2 v Ljubljani, za katerega znaša najemnina 11 EUR/m2 na mesec8, in en poslovni prostor v velikosti 90 m2 v Tokyo, za katerega znaša najemnina 32 EUR/m2 na mesec9, da se poleg najemnine plačuje druge stroške povezane z najemom poslovnih prostorov, ki znašajo 300 EUR na mesec za pisarno v Ljubljani in 450 EUR za pisarno v Tokyo; velikost poslovnih prostorov je določena glede na število zaposlenih - 4 zaposleni v pisarni v Ljubljani in 2 zaposlena v pisarni v Tokyo, kvadrature na zaposlenega -20 m2 in velikosti sejne sobe s skupnimi prostori - 50 m2). Povračila stroškov zaposlenim predstavljajo stroške potovanj (ocenjeni so glede na število zaposlenih na mestih vodij področij - 3 zaposleni v pisarni v Ljubljani in 1 zaposleni v pisarni v Tokyo ter ocene stroškov potovanj na zaposlenega na leto - 30.000 EUR na leto na zaposlenega v pisarni v Sloveniji in 45.000 na leto na zaposlenega v pisarni na Japonskem). Stroški drugih storitev se nanašajo na druge storitve, ki jih najemajo pisarne (predpostavlja se, da le-ti znašajo 5.000 EUR na leto za pisarno v Sloveniji in 7.500 na leto za pisarno na Japonskem). Stroški dela zaposlenih v obeh pisarnah predstavljajo stroške bruto plač (ocenjeni se glede na število zaposlenih v posamezni pisarni - 3 vodje področij in 1 poslovni sekretar v pisarni v Sloveniji in 1 vodja področij in 1 poslovni sekretar zaposlen s polovičnim delovnim časom v pisarni na Japonskem, in višine bruto plače na mesec - v Sloveniji 5.000 EUR za vodjo 6 Povprečna bruto plača na Japonskem je več kot 3krat višja kot v Sloveniji (http://www.stat.go.jp/english/data/getujidb/index.htm). Podobno se predpostavlja pri oceni ostalih postavk. 7 Cene na Japonskem so skoraj za 50 % višje kot v Sloveniji (http://stats.oecd.org/Index.aspx?DataSetCode=CPL). Podobno se predpostavlja pri oceni ostalih postavk. 8 http://www.slonep.net/info/cene-nepremicnin/novice/cene-slonep-junij-2011-najemnine-poslovnih-prostorov-v-ljubljani. 9 http://www.cbre.co.jp/EN/Research_Center/OfficeMarket/OfficeMarketReport/OfficeMarketReportENQ2_2Oll.pdf . področja in 3.000 EUR za poslovnega sekretarja, na Japonskem pa 10.000 EUR za vodjo področij in 6.000 EUR za poslovnega sekretarja). Tabela 9.1: Stroški TRC v EUR do 2013 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 STROŠKI 89.600 343.960 602.636 600.236 602.636 600.236 602.636 600.236 602.636 Stroški, ki odpadejo na slovensko stran 44.800 171.980 301.318 300.118 301.318 300.118 301.318 300.118 301.318 I. Predhodni stroški 69.960 1. Študija "Japonski hub" 69.960 II. Stroški ustanovitve 80.000 1. Dogovor o ustanovitvi 65.000 2. Ustanovitev EGIZ 15.000 III. Investicijski izdatki 9.600 7.200 9.600 7.200 9.600 7.200 9.600 7.200 9.600 1. Pisarna v Sloveniji (Ljubljana) 9.600 9.600 9.600 9.600 9.600 1.1. Oprema 9.600 9.600 9.600 9.600 9.600 Računalniki, telefoni in mobilni telefoni Druga oprema za ureditev prostorov 9.600 9.600 9.600 9.600 9.600 2. Pisarna na Japonskem (Tokyo) 7.200 7.200 7.200 7.200 2.1. Oprema 7.200 7.200 7.200 7.200 Računalniki, telefoni in mobilni telefoni Druga oprema za ureditev prostorov 7.200 7.200 7.200 7.200 IV. Stroški poslovanja 336.760 593.036 593.036 593.036 593.036 593.036 593.036 593.036 1. Stroški materiala 5.000 12.500 12.500 12.500 12.500 12.500 12.500 12.500 2. Stroški storitev 115.760 208.536 208.536 208.536 208.536 208.536 208.536 208.536 2.1. Najemnina 20.760 61.036 61.036 61.036 61.036 61.036 61.036 61.036 Pisarna v Sloveniji (Ljubljana)* 20.760 20.760 20.760 20.760 20.760 20.760 20.760 20.760 Pisarna na Japonskem (Tokyo)** 40.276 40.276 40.276 40.276 40.276 40.276 40.276 2.2. Povračila stroškov zaposlenim 90.000 135.000 135.000 135.000 135.000 135.000 135.000 135.000 2.3. Stroški drugih storitev 5.000 12.500 12.500 12.500 12.500 12.500 12.500 12.500 3. Stroški dela 216.000 372.000 372.000 372.000 372.000 372.000 372.000 372.000 3.1. Zaposleni v Sloveniji 216.000 216.000 216.000 216.000 216.000 216.000 216.000 216.000 3.1. Zaposleni na Japonskem*** 156.000 156.000 156.000 156.000 156.000 156.000 156.000 9.2 Ocena koristi V okviru CBA so bile definirane narodnogospodarske koristi in koristi sodelujočih podjetij. Ocenjene so koristi, ki bodo nastale z izvajanjem dejavnosti/projektov v Sloveniji in regiji oziroma koristi slovenskih partnerjev.10 Pristop k oceni narodnogospodarskih koristi temelji na konceptu bruto domačega proizvoda. Po definiciji je bruto domači proizvod po proizvodni metodi enak dodani vrednosti v osnovnih cenah, povečani za davke na proizvode in zmanjšani za subvencije na proizvode. Bruto domači proizvod je tako enak vsoti dodane vrednosti v osnovnih cenah vseh domačih (rezidenčnih) proizvodnih enot in neto davkov na proizvode 10 V času izdelave CBA niso bili razpoložljivi podatki o koristih, ki bodo izhajale iz dejavnosti/projektov na Japonskem oziroma koristi japonskih podjetij. Koristi japonskih podjetij so sicer zajete tudi v investicijah v tehnološko opremo (npr. biomasa), ki jih tu ne analiziramo, pri skupnem izvedbenem inženiringu in stroških materiala ter stroških storitev. (davki na proizvode, zmanjšani za subvencije po proizvodih). Dodana vrednost v osnovnih cenah pa je enaka proizvodnji v osnovnih cenah, zmanjšani za vmesno potrošnjo v cenah kupcev. Dodana vrednost v osnovnih cenah je tudi enaka vsoti sredstev za zaposlene, plačanim drugim davkom na proizvodnjo, zmanjšanim za prejete druge subvencije za proizvodnjo, ter vsoti bruto poslovnega presežka in bruto raznovrstnega dohodka. Osnova za določitev narodnogospodarskih koristi je torej dodana vrednost. Koristi sodelujočih podjetij so enake dobičkom podjetij. Analizira in upošteva se različno definiran dobiček: • bruto bruto dobiček, ki vključuje sredstva namenjena financiranju raziskav in razvoja, sredstva namenjena financiranju stroškov poslovanja centra in del, ki se kot donos izplačuje lastnikom podjetij, • bruto dobiček ki vključuje sredstva namenjena financiranju raziskav in razvoja in del, ki se izplačuje lastnikom podjetij, • bruto dobiček, ki vključuje sredstva namenjena financiranju stroškov poslovanja centra in del, ki se kot donos izplačuje lastnikom podjetij ter • dobiček, ki vključuje samo del, ki se izplačuje lastnikom podjetij. Glede na to, da bo center združeval partnerje, ki se bodo ukvarjali z dejavnostjo raziskav in razvoja, inženiringom uvajanja rešitev in izvajanjem investicijskih projektov, so koristi ocenjene ločeno za dve skupini dejavnosti. Glede na specifičnost oziroma podobnost dejavnosti v prvi skupini združujemo dejavnosti raziskav in razvoja, v drugi pa dejavnosti inženiringa uvajanja rešitev in izvajanje investicijskih projektov. Poleg tega ločeno obravnavamo tri področja, ki so prihodkovno in stroškovno vzorčna za tehnološka področja, ki bodo tvorila začetni nabor presečnih področij. To so področja: • Uplinjanje lesne biomase, • Smart grids in • Smart house. Pri posamezni skupini je dodana vrednost ocenjena najprej kot delež vrednosti povprečnega projekta oziroma prihodkov projekta (iz razmerji do prihodkov so določene najprej posamezne vrste poslovnih odhodkov), potem pa na podlagi predpostavke o povprečni vrednosti projekta oziroma povprečnih prihodkih projekta in številu projektov v letu ocenjena dodana vrednost za posamezno skupino oziroma področje. Podoben je pristop pri oceni dobička. 