Amerikanski Slovenec List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. ŠTEVILKA 58. JOLIKT, ILLINOIS, 8. AVitUSTA 1913. LETNIK XXII. huerta poka s korobagem. "Javno mnenje" v Mexico City proti odposlancu predsednika Wilsona. neka zarota baje odkrita. Dosedanji poslanik Z. D. v Mehiki Henry Lane Wilson odstopil. Mexico City, 6. avg.—Sovražno zadržanje merodajnih krogov v Mexico City nasproti načrtu predsednika »vilsona za zopetno napravo miru in reda v Mehiki je bilo še povečano danes vsled poročila o pravem namenu odposlatve ameriškega posebnega pooblaščenca Johna Linda. Bivši guverner Lind, ki ga je poslal g. Wilson Kot svojega osebnega zastopnika v Mexico City, je baje pooblaščen, da govori z odličnimi Mehičani o položaju m jim izporoči, da je odstop začasnega predsednica Huerte neogibno poseben pogoj pripoznanja Mehike po Združenih Državah. Zato se ne smatra za neverjetno, da bo g. Lind z ozirom na ta namen svojega poslanstva še hladneje sprejet v uradnih krogih. Mexico City, 6. avg.—Američan L. 'um; ki je bil prijet včeraj tukaj pod obtožbo, da se je baje udeležil zarote, naperjene na življenje začasnega predsednika Huerte, je bil danes osvobojen za zdaj. Podrobna preiskava zadeve je uvedena, Mexico City, 6. avg,—Brzojavka iz ^uaymasa na tukajšnjega diplomatič-nega zastopnika Nemčije pravi, da se napravljajo po mestnih cestah barikade in da je luka zaprta. Obsedni stan se označa kot popoln. Brzojavka dostavlja, da je tudi nemška naselbina v nevarnosti. El Paso, Tex., 6. avg.—Mehikanski vladni uradniki v Juarezu niso ničesar slišali o namišljeni bitki, ki se je baje Vršila včeraj južno od Juareza med vladnimi četami in uporniki. Washington, D. C., 4. avg,—Predsednik Wilson je storil danes prve korake glede rešitve mehikanskega vprašanja. Sprejel je ostavko dosedanjega poslanika Henry Lane Wilsona, bra"113 Zadobiti veljavo dne 14. okto-1,1 ,e Poslal v Mexico City kot jega osebnega zastopnika bivšega guvernerja Johna Linda, Minnesota, Br^Sa pri->atel3a državnega tajnika slai \na imenovan po- nikom pozneje, ko bodo razmere v Mehiki spet urejene. Washington, D. C., 4. avg.-Posre- dovanje z orožjem, da se napravi mir v Mehiki, ni niti verjetno, niti mogoče. Tako je izjavil predsednik Wilson danes glede mehikanskega vprašanja. Nobene ženske porote! Springfield, 111., .31. Jul.—Po danes izdanem pravnem mnenju državnega vrhovnega pravdnika Luceya se ženske v Illinoisu ne morejo pritegovati k porotniški službi. Pravno mnenje je bilo izdano kot odgovor na neko pisanje mirovnega sodnika Alex Ro-binsona v Virginiji, ki je hotel vedeti, ali se sme v mirovnih sodiščih sestaviti porota iz žensk. Vrhovni pravdnik kaže na določila ustave z leta 1870., v kateri je med drugim rečeno: "Pravica do porote ima ostati nedotaknjena, kakršna je obstojala doslej; toda v civilnih slučajih, ki se razpravljajo pred mirovnimi sodniki, se sme izdati zakonita odredba, če obstoji porota iz manj nego 12 članov." Taka porota pada po odloku državnega višjega sodišča pod določila občnega prava. Občno pravo pa določi, da ima porota biti sestavljena iz ne manj nego dvanajst dobrih in zvestih mož. Krvav plemenski boj. Steubenville, O., 31. jul,—Neki Finec je prišel davi v urad okrajnega šerifa in je naznanil v slabi angleščini, da je bil v nekem drvarskem šatorišču izbojevan krvav plemenski boj med belci in črnci. Kot orožje so služile britve in žepni noži. Štirje črnci in štirje belci so bili umorjeni in trupla potem skrita v bližini. Šerif W. Hoserat, mrliški oglednik Herb in nekateri pomožni šerifi so se podali v kraj umora. "Brezžičen" uspeh. Nome, Alaska, 25. jul. — Načrt, napraviti brezžično zvezo med Ameriko in Azijo, je sedaj uresničen. Izza poslednje nedelje vzdržuje signalni voj zavezne vojske iz tukajšnje postaje živahno občevanje z rusko "brezžično postajo" v Anadyru v Sibiriji, kacih 500 milj daleč od Noma. Snoči je dospela vest od guvernerja kamčatskega, ki izraža med drugim veselje nad slednjič napravljeno brezžično zvezo med Rusijo in Združenimi Državami. preiskava štrajka v mich, Delavski department v Washingtonu, D. C., odposlal preiskovavca v Calumet, Mich. 'mati" jones posreduje. Štrajkarji trdno upajo na zmago v svojem pravičnem boju. Ponesrečen atentat. Omaha, Nebr. 4. avg.—Davi se je poskusilo, umoriti predstojnika detektivskega urada, Štefana Malony. Neznanec je dvakrat ustrelil nanj, ko je sedel predstojnik v policijskem glavnem stanu pri svojem delu. AJSKI UREDNIK LYM PROUČAVA TAJNOSTI ZRAKOPLOV-^ STVA V PRID DOMOVINI. > j* odvrgel"!® S!,daj zr?k°plovcc. Poprej je bil samo navaden urednik, ji J ne bi kal v 8Vln,Cn* ' se posvetil zl'"koplovstvu. Pač ni vzroka, Si kitonosci S( , ?jec Ie!al P°, zraku kakor kd0 drugi, dasi bai zdaj nek-£?' "Sal Ga Tat Bo'"! t za letanje p0 zraku. Art Lym je urejeval ča-£? je šel v zrakonč - . o' P-mal° razb«ri"'° njegove živce, del i°Vec' sId se vrnV,n° ""IV- ^n,Dic«U- Cal - i" j« Postal izučen zra-delck se vrne "a Kitajsko, kjer bo vodil vojaški zrakoplovni od- O štrajku v bakrenem okolišu michiganskem podajamo v sledečem brzojavke po vrsti, kakor jih donašajo chicaški dnevniki: Calumet, .Mich., 4. avg.—Poskušalo se je danes, razcepiti štrajkujoče rudarje s tem, da bi se organizirale krajevne unije neodvisne od "Western Federation of Miners". Shod, sklican v to svrho, se je razšel v neredu, ko je Janko Terzich, član izvrševalne-ga odbora federacije, pozval vse unij-ce, da odidejo. Več rudniških družb je pozvalo rudarje in delavce, ki spravljajo rudo na dan, naj gredo spet v rove danes, pa tako malo se jih je odzvalo, da ni noben rudnik poskusil rudariti. Vsled tega je nastala takoj govorica, da se imajo poslati jutri v rove stavkokazi, in potem so se napovedovali nemiri. Mnogo se govori o zavezni preiskavi štrajka ter družabnih in političnih razmer sploh. Nameravana preiskava se utegne potem razširiti, tako da bi jo podpirali tudi možje, ki so doslej položaj le opazoval. Zavezna preiskava. Washington, D. C., 4. avg.—Walter B. Palmer, preiskovavec za delavski department, je bil odposlan, da preišče štrajkovni položaj v bakrenem okolišu v Michiganu. Palmer je pred kratkim preiskal za department tekstilni štrajk v Lawrencu, Mass., in svilotkalski štrajk v Patersonu, N. J. Nepotrebno streljanje. Calumet, Mich., 4. avg.—Skoro po vsem štrajkovnem okrožju so se razlegali danes streli iz revolverjev in pušk. Število pomožnih šerifov, ki opravljajo patrolno službo, je bilo povišano. Častniki miličarjev in voditelji štrajkarjev izjavljajo, da se pomožni šerifi preveč poslužujejo svojega strelnega orožja. Prasketalo je od polnoči do jutra skoro neprestano. Vkljub trajnemu streljanju ni bil vendar nihče usmrčen. Govorica, da je bil pri Red Jacketu neki unijski delavec ustreljen, se je izkazala kot neresnična. Claude Taylor, predsednik delavske zveze michiganske (Michigan Federation of Labor), ostro graja obnašanje pomožnih šerifov in milice. Rekel je med drugim: " Nedoumno je, kako more država Michigan uporabljati svojo milico kot zastor, za katerim smejo dvomljivi življi lahkomiselno izvrševati zločine, za katere bi morali brezpogojno v kaznilnico." Štrajk velikega pomena. Taylor je izjavil nadalje, da stoje "American Federation of Labor" in vse ž njo spojene zveze v rudarskem štrajku po michiganskem bakrovišču na strani štrajkarjev in da zavzame stavka deželno pomembo. Še danes se poda k guvernerju, da mu bo natanko poročal o razmerah v štrajkovnem pasu. "Western Federation of Labor" kaže na to, da je ta štrajk najznameni tejši v zgodovini njenega obstanka in se prejkone raztegne na vse rudnike v deželi. Ponesrečen poskus. Prvi poskus, spet pričeti z obratom, je napravila družba v Champion-rud niku. Ponesrečil se je popolnoma. Samo en rudokop in en črepalničar sta prišla na delo. Ker primanjkuje delavcev, zato je družba končno opustela misel na zopet-ni pričetek dela pod zemljo. Družba izjavlja, da preteče zadržanje štrajkarjev onemogoča nabor novih delavcev. 600 pomožnih šerifov. Calumet, Mich., 5. avg,—Šerif James Cruse je bil danes pooblaščen po nadzornikih okraja Houghton, najeti toliko pomožnih šerifov kakor želi, da bo kos položaju v rudarskem štrajku po bakrenem okrožju. Vsled tega je šerif naznanil, da hoče jutri nabrati armado 600 pomočnikov. Rekel je, da bodo zapriseženi stranci, če ne bodo hoteli krajevni možje sprejeti služb. Rudniški lastniki in unijski voditelji si nasprotujejo v mnenju glede te u-krenitbe; prvi odobravajo dejanje o-krajnih nadzornikov, drugi pa je najostreje obsojajo. "Najete razbojnike"' imenujejo take pomožne šerife uradniki zveze "W. F. of M.„ Mnogi o-krajni nadzorniki so poslovodje ali superintendent! jamski. "Mati" Jones v Calumetu. V unijskih krogih je zavladalo veselje nad prihodom "matere" Jones in nad poročilom iz Washingtona, da je bil Walter B. Palmer odbran po delav- skem departVuentu, da preišče obrtne razmere v bakrenem okrožju. "Mati" Jones je danes proučavala položaj, da se pripravi za govor, ki ga bo imela na velikem shodu v Laur-ium rinku jutri. Unijski voditelji mislijo, da utegne g. Palmerjeva preiskava povzročiti dokončanje štrajka. Trdno prepričani so, da njihova stvar pridobi po zavezni preiskavi. J Poročila iz Denvera, da "Western Federation of Miners" ni odobrila štrtf. a. se odločno zanikajo. Rudarji žele zavezne preiskave. Calumet, X oh., 6. at g.