9.2.1 Področje - Uplinjanje lesne biomase Koristi na področju uplinjanja lesne biomase, tako kot na ostalih področjih, izhajajo iz dejavnosti raziskav in razvoja ter inženiringa uvajanja rešitev in izvajanja investicijskih projektov. Dejavnost raziskav in razvoja vključuje izvajanje projektov razvoja tehnologije pridobivanja in uporabe lesne biomase, razvoja uplinjanja lesne biomase in razvoja rešitev vključevanja v omrežje. Dejavnosti raziskav in razvoja na področju uplinjanja lesne biomase ustvarijo skupaj 96.000 EUR oziroma 48.000 EUR (v letu 2013) dodane vrednosti letno. Tako kot tudi na ostalih področjih se predvideva, da dejavnosti raziskav in razvoja ne ustvarjajo dobička. Koristi iz dejavnosti inženiringa uvajanja rešitev in izvajanja investicijskih projektov na področju uplinjanja lesne biomase izhajajo iz naslednjih dejavnosti. Predpostavlja se, da se postavljata dva ločena tipa objektov uplinjanja in uporabe lesne biomase. Prvi je t.i. integrirani model, ki v posameznem objektu vključuje tako uplinjanje lesne biomase (plinifikator), kot tudi proizvodnjo energije - soproizvodnja električne in toplotne energije iz proizvedenega plina, drugi pa t.i. ločen model, v katerem en objekt v katerem poteka uplinjanje lesne biomase (plinifikator) s plinom oskrbuje več razpršenih enot za proizvodnjo energije. Integrirani model predstavlja objekt s proizvodno kapaciteto 500 KW. Predpostavljamo, da se do leta 2020 v Sloveniji postavi 12 takih objektov. Vrednost inženiringa (projekta), predstavlja 10 % vrednosti investicije, ki znaša 3,750 mio EUR, torej 375 tisoč EUR. Pri ločenem modelu gre za postavitev enega objekta v katerem poteka uplinjanje lesne biomase (plinifikator) večje kapacitete 10 do 20 MW. Objekt bo stal predvidoma v Trbovljah in bo v začetni fazi oskrboval samo en objekt za proizvodnjo energije (nov plinsko parni blok). Vrednost inženiringa (projekta) predstavlja 10 % vrednosti investicije, ki znaša 10 mio EUR, torej 1 mio EUR. Poleg koristi iz dejavnosti inženiringa se predvideva dodatne narodnogospodarske koristi iz zmanjšanja emisij CO2. Koristi so ocenjene kot prihranek pri nabavi CO2 kuponov zaradi manjših emisij pri proizvodnje energije iz plina v primerjavi z emisijami pri klasični premogovni tehnologiji. Ob predpostavki 4.500 obratovalnih ur in ceni emisijskega kupona v višini 22,3 EUR/t CO2 ter zmanjšanju emisij CO2 v primerjavi z emisijami iz termoelektrarne na lignit v višini 0,9kg CO2/kWh, znaša prihranek pri ločenem modelu 1.135.000 EUR na objekt, pri integriranem modelu pa 45.157 EUR na objekt. Nenazadnje se pričakuje koristi podjetij, ki bodo proizvajala in prodajala električno energijo zaradi višje priznane cene električne energije, ki jo država predpisuje za odkup električne energije proizvedene s tehnologijo z višjim izkoristkov (ocenjeno samo za integriran model). Koristi so določene kot razlika v letnem prihodku objektov za tehnologijo z 80-odstotnim oziroma 60-odstotnim izkoristkom. Ob predpostavki 4.500 obratovalnih ur in odkupni ceni v višini 0,33845 EUR/kWh oziroma 0,24629 EUR/kWh za tehnologijo z 80-odstotnim oziroma 60-odstotnim izkoristkom, znaša prihranek na objekt 207.360 EUR. Dejavnosti inženiringa uvajanja rešitev in izvajanja investicijskih projektov na področju uplinjanja lesne biomase ustvarijo skupaj nekaj več kot 250 tisoč EUR dodane vrednosti v letu 2014 oziroma od približno 1,5 mio EUR do 2 mio EUR v obdobju od leta 2015 do leta 2020 dodane vrednosti letno. Z izjemo leta 2015 sodelujoča podjetja ustvarijo od 100 tisoč EUR do 200 tisoč EUR dobička, od česar ga do leta 2017 več kot polovico namenjajo za financiranje stroškov raziskav in razvoja, manjši delež pa za financiranje stroškov poslovanja centra. 9.2.2 Področje - Pametna omrežja (Smart grids) Dejavnost raziskav in razvoja na področju Smart grids vključuje izvajanje projektov razvoja rešitev t.i. virtualne elektrarne. Dejavnosti raziskav in razvoja na področju Smart grids ustvarijo skupaj 68.000 EUR oziroma 136.000 EUR (v letu 2012 in letu 2018) dodane vrednosti letno. Tako kot tudi na ostalih področjih se predvideva, da dejavnosti raziskav in razvoja ne ustvarjajo dobička. Koristi iz dejavnosti inženiringa uvajanja rešitev in izvajanja investicijskih projektov na področju Smart grids izhajajo iz opravljanja storitev povezanih s postavitvijo in vzdrževanjem sistemov t.i. virtualne elektrarne. Storitve zajemajo vse storitve od izvedbe študije izvedljivosti, idejne rešitve, projektne dokumentacije, elektroinstalacij, dobave ter integracije in zagona sistemov; ter preizkusno obratovanje, spremljanje in vzdrževanje sitemov. Ocena prihodkov izvajalca in dobavitelja rešitev virtualne elektrarne z močjo 10 MW in 10 različnimi odjemalci temelji na naslednjih predpostavkah: stroški dobave sistemov Kiberbox (ECP) znašajo 83.300 EUR, stroški inženirskih storitev sistemov Kiberbox (ECP) znašajo 124.200 EUR, stroški sistema Kibernet znašajo 150.000 EUR, stroški vzdrževanja in servis KiberBox znašajo 70.800 EUR na leto, vzdrževanje in servis Kibernet pa 50.000 EUR na leto. Skupaj zaokroženo 500.000 EUR. Predpostavljamo, da se letno postavi od 1 (v letu 2013 in 2014) do 7 virtualnih elektrarn (v letu 2020), pri čemer se predpostavlja, da se cena iz 500.000 EUR v letu 2013 zniža na 350.000 EUR v letu 2017. Dejavnosti inženiringa uvajanja rešitev in izvajanja investicijskih projektov na področju Smart grids ustvarijo od približno 250 tisoč EUR (v letu 2013) do skoraj 1,5 mio EUR (v letu 2020) dodane vrednosti letno in od 30 tisoč EUR (v letu 2013) do nekaj več kot 250 tisoč EUR (v letu 2020) dobička letno, od česar ga do leta 2016 več kot polovico namenjajo za financiranje stroškov raziskav in razvoja, manjši delež pa za financiranje stroškov poslovanja centra. 9.2.3 Področje - Pametne hiše (Smart houses) Dejavnost raziskav in razvoja na področju Smart house vključuje izvajanje projektov razvoja rešitev t.i. pametne hiše, pametne infrastrukture in pametnega mesta. Dejavnosti raziskav in razvoja na področju Smart house ustvarijo skupaj 100.000 dodane vrednosti letno. Tako kot tudi na ostalih področjih se predvideva, da dejavnosti raziskav in razvoja ne ustvarjajo dobička. Koristi iz dejavnosti inženiringa uvajanja rešitev in izvajanja investicijskih projektov na področju Smart house izhajajo iz prodaje rešitev t.i. pametne hiše, pametne infrastrukture in pametnega mesta. Ocenjuje se, da znaša vrednost povprečnega projekta 200.000 EUR, na leto pa se izvede od 1 (v letu 2013) do 15 (v letu 2019 in 2020) projektov. Dejavnosti inženiringa uvajanja rešitev in izvajanja investicijskih projektov na področju Smart house ustvarijo od 70 tisoč EUR (v letu 2013) do nekaj več kot 1 mio EUR (v letu 2020) dodane vrednosti letno in od 30 tisoč EUR (v letu 2013) do skoraj 500 tisoč EUR (v letu 2020) dobička letno, od česar ga do leta 2018 več kot polovico namenjajo za financiranje stroškov raziskav in razvoja, manjši delež pa za financiranje stroškov poslovanja centra. Tabela 9.2: Koristi TRC v EUR 2020 KORISTI I. Narodnogospodarske koristi (dodana vrednost) II. Koristi sodelujočih podjetij (dobiček) 1. Bruto bruto dobiček 2. Bruto dobiček za RR in lastnika 3. Bruto dobiček za stroške poslovanja in za lastnika 4. Dobiček za lastnika 2.461.657 2.960.564 3.557.128 3.925.442 4.490.256 4.797.570 60.000 53.000 22.000 15.000 227.500 213.186 204.750 192.362 89.000 95.916 66.250 75.093 342.372 514.743 309.474 467.449 152.833 268.666 119.936 221.372 632.115 844.486 931.358 574.673 769.397 848.622 348.440 491.421 558.901 290.999 416.332 476.165 (prihodki) 1. Uplinjanje lesne biomase 1.1. Raziskave in razvoj Dodana vrednost 48.000 96.000 96.000 96.000 96.000 96.000 96.000 96.000 Dobiček 00000000 1.1.1. Razvoj tehnologije pridobivanja in uporabe lesne omase Dodana vrednost 18.000 36.000 36.000 36.000 36.000 36.000 36.000 36.000 Dobiček 0 0 0 0 0 0 0 0 Povprečen projekt (prihodki = 100) Prihodki (100) 100 100 100 100 100 100 100 100 Stroški materiala (% prihodkov) 10,0 10,0 10,0 10,0 10,0 10,0 10,0 10,0 Stroški storitev (% prihodkov) 20,0 20,0 20,0 20,0 20,0 20,0 20,0 20,0 Stroški dela (% prihodkov) 60,0 60,0 60,0 60,0 60,0 60,0 60,0 60,0 Amortizacija (% prihodkov) 10,0 10,0 10,0 10,0 10,0 10,0 10,0 10,0 Dodana vrednost (% prihodkov) 60,0 60,0 60,0 60,0 60,0 60,0 60,0 60,0 Dobiček (% prihodkov) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Povprečna vrednost projekta 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 Število projektov v letu 12222222 1.1.2. Razvoj tehnologije uplinjanja lesne Dodana vrednost 16.000 32.000 32.000 32.000 32.000 32.000 32.000 32.000 Dobiček 0 0 0 0 0 0 0 0 Povprečen projekt (prihodki = 100) Prihodki (100) 100 100 100 100 100 100 100 100 Stroški materiala (% prihodkov) 5,0 5,0 5,0 5,0 5,0 5,0 5,0 5,0 Stroški storitev (% prihodkov) 10,0 10,0 10,0 10,0 10,0 10,0 10,0 10,0 Stroški dela (% prihodkov) 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 Amortizacija (% prihodkov) 5,0 5,0 5,0 5,0 5,0 5,0 5,0 5,0 Dodana vrednost (% prihodkov) 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 80,0 Dobiček (% prihodkov) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Povprečna vrednost projekta 20.000 20.000 20.000 20.000 20.000 20.000 20.000 20.000 Število projektov v letu 1 2 2 2 2 2 2 2 1.1.3. Razvoj rešitev vključevanja v omrežje Dodana vrednost 14.000 28.000 28.000 28.000 28.000 28.000 28.000 28.000 Dobiček 0 0 0 0 0 0 0 0 Povprečen projekt (prihodki = 100) Prihodki (100) 100 100 100 100 100 100 100 100 Stroški materiala (% prihodkov) 10,0 10,0 10,0 10,0 10,0 10,0 10,0 10,0 Stroški storitev (% prihodkov) 10,0 10,0 10,0 10,0 10,0 10,0 10,0 10,0 Stroški dela (% prihodkov) 70,0 70,0 70,0 70,0 70,0 70,0 70,0 70,0 (prihodki) (prihodki) Amortizacija (% prihodkov) Dodana vrednost (% prihodkov) Dobiček (% prihodkov) Povprečna vrednost projekta Število projektov v letu 10,0 70,0 0,0 20.000 1 model) 1.2. Inženiring uvajanja rešitev in izvajanje investicijskih projektov Dodana vrednost Dobiček za stroške poslovanja centra za RR za lastnika 1.2.1. Inženiring pri postavljanju objektov (integriran Dodana vrednost Dobiček Povprečen projekt (prihodki = 100) Prihodki (100) Stroški materiala (% prihodkov) Stroški storitev (% prihodkov) Stroški dela (% prihodkov) Amortizacija (% prihodkov) Dobiček (% prihodkov) za stroške poslovanja centra (% za RR (% prihodkov) za lastnika (% prihodkov) Dodana vrednost (% prihodkov) Dobiček (% prihodkov) Povprečna vrednost projekta (prihodki) Število projektov v letu prihodkov) 1.2.2. Inženiring pri postavljanju objektov (plinifikator) Dodana vrednost Dobiček Povprečen projekt (prihodki = 100) Prihodki (100) Stroški materiala (% prihodkov) Stroški storitev (% prihodkov) Stroški dela (% prihodkov) Amortizacija (% prihodkov) Dobiček (% prihodkov) za stroške poslovanja centra (% za RR (% prihodkov) za lastnika (% prihodkov) Dodana vrednost (% prihodkov) Dobiček (% prihodkov) Povprečna vrednost projekta (prihodki) Število projektov v letu prihodkov) 10,0 70,0 0,0 20.000 2 262.500 137.500 13.750 82.500 41.250 262.500 37.500 100 10,0 10,0 60,0 10,0 10,0 1,0 6,0 3,0 70,0 10,0 375.000 1,0 600.000 100.000 100 20,0 10,0 50,0 10,0 10,0 1,0 6,0 3,0 60,0 10,0 1.000.000 1,0 10,0 70,0 0,0 20.000 2 10,0 70,0 0,0 20.000 2 10,0 70,0 0,0 20.000 2 10,0 70,0 0,0 20.000 2 10,0 70,0 0,0 20.000 2 51.186 5.824 27.269 18.093 262.500 37.500 100 10,0 10,0 60,0 10,0 10,0 1,0 6,0 3,0 70,0 10,0 375.000 1,0 0 0 100,0 100,0 102.372 11.647 54.539 36.186 525.000 75.000 100 10,0 10,0 60,0 10,0 10,0 1,0 6,0 3,0 70,0 10,0 375.000 2,0 0 0 100,0 100,0 129.743 15.794 64.077 49.872 525.000 75.000 100 10,0 10,0 60,0 10,0 10,0 1,0 6,0 3,0 70,0 10,0 375.000 2,0 0 0 100,0 100,0 157.115 19.942 53.674 83.499 525.000 75.000 100 10,0 10,0 60,0 10,0 10,0 1,0 5,0 4,0 70,0 10,0 375.000 2,0 0 0 100,0 100,0 184.486 24.089 59.065 101.332 525.000 75.000 100 10,0 10,0 60,0 10,0 10,0 1,0 5,0 4,0 70,0 10,0 375.000 2,0 0 0 100,0 100,0 10,0 70,0 0,0 20.000 2 1.442.657 1.750.314 1.840.628 1.930.942 2.021.256 2.111.570 211.858 28.236 64.457 119.165 525.000 75.000 100 10,0 10,0 60,0 10,0 10,0 1,0 5,0 4,0 70,0 10,0 375.000 2,0 0 0 100,0 100,0 1.2.3. Proizvodnja električne in toplotne energije zmanjšanje emisij CO2 Dodana vrednost 1.180.157 1.225.314 1.315.628 1.405.942 1.496.256 1.586.570 Dobiček 0 0 0 0 0 0 0 0 prihodkov) 1.2.3a. Proizvodnja električne in toplotne energije - razlika v odkuponi Dodana vrednost Dobiček Povprečen projekt (prihodki = 100) Prihodki (100) Stroški materiala (% prihodkov) Stroški storitev (% prihodkov) Stroški dela (% prihodkov) Amortizacija (% prihodkov) Dobiček (% prihodkov) za stroške poslovanja centra (% za RR (% prihodkov) za lastnika (% prihodkov) Dodana vrednost (% prihodkov) Dobiček (% prihodkov) Povprečna vrednost projekta (prihodki) Število projektov v letu 34.422 13.686 100 60,0 20,0 10,0 3,4 6,6 1,0 2,3 3,3 16,6 6,6 207.360 1,0 68.844 27.372 100 60,0 20,0 10,0 3,4 6,6 1,0 2,3 3,3 16,6 6,6 207.360 2,0 137.687 54.743 100 60,0 20,0 10,0 3,4 6,6 1,0 2,3 3,3 16,6 6,6 207.360 4,0 206.531 82.115 100 60,0 20,0 10,0 3,4 6,6 1,0 1,3 4,3 16,6 6,6 207.360 6,0 275.374 109.486 100 60,0 20,0 10,0 3,4 6,6 1,0 1,3 4,3 16,6 6,6 207.360 8,0 344.218 136.858 100 60,0 20,0 10,0 3,4 6,6 1,0 1,3 4,3 16,6 6,6 207.360 10,0 2. Smart grid (KIBERnet) 2.1. Raziskave in razvoj Dodana vrednost Dobiček Povprečen projekt (prihodki = 100) Prihodki (100) Stroški materiala (% prihodkov) Stroški storitev (% prihodkov) Stroški dela (% prihodkov) Amortizacija (% prihodkov) Dodana vrednost (% prihodkov) Dobiček (% prihodkov) Povprečna vrednost projekta (prihodki) Število projektov v letu 2.2. Inženiring uvajanja rešitev in izvajanje investicijskih projektov Dodana vrednost Dobiček za stroške poslovanja centra za RR za lastnika Povprečen projekt (prihodki = 100) Prihodki (100) Stroški materiala (% prihodkov) Stroški storitev (% prihodkov) Stroški dela (% prihodkov) Amortizacija (% prihodkov) Dobiček (% prihodkov) za stroške poslovanja centra (% za RR (% prihodkov) za lastnika (% prihodkov) Dodana vrednost (% prihodkov) prihodkov) 68.000 0 100 7,0 22,0 68,0 3,0 68,0 0,0 100.000 1,0 255.000 30.000 5.000 20.000 5.000 100 15,0 30,0 45,0 4,0 6,0 1,0 4,0 1,0 51,0 68.000 0 100 7,0 22,0 68,0 3,0 68,0 0,0 100.000 1,0 255.000 30.000 5.000 20.000 5.000 100 15,0 30,0 45,0 4,0 6,0 1,0 4,0 1,0 51,0 136.000 0 100 7,0 22,0 68,0 3,0 68,0 0,0 100.000 2,0 477.000 72.000 9.000 36.000 27.000 100 14,0 29,0 45,0 4,0 8,0 1,0 4,0 3,0 53,0 68.000 0 100 7,0 22,0 68,0 3,0 68,0 0,0 100.000 1,0 596.250 90.000 11.250 45.000 33.750 100 14,0 29,0 45,0 4,0 8,0 1,0 4,0 3,0 53,0 68.000 0 100 7,0 22,0 68,0 3,0 68,0 0,0 100.000 1,0 962.500 175.000 17.500 70.000 87.500 100 13,0 28,0 45,0 4,0 10,0 1,0 4,0 5,0 55,0 136.000 0 100 7,0 22,0 68,0 3,0 68,0 0,0 100.000 2,0 962.500 175.000 17.500 70.000 87.500 100 13,0 28,0 45,0 4,0 10,0 1,0 4,0 5,0 55,0 68.000 0 100 7,0 22,0 68,0 3,0 68,0 0,0 100.000 1,0 68.000 0 100 7,0 22,0 68,0 3,0 68,0 0,0 100.000 1,0 1.155.000 1.372.000 210.000 269.500 21.000 84.000 105.000 100 13,0 28,0 45,0 4,0 10,0 1,0 4,0 5,0 55,0 24.500 98.000 147.000 100 13,0 27,0 45,0 