—"Western Federation q'.' .Miners" je danes neposredno prosila za senatorsko preiskavo rudarskega štrajka v bakrenem o-krožju. Resolucije s prošnjo za tako preiskavo so bile sprejete na velikem shodu v Lduriumu, ki se ga je udeležilo več tisoč štrajkarjev in drugih pre-bivavcev iz prizadetih krajev. "Mati" Jones je bila največja privlačna moč shodu. ✓ Walter B. Palmer, odposlanec delavskega departmenta v preiskavo štrajkovnega položaja, je dospel danes. Calumet, Mich., 6. avg. — General Abbey je sklenil danes, da se število miličarjev v štrajkovnem okrožju zmanjša. Vojaki, ki jih nujno potrebujejo doma, se imajo najprej odpustiti. Rudarski štrajk v Missouriju. Farmington. Mo., 5. avg.—Z veliko večino so rudokopi svinčenca v okraju St. Francois, broječi nad 4,000 glav, danes glasovali za štrajk v dosego svojih zahtev za povišbo plač za 50c na dan. Izvrševalni odbor zveze "Western Federation of Miners" se snide jutri zvečer, da določi, kdaj ima štrajkovno povelje zadobiti veljavo. Štrajk v Duluthu. Duluth, Minn., 5. avg.—Štrajkovni položaj v ladjenici "Allouez Ore Docks" se je obrnil nocoj. Štrajkarji, o katerih se je mislilo, da se vrnejo danes na delo, so glasovali za nadaljevanje štr?tka Potem se je pričakovalo, da zavzamejo njihova mesta novi delavci, aH možje, ki so bili uvoženi kot stavkokazi, so ustavili delo kakor en mož, ko so spoznali, da nadomeščajo štrajkarje. Štrajkarji so kazali pripravljenost, da se vrnejo na delo, ko so dosegli vse svoje zahteve in tudi povišbo 15c v dnini—zahteval po večji povišbi seje sprožila pozneje—ali baš takrat se je nekemu voditelju zveze "Industrial Workers of the World" posrečilo, da je ustavil gibanje za poravnavo. Duluth, Minn., 6. avg.—Štrajk za-poslencev v ladjenicah v Duluthu in Superic ru se prejkone razširi na vse kraje ob jezerih, kjer se naklada ali razklada ruda. na balkanu sklenjen mir. Odposlanci peterih dežel v Bukrešu so formalno dokončali, sovražnosti. konec bratomorne vojne. Bolgari niso zadovoljni z novo mejo, a so se morali vdati. Stavkajoči ribiči. Vancouver, B. C., 4. avg.—Štiritisoč ribičev na losose ob reki Frasert je danes zaštrajkalo, belci, Japonci in Indijanci. Neki vlagalni zavod ima 14,000 velikih lososov na roki, ki se zdaj pokvarijo. Kako umira časnikar. V Stamfortu, Connecticut, se je nedavno zgodila grozna železniška nesreča; ubitih je bilo 35 oseb, nad 100 pa težko ranjenih. Izmed razvalin so med drugim izvlekli tudi urednika časnika "New York World"—zlomljenih udov in strtih prsi. Že je umiral. Vendar je imel še toliko moči da je prosil, da bi njegov list nemudoma brzojavno obvestili o nesreči Nato je v pero narekoval poročilo o vseh podrobnostih nesreče in končno prosil, naj mu pri listu odpuste, ker radi poškodb ne more podati natančnejšega poročila. Denar za brzojavke naj se vzame iz njegove denarnice. Takoj nato je izdihnil. Tovariši mu nameravajo postaviti spomenik. Bukreš, Rumunsko, 4. avg.—Da se podaljša premirje med balkanskimi državami za tri dni, je bilo dogovorjeno danes na mirovni konferenci med zastopniki Rumunije, Srbije, Grčije, Črne Gore in Bolgarije. S tem se ima dati mirovnim posrednikom priložnost, da se potrudijo poravnati prepire in zahteve raznih prizadetih držav. Bukreš, Rumunsko, 6. avg.—Mir je bil sklenjen danes v seji odposlancev Srbije, Grčije, Črne Gore, Rumunije in Bolgarije. Nova meja se ima po dogovoru začenjati na točki ob stari meji za-padno od reke Strume, nadaljuje se ob razvodju zapadno od mesta Strum-nice, potem drži skoro skoz dolino strumsko do Beleškega gorovja in od-ondod vzhodno v skoro premi črti do reke Mesta, tako da dobi Bolgarija mesto Strumnico, luko Lagos in Kanthi, a Grčija luko Kavalo. Nova meja pomeni veliko razočaranje za Bolgare, ki še goje upanje, da morda velevlasti mejo preložijo. Razorožba sledi kmalu. Pričakuje se, da se podpiše jutri pogodba za demobilizacijo raznih armad. Novica, da je bil sklenjen mir, je vzbudila tukaj veliko veselje. Vojna med balkanskimi zavezniki, ki so se bojevali ramo ob rami zoper Turčijo, se je pričela dne 1. julija. Tega dne je srbski minister notranjih stvari naznanil, da se Srbija vojskuje z Bolgarijo. Istega dne je tudi Grčija naznanila, da obstoja vojno stanje, a ni izdala formalne izjave. Rumu-nija je napovedala vojno dne 10. julija in prekoračila s svojimi četami bolgarsko mejo, da zasede kos zemlje od Silistrije ob Donavi do Varne ob Črnem morju, ki ga je zahtevala "v svrho zopetne naprave ravnotežja moči." Zaradi plena se bili. Spor med zavezniki je nastal vsled težave pri razdelitvi ozemlja, katero so odvzeli Turčiji. Srditi boji so sledili, in na tisoče vojakov je bilo us-mrčenih ali ranjenih. Kmalu po pri-četku sovražnosti se je poročalo o številnih klanjih in plenitvah od strani raznih armad. Črnogorske čete niso prišle nikdar do boja med dobo sovražnosti, dasi so bile tudi po imenu v vojni z Bolgarijo. Posnemanja vredno. Douglas, Ariz., 31. jul.—Po nedavno v državnem kongresu v Sonori sprejetem zakonu ni več dovoljena posest velikih raztežajev zemlje v spekulacij-ske svrhe. Po naznanilih, dospelih iz Hermosilla, se zakon že izvršuje in država se je spet polastila širnih okrajev, da jih prepusti v naselitev. Sufragetka obsojena. Liverpool, Anglija, 30. jul. — Ga. Edith Rigby, znana sufragetka, je bila obsojena danes v 9mesečni zapor v kaznilnici pri trdem delu, ker je dne 8. julija upepelila letovišče sir William Leversa pri Rivingtonu in s tem povzročila $100,000 škode. Obsojenka je soproga odličnega zdravnika. Priznala je svojo krivdo ! in obenem izpovedala, da je vrgla bombo dne 5. julija v bombaževo borzo. Drobtinice! V vsako katoliško družino spada katoliški list. Le katoliški list piše resnico v katoliški veri in katoliški cerkvi. Vsak hišni oče skrbi za to, da bo v tvoji hiši vsej družini na razpolago katoliški list—pri Slovencih naj prvo in odlično mesto zavzema "Ame- rikanski Slovenec." * V kraju, v naselbini, kjer se marljivo čita katoliški list, tam zapazimo tudi živahno krščansko življenje, ljudje so veseli, pojejo lepe pesmi, spolnjujejo božje in cerkvene zapovedi, imajo predvsem—mirno vest. * Katoliški časopis je moderna priž-nica, raz katere se razlaga praktični krščanski nauk, kjer se svari pred krivimi preroki, kjer se dajajo navodila za pošteno življenje. * Ako katoličan naročuje in plačuje protikatoliške, protiverske časopise, ta bije sam sebi v obraz, ta pljuje v lastno skledo, ta sam spleta bič, s katerim ga sovražniki tepejo po hrbtu. * i Oče, ki trpi, da njegovi otroci prebirajo brezverske časopise, se bo brit-ko kesal, pa bo prepozno. Iz proti-verskih časopisov se bodo naučili za-metovati deset božjih zapovedi, izmed katerih 4. reče:"Spoštuj očeta in mater!" Tak oče bo to zaničevanje božjih zapovedi najprej občutil na sam sebi. Marsikdo misli, da je bolj "nobel", če ima na mizi protiverske časnike. To naziranje mora proč od nas, naj se nik-ko ne sramuje pred svetom pokazati, da je praktičen katoličan. Kdor naročuje in plačuje protiverske časopise, temu bo enkrat vest očitala, da je pomagal blatiti sv. vero, da je pomagal zasramovati Kristusa, sv. zakramente. Odgovornost takega mlačnega katoličana pred vsevednim Sodnikom bo silno težka. * Dober časopis je tvoj največji prijatelj, pro^iverski tvoj najhujši sovražnik. Dano ti je na izbiro. Katerega si boš izbral? Davek za samce. V Memphesu, Tennessee, so uvedli davek za samce. Z davkom se vzdržuje mestna otroška bolnišnica, v kateri je prostora za 100 otrok. Davčna postava predpisuje, da se noben neoženjeni moški, ki je nad 21 let star in ni plačal predpisanega samskega davka, ne sme zvečer po 9.^ uri na ulici pokazati ali kako neomoženo žensko spremiti na kako zabavo. Odkupi se pa lahko od te prepovedi za $4, za katero vsoto se mu na magistratu izda izkaznica, ki velja za eno leto. Prestopki se kaznujejo z $8 do $40 globe. Samci so se udali in bolnišnica ima zadostne redne dohodke. Jolietske novice. V zavarovanje zakonske sreče. ■"nrhester, Minn., 21. jul. — Očeta lieKega mladega ženina in neveste, katera nameravata v kratkem stopiti v zakonski stan, sta si danes medsebojno obljubila, da ostane sin vzoren soprog in hči svojemu možu zvesta in poslušna soproga. Zaročenca, Cassian Bart, 20, in Elizabeta Blodi, 17 let stara, pripadata družinama, ki sta v tem okraju dobro znani. Dasi je njuna zveza od obojih staršev blagoslovljena, kar ni vsaka, in obadva prisegata, da je njuna ljubezen neumrjoča, vendar so se starši odločili storiti vse, da zagotovijo svojima otrokoma neskaljeno zakonsko srečo in odstranijo nevarnosti morebitne razporoke. V soglasju s to hvalevredno namero je bila danes podpisana pogodba, v kateri obljublja oče Bart, da se njegov potomec ne bo klatil brezkoristno, da ne bo popival, igral ali plesal z drugimi mladimi dekleti in ženami; in zato zastavlja farmo v vrednosti $700. Do-čim se oče Blodi zavezuje z vsoto $700 v gotovini, da bo njegova hčerka vzorna soproga, da ne bo klepetala, da se ne bo klatila z drugimi možmi in — last but not least — da bo kuhala v zadovoljstvo svojega soproga. — Slovanski piknik v Theilerjevem parku. Dne 19. avgusta t. 1. prirede delničarji tvrdke Slovenian Liquor Co. in tvrdke Joliet Slovenic Bottling Co. velik piknik v Theilerjevem parku. Povabljeni so vsi odjemavci naših obojih tvrdk na ta največji piknik, ki so ga kdaj priredili združeni slovanski salunarji jolietski v zvezi z delničarji omenjenih tvrdk. Med drugim se bo peklo 20 (reci: dvajset) janjcev, in za cenj. odjemavce omenjenih naših tvrdk bo vse prosto ali zastonj, prigrizek in pijača. Začetek ob 10. uri dopoludne. Priprave se že vrše za ta največji slovanski piknik. — G. Josip Klepec, manager tiskarne Am. SI., si je kupil prav lep nov dvoseden avtomobil sistema Ford, z 20 konjskimi silami, in sicer od slovenske tvrdke J. D. Strutzel Automobile Co. G. Klepčev avtomobil nosi št. 83245. _^^ Osleparili Strica Sama. Portland, Ore., 30. jul.—Druga v veliki vrsti zemljiških pravd, ki so mnogo let razburjale severozapad, je prišla danes v razpravo. Gre za posest ozemlja nad 100,000 akrov, ki si je prisvajajo dediči Collis Hunting-tona. Leland Stansforda in Charles Crockerja. Ti so obdolženi, da so osleparili Strica Sama za dragocena rudniška zemljišča in gozdišča potom domačijskega (homesteadskega) zakona. Človeške zvezi. Atlanta, Ga., 31. jul.—Tu se je pričela danes senzačna pravda proti Leo Franku, prejšnjemu superintendentu neke svinčarnice, in črnemu čuvaju James Conleyu. Obdolžena sta, da sta izvršila na 141etni Mariji Ragan nenraven zločin in potem svojo žrtev, ki se ni mogla braniti, umorila. Truplo so našli pozneje v skritem kotu. V zaščito dežele. San Francisco, Cal., 31. jul.—V nagovoru, ki ga je imel vojni minister Lindley M. Garrison danes pred člani tukajšnje trgovinske zbornice, je razvijal dvoja načrta za zboljšavo vojaške službe v Združenih Državah: Ustanovitev velike "armade radovoljni-kov" kot reserve za stalno vojsko in izučbo moštva za določen življenski ppklic, tako da po doteku službene dobe, za katero so se obvezali, lahko postanejo koristni državljani svoje dr-1 žave. Vojni minister ogleduje zdaj s štabom častnikov obrežne utrdbe. Nocoj je odpotoval dalje v Portland. Joliet, 111., 6. avg.—Suša je bila zadnje dni že prav občutna po jolietskih vrtovih in nasadih. Snoči pa se je nebo pooblačilo, in po deseti uri je pričelo lepo dežiti. In dež je šel nekaj lir lepo brez viharja, ki je le iz daljave bliskal in grmel, tako da smo v Jolietu lahko mirno počivali. Samo premalo je bilo dežja, da bi žejno žemljico dodobra napojil. — G. Fr. Viktorin Pere, O. F. JI., upravitelj znanega new-yorškega mesečnika "Ave Maria', je spet obiskal Joliet v ponedeljek na povratku iz La Salle, 111., kjer je nabral lepo število naročnikov in dobil navdušenega zastopnika za svoj list v g. Jakobu Ivančič, 221 Crossat St., na katerega naj se lasallski rojaki obračajo pri naročevanju na "Ave Maria." — "Merchants' Day" jolietskih trgovcev bo prihodnjo sredo, dne 13. avgusta, ko napravijo s posebnim vlakom skupen izlet v Washington park v Michigan City. — Poročali smo že, da se prične z dnem 1. avgusta t. 1. oddajati mestna voda samo v hiše s takozvanimi me tri. Meter, po angleški izreki "mitr,,' se pravi po naše: mereč, merivec ali merjavec, in pomeni v našem slučaja napravo, s katero se meri količina po rabljene vode. Teh metrov ali mi-trov je postavila mestna uprava izza izdanja odredbe do dne 1. avgusta do 1400, a ravno toliko vodnih zvez je baje še brez mitrov, to pa zato, ker so premnogi odjemavci mestne vode mislili, da dotične odredbe ni smatrati za resno. Toda stvar je resna, in si bo moral omisliti mitr vsakdo, ki bo hotel dobivati v svojo hišo mestno vodo. — Jolietski saluni se zapirajo točno opolnoči vsled nedavno izdane policijske odredbe, ki se izvršuje^ zelo strogo. Občutno kaznovanih je bilo že več salunarjev, ki so kršili odredbo, a med njimi ni bil doslej noben slovenski, kajti naši gostilničarji so natančni do minute ter rajši zapirajo prezgodaj nego prepozno. — Gospa Marija Malovrh, soproga slovenskega organista, se je odpeljala v soboto za teden dni v Cleveland, O., na obisk svojih tamošnjih prijateljic, in z materjo je šel študent Mike, ki ostane tamkaj cel mesec. — G. Antonu Buščaju v Rockdalu je prinesla ondan teta štorklja čvrsto deklico. — Mestnim policistom je strogo prepovedano hoditi pri zadnjih vratih v salune na "free drinks". — "Deutscher Krieger-Verein", t. j. društvo nemških veteranov iz fran-cosko-nemške vojne, obstoja že 25 let v Jolietu. V proslavo 251etnice je imelo društvo velik piknik zadnjo nedeljo v Theilerjevem parku. Seveda 60 krigarji tem povodom odposlali vdanostno brzojavko tudi nemškemu cesarju Viljemu, ki pa je pozabil odgovoriti. Barberton, O., 4. avg.—Dne 1. avgusta t. 1. je v tovarni Pittsburg Valve Fitting Co. pri delu ubilo našega rojaka Alojzija Kazin. Pokojni mladenič je doma iz vasi Staje, fara Ig pri Ljubljani. Tukaj v Ameriki zapušča enega brata, nekje v državi Illinois, v stari domovini zapušča očeta, mater in tri brate. Več Slovencev in tudi nekaj Slovenk, ki delajo v isti tovarni, je bilo navzočih v zadnjih trenutkih življenja pokojnikovega. Alojzij Kazin je bil tu v Ameriki ozir. v Barbertonu komaj eno leto. Ni dolgo tega, ko sem bil z njim v druščini. Med svojimi tovariši se je izrazil prav takole: "Meni se tu v Barbertonu prav dopade, samo to mi je hudo, da po nekaterih slovenskih hišah tako Boga tajijo in duhovščino preklinjajo. Zakaj naši rojaki ne pustijo ljudem prosto živeti, zakaj nas tako od Boga in od vere odvračajo?" Da je to resnično govoril, mi je priča član tistega dr., kamor je pokojni pripadal. Podpisani imam pričo, ko mi je pokojni pripovedoval, v katerih hišah je bil, v katerih hišah so se iz njega norčevali, ko je hodil k sv. maši. Povedal je, kako v surovo življenje nagibajo mladino "ta rdeči" bogotajci. Blagemu krščanskemu mladeniču svetila večna luč, sorodnikom naše so-žalje! Mihael Železnikar. Barberton, O., 3. avg,—Č. g. urednik Am. Slovenca! Prosim prostora za ta moj dopis. Z delom gre v naši naselbini prav dobro. Kranjski socialisti imajo pa prav slabe čase, tem ljudem se ne da dopovedati čisto njč. Ko pride kranjski socialist s katoliškim delavcem skupaj, pa začne "i—a, i—a v Ameriki ni Boga." Zdaj pa pomislimo: zarukani socialisti, pa tako grozno Boga preklinjajo 1 Prosim, "ta rdeči," če ni Boga, čemu pa preklinjate? Ali ni to riezmisel? Podpisani imam pričo, da je tukaj socialist, ki pri vsaki priložnosti pljuje v podobe božje in med pljuvanjem grozno preklinja vsemogočnega Boga. Samo poglejmo, aH je to v korist slo-, venskega trpina? Ali je to izobraže-1 no? Kaj ne, "ta rdeči'', črv hude vrsti vas peče in grize, da nimate miru srca, tolažite se pa s tem, da druge od sv. vere odvračate, Boga preklinjate, tajite vero vaših očetov. Xad vse grda hinavščina se pa izkaže pri kranjskih socialistih, ko si upajo klicati v svet, da socializem dela za iz boljšanje delavcem. Lažnivi svobodnjaki, le pokažite mi vsaj eno vaše koristno delo! Ali nisem že zadnjič povedal, da ste delavcem že grozno veliko škodili? Zakaj Glas Svobode in Prolet. Co. meni na to ne odgovori? Največji trn je kranjskim prismojenim socialistom sv. cerkev. Ni menda socialista, da bi Boga ne tajil ali vsaj zasramoval. Brezsramne poturice, ali vas kaj cerkev stane? Ali kaj plačate za šole, za učiteljice? Pa imate vendar vedno polna usta, da zabavljate čez č. slovensko duhovščino. Kranjski socializem hoče vpeljati v to svobodno deželo edino le sužnost. Le poglej, dragi čitatelj: kaj druzega piše kranjski zarukani socialist kakor "i—a, i—a, i—a, fajmošter, kaplan, redovnica, pa kuharica—to je socialistična izobrazba. Ali je to v korist slovenskega trpina? Podpisani sem že prav veliko občeval s č. duhovščino, posebno v stari domovini, veliko sem z njimi govoril. Bilo nas je do devetdeset mladeničev v društvu z duhovniki, sedaj pa premislimo: veliko občevati in govoriti s č. duhovščino, pa niti enkrat nas ni č. slovenski duhovnik napačno učil. Učili nas so, da trezno živeti, stariše spoštovati in z eno besedo: učili nas so prav tako kot učijo slovenski duhovniki v svobodnih Združenih državah. Vkljub vsemu temu, da se duhovščina trudi in izobrazuje narod, pa kranjski zarukani socialisti tulijo in obrekujejo. Že zadnjič sem rekel, da socialisti zato duhovščino obrekujejo, ker so sami nemoralni. Podpisani poznam mladeniča, ki so mu "ta rdeči" svetovali in denar ponujali, da bi padel v nemoralnost. "Ta rdeč.i ', ali je to v korist slovenskega delavca? In še večjo surovost kažejo kranjski socialisti. Samo malo poglejmo v preteklost. Kako lepo je ožigoso-val slovenski dnevnik G. X. ob času, ko je glasilo proglaševalo katoliške člane za socialiste. Kaj je dobil slovenski dnevnik za plačilo? Polne