4,0 11,0 1,0 4,0 6,0 56,0 Dobiček (% prihodkov) Povprečna vrednost projekta (prihodki) Število projektov v letu 6,0 6,0 8,0 8,0 10,0 10,0 500.000 500.000 450.000 450.000 350.000 350.000 1,0 1,0 2,0 2,5 5,0 5,0 10,0 11,0 350.000 350.000 6,0 7,0 3. Smart house 3.1. Raziskave in razvoj Dodana vrednost Dobiček Povprečen projekt (prihodki = 100) Prihodki (100) Stroški materiala (% prihodkov) Stroški storitev (% prihodkov) Stroški dela (% prihodkov) Amortizacija (% prihodkov) Dodana vrednost (% prihodkov) Dobiček (% prihodkov) Povprečna vrednost projekta (prihodki) Število projektov v letu 3.2. Inženiring uvajanja rešitev in izvajanje investicijskih projektov Dodana vrednost Dobiček za stroške poslovanja centra za RR za lastnika Povprečen projekt (prihodki = 100) Prihodki (100) Stroški materiala (% prihodkov) Stroški storitev (% prihodkov) Stroški dela (% prihodkov) Amortizacija (% prihodkov) Dobiček (% prihodkov) za stroške poslovanja centra (% za RR (% prihodkov) za lastnika (% prihodkov) Dodana vrednost (% prihodkov) Dobiček (% prihodkov) Povprečna vrednost projekta (prihodki) Število projektov v letu prihodkov) 100.000 0 100 40,0 15,0 40,0 5,0 40,0 0,0 250.000 1 70.000 30.000 2.000 18.000 10.000 100 50,0 10,0 20,0 5,0 15,0 1,0 9,0 5,0 35,0 15,0 200.000 1 100.000 0 100 40,0 15,0 40,0 5,0 40,0 0,0 250.000 1 140.000 60.000 4.000 36.000 20.000 100 50,0 10,0 20,0 5,0 15,0 1,0 9,0 5,0 35,0 15,0 200.000 2 100.000 0 100 40,0 15,0 40,0 5,0 40,0 0,0 250.000 1 210.000 90.000 6.000 54.000 30.000 100 50,0 10,0 20,0 5,0 15,0 1,0 9,0 5,0 35,0 15,0 200.000 3 100.000 0 100 40,0 15,0 40,0 5,0 40,0 0,0 250.000 1 350.000 150.000 10.000 90.000 50.000 100 50,0 10,0 20,0 5,0 15,0 1,0 9,0 5,0 35,0 15,0 200.000 5 100.000 0 100 40,0 15,0 40,0 5,0 40,0 0,0 250.000 1 490.000 210.000 14.000 112.000 84.000 100 50,0 10,0 20,0 5,0 15,0 1,0 8,0 6,0 35,0 15,0 200.000 7 100.000 0 100 40,0 15,0 40,0 5,0 40,0 0,0 250.000 1 700.000 300.000 20.000 160.000 120.000 100 50,0 10,0 20,0 5,0 15,0 1,0 8,0 6,0 35,0 15,0 200.000 10 100.000 0 100 40,0 15,0 40,0 5,0 40,0 0,0 250.000 1 30.000 210.000 210.000 100 50,0 10,0 20,0 5,0 15,0 1,0 7,0 7,0 35,0 15,0 200.000 15 100.000 0 100 40,0 15,0 40,0 5,0 40,0 0,0 250.000 1 1.050.000 1.050.000 450.000 450.000 30.000 210.000 210.000 100 50,0 10,0 20,0 5,0 15,0 1,0 7,0 7,0 35,0 15,0 200.000 15 9.3 Mere upravi č enosti Iz predstavljene CBA izhaja da je z delovanjem centra (ko delujeta obe pisarni) povezanih približno 600 tisoč EUR stroškov. Narodnogospodarske koristi se povečujejo, v letu 2013 znašajo približno 500 tisoč EUR, v letu 2020 pa skoraj 5 mio EUR. Povečuje se tudi dobiček, ki ga ustvarjajo sodelujoča podjetja, v letu 2014 in 2015 znaša nekaj več kot 200 tisoč EUR, v letu 2020 pa skoraj 1 mio EUR. Ker, kot že omenjeno, koristi vključujejo le koristi, ki bodo nastale z izvajanjem dejavnosti v Sloveniji oziroma regiji oziroma pri slovenskih partnerjih, ne pa tudi na Japonskem oziroma japonskih partnerjih, v CBA upoštevamo samo stroške, ki jih bodo nosili slovenski partnerji. Ocenjuje se, da bodo slovenski partnerji pokrili polovico vseh stroškov delovanja centra. Narodnogospodarske koristi v celotnem obdobju presegajo stroške delovanja centra, medtem ko je razlika, če pri koristih upoštevamo dobiček, pozitivna po letu 2015. Neto sedanja vrednost (NSV), izračunana z upoštevanjem narodnogospodarskih koristi in 7-odstotne diskontne stopnje je pozitivna in znaša skoraj 31 mio EUR, notranja stopnja donosa pa dosega trimestno vrednost (913,7 %).11 Investicija je upravičena tudi, če med koristmi upoštevamo samo koristi sodelujočih podjetij: • bruto bruto dobiček, ki vključuje sredstva namenjena financiranju raziskav in razvoja, sredstva namenjena financiranju stroškov poslovanja centra in del, ki se kot donos izplačuje lastnikom podjetij (NSV = 3.178.540, IRR = 48,9 %), • bruto dobiček ki vključuje sredstva namenjena financiranju raziskav in razvoja in del, ki se izplačuje lastnikom podjetij (NSV = 2.642.441, IRR = 42 %), • ali bruto dobiček, ki vključuje sredstva namenjena financiranju stroškov poslovanja centra in del, ki se kot donos izplačuje lastnikom podjetij (NSV = 636.060, IRR = 15,7 %). 11 Vsi izračuni predpostavljajo, da center deluje do leta 2030, v obdobju od leta 2020 do leta 2030 so stroški in koristi centra enaki stroškom in koristi v letu 2020. Tabela 9.3: Analiza stroškov in koristi v EUR do 2013 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 STROŠKI 89.600 343.960 602.636 600.236 602.636 600.236 602.636 600.236 602.636 Stroški, ki odpadejo na slovensko stran 44.800 171.980 301.318 300.118 301.318 300.118 301.318 300.118 301.318 KORISTI I. Narodnogospodarske koristi (dodana 541.000 921.500 2.461.657 2.960.564 3.557.128 3.925.442 4.490.256 4.797.570 vrednost) II. Koristi sodelujočih podjetij (dobiček) 1. Bruto bruto dobiček 60.000 227.500 213.186 342.372 514.743 632.115 844.486 931.358 2. Bruto dobiček za RR in lastnika 53.000 204.750 192.362 309.474 467.449 574.673 769.397 848.622 3. Bruto dobiček za stroške poslovanja in 22.000 89.000 95.916 152.833 268.666 348.440 491.421 558.901 lastnika 4. Dobiček za lastnika 15.000 66.250 75.093 119.936 221.372 290.999 416.332 476.165 KORISTI - STROŠKI (koristi = dodana vrednost) -44.800 369.020 620.182 2.161.539 2.659.246 3.257.010 3.624.124 4.190.138 4.496.252 KORISTI - STROŠKI (koristi = bruto bruto -44.800 -111.980 -73.818 -86.932 41.053 214.625 330.797 544.368 630.040 dobiček) KORISTI - STROŠKI (koristi = bruto dobiček za -44.800 -118.980 -96.568 -107.756 8.156 167.331 273.355 469.279 547.304 RR in lastnika) KORISTI - STROŠKI (koristi = bruto dobiček za -44.800 -149.980 -212.318 -204.202 -148.485 -31.452 47.122 191.303 257.583 stroške poslovanja in lastnika) KORISTI - STROŠKI (koristi = dobiček - za -44.800 -156.980 -235.068 -225.025 -181.382 -78.747 -10.319 116.214 174.847 lastnika) Diskontna stopnja NSV (koristi = dodana vrednost) €30.820.615 IRR (koristi = dodana vrednost) 913,7% NSV (koristi = bruto bruto dobiček) €3.178.540 IRR (koristi = bruto bruto dobiček) 48,9% NSV (koristi = bruto dobiček za RR in lastnika) €2.642.441 IRR (koristi = bruto dobiček za RR in lastnika) 42,0% NSV (koristi = bruto dobiček za stroške €636.060 poslovanja in lastnika) IRR (koristi = bruto dobiček za stroške 15,7% poslovanja in lastnika) 7 % 10 Načrt financiranja centra Načrt financiranja centra temelji na eni strani na oceni stroškov poslovanja centra in oceni stroškov povezanih z izvajanjem dejavnosti raziskav in razvoja (ocenjeni v okviru CBA), na drugi strani pa na pripravljenosti in sposobnosti partnerjev in države (ki pa so prav tako povezani z pričakovanimi koristmi ocenjenimi v okviru CBA) ter razpoložljivosti EU sredstev namenjenih za financiranje raziskovalnih projektov. Financiranje bo namreč delno zagotovljeno s strani partnerjev, delno strani države Slovenije in Japonske ter EU sredstev namenjenih za financiranje raziskovalnih projektov. Konsistentno s specifikami koristi posameznih dejavnosti centra, se predvideva različne deleže, ki odpadejo na partnerje, državo in EU sredstva. Večji delež države in EU sredstev se predvideva pri financiranju dejavnosti raziskav in razvoja v začetni fazi delovanja centra, in manjši kasneje ko se s povečanjem dobičkonosnost projektov poveča sposobnost partnerjev za financiranje teh stroškov. Tako pri državi, kot pri partnerjih, se vezano na nemerljive koristi predvideva fiksni prispevek, medtem ko se vezano na merljive koristi predvideva variabilni prispevek. V okviru načrta financiranja centra smo tako najprej izračunali potrebe oziroma odlive, ki izhajajo iz ocen stroškov poslovanja centra in ocen stroškov povezanih z izvajanjem dejavnosti raziskav in razvoja, nato pa identificirali vire financiranja oziroma prilive. Tako kot pri CBA, tudi tukaj izhajamo iz stroškov, ki odpadejo na slovenske partnerje, in konsistentno potrebe razdelimo na slovenske partnerje, državo Slovenijo in EU sredstva. Na slovenske partnerje oziroma državo Slovenijo odpade ob predpostavki uravnoteženega tehnološkega sodelovanja polovica vseh stroškov. Ocenjujemo, da v centru sodeluje 8 slovenskih partnerjev; 3 glavni in 5 drugih partnerjev. 