socialistične bisage protestov. Koliko članov je pa vedelo za proteste? Mogoče še tristo ne! Ob času bom pa tudi popisal, kaj vse so Glas N. rekli. Še malo pomislimo. Slovenski narod je v Ameriki z vso večino katoliški, prav malo je socialističnih po-turic. In ti socialisti si upajo obre-kovati častito duhovščino in preklinjati Boga! Če se pa katoličan oglasi in poteguje za sv. vero, katere so ga učili lastni oče in mati, kaj bo dobil za plačilo? S pretepom, z umorom mu grozijo, vse polno pošljejo umazanemu Proletarčku obrekovanja. Svoboda je pa že taka, da se ji da prav malo katero stranišče primerjati. Ni dolgo tega, ko je tukajšnjemu rojaku g. F. Z. umrla hčerka. Oče je šel v župnišče, da se s č. g. župnikom dogovori za pogreb. Ko gre iz župnišča, ga sreča socialist in zakolne in reče: "Kaj pa ti tukaj delaš?" Oče umrlega otroka odgovori, da je bil v župnišču radi pogreba. Socialist nadaljuje: "Ali si h-----.neumen. Po- koplji otroka kar na "vrt" kakor psa." Oče umrlega otroka mu je dal prav lep nauk. Rekel je socialistu: "Jaz sem katoličan in bom po katoliško pokopal. Ji si pa socialist, daj pa po so^alistično." Ali je to v korist delavcu?! Tukaj imate pečat zarukani, puhloglavi, obrekljivi, lažnivi, nemoralni socialisti! Kondež lažnivi, v zadnji številki si se zopet po zobeh. Hočeš nekaj sanjati s tvojim dopisnikom, pišeš od gl. uradnikov K. S. K. J. Le poglej Konda, kako se je že s tabo godilo pri Narodni Jednoti in če imaš kaj možgan, boš pa tudi Ti lažnivi Konda rekel: Kranjski socializem je največji fi-ga-mož pod milim božjim solncem. Mihael Železnikar. slovenski cerkvi sv. Barbare v Bridge-vilte, Pa. Tudi štorkla pridno prihaja k našim rodbinam s svojinv primernim darilom. H koncu pa Vam še toplo priporočam Slovencem in Slovenkam: Naročite si katoliški list A. S. in Ave Maria! Pustite sociališke. in svobodomiselne časopise, ki uči j S, da ni Boga, ni pekla, ne nebes, po šiniti je vsega konec i. t. d., i. t. d. Slovencem in Slovenkam iskren pozdrav ! Ivan Pelhan, zastopnik A. S. La Salle, 111., 4. avg.—Slavno uredništvo Amer. Slov.! Cenjeni čitalci in čitalke! Tem potom vam naznanjam, da sem obiskal jolietsko naselbino dne 27. julija tega leta. Ko pridem v Joliet ob 8:25 zjutraj in ogledujem mesto, vidim da je precej obširno, in pamet razodeva, da mora šteti okoli 34,000 prebival stva. Potem vidim krasno slov. cerkev, slov. prodajalne, tiskarno Amer. Slov. i. t. d. Tudi Slovenci v tem mestu se ne ločijo od drugega naroda, takurekoč da so gentlemani prve vrste. Popoldne sem bil na pikniku dr. Vit. -sv. Jurija št. 3 K. S. K. J.. Tukaj sem bil nepoznan nekoliko časa. Ko pa ogledujem, vidim in se zopet seznanim z mojimi sošolci, katerih je bilo kakih pet. Na to pride Frank Završnik, potovalec za Slovenian Liquor Co., kateri mi je bil najbolj znan, ker večkrat obišče La Salle. Ta mi je potem prijazno predstavil druge Slovence. Ob deseti uri pri službi božji je bilo obilno število ljudi. Čast gre tudi Rev. Ant. Berku, kateri je imel v tako hudi vročini tako ginljiv, podučljiv govor, ali lepo dolgo pridigo. H koncu mojega dopisa ne morem reči nič več kot: Častitam za prijaznost in postrežbo, ki ste mi jo skazali. Ant. Kastello, mirovni sodnik. Hex in Moose Pivo NAJBOLJŠE NA SVETU. Razprodaja FRANK TRAJHPUSH VIRGINIA, MINN. Dulutli Brewing & Malting Co. Duluth, Minn. LONGFLOS & LIBERŠEB 1014 N. Chicago St., Joliet, I1L --Slovenska- Houston, Pa., 5 .avg.—Dragi mi g. urednik:—Iz naše slovenske naselbine se dosedaj v nam priljubljenem A. S. ni še nikdo oglasil, dasiravno se zgodi tu pa tam kaka novica. Vzrok temu je deloma kriva naša malomarnost, in drugič pa zares nam je pri-pravnejše orodje kramp in lopata kot pa pero. Naša naselbina ni ena najmanjših, kajti šteje v bližnji okolici z ženami in otroci okroglo 500 duš. Zaposleni smo po rudokopih in tovarnah. Po rudokopih smo delavci strokovno organizirani. Dela se pa tudi sedaj prav povoljno, tako da le kdor če delati, se lahko pošteno preživi. Čedalje večje zanimanje je med tukajšnjimi rojaki za kupovanje lotov, ter za zgradbo svojih lastnih hiš, kakor tudi za državljanske papirje. Imamo dve slovenski prodajalni z grote-rijskim blagom, slovensko brivnico, slovenskega karpentarja, štiri podporna društva. Slovenskih porok smo pa imeli letos kar na ducate; večji del od njih so si izvolili biti poročeni v Kje je vaš želodec. Slaven zdravnik je rekel, da po jedi ne bi smeli vedeti, kjer je naš želodec, to je, da ne bi smeli čutiti najmanjše bolečine ali neprilike. Popolnoma zdrav človek ne bi smel čutiti, kje je njegovo srce, ali kje so njegove obisti, ali jetra. Bržko vam želodec da na znanje, kje je, z bolečino, slabostjo, bljuvanjem ali kakršnokoli nepriliko, se vam je zanesti na Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To vam okrepi želodec, uredi prebavo, olajša zapečenost. Triner-jevo ameriško zdravilno grenko vino je dobro domače zdravilo, ki zelo pomaga pri naglem obolenju, živčni oslabelosti, bljuvanju, krčih, izgubi teka, zapečenosti. V lekarnah. Jos. Tri-ner, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. Bolečino v mišicah, izvin-kih, oteklinah brzo olajša Trinerjev liniment. BRIVNICA IN KOPALIŠČE Delo hitro in solidno. Priporočava se cenj. rojakom. Phone Canal 498. August Poglajen, 2300 S. Robey Street CHICAGO, :: :: ILLINOIS Gostilna SE PRIPOROČA ROJAKOM. A. M. SMELSER, izdelovalec. J. E. SEEBOLD, ravnatelj. Phone 474 w. Nad poštnim uradom. FOTOGRAFIČNI STUDIO Slovenci v LaSalle in okolici, pridite in poglejte naše slike in gotovo bodete zadovoljni. Gozdovi na svetu. Pred kratkim < se je vršil v Parizu mednarodni kongres za gozdove, ki je izdal zanimivo statistiko o gozdovih na zemlji. Iz te statistike je posneti, da znaša celokupna površina gozdov celega sveta poldrugo milijardo hektarjev. Od tega števila pripade na Ameriko 646,752,200 hektarjev, na Evropo 314,468,500 hektarjev in na Avstralijo 94,430,000 hektarjev. Glede bo-gatstva gozdov posameznih evropskih držav stoji na prvem mestu Rusija s 196,000,000 hektarjev gozdov, zatem Francija z 9,000,000, potem pa slede Avstro-Ogrska, Prusija in Španija. Angleži prestopajo v katoliško cerkev. Iz Londona prihaja razveseljiva vest: Angleški benediktinci so prestopili v katoličanstvo. Anglikanska benediktinska opatija v Caldey Islandu in anglikanske benediktinke v St. Bri-desu, Milford Haven, so prestopile v katoliško cerkev. Dne 6. t. m. je redovni konvent to veselo dejstvo naznanil javnosti; ob enem je objavil, da si bo opatija prizadevala, da bi bila sprejeta v rimsko-katoliški benediktinski red. Le 30 menihov je podalo izjavo, da ostanejo v angleški državni cerkvi. Red anglikanskih benediktincev je bil posnet po katoliških benediktincih; udje so pa kmalu sprevideli, da pravega benediktinskega duha ni mogoče vliti redu, ako ni nad njim vidne glave katoliške cerkve — papeža. Zato so prestopili. Anglikanski benediktinski red je leta 1895 ustanovil oče priljubljeni menih Carly in bil tudi njegov prvi opat. Ženske redovnice sv. Benedikta so razen 2 vse sledile vzgledu moških redovnih tovarišev in so prestopile v katoliško cerkev. Ni dvoma, da bo ta razveseljivi dogodek med verniki angleške narodne cerkve z nova okrepil gibanje za prestop v katoličanstvo. Pozor, Slovani! Ne bodimo si bratje samo po jeziku marveč tudi v dejanju. Kupujte svoje obleko in obuvalo v edini slov. trgovini v Jolietu, 111. Vedno sveže blage in najnižje cene. Kadar kaj kupite, dobite znamke, vredne 4 cente od vsa kega dolarja. Naročujemo tudi obleke in suknje po meri. Frank Juričič 1001 N. Chicago St. Joliet, III. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les če boš kupoval od nas, ti bomo lej postregli z najnižjimi tržnimi c* nami. Mi imamo v zalogi vsakovrsl nega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki i» trdi les, lath, cederne stebra, desk it šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ulk blizu nevega kanala. Predne kupiš LUMBER, oglasi m pri nas in oglej si našo zalogol Mit* bomo zadovoljili in ti prihranili denai J. W. LYONS Nas office in Lumber Yard na voffls DES PLAINES IN CLINTON STS NAZNANILO. Cenjenemu slov. občinstvu naznanjam, da potujem sedaj po Minnesoti, kjer bom prodajal ure, zlatnino itd. Priporočam se toplo vsem rojakom, da me obilno počaste s svojimi naročili. FRANK BAMBICH, urar in zlatar, JOLIET, :-: :-: ILLS Garnsey, Wood & Leniion ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, ILL. Joliet Sten Dye H« Professional Cleaners and Dyers STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass Oba telefona 488. The Will County National Bank of Joliet, Illinois. Prejema raznovrstne denarnt ulogi ter pošilja denar na vse dele svet«. Kapital in preostanek $300,006.0®. C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik HENRY WEBER, kašir. Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovensko perilnico v mestu WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet. N. W. tel. 218. Chicago telefon 924. Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrt! Chicago Telephone 3348. Chris. J. Brauu's CIGAR STORE So. Ottawa St. (Rear), Will Co. Bank JOLIET, ILLINOIS. "Mayor" Cigare — špecijaliteta. Im-portirane in domače cigare. Pipe in tobak pipo. National Studio (R. PAWLOVSKI.) 515-517 N. Chicago Street, Joliet, 111 £dina slovanske fotografij* v Joliet«. Zmerne Cene. Najboljše delo JOSIP ZALAR JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene Države in staro domovino. Chicago tel. 1048, N. W. 770. W. C. VIOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA Razočaran natakar. Te dni je prišel v neko zagrebško restavracijo lepo oblečen gospod s tremi 13- do 151etnimi dečki. Naročil je zase in dečke okusno kosilce s svežim pivom. Ko so prvič popili in pojedli, je prišel natakar vprašat, če še kaj prinese in gospod je še enkrat naročil jela in pila. Dečkom je sijalo lice. Ko so zopet vse pospravili, je rekel gospod: "Otroci, počakajte, si grem po smodke." In "otroci" so čakali. Toda čas je potekal, a dobrega gospoda od nikoder. Končno pristopi natakar in vpraša fante, kam je šel "oče". "Kakšen oče!" odvrnejo fantje, "saj tega gospoda nič ne poznamo, marveč nas je srečal na Zrinjevcu in povabil na kosilce. Ne vemo, kdo je." Ubogega natakarja, ki se je veselil zaslužka, je sedaj minila vsa postrež-Ijivost in prijaznost. Direktna črta med New Yorkoffl a Avstro-Ogrsko. Nizke cene Dobra postrežba, električna svitlj»fli dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na parobrodih Kaiser Fran' Josef I. in Martha Washingtoa Na ladijah se govore vsi avjtrijs'6 jeziki. Družbni parobrodi na dva vijak Laura — August 23rd. Argentina — August 30th. Kaiser Franz Joseph I—Sept. 3ro. Martha Washington — Sept. 13tk Za vsa nadaljna pojasnila se obrni na glavne zastopnike: *>HELPS BROS. & CO. 2 Wasnington St., New York, N. * ali na njih pooblaščene zastopnik«' Zjed. državah in Kanadi. John Grahei ...G-ostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino ^ fornijsko vino, dobro žganje in najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki pre®0' TELEFON 7612. 1012 N. Broadway JOLIET, Slovenski Zdravti'1 (Zraven slovenske cerkve.) Rojaki Slovenci! Obrnite se v-51' ste na katerikoli bolezni bolo'i SLOVENSKEGA zdravnika. Ta®" . i ste ozdravljeni popolnoma, ako sploh mogoče. Tisočerim naših ta kov je bilo pomagano do čvrsti3, popolnega zdravja, ker s® se o® s popolnim zaupanjem do tega s'' ga zdravnika. Pridite osebno pišite. Adresirajte pisma tako: ; Dr. Martin J. If 900 N. Chicago St., Cor. CW» JOLIET, ILL. Telefona: N. W. 1012 ali Chi. i R. F. KOMPAI SLOVENSKI PRAV advokat * DVE PISARNI V So. Chicago, IIIs-: Soba 218 — 9206 Commercial' Telefon: South Chicago 57 ' V Chicago, Ills.: * Soba 612 — 155 North Cla'* Telefon: Randolph 8l<>- Omotica in bolečine v hrbtu katere so učinek obistnih neprilik zabijo zdravilo, ki bi pregnalo strupenine iz ustroja Severovo Zdravilo Obisti in Jetra je sestavljeno iz takih primes,. ki pomagajo odstraniti nečistosti in utešijo bolečine. Ni boljšega zdravila nego je to zoper bolestno puščanje vode, otekle noge, vodenico, zlatenico, kisel želodec in druge obistne in vodne neprilike. Cena 50 centov in $1.00. Nervoznost je najbolj navadna sedanjega Napornost čezmerno delo os . živčenje in povzročajo nervozn0 A 31 Severov Nervoton . - tnt *e' se je izkazal po dolgi iskušnji ko -t .......•■ -__-1... Pno"' . zanesljiva živčna tonika. Pri'P°l0si se zoper dušno potrtost, nc^ej. živčno onemoglost, histerijo i" (e živčne nerednosti. Cena le niča. artif Naprodaj se v vseh lekarnah. Zahtevajte Suvorova Zdravila. Akojili nima lekarnar, naročite jih od nus. W. F. Severa Cc. CEDAR RftPlO- ICWA IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. — ''Prej je plozal pri vojakih, sedaj J° je poplozal v Ameriko." Hornist Pri 17. pešpolku Janez Čavdek je odšel 1. julija na tritedenski dopust v Janževo Brdo v sodnem okraju Ilirska Bistrica. Ker pa ni imel do "sol-daškega plozanja" posebnega veselja, •10 je s pomočjo svojih domačih pobrisal v Ameriko. — Glavni odbor "Slomškove zveze" je imel svojo sejo dne 16. julija. Glav- • na točka dnevnega reda je bil kongres slovanskih katoliških pedagogov, ki se bo vršil v Ljubljani dne 26. avgusta povodom slovenskega katoliškega shoda. — Za narodne noše. Kranjski listi poročajo: Da se prepreči ali vsaj nekoliko zadrži konec tear, noš, je vpeljalo c- kr. ministrstvo za javna dela poučna predavanja za kmečko prebivalstvo; Pri katerih se bo poučevalo o izdelovanju narodnih noš, ker izginjajo lepe ■narodne noše tudi vsled tega, ker jih ljudje ne znajo več delati. Naučno Ministrstvo je pa naprosilo deželne šolske svete, da naj naroče učiteljicam za ženska ročna dela na ljudskih .m meščanskih šolah, na učitelj iških pripravnicah in na tečajih za vzgojo delavskih učiteljic, da morajo pri svojem pouku vpoštevati spretnost in znanje, ki je potrebno za izdelovanje narodnih noš in opuščati bazardne kroje, ki škodujejo ljudskemu čutu za umetnost in lepoto. ■— Občni zbor Kmečke zveze v Ribnici. Dne 13. julija je imela Kmečka -zveza občni zbor in javni'shod, ki je bil naravnost sijajen. Voditelj štajerskih Slovencev drž. poslanec dr. Korošec je orisal smotreno delo poslancev S. L. S. v dejstvih, zlasti pa še v državnem zboru. Tajnik Škulj je Poročal o delovanju Kmečke zveze v prošlem letu. Večjih javnih shodov Po raznih krajih je priredila 15, vrh tega nekaj predavanj in tečajev. Na shodih so govorili poslanci 25 krat in tajnik trinajstkrat. Zveza je vodila razne volitve. Novih članov je pristopilo 148. Izvoljen je bil stari odbor. Posl. Jaklič je vabil na katoliški shod in je pozival na boj proti slabemu časopisju. Z navdušenjem je bila sprejeta zaupnica načelniku stranke dež. glavarju dr. Šusteršiču. — Nova proga avtomobilne vožnje! Iz večjega števila članov se je ustano-,:Mi na . Rakeku "Konzorcij za avtonio-bilno zvezo iz Rakeka na Cerknico, cez^ Bloško, polico, skozi staro mesto _Lož, Stari trg v Babno polje do hr-yatske meje v Predzidu" in za okolico tt:r začel že s 1. avgustom letos z mo- derno lom opremljenim Puch-avtomobi- za 12 oseb voziti dvakrat na dan. ^ popeva\i slovensko. Rončevič jih je vedno žbadal. Jože Ko-nevc iz Vel. Gabra ga je radi tega pozval na odgovor, Žandar pa mu je zasadil dvakrat nož v levo stran pas, da se je ta zgrudil. Rončevič je iz gostilne zbežal, a so ga drugi dan izsledili in zaprli. Korevc je vboden v leva pljuča in je zelo malo upanja, da okreva. — Ženske krokarije. Komen Angela, bivša fabriška delavka, stara 21 let, iz Sela, je 20. jul. ponoči '"krokala". Prenesli so jo 21. jul. zjutraj ob 3. uri popolnoma do nezavesti pijano iz neke kavarne v deželno bolnišnico. Alkohol jo je tako zdelal, da je ležala do sedem ur v nezavesti in so že mislili, da se ne bo več vzbudila v življenje. Dne 21. julija proti poldnevi se ji je vendar vrnila zavest. — Nevaren tat pobegnil. Dne 15. julija je pobegnil iz deželne bolnice prisiljenec L. Jerek, star 31 let, pristojen v Podgorje pri Kamniku. Hlinil je v prisilni delavnici bolezen, da je bil oddan v bolnico, odkoder je ponoči pobegnil. Jerek . je bil neštetokrat kaznovan in je zelo nevaren tat. — Čuden požar. I.eskovec: Dne 15. jul. v jutro ob 7. uri je pogorel hlev Alojzija Sevšek na Jelšah. Ljudje so prihiteli na pomoč in rešili hišo—okoli poldneva je začela ta goreti in je tudi vpepeljena. Dne 16. jul. ob 10. uri ponoči je dvakrat treščilo; strela je užgala gospodarska poslopja Jožefa Vintar na Gorici, ki so pogorela; zgoreli so tudi trije prešiči. sodnih uradnikov v Mariboru, besni, ker je bil slovenski župan iz šentle-nartskega okraja Franc Vrbnjak pri sodni razpravi oproščen, ker se ni pokoril nekemu nemškemu vabilu mariborske sodnije in okrajnega glavarstva. Po mnenju "Marburgerce" bi se morali vsi slovensko čuteči župani obsoditi na vislice, slovensko uradovanje pa .sploh prepovedati. — Nova telefonska zveza. Trgovinsko ministrstvo je dovolilo telefonsko zvezo Celje—Rogatec pod pogojem, da prispevajo interesentje pred začetkom potrebnih del 30 odstotkov vseh stroškov. Govorilnice se urede v Štorah, Št. Juriju ob južni žel., Gro-belnem, Šmarju, Rogaški Slatini in Rogatcu; telefonska omrežja dobe kraji Štore, Št. Jurij ob juž. žel. in Rogaška Slatina. — Smrtna kosa. V radgonski bolnišnici je umrl g. Lovro Slana iz Male Nedelje.—V Laškem trgu je umrla ga. Zofija Kolškova, soproga tamoš-njega odvetnika dr. Ivolška. — Iz Ljutomera: Pismonošo Po-laka, o kojem smo poročali, da je od-kuril radi nerednosti v svojem poslovanju, so aretirali v Ormožu ter je izročen tukajšnji sodniji v preiskavo,— Suedmarka je podpirala tudi tukajšnja brata Werbnig, ključarja in1 kleparja. Kakor že navadno, tudi s tema obrtnikoma ni imela-sreče, kajti eden ie že zapustil naš trg ter si išče sreče onstran Oceana, drugi pa mu bode kmalu sledil. Naš narodni klepar je gospod Fr. Rižnar. . ilec, c. kr. prodor, Ant. More, župnik, in P. Bazilij Gorice so zaradi bolezni izostali. 15°?°Mne je dekliška Marijina družba prizonla jubilantom na čast Silvin uldenkovo "Skrivnostno zaroko." T". Osebna vest. Iz Ljubljane po-(lrra]0;..Predsednik Slovenske Matice • lesič se poteguje za profesorsko , koCS|° na zagrebškem vseučilišču. Ta-bo tudi njegovo idealno ilirstvo Pt'trierno poplačano. - Smrtna kosa. V Krottendorfu yradcu je umrl vpokojeni stotnik can v .Gauser- r°jen Ljubljan-Pfefr kem je "mrla ga. Marija let-Iv"' davkarjeva vdova, stara 80 L-n^-i .gloma jc umrl Posestnik in £0swniear Franc Plevnik y Vevčah »« Devici Mar. v Polju.-V Ljubljani Vmrll: Helena Dežman, kajžarje-„ 50 let stara; Terezija Dime, 63- r 74; E«idij Cerne, delavec, i ' 'ranciska Pogačnik, posestnikova p_ —1 Amalija Berce, zasebnica, 70; Te •• *~"aPuc^er> posestnikov sin, 32; rezila Bore, bivša kuharica, 74; Ana deiaC;ka2U2oriCa' ?8; A"t0nija Carm:'n' KrT .Nesrefina smrt. V Naklem pri mašo U p .'T1' v no('elj6 20. jul. novo miV J n tej priliki so postavili več £ V torek, dne 22. jul. so podi- te mlaje. Posestnik in gostilni- ■— Na stavbeni in umetno-rokodel-ski šoli je bilo preteklo leto 653 obis-kovavcev; od teh 533 Nemcev, 80 Slovencev in .30 Lahov. Tako se poroča iz Beljaka. — Državna obrtna šola v Celovcu je imela preteklo šolsko leto 494 u-čencev, med temi je bilo 419 Nemcev, 57 Slovencev in 15 Italijanov. — Radi neozdravljive bolezni v smrt. Dne 11 julija so našli v Tržiču na Goriškem v kanalu Dottori pred zatvornico električne centrale delavca Janeza Setza iz važenberške občine na Koroškem. Iz papirjev, ki jih je imel Setz pri sebi, je posneti, da se je 441etni mož naveličal življenja in da je šel prostovoljno v smrt. — Kako gospodarijo nemškutarji' na Koroškem. "Mir" piše: V kon-kurz je prišla znana, po domače Mež-narjeva gostilna v Pokrčah, s posestvom vred. Kakor znano, je dosedanji posestnik, Adam Sihler, celih osemnajst let kot župan zvonil veliki zvon posilinemštva v pokrški občini. "Kan Pfofen und kan Bindišen", to je bilo njegovo geslo. In v teh osemnajstih letih je zažupanil celih 10.000 K, reci in piši: desettisoč kron občinskega denarja! "Fr. Stimmen" in "Bauern-zeitung", zakaj pa tako presneto in pobožno ljiolčita o tej smrdljivi zadevi? ' 'Štajerc", halo! Molčite, kakor da bi bili v cerkvi! Vsaj odkašljajte se malo! Uradno je primanjkljaj dokazan, in posestvo, njegovo premoženje, ne more pokriti še vsega. Žalosten konec Sihlerjeve slave in ob-lastnosti njegovih otrok! Pomilovanja vredni so le tisti poroki, katere je zapeljal, da so se s podpisi in svojim imetjem zavezali, da stojijo dobri za .vsak primanjkljaj v občinski blagajni. lahkomiselna samozavest, da se mu ne more nič pripetiti, in pa silno potratno življenje. Schmutz si je nabavil zlato uro in verižico, številno zlatih in briljantnih prstanov, najel si je krasno stanovanje, v katero je postavil dragoceno opremo in se vedno le vozil z eno ali dvouprežnim vozom ali z avtomobilom. Do sedaj se je dognalo da je dobil Schmutz od Savova, ki je bržkone posredoval pri prodaji, na roko 30.000 K, posebej še in sicer po pošti pa je dobil 40.000 K. Schmutza, Savova in celo družbo je izročila policija deželnemu sodišču. (Od druge strani se obseg te afere zopet zanika.) — Kolosalna pijanost. Ivan Barto-lič iz Žnirja se je bil tako napil vina in drugih opojnih pijač, da se je vle-gel kakor klada, ko je prišel domov. V istem trenotku pa je pijanček že tudi zaspal in spal je vso noč, ves dan in zopet vso noč. Kdo ve, kako dolgo se ne bi bil prebudil, če ga ne bi bili domači naložili na voz, da ga spravijo v .bolnišnico v Pulj. V Pulju se je mož prebudil, a kmalu umrl vsled kapi. HRVATSKO. — Jugoslovanska akademija za raz-iskavanje Jadranskega morja. Jugoslovanska akademija v Zagrebu je s pomočjo, deželne vlade preskrbela vse potrebno in določila člane za ekspedi-cijo, ki ima v znanstvene svrhe preiskati Jadransko morje ob hrvaškem primorju. Ekspediciji se je dala na razpolago šolska ladja1 "Vila Velebi-ta". Raziskavanje, ki se bo vršilo po enkrat v vsakem letnem času, se začne prvič koncem avgusta letos. — Vseučilišče v Sarajevu je baje gotova' stvar. Najprej nameravajo otvoriti tnodroslovno fakulteto, potem pa pravno in bogoslovno in slednjič še medicinsko fakulteto. — Hrvaško vprašanje. Iz Budimpešte, 17. jul.: Grof Tisza je cesarju predložil imenovanje grofa Teodorja Pejačev-iča za ministra za Hrvatsko. N. W. Plione 135 Chicago Phone 2400 JOS. J. PLESE Mesnica Grocerija 911 N. Scott Str. Joliet, Illinois se priporoča rojakinjam in rojakom za nakupovanje mesa, klobas in grocerije po zmerni ceni: Postrežba najbolj a. Dobro došli! N. W. Phone 809. MIHAEL K0CHEVAF SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor. Ohio in State Sts. Joliet, 111. POZOR! Rojaki pomislite si poprej kot potrošite vaš težko zasluženi denar v slabih tovaršijah in to brezpotrebno. Boljše je, postrezite si vaše telo. Ako hočete biti dobro postreženi in dobro pivo piti, pridite k meni, ker točim najboljšo E. Porter Lager pivo, domača in kalifornijska vina ter najboljše žganje in imam lepo dišeče smotke, ter imam prenočišča. Prijatelj pridi, da se prepričaš sam. Postrežba dobra, cena zmerna, ker pri meni je ena največjih slovenskih zalog s pijačami v Jolietu. Se priporočam vsem rojakom v obilen poset, jaz dobroznani salunar, JOŽEF BOŽIČ, 101 Indiana St. N. W. tel. 384, Joliet. — Toča na Štajerskem: Fram: Toča je 16. julija napravila na framskem Pohorju veliko škode. Menda 30 let ie tu nismo imeli. ' Vinogradi lepo kažejo, a prikazala se je že tudi ples-uoba. Sadja na Pohorju ni nič, pač pa na ravnini. Setve so izredno lepe, rž so pričeli žeti. Ako ne bo praveč deževno, bomo imeli obilno kruha, lani. smo ga vsi kupovali, ker je toča potolkla vso poletno setev. Sena je povsod manj ko lani. Na Pohorju sedaj spravljajo, a jim dež hudo nagaja, spodaj pa so lahko in lepo spravili in je že lepa olava. — 'Zrebetnjak na Murskem polju. Dne 13. julija t. 1. se je vršilo na Cvenu pri Ljutomeru blagoslovljenje žrebetnjaka, ki ga je postavilo tamoš-nje konjeregsko društvo s pomočjo državne podpore. Poslopje je zidano moderno, je na lepem prostoru sredi rodovitnih pašnikov ter bo služilo prav svojemu namenu. Zjutraj ob 9. uri se je pomikala iz starega trga v Ljutomeru, kjer je bilo zbirališče, nedogled-na vrsta jahačev v narodni noši z ormoško godbo, potem dolga vrsta z li-povino okrašenih vozov, polnih občinstva, skozi trg proti kolodvoru, kjer je bil sprejem došlih gostov, med katerimi so bili deželni namestnik g. grof Clary-AIdringen, sekcijski načelnik g, dr. Koeller, polkovnik g. Mer-hal in drugi. Pozdravili so goste okrajni glavar Bouvard, tržki župan Tliurn, okrajni načelnik Jožef Rajli, baron Rosmanit in dr. Potem se je vršila dirka najboljših dirkalskih in jezdnih konj. Prvo častno darilo je dobil znani dirkač in konjerejec g. Fijipič iz Stare vasi. Navzočih je bilo do 6000 ljudi. Banketa pri Jošku Rajhu se je udeležilo okoli 100 oseb. — Še tega bi bilo treba. "Marbur-gerca", glasilo nemškonacionalnih — Deželnozborske volitve na Goriškem. "Slovenec" z dne 21. julija poroča iz Gorice: Pri včerajšnji ožji vo-litvi za splošni volilni razred med dr. Breceljem, kandidatom S. L. S. in liberalcem Kovačem je zmagal Kovač. Dr. Brecelj je dobil 8227, Kovač pa 8910 glasov. Liberalcem so pomagali starostrujarji in pa socialni demokrat-je. Starostrujarji so šli, kakor poročajo zagotovo, kompaktno Kovaču volit razen nekaj častnih izjem, pri katerih je zmagala razsodnost. Tudi socialni demdkratje so volili Kovača, dasi so na zunaj proglasili obstineuco. — Vohunstvo v Pulju. Že svoj čas smo poročali o vohunski aferi Schmutza v Pulju, ki je dvignila v javnosti mnogo prahu. S to afero se bavita zdaj zelo intenzivno državna policija in pa generalni štab. Policija je zaprla do sedaj poleg narednika 5. domobranskega polka Schmutza in hotelirja Savova še 15 drugih oseb, ki so na sumu, da so bile v zvezi z vohunsko družbo. Med aretiranci je več podčastnikov mornarice in vojaškega arzenala. Komplot se je razkril vsled neke anonimne ovacjbe, ki je prišla na korno poveljstvo v Gradcu. V ovadbi je navedeno, da mora imeti Schmutz velike postranske dohodke in se sumi, da se peča z zakonitnim oproščenjem vojaških obvezancev. Uvedena preiskava je dognala nasprotno, da se je bavil Schmutz že tri leta s špijonažo in sicer v velikem stilu. Redla sicer ne dosega, kar je tudi nemogoče, kajti Redi je bil popolnoma na drugem mestu, kot on in imel vse večji vpogled v vojaške tajnosti, užival je veliko večje zaupanje v vseh vojaških krogih in je imel pristop v višje kroge. A vendar pa se je izkazal Schmutz tako izvrstnega špijona, da bi na Redlovem mestu gotovo veliko ne zaostal za njim. Kot Redla, tako je tudi Schmutza izdala |lllllll!lllllllllllllilll!lllllllllllllllilllll!lllllll!IIIIUHIIIIIIIlHII»| | Kadar se mudite na vogalu | | Ruby and Broadway ne j pozabite vstopiti v 1 MOJO GOSTILNO | kjer boste najbolje posteeieni g Fino pivo, najboljša vina in tmodke. gj | Wm. Metzger j= Ruby and Broadway JOLIET s Illllllillllj|»%llllll!llili:i!illllllllllllll!lillli!ll!!lllllllllllll!lllll Vabilo tia Veliko Slavnost -ki jo pr&redi—- Slovensko Žensko Kat. Podporno Društvo MARIJE POMAGAJ št. 119 K. S. K. J., Rockdale, 111., ob priliki Blagoslovljenja svoje nove zastave K tej izvanredui slavnosti so vabljeni vsi rojaki in rojakinje iz Jolieta in okolice. Blagoslovljenje se bo vršilo v Nedeljo dne K Avgusta, 1913 pri deseti sv. maši v Cerkvi sv. Jožefa v Jolietu. Popoldan priredi društvo veselico s plesom in dobro zabavo T Mavričevi dvorani v Rockdale, 111. K obilni udeležbi vabi odbor. A SI DOBRODOŠLI! P OSEBNA pozornost na vsako stvar pri urejavanju in pečenju kruha. To je naloga in postava, ki se ne sme kršiti v "The Clean Shop", vsem delavcem, ki s kruhom opraviti. imajo m Pospešuje okus Metropolitan Drog Store N. Chicago & Jackson Sts. Slovanska lekarna 4s JOHNSONOVI + "BELLADONNA" OBLIŽI *uceuiittvatwSatan»norem m. Revmatemu slabostih t členkih HR0M03TI PLJUČNIH IN PRSNIH BOLEZNH BOLESTI t KOLKU MRAZENJU » ŽIVOTU BOLESTIH v ČLENKU VNETJU OPRSNB MRENE NEVRALCajt PROT1NU PREHLAJENJU OTRPLOSTI MIŠIC BOLESTIH v LEDJII* SLABOTNEM KRIŽU BOLESTIH v KRIŽU HUDEM KASUU Butter Krust Kruh 5c HLEB JOHN FUGINA 9510 Ewing Ave., So. Chicago, III SLOVENSKA GOSTILNA. Dvorana za veselice. Ples vsako soboto in nedeljo. Phone South Chicago 387. J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Tel. 101 Joliet, 111. j. p. king,*? 