10.1 Odlivi (potrebe) Ocenjujemo, da znašajo potrebe, ki odpadejo na slovenske partnerje (in državo Slovenijo ter EU sredstva) nekaj čez 100 tisoč EUR v letu 2012, približno 600 tisoč EUR v letu 2013 in od približno 800 do 900 tisoč EUR letno v obdobju od leta 2014 do 2020. Približno tretjina potreb izhaja iz potreb pokrivanja stroškov poslovanja, skoraj dve tretjini pa iz pokrivanja stroškov raziskav in razvoja. 10.2. Prilivi (viri financiranja) 10.2.1. Slovenski partnerji Slovenski partnerji (v nadaljevanju partnerji) v celoti pokrijejo stroške ustanovitve, kar znaša 5.000 EUR na partnerja. Investicijske stroške pokrivajo glavni partnerji - 3 partnerji, kar znaša 1.200 oziroma 1.600 EUR letno na partnerja. Partnerji pokrijejo polovico stroškov poslovanja centra (drugo polovico pokrije država Slovenija). Partnerji pokrivajo stroške poslovanja v obliki variabilnega prispevka in fiksnega prispevka - članarine. Variabilni prispevek je določen kot delež vrednosti projektov in znaša 1 %. Razliko do polovice stroškov poslovanja centra se pokrije v obliki fiksnega prispevka - članarine. Glavni partnerji pokrijejo 70 % razlike do polovice stroškov poslovanja v obliki fiksnega prispevka - članarina, kar znaša približno od 15 tisoč do 30 tisoč EUR na leto na glavnega partnerja, drugi partnerji pa 30 % razlike do polovice stroškov poslovanja v obliki fiksnega prispevka - članarina, kar znaša približno od 4 tisoč do 8 tisoč EUR na leto na drugega partnerja. Partnerji delno pokrivajo tudi stroške raziskav in razvoja (delno in predvsem v začetnem obdobju le-te financira predvsem država Slovenija in EU preko skladov namenjenih financiranju raziskovalnih projektov). Delež in vrednost prispevka partnerjev pri pokrivanju stroškov raziskav in razvoja je odvisen od dobičkonosnosti projektov po letih (ocenjena v okviru CBA). Kot je razvidno, se sposobnost partnerjev za financiranje stroškov raziskav in razvoja s povečevanjem dobičkonosnosti po letih povečuje. V letu 2013 npr. pokrijejo 10 % vseh stroškov raziskav in razvoja, v letu 2020 pa več kot 75 % le-teh. 10.2.2. Država Slovenija in EU sredstva Država Slovenija (v nadaljevanju država) je pokrila stroške študije Raziskava možnosti za vzpostavitev Tehnološko-razvojnega centra »Japonski hub« v Sloveniji za tehnološki področji napredne energetske tehnologije in tehnologije vodenja procesov (financirana v okviru CRP »Konkurenčnost Slovenije 2006 - 2013«). Država pokrije polovico stroškov poslovanja centra, delno v obliki fiksnega prispevka, ki je odvisen od potreb po letih, delno pa variabilnega prispevka, ki je odvisen od ustvarjene dodane vrednosti.12 Ocenjujemo, da znaša potrebni fiksni prispevek s strani države v letu 2013 75.000 EUR, v letu 2014 120.000 EUR, potem pa se le-ta zmanjšuje. V letu 2020 se ne pričakuje več fiksnega prispevka s strani države. Variabilni prispevek s strani države znaša 3 % ustvarjene dodane vrednosti, in se giblje od približno 15 tisoč EUR v letu 2013 do približno 150 tisoč EUR v letu 2020. Država pokriva tudi del stroškov raziskav in razvoja. Njen prispevek predstavlja razliko od prispevka partnerjev in EU sredstev, ki znašajo od 300.000 EUR v letih 2014, 2015 in 2016 do 100.000 v letih 2019 in 2020. Zaradi povečevanja dobičkonosnosti projektov in tako sposobnosti partnerjev za financiranje stroškov raziskav in razvoja, se delež in vrednost prispevka države z leti zmanjšuje. Podobno velja tudi za EU sredstva. Država prispeva od nekaj več kot 380 tisoč EUR v letu 2013 do približno 15 tisoč EUR v letu 2020. 12 Delež države pri pokrivanju stroškov poslovanja centra ni v vseh letih natanko enak 50 % ker je to rezidualna postavka, ki omogoča zaprtje finančne konstrukcije. Tabela 10.1: Načrt financiranja TRC v EUR do 2013 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 ODLIVI (POTREBE) 114.760 591.980 791.318 890.118 791.318 790.118 891.318 790.118 791.318 I. Predhodni stroški 69.960 0 0 0 0 0 0 0 0 1. Študija "Japonski hub" 69.960 0 0 0 0 0 0 0 0 II. Stroški ustanovitve 40.000 0 0 0 0 0 0 0 0 1. Dogovor o ustanovitvi 32.500 0 0 0 0 0 0 0 0 2. Registracija EGZ 7.500 0 0 0 0 0 0 0 0 III. Investicijski izdatki 4.800 3.600 4.800 3.600 4.800 3.600 4.800 3.600 4.800 1. Pisarna v Sloveniji (Ljubljana) 4.800 0 4.800 0 4.800 0 4.800 0 4.800 1.1. Oprema 4.800 0 4.800 0 4.800 0 4.800 0 4.800 Računalniki, telefoni in mobilni telefoni 4.800 0 4.800 0 4.800 0 4.800 0 4.800 Druga oprema za ureditev prostorov 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2. Pisarna na Japonskem (Tokyo) 0 3.600 0 3.600 0 3.600 0 3.600 0 2.1. Oprema 0 3.600 0 3.600 0 3.600 0 3.600 0 Računalniki, telefoni in mobilni telefoni 0 3.600 0 3.600 0 3.600 0 3.600 0 Druga oprema za ureditev prostorov 0 0 0 0 0 0 0 0 0 IV. Stroški poslovanja 0 168.380 296.518 296.518 296.518 296.518 296.518 296.518 296.518 1. Stroški materiala 0 2.500 6.250 6.250 6.250 6.250 6.250 6.250 6.250 2. Stroški storitev 0 57.880 104.268 104.268 104.268 104.268 104.268 104.268 104.268 2.1. Najemnina 0 10.380 30.518 30.518 30.518 30.518 30.518 30.518 30.518 Pisarna v Sloveniji (Ljubljana)* 0 10.380 10.380 10.380 10.380 10.380 10.380 10.380 10.380 Pisarna na Japonskem (Tokyo)** 0 0 20.138 20.138 20.138 20.138 20.138 20.138 20.138 2.2. Povračila stroškov zaposlenim 0 45.000 67.500 67.500 67.500 67.500 67.500 67.500 67.500 2.3. Stroški drugih storitev 0 2.500 6.250 6.250 6.250 6.250 6.250 6.250 6.250 3. Stroški dela 0 108.000 186.000 186.000 186.000 186.000 186.000 186.000 186.000 3.1. Zaposleni v Sloveniji 0 108.000 108.000 108.000 108.000 108.000 108.000 108.000 108.000 3.1. Zaposleni na Japonskem*** 0 0 78.000 78.000 78.000 78.000 78.000 78.000 78.000 V. Stroški raziskav in razvoja 0 420.000 490.000 590.000 490.000 490.000 590.000 490.000 490.000 1. Uplinjanje lesne biomase 0 70.000 140.000 140.000 140.000 140.000 140.000 140.000 140.000 2. Smart grids 0 100.000 100.000 200.000 100.000 100.000 200.000 100.000 100.000 3. Smart house 0 250.000 250.000 250.000 250.000 250.000 250.000 250.000 250.000 PRILIVI (VIRI FINANCIRANJA) 114.760 599.020 790.704 890.709 791.876 788.573 890.822 791.567 786.986 I. Sodelujoča podjetja 44.800 125.790 291.559 269.128 342.598 397.936 436.733 504.924 525.516 1. Slovenski partnerji 44.800 125.790 291.559 269.128 342.598 397.936 436.733 504.924 525.516 1.1. Stroški ustanovitve 40.000 na partnerja 5.000 1.2. Investicijski izdatki 4.800 3.600 4.800 3.600 4.800 3.600 4.800 3.600 4.800 na glavnega partnerja 1.600 1.200 1.600 1.200 1.600 1.200 1.600 1.200 1.600 1.3. Stroški poslovanja 0 84.190 148.259 148.259 148.259 148.259 148.259 148.259 148.259 Delež stroškov poslovanja pokrit s strani partnerjev (v %) 50,0 50,0 50,0 50,0 50,0 50,0 50,0 50,0 Glavni partnerji skupaj 0 58.933 103.781 103.781 103.781 103.781 103.781 103.781 103.781 na glavnega partnerja 0 19.644 34.594 34.594 34.594 34.594 34.594 34.594 34.594 Glavni partnerji v obliki fiksnega prispevka (članarina) 0 54.033 87.856 89.205 80.753 70.675 63.572 51.219 45.866 na glavnega partnerja fiksni prispevek (članarina) 0 18.011 29.285 29.735 26.918 23.558 21.191 17.073 15.289 Glavni partnerji v obliki variabilnega prispevka (delež dobička) 0 4.900 15.925 14.577 23.028 33.106 40.209 52.562 57.915 na glavnega partnerja variabilni prispevek (delež dobička) 0 1.633 5.308 4.859 7.676 11.035 13.403 17.521 19.305 Drugi partnerji skupaj na drugega partnerja Drugi partnerji v obliki fiksnega prispevka (članarina) na drugega partnerja fiksni prispevek (članarina) Drugi partnerji v obliki variabilnega prispevka (delež dobička) na drugega partnerja variabilni prispevek (delež dobička) 1.4. Stroški raziskav in razvoja Delež stroškov raziskav in razvoja pokrit s strani partnerjev (v %) Uplinjanje lesne biomase (vsa podjetja) Smart grids (vsa podjetja) Smart house (vsa podjetja) II. Država in EU 1. RS 1.1. Študija "Japonski hub" 1.2. Stroški poslovanja Delež stroškov poslovanja pokrit s strani države (v %) V obliki fiksnega prispevka V obliki variabilnega prispevka (delež ustvarjene dodani vrednosti) 1.3. Stroški raziskav in razvoja Delež stroškov raziskav in razvoja pokrit s strani države (v %) 3. EU (EU projekti) 3.1. Stroški raziskav in razvoja Delež stroškov raziskav in razvoja pokrit s strani EU (v %) 0 25.257 0 5.051 0 23.157 0 4.631 0 2.100 0 420 0 38.000 - 9,0 0 0 0 20.000 0 18.000 69.960 473.230 69.960 473.230 69.960 0 91.230 - 54,2 0 75.000 0 16.230 0 382.000 - 91,0 0 0 0 0 - 0,0 44.478 8.896 37.653 7.531 6.825 1.365 138.500 28,3 82.500 20.000 36.000 499.145 199.145 147.645 49,8 120.000 27.645 51.500 10,5 300.000 300.000 61,2 44.478 44.478 8.896 8.896 38.231 34.609 7.646 6.922 6.247 9.869 1.249 1.974 117.269 189.539 19,9 38,7 27.269 54.539 36.000 45.000 54.000 90.000 621.580 449.278 321.580 149.278 148.850 148.817 50.2 50,2 75.000 60.000 73.850 88.817 172.731 461 29.3 0,1 300.000 300.000 300.000 300.000 50,8 61,2 44.478 8.896 30.289 6.058 14.188 2.838 246.077 50,2 64.077 70.000 112.000 390.637 190.637 44.478 8.896 27.245 5.449 17.232 3.446 283.674 48,1 53.674 70.000 160.000 454.089 254.089 146.714 147.763 49,5 49,8 40.000 30.000 106.714 117.763 43.923 106.326 9,0 18,0 200.000 200.000 200.000 200.000 40,8 33,9 44.478 8.896 21.951 4.390 22.527 4.505 353.065 72,1 59.065 84.000 210.000 286.642 186.642 44.478 8.896 19.657 3.931 24.821 4.964 372.457 76,0 64.457 98.000 210.000 261.470 161.470 149.708 143.927 50,5 48,5 15.000 0 134.708 143.927 36.935 17.543 7,5 3,6 100.000 100.000 100.000 100.000 20,4 20,4 NETO DENARNI TOK Kumulativni neto denarni tok 7.040 7.040 -614 6.426 591 558 7.017 7.575 -1.545 -496 6.029 5.534 1.449 -4.332 6.982 2.650 11 Analiza tveganja vzpostavitve TRC V analizi tveganja so identificirana vsa tveganja, ki bi lahko ogrozila doseganje cilja projekta - vzpostavitve in uspešnega poslovanja TRC. V okviru upravljanja s tveganji so predvideni na eni strani ukrepi, ki zmanjšujejo verjetnost nastopa tveganj, na drugi strani pa izvajanje ukrepov v primeru, da se tveganja uresničijo. Načela, ki jih običajno uporabljamo pri ocenah tveganja so: - upoštevanje verjetnosti, da se bo projekt uresničil; - konkretne nevarnosti (nevarnosti in opisi tveganj, da se projekt ne bi realiziral, so navedeni v tabeli 11.1), - osredotočenost (zaradi nekaterih tveganj pri bodočem poslovanju TRC v določenih tržnih segmentih ne smemo omejevati podjetniške svobode pri nastopih na svetovnem trgu), - proaktivno zmanjševanje stroškov poslovanja (v analizi ekonomske upravičenosti TRC so navedeni tako realni stroški kot realne koristi. Na ta način smo ocenili obseg tveganja kot tudi načine zmanjševanja tveganja. Kot prva oblika tveganja nastopa možnost, da država oziroma EU finančno ne bi podprla zagonske faze ustanavljanja TRC. Glede na predvideni sorazmerno majhen obseg finančne podpore slovenske države (EU) in evropsko razsežnost projekta, je verjetnost umika slovenske države (EU) srednje velika. V takem primeru bi bilo treba iskati enega ali več zasebnih strateških partnerjev. Vendar pa model dvosmernega tehnološkega sodelovanja temelji na podpori države (na obeh straneh), zato bi bila posledica umika države tudi sprememba poslovnega modela sodelovanja, t.j. sestop z državne ravni v privatni sektor tudi na japonski strani. V tem trenutku ni jasno, če obstaja v tem primeru stabilna točka sodelovanja, ki presega posamezno podjetje -kar pa pomeni reduciranje poslovnega modela v »trivialno« točko sodelovanja poslovnega sodelovanja posameznih podjetij po antropocentričnem vzorcu. Preseganje nivoja posameznega podjetja bi zahtevalo obstoj oz. vzpostavitev zasebne grupacije s strateškimi opredelitvami, ki emulira določene funkcije države, ki je v okviru te študije nismo modelirali in iskali. Zato bi v tem primeru bilo poslovni model TRC postaviti na začetek in raziskati dve alternativni smeri: nadomestitev države s privatno strateško grupacijo ali prenos določenih funkcij države na institucije EU. Obe opciji sta v tej fazi spekulativni. Naslednja možnost tveganja je, da slovenski partnerji (isto velja za japonska podjetja) ne bi bili zmožni financirati poslovanja TRC. Glede na sedanje krizno stanje slovenskega gospodarstva je verjetnost takega scenarija sorazmerno velika, čeprav bi lahko posledice omilili z zmanjšanjem obsega poslovanja TRC ali pa z iskanjem alternativnih finančnih virov. Verjetnost, da ne bi prišlo do razvoja vrhunskih produktnih inovacij in tehnoloških rešitev v okviru predvidenega sodelovanja z vodilnimi japonskimi multinacionalkami, je majhna. Pri tem pa je treba poudariti, da so posledice črnega scenarija (nedoseganje zastavljenih tehnoloških in tržnih ciljev) za slovenska podjetja velike, ker bi s tem izgubila stik s tehnološko vodilnimi podjetji. Tudi vrhunska raven izobraževanja inženirjev in nabava najsodobnejše raziskovalne opreme ne bi mogli nadoknaditi koristi od sodelovanja s tehnološkimi liderji. Tveganje predstavlja možno poslabšanje makroekonomskih razmer v Sloveniji in v evrskem območju. Tu gre predvsem za zniževanje gospodarske rasti s poslabšanjem javnofinančnega položaja države, krizo bančnega sistema in posledično zmanjšanje naložb v infrastrukturo in izvozno gospodarstvo. Tudi produktne specializacije in iskanje tržnih niš na novih trgih bi težko nadoknadila dosedanje mrežne povezave z japonskimi podjetji. Kljub strukturni in dolžniški krizi je na japonski strani možnost poslabševanja makroekonomskih razmer manjša kot v Sloveniji. Kot peto tveganje navajamo situacijo, da ne bi mogli privabiti v TRC ustreznih japonskih podjetij. Uradno sporočilo s strani NEDO kaže velik interes ključnih japonskih podjetij, zato je verjetnost nastopa tega tveganja zelo majhna. V primeru, da bi prišlo do eskalacije krize, bi verjetno prišlo tudi do odstopanja pri izvajanju nove sodobne industrijske politike (Sodobna industrijska politika - osnutek, MGTR, 2012). Tabe a 11.1.: Analiza tveganja vzpostavitve TRC Ozn. Opis tveganja Opis posledice Verjetnost nastopa (VN) Stopnja resnosti posledic (SRP) Stopnja tveganja x stopnja resnosti posledic (VN x SRP) Možni ukrepi 1 Podpora države Zamuda pri ustanavljanju centra, sprememba poslovnega modela TRC srednja velika velika Dodatni napori za pridobitev državne pomoči; iskanje alternativnih virov financiranja v primeru odpovedi države, iskanje novega