0bstev.lB8on Lesni $?trgovec. Clinton in D explainer St». Joliet SLAVNOZNAJSI SLOVENSKI POP proti žeji • najbolje sredstvo. €im vež ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drngih sladkih pijač za krepčilo. To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Sloyenic Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, 111 Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 Amerikatiski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki torek in petek SLOTENSKO-AM. TISKOVNA DRD/.BA. Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Predsednik Tajnik Blagajnik Urednik Anton Nemanich William Grahek John Grahek Rev. John Kranjec Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združ. države na leto........$2.00 Za Združ. države za pol leta----$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1-50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. CERKVENI KOLEDAR. 10. avg. Nedelja Lavrencij, muč. 11. K Pondeljek Suzana, dev. muč. 12. It Torek Klara, devica. 13. It Sreda Hipolit i Kasijan 14. tl Četrtek Evbezij, spozn. IS. tt Petek V nebov. Mar. D. 16. tl Sobota Roman, muč. VSTANOVITEV CERKVE MORA BITI BOŽJE DELO. (13. nedelja po binkoštih.) "Morda so pa tvoje zapovedi take, da ugajajo človeškim strastem?"— ''Nasprotno, moje zapovedi so človeškim strastem nasprotne, one obsojajo pregrehe, zapovedujejo take čednosti in kaznujejo celo slabe misli."—"Kaj pa obetaš onim, ki bodo sledili tebi?" —"Na tem svetu jim obetam zaničevanje, preganjanje in mučeniško smrt; v večnosti pa plačilo, katerega človeški um zapopasti ne more."—"Kje pa hočeš oznanjevati tvoj čudni nauk?"— "Moj nauk se bo oznanjeval v Jeruzalemu pred velikim zborom; v Atenah pred areopagom; v Rimu, celo v cesarskih palačah. Z eno besedo povsod, imenitnim in neimenitnim, učenim in neučenim."—"Ali pričakuješ vspeha?"—"Brezdvomno! Pripoznali me bodo za Boga nebes in zemlje. Svet ;se bo spremenil. Narodi bodo trumoma sprejeli moje nauke; kralji bodo častili križ, na katerem bom umrl; imel bom neštevilo tempeljnov in altarjev, duhovnikov in častilcev." —"Vrni se," tako bi rekel modrijan— v delavnico! To, kar nameravaš, je nemogoče!" In vendar se je vse prav tako zgodilo. Da se je ta zgodilo, tega ne moremo pripisovati naravnim močem, marveč edinole Bogu. Cesarji in kralji z vsim svojim sijajem in z vso svojo oblastjo niso mogli ohra niti narodov v veri, ki je bila lahka, ki je stregla strastem in vodila k po-zemeljski časti. Jezus, na križ pri biti, zaničevani in zasramovani Jezus pa ukazuje vero težko umljivo rad skrivnosti, težko sprejemljivo radi težavnih zapovedi in narodi jo sprejmejo in dajo za njo svoje življenje. Ko bi bil kdo za čas krutega preganjanja kristjanov stopil v rimski amfiteater in bi bil tamkaj takole govoril: "Slavni cesar, ti vidiš zdaj krog sebe na tisoče podanikov, vi, častljivi senatorji in spoštovane rimske gospe, spominjajte se, da pride dan, ko bodo vaši potomci in potomke imeli za častno to kar vi za sramotno zametujete. Srečni bodo ako bo do mogli streči svojim bolnim bratom sužnjem. Za one, katere vi zaničujete, neusmiljeno trpinčite in z njimi slabše ravnate kakor z nemo živino, bodo ljubeznjivo skrbeli vaših otrok otroci in na to skrb bodo bolj ponosni kakor na to, da so potomci starodavnih in slavnih rimskih družin. One, pa katere zdaj v amfiteatru morite in trpinčite, one bodo vaši potomci častili kot svetnike in sezidali bodo njim na čast najkrasnejše stavbe, najlepše tempeljne. Ko bi bil kdo tako govoril, ne bili bi ga kaznovali, marveč le prezirali bi ga kot norca. In vendar se je tako zgodilo! Da se je pa zgodilo tako, tega ne moremo pripisovati naravnim močem, to moramo pripisovati edino le Bogu. Naša vera je torej res božja vera in naša cerkev res božja ustava. REV. JOS. POLLAK. SLOVENSKI SOCIALISTI, BERITE, BERITE! Spoznali smo iz tega, kar sem razložil v zadnjih številkah, s kolikimi težavami so se morali boriti oni, ki so hoteli sprejeti w. vero, kako neprimerna so bila- sredstva tega razširjenja. Ako vse to dobro premislimo, tedaj moramo priznati, da se razširjanja. Ako vse to dobro premisli-sovati naravnim močem, da se more torej pripisati edinole vsegamogočno-sti božji. Da nam postane to še bolj jasno, poslušajmo sv. Janeza Zlato-usta,, ki piše: "Vzemimo, da bi bil kak paganski modrijan srečal Gospoda Jezusa Kristusa, ko je začel javno učiti. Jezus je sam in gre preprosto oblečen iz Nazareta.—'"Kam pa greš?" bi vprašal modrijan "Jaz grem svoj nauk oznanjevat."—"Kaj pa hočeš s tem, da nameravaš prehoditi Judejo in Galilejo, doseči?" "Hočem spreobrniti svet." "Kaj? Ti meniš, da boš s tvojim naukom dosegel, da bo svet zapustil svoje malike, svojo vero, svoje navade, svoje postave in da se bo poprijel tega, kar boš ti veleval? Ali se imaš za modrejšega od Sokrata, zgo-v,'Hujšega od Platona' Ta dva moža, kljub svoji učenosti m»ta mogla spreobrniti niti enega mesta!"—"Kdo pa sj tj?"—Imajo me za sinu priprostega tesarja iz Nazareta. Do sedaj sem delal v delavnici Jožefovi, zdaj sem pa zbral nekaj učencev, katerim bom poveril nalogo, da oznanjajo narodom moje nauke."—"Tvoji učenci so gotovo imenitni, bogati, zgovorni in učeni?"—"Ne. Oni so priprosti ribiči iz zaničevahega judovskega naroda, ki ne znajo drugega kakor ribariti, veslati in popravljati mreže."—"Tedaj te podpira kak imeniten vladar?"—"Ne. Moji največji sovražniki bodo mogotci tega sveta; vsi ti se bodo z vso silo zavzeli zoper mene."—"Tedaj moraš imeti nezmerna bogastva, katera ti imajo pridobiti privržencev in častilcev"—"Niti toliko nimam, da bi na svojo lastnino k počitku'položil otru-jeno svojo glavo. Istotako so ubogi tudi moji učenci, preživeli se bodo z miloščino in delom svojih rok."—"Tedaj mora biti tvoj nauk tak, da je že sam na sebi prikupljiv."—"Moji nauki slone na skrivnostih, katere bo svet zametaval kot nespametne. Jaz' hočem n. pr. da oznanjujejo moji učenci, da sem jaz stvarnik nebes in zemlje, da sem Bog in človek ob jednem; da sem rojen od device, ki je devica ostala; da sem umrl na križu v sredi dveh razbojnikov; da sem vstal od mrtvih tretji dan in sem šel v nebesa." 1. Delavcem je bilo enkrat bolje nego sedaj. Slovenski socialistični voditeljčki gotovo poznajo socialističnega pisatelja Kautskega in če ga poznajo, morajo ga pripoznati za pristnega odličnega sodruga. Ta mož je spisal članek naslovljen: "Delo danes in pred 500 leti." (Die Arbeit heute und vor 500 Jahren.) Ta članek je bil natisnjen 1. 