poslovnega modela TRC, ki omogoča dvosmerno tehnološko sodelovanje 2 Sposobnost podjetij za financiranje poslovanja centra Poslovanje centra v omejenem obsegu, sodelovanje na omejenem številu področij veliko srednja srednja Izboljšanje likvidnosti podjetij (denarni tok); iskanje alternativnih virov financiranja (komercialni krediti, organizacija aktivnosti v reduciranem obsegu) 3 Razvoj vrhunskih tehnoloških rešitev Nedoseganje zastavljenih tehnoloških ciljev in realizacije koristi majhno velika srednja Izobraževanje in usposabljanje kadrov, zagotovitev ustreznih osnovnih sredstev, uravnoteženo vlaganje v verigo vrednosti; iskanje novih strateških tehnoloških partnerjev 4 Poslabšanje makroekonomski h razmer v Sloveniji in svetu Nezmožnost realizacije velikih infrastrukturnih projektov veliko velika velika Raziskava trga in marketing na novih trgih; Produktna specializacija in geografska diverzifikacija 5 Nezmožnost pridobitve ustreznih japonskih partnerjev Poslovanje centra v omejenem obsegu, sodelovanje na omejenem številu področij majhno velika srednja Povečanje promocijskih aktivnosti na strani ustanoviteljev centra, sodelujočih držav in njihovih institucij (TIA in NEDO); Iskanje novih partnerjev Vir: analize avtorjev raziskave Predložena raziskava o možnostih vzpostavitve slovensko-japonskega Tehnološko-razvojnega centra (TRC) ima za cilj proučiti možnosti razširitve R&R in gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Japonsko ter v širšem kontekstu med EU in Japonsko. Dosedanje poslovno sodelovanje med Slovenijo in Japonsko je bilo osredotočeno predvsem na razmeroma skromen obseg blagovne menjave, v kateri je imela Slovenija stalen deficit. Nujno je potrebno razširiti obseg zunanjetrgovinskega poslovanja (to bo omogočil podpis prostotrgovinskega sporazuma med EU in Japonsko) in ga nadgraditi z višjimi oblikami sodelovanja kot so raziskave in razvoj, neposredne in skupne kapitalske naložbe, skupni nastopi na tretjih trgih. Japonska bi bila za Slovenijo dober razvojno gospodarski partner. Japonska podjetja imajo vodilno vlogo v ključnih prebojnih tehnologijah v energetiki, vodenju industrijskih procesov in robotiki. Vzpostavitev TRC v Sloveniji bi imela za Slovenijo velik pomen zaradi koncentracije znanj in kompetenc v regiji ter možnosti vzpostavitve razvojnih in tržnih poti za omenjena področja skupaj z japonskimi partnerji. Predvideni tehnološki "hub" bi imel dolgoročno mulitplikativne učinke na razvojno sodelovanje med državama, na obseg trgovanja med EU in Japonsko preko logističnih centrov in transportnih poti v Sloveniji. Slovenski strateški interes je, da pri tem oblikuje dolgoročna partnerstva na izdelkih in storitvah visoke dodane vrednosti. Dosedanji tehnološki centri v Sloveniji so premalo internacionalizirani in nimajo (razen redkih izjem) kapitalskih povezav z multinacionalnimi podjetji ter ne omogočajo ustreznega pozicioniranja slovenskih tehnološko naprednih podjetij v EU in v svetu. Slovenija je za Japonsko partner, ki ima dobro razvito infrastrukturo in relativno visok tehnološki nivo, ki pa ji zaradi svoje majhnosti ne more biti tekmec in je lahko njen komplementarni partner za nišna področja v razvoju in partner pri širjenju japonskih tehnologij na (predvsem regionalnih) evropskih trgih, od tam pa na tretje trge. Slovenska podjetja tudi bolje poznajo specifičnosti jugovzhodnih evropskih trgov, zlasti trgov na območju nekdanje Jugoslavije. Inovativen poslovni model TRC združuje dva koncepta: model povezovanja R&R dejavnosti s komercializacijo in implementacijo inženiring projektov ter koncept povezovanja in integriranja visoko tehnoloških področij s ciljem uporabe in trženja celovitih proizvodov na globalnem trgu. Pobuda temelji na osnovi dolgoletnega sodelovanja med podjetjema INEA in Mitsubishi Electric, v okviru katerega ima slovensko podjetje status evropskega razvojnega partnerja. V predlaganem TRC se povezujeta dve visoko tehnološki področji: tehnologije vodenja procesov (TVP) in napredne energetske tehnologije (NET). TRC predpostavlja nov poslovni model z obojestranskim pretokom znanja na osnovi skupnih slovensko-japonskih projektov na področju industrije in energetike. Predlagani večdimenzionalni koncept ponuja tretjo razvojno perspektivo, in sicer umestitev TRC v razvojne, R&R, industrijske ter finančne politike EU in Japonske (Horizon, 2020; Trgovinski sporazum EU-Japonska ter nova finančna perspektiva EU do leta 2020). Predvideni TRC je skladen s trendi internacionalizacije tehnološkega razvoja v svetu ter s slovenskim razvojnimi dokumenti (RISS 2011-2020, Strategija razvoja elektroenergetskega sistema Slovenije, Osnutek sodobne industrijske politke MGRT). Proces izbora podjetij na slovenski in japonski strani je bil narejen na osnovi ugotovljenih poslovnih ciljev za sodelovanje, kompetenc v R&R dejavnosti ter poslovnih strategij za nove tehnologije. Izbor ožjih tehnoloških področij (pametna omrežja, pametne in pasivne hiše, uplinjanje lesne biomase) in njihova ekonomska upravičenost sta bila narejena na osnovi analize »dolge liste« tehnologij, predhodnih tehno-ekonomskih študij in stališč večjega števila potencialnih partnerjev na slovenski in japonski strani. Izbor potencialnih partnerjev je bil narejen na osnovi pisne ankete, intervjujev ter 3 delavnic v Sloveniji in na Japonskem. Predvidena partnerska podjetja in raziskovalne inštitucije na slovenski strani so naslednje: - INEA d.o.o., Ljubljana - nosilno podjetje - Robotina d.o.o., Hrpelje - nosilno podjetje - KIV, Vransko - nosilno podjetje - IBE d.d., Ljubljana - C&G d.o.o., Ljubljana - Cosylab d.d., Ljubljana - X Lab d.o.o., Ljubljana - SMART COM d.o.o., Ljubljana - Špica International d.d., Ljubljana - Razvojni center za vodikove tehnologije, Radeče - Zavod center ARI, Ljubljana - Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani - Elektroinštitut Milan Vidmar, Ljubljana - Inštitut Jožef Stefan, Ljubljana - Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana Na japonski strani so izrazila interes za sodelovanje naslednja podjetja: - Mitsubishi Electric - MELCO - Mitsubishi Heavy Industries -MHI - Horiba - Hitachi LTD - Toyo Engineering Corporation - Toshiba - Toyota - Daiwa House - Yaskawa - Sansha Electric - Chubu - KEPCO - Next Solutions - TOKO Electric Corporation - GANASYS, Inc - Openstream, Inc C. ILLIES&Co, LTD Glede na izbrani poslovni model celotna organizacijska struktura temelji na Evropskem gospodarskem interesnem združenju (EGIZ), ki deluje kot krovno združenje za vse tri stebre TRC. V prvi fazi bi EGIZ ustanovila slovenska podjetja ter še en partner iz države članice EU, ki bi bil lahko tudi predstavnik japonskih podjetij. S tem bi se vzpostavila krovna struktura, ki bi omogočila združevanje posameznih sfer s ciljem tehnološkega sodelovanja z japonskim gospodarstvom. V tej prvi razvojni fazi bi bile naloge EGIZ primarno na informacijskem in promocijskem področju. Predvideni ustanovitelji EGIZ v Republiki Sloveniji so InEa -Informatizacija, energetika, avtomatizacija d.o.o., Inštitut »Jožef Štefan«, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, in Robotina d.o.o.. Organizacijska oblika TRC temelji tudi na predvidenem meddržavnem sporazumu NEDO-TIA, ki bo podpisan v oktobru 2012. Analiza stroškov in koristi delovanja predvidenega TRC je pokazala, da predvideni projekt ustvarja koristi, ki presegajo stroške, pri čemer so bili upoštevani tako podjetniški kot tudi narodnogospodarski vidiki. Iz analize stroškov in koristi (CBA) izhaja da je z delovanjem tRc povezanih približno 600 tisoč EUR stroškov. Narodnogospodarske koristi se povečujejo, v letu 2013 znašajo približno 500 tisoč EUR, v letu 2020 pa skoraj 5 mio EUR. Povečuje se tudi dobiček, ki ga ustvarjajo sodelujoča podjetja, v letu 2014 in 2015 znaša nekaj več kot 200 tisoč EUR, v letu 2020 pa skoraj 1 mio EUR. Neto sedanja vrednost (NSV), izračunana z upoštevanjem narodnogospodarskih koristi in 7-odstotne diskontne stopnje je pozitivna in znaša skoraj 31 mio EUR, notranja stopnja donosa dosega visoko vrednost. Investicija je upravičena tudi, če med koristmi upoštevamo samo koristi sodelujočih podjetij (NSV = 3.178.540, interna stopnja donosnosti IRR = 48,9 %). Financiranje TRC bo delno zagotovljeno s strani partnerjev, delno s strani držav (Slovenije in Japonske) ter EU sredstev namenjenih za financiranje raziskovalno-razvojnih projektov. Konsistentno s specifikami koristi posameznih dejavnosti centra, se predvideva različne deleže, ki odpadejo na partnerje, državo in EU sredstva. Večji delež države in EU sredstev se predvideva pri financiranju dejavnosti raziskav in razvoja v začetni fazi delovanja centra, in manjši kasneje, ko se s povečanjem dobičkovnosti projektov poveča sposobnost partnerjev za financiranje teh stroškov. Država naj bi financirala tudi polovico stroškov poslovanja centra. V analizi tveganja so identificirana vsa tveganja, ki bi lahko ogrozila doseganje cilja projekta - vzpostavitve in uspešnega poslovanja TRC. V okviru upravljanja s tveganji so predvideni na eni strani ukrepi, ki zmanjšujejo verjetnost nastopa tveganj, na drugi strani pa izvajanje ukrepov v primeru, da se tveganja uresničijo. Model dvosmernega tehnološkega sodelovanja temelji na podpori države (na obeh straneh), zato bi bila posledica umika države tudi sprememba poslovnega modela sodelovanja, t.j. sestop z državne ravni v privatni sektor tudi na japonski strani. Trenutku ni jasno, če obstaja v takem primeru stabilna točka sodelovanja, ki presega posamezno podjetje - kar pa pomeni reduciranje poslovnega modela v »trivialno« točko poslovnega sodelovanja posameznih podjetij po antropocentričnem vzorcu. Preseganje nivoja posameznega podjetja bi zahtevalo obstoj oziroma vzpostavitev zasebne skupine podjetij s strateškimi opredelitvami, ki emulira določene funkcije države. Tega v okviru študije nismo predvideli. Zato bi v tem primeru poslovni model TRC postavili na začetek in raziskati dve alternativni smeri: nadomestitev države s privatno strateško grupacijo ali prenos določenih funkcij države na institucije EU. Analize tehnoloških, poslovno-organizacijskih, pravnih in finančnih parametrov so pokazale, da je ustanovitev slovensko-japonskega TRC realno izvedljiva in upravičena, tako z narodnogospodarskega kot s podjetniškega vidika. 13 Literatura APCS Clearing center of the Austrian Power Market: Rules and regulations, Balance group model, Market actors, Balancing energy market, Clearing, available at http://en.apcs.at /rules_regulations /new_version/ ApE d.o.o. Borzen d.o.o., SODO d.o.o. Koristni nasveti za izgradnjo manjših elektrarn za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije in s soproizvodnjo toplote in električne energije (Ljubljana, 2011). Bergs R. R&D Clusters and Policy http://ssrn.com/abstract=920476 Cigre Study Committee C5, Available at: http://www.cigre-c5.org. Določanje višine podpor električni energiji proizvedeni iz OVE in SPTE in višine podpor v letu 2012 (izdano december 2011). eBIX: UMM 2 Business Requirements View for structuring of the European energy market; Model for structuring of the energy market, 2009. Energetski zakon, Uradni list RS št 27/07; 70/08; 22/10 Energie in Nederland / Energy in the Netherlands 2010', de Energiezaak in cooperation with EnergieNed and Netbeheer Nederland, July 1st 2010, available at http://www.energiened.nl/ Content/Publications/Publications.aspx Energinet.dk: The Danish role model, Rev. 1, Regulation F: EDI communication, Appendix report 3; Danish Role model, 2007. ENTSO-E: Collection of documents collectively called Implementation guide (for the Harmonized Electricity market Role model); European roles model - Implementation guide, 2009 ENTSO-E: The Harmonized Electricity Market Role Model, version 2009-01, 2009. EU Innovation Scoreboard, PRO INNO Europe, INNO METRICS, DG Enterprise and Industry, Brussels 2012. Horizon 2020: Research and Innovation, EC, Brussels 2012. Mansfield E. Intellectual property protection, direct investment and technology transfer: Germany, Japan and USA, International Journal of Technology Management 19 (1), 2000 Marinšek Z., S. Smolnikar, V. Žakelj; Ocena koristi uporabe virtualne elektrarne z ničelno stopnjo TGP v uravnotežanju elektroenergetskega sistema.INEA DP-31/2012, Ljubljana, julij 2012. Metodologija določanja referenčnih stroškov s soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom( sklep MG-št360-82/2009-1), Ljubljana 2009. Mitsubishi Heavy Industries Technical Review vol.48 No.3 (September 2011); Biomass Syngas Production Technology by Gasification for Liquid Fuel and Other Chemicals Nelson R. R. and K. Nelson Technology, institutions, and innovation Systems, Research Policy 31 (2), 2002. OECD Review of Slovenia's innovation policy, Paris, 2012. OECD Science, Technology and Industry Scoreboard, 2010. OECD The Internationalisation of Business R&D, Paris, 2008. Sodobna industrijska politika (osnutek), MGTR, Ljubljana 2012. Stanovnik P., S.Uršič Spremljanje nacionalne konkurenčnosti Slovenije, IER, Ljubljana Strategija razvoja elektroenergetskega sistema R Slovenije, ELES, Ljubljana 2009. Šijanec_Zavrl M. et al. Energetska učinkovitost in energetska izkaznica stavb, Forum Media, Ljubljana 2012. Teece D.J. Firm capabilities and economic development: Implications for newly industrialized economies, Cambridge University Press, Cambridge 2000. The European Electricity Grid Initiative (EEGI): a joint TSO-DSO contribution to the European Industrial Initiative (E11) on Electricity Networks, Public version, 2009. Titze F. Technology market transactions - Auctions, Intermediaries and Innovation, Edward Elgar , Cheltenham, 2012 Vizjak A.; Zmagovalci tržnih niš, GV založba, Ljubljana, 2007. Internet: http://stats.oecd.org/Index.aspx?DataSetCode=CPL). http://www.slonep.net/info/cene-nepremicnin/novice/cene-slonep-junij-2011-najemnine-poslovnih-prostorov-v-ljubljani http://www.cbre.co.jp/EN/Research_Center/OfficeMarket/OfficeMarketReport/OfficeMar ketReportENQ2_2011.pdf http://www.ec.europa.eu/budget/reform 14 Priloge Priloga 1 - Vprašalniki - Slovenski - Angleški Priloga 2 - Pravni vidiki - Pravni vidiki postavitve TRC (raziskava) Priloga 3 - Delavnica v Ljubljani (25.10. 2011) - Vabilo - Spisek vabljenih - Zapis Priloga 4 - Poslovna konferenca GZS Ljubljana 1.12.2011 - Lista prisotnih - Predstavitveni material: 1. del - Predstavitveni material: 2. del - Zapis s konference Priloga 5 - Tokio - Planirani obiski 2012 - Program obiskov 2012 - Lista prisotnih na dogodku - - TDC Catalogue - Gradivo Tokio - Zapisnik poslovnega dogodka - 14. februar 2012 Priloga 6 - Obisk NEDO - Competences in Technology Fields in Slovenia and proposed fields and projects of cooperation - Interni zapis z zaključnega razgovora predstavnikov TIA in NEDO Ribnica 6.6.2012:Summary conclusions & to do's (draft) - Posvet na TIA 26.6.2012 - Posvet na TIA - 25.7.2012 Priloga 7 - Predlog za začetno vzpostavitev TRC