1893 v dunajskem socialističnem listu: "Vor-waerts." V tem članku' prizna Kautsky na podlagi resničnega proučevanja, da so delavci v črnem, farškem, v pristno katoliškem in najklerikalnejšem srednjem veku imeli skoro že vse, kar socialisti v naši tako prosvitljeni, napredni in svobodomiselni dobi skušajo na gospodarskem polju zastonj doseči že desetletja. On piše: "Ljudje ne morejo dovolj prehvaliti strašanskega napredka, ki ga je provzročila kapitalistična družba. Oni kažejo na čuda pare in elektrike; na čuda, ki podeseterijo, včasih posto-terijo delavčev proizvodno sposobnost, in ti ljudje zmagoslavno primerjajo s temi današnjimi pridobitvami borne proizvodne pripomočke srednjega veka. Ravno ti ljudje pa najhuje nasprotujejo delavcem, ki skušajo delavni čas skrajšati in ti ljudje smatrajo osemurni delavni dan za zloben napad na našo krasno kulturo. Ali moremo dati še ubožneje izpričevalo sedanji gospodarnosti? "V srednjem veku s tako nepopolnimi proizvodnimi sredstvi se je mnogo manj zahtevalo od delavca nego dandanes. Res je bil delavni čas precej dolg, navadno od 12 do 14 ur na dan; a med tem časom so delavci večkrat jedli in se z delom niso pregnali. Vrh tega delo ni bilo zmerom enako, ampak različno; vsak delavec je namreč moral izgotoviti cel izdelek in zato se je bavil z različnimi opravili. Duhomorne n ičutnicam škodljive enoličnosti v današnjih tvornicah niso poznali takrat. "Lahko rečemo, da je srednjeveški delavec pri enodnevnem delu izgubil manj moči kakor današnji delavec in to celo v slučajih, v katerih je bil delavni čas daljši. "Če odbijemo čas za obede, trajalo je dnevno delo pomočnika (Geselle) 10—12 ur, vendar pa na teden ne več nego 40—48 ur; torej toliko na teden, kolikor bi delavec radii dandanfs, če bi se vpeljal 8urni delavni dan. To torej, kar je danes delavcu vzor; to, za kar morajo delavci bojevati hud in ljut boj proti buržoaziji, to so de- lavci pred polutisočletjem že uživali v "temnem srednjem veku." .. "Delavci so pred 500 leti delali z manjšim naporom in krajši čas kakor dandanes. .. Kljub temu je bila njih mezda—preračunjena v natornih pridelkih—višja nego dandanes. To izpričujejo plačilne odredbine in mnoge takratne naredbe proti razkoši (ali potrati) iz 14 in 15. stoletja, ki izjavljajo, da delavec ni opravičen do več nego dveh mesnih jedi in do gotove mere vina ali piva (delavci so takrat jedli z mojstrom pri eni mizi) in ki so prepovedovale pomočnikom oblačiti se v žamet in svilo i.t.d. Danes bi bile prav odveč take prepovedi. A tudi za mojstre ni takrat bilo slabo. Saj takrat je bila doba cehov (zadrug), katere bi zopet radi vpeljali naši sanjači; ta doba pa je bila za rokodeljstvo zlata doba. 2. Delavni čas v srednjem veku. Kautski nadaljuje: "Delavni čas v srednjem veku ni bil nikdar tako dolg, da bi vsled tega delavec obnemogel.. .Zato ne najdemo nobenega slučaja, da bi bili delavci za dobe cehovstva v svojih mnogih bojih z mojstri zahtevali, naj se jim skrči dnevni delavni čas. To pa ne iz haja od tega, kakor da bi tedanji po močniki (Gesellen) bili prkfečjši ka kor "delomrzni rovarji" 19. stoletja. Tudi v 14. in 15. stoletju so se borili delavci za zlajšanje dela. Skušali pa so doseči to ne s skrčenjem dnevnega delavnega časa, temveč s pomnože-njem praznikov. "Dokler je besno, divje kapitalistično proizvanje bilo nepoznato, bilo je zelo mnogo dni v letu, v katerih se ni delalo prav nič ali pa le malo ur. Katoliških praznikov je bilo do prejšnjega stoletja nič manj nego 150; od teh je velikih praznikov bilo 90, ob katerih je moralo počivati vsako delo. Toda ti prazniki niso zadostovali pomočnikom, temveč so potrebovali še več prostega časa, ne le za zabave, kakor trdijo sovražniki delavstva, ampak tudi za to, da so mogli urejevati svoje vkupne zadeve, in časa, da so se kopali in urili v orožjiu—kar so smatrali za važno v srednjem veku. Zato so si k cerkvenim praznikom priborili še svetni praznik, namreč: zaspani ponedeljek (Blaumontag.) Boj za zaspani ponedeljek je bil za delavce—cehov-nike taisto, kar je za nas boj za 8 urni delavni dan. Rokodelski pomočniki so si torej pomogli tako, da so v tednu povprečno delali le 4 dni, (seveda od 10—12 ur na dan) in v teh 4 dneh so si zaslužili toliko, da so mogli od tega zaslužka dobro živeti 7 dni. To je resnica, ki zastopnike porajajočega se kapitalizma navdaja z velikim moralič-nim ogorčenjem. Pozneje je pa stroj uničil rokodelstvo; kajti stroj je, kakor sem že o-menil, podeseteril, v nekaterih tovarnah celo postoteril plodovitost dela. Posledica tega je beda in prehudo delo delavca." Tako piše sotialist Kautsky na katerega prisegajo tudi slovenski socialistični voditeljčki. 3. Naši socialisti. Ali bodo slovenski socialistični listi tako prijazni in tako resnicoljubni, da bodo ponatisnili Kautskijev članek in s tem poučili socialiste, da je bilo za delavce najbolje takrat, ko je katoliška cerkev stala na višku svoje moči. in oblasti, ko je s to svojo oblastjo privila in prisilila tudi mogotce in bogataše, da so izpolnjevali božje in cerkvene zapovedi, in da se niso pregre-ševali s tretjim in četrtim vnebopijo-čim grehom, ampak da so bili pravični do delavca? Ali bi kdo izmed vas gospodov socialistov ugovarjal, če bi se katoliška cerkev zopet posluževala tiste inkvizicije v prid in pravico delavcev in v kazen njih tlačiteljev in izkoriščevalcev? Jaz že ne, ker pri nekaterih trinogih ne izda nič drugega uego sila. Vprašam vas, zakaj ste dosedaj samo grdili katoliško cerkev, ki je bila zmerom najboljša in najpravičnejša prijateljica delavcem? Vi. Zavrtnik — Ahusver — Logačan, Skubic & Co. ste srednji vek opisovali kot najtrdosrčnejšo, najtemnejšo, nazadnjaško in pravo suženjsko dobo; za dobo, ko so farji delavce zatirali in trpinčili, trapali in trapili; da pa ste se debelo lagali s takim pisanjem in delavce zvito trapali, to nam pove v današnjem članku Kautsky, eden najod-ličnejših socialistov. Srednji vek, ko je katoliška cerkev mogotca in reveža vklenila v sladki jarem božjih zapovedi, je bil, kakor poroča Kautsky, zlata doba za rokodelce. To pa vi ne le tajite, ampak razglašate katoliško cerkev za sovražnico delavstva, da le lože ljudi slepite, jih katoliški cerkvi odtu-jujete in na svoje limanice lovite, vi hinavci! Ali se ne sramujete svojih lažij in sleparij? Ne! Vi morate lagati in se ne smete sramovati! Kajti socialistična knjižica: "Anvveisung fuer so-cial-demokratische Redner" (Berlin) naroča socialističnim voditeljem, da morajo znati ljudi slepariti tako spretno, da delavci verjamejo; da naj ti voditelji največje laži, najbolj plesnivo podlost neustrašeno in spretno zavijajo, ne da bi pri tem zardeli ali obledeli. ..To je vaša naloga. Le kričite, da se borite za resnico, a vi se morate lagati, ker vas uči socialist H. Gorter, da vam ni treba biti poštenim in resnicoljubnim do nobenega drugega kakor do socialistov. Lepa morala! Toda ko vi neprestano lažete in udrihate po največji dobrotnici človeštva, po katoliški cerkvi, sebe pa hvalite za največe prijatelje in osrečeval-ce delavstva, povejte nam vender, kaj pa vi, prilizovalci delavcev, storite do- brega za one bolehne, kakor predivo blede tkavce po predilnicah? Nič! Kaj za one, ki se v rudnikih zastrupljajo s podzemskimi plini in prahom? Nič? Kaj za one, ki so ožgani od vročine po livarnah in topilnicah? Nič! Kaj za one, ki polagoma hirajo od jeklenega prahu v svojih prsih? Nič Kaj za one, ki dihajo vase fosforjev plamen, da si zaslužijo vsakdanji kruh? Nič! Kaj za one, ki dihajo va se po strojarnicah smrad hujši kakor prihaja iz kloak? Nič! Kaj za one, katere tare nenasitna pohlepnost pod svojim kladivom, ki kruši zlato iz njih žuljevih in krvavih rok? Nič! Kaj za one miljone, ki se od rojstva do groba mučijo po tvornicah ali v postrešjih ali v pritlešjih z neprestanim svrča njem in brenčanjem in škripanjem ko les v njih ušesih in težkim dimom, paro in prahom v njih pljučih? Nič! Kaj za one miljone, ki bolehajo in umirajo od tega trpenja tako kakor množine rib, ki se ujamejo v nastav ljene mreže? Nič! Nič! Nič! Za nobenega nič! Za koga pa vender de late? Samo za se kolektate, samo za se delate in še to le z lažmi in slepar-stvom! Za druge nič in stokrat nič, ampak samo za se—ali je to tisti strašni napredek, ki ga donašajo svobodno-miselnost in brezverski listi? Ali se ne boste sramovali, ali ne boste zardeli ali obledeli vsaj pred tem vnebovpi-jočim sleparjenjem delavca? (Konec prih.) fanije, grofa Elemerja Lonyaya, za vojvodo. S princezinjo Lujizo Kobur-ško se še poravnava ni sklenila. General Goltz, znani organizator turške armade, gre po 521etnem službovanju v kratkem v pokoj. Pridige o časnikih. "Ako zoper slabe časnike pridigujete in na vso moč dobre časnike razširjate, tedaj izpolnjujete dolžnost dobrega župnika in ne delate -samo tega, kar papež hoče, ampak tudi to, kar zahteva katoliška vest." V Vatikanu, dne 20. oktobra 1912. Papež Pij X. Načrte svojega moža prodala vohunu Redlu. Soproga inženirja Bener-le, ki je bil zaposlen pri zgradbi trdnjav v Lovranu, je prodala načrte trdnjav vohunu polkovniku Redlu za 60 tisoč krori. Berto Benerle so zaprli. V njenem stanovanju so našli veliko obtežilnega materiala. Vojvoda Karol Wuertemberški je bil jako strog vladar. Pride v mestecu Gagold v gostilno in si zaukaže prinesti kosilo. Ker je bilo poleti in zelo vroče, ni manjkalo muh in marsikatera je zašla v vojvodovo juho. Jezen pravi gostilničarki: "Pogrnite vendar muham pri sosedni mizi, da ne bodo hodile k meni obedovat." Po-strežljiva žena res pogrne, prinese še krožnik juhe, jo postavi na mizo in pravi strogemu gospodu: "Sedaj pa prosim, visoki gospod, ukažite muham, naj sedejo k svojemu krožniku." Avstrijski cesar na lovu. Ischl, dne 10. jul.: Danes popoldne se je podal avstr. cesar v spremstvu dvornega svetnika Boehma kot vodje dvornih lovov, in logarja Jocherja na goro Wimmersberg na lov. Cesar je čvrsto in čilo korakal, opiraje se na gor-jačo, na precej strmo goro. Strma pot ga ni utrudila. Ustrelil je mogočnega jelena. Zdravje cesarjevo je izborno. Velika mednarodna razstava na Dunaju leta 1915. Nižjeavstrijsko obrtno društvo namerava leta 1915. v proslavo svoje 751etnice v zvezi z avstro-ogrsko kolonialno družbo, ki bo istodobno praznovala 201etnico svojega obstanka, na Dunaju prirediti veliko mednarodno razstavo. Na razstavi se pod vodstvom kolonialne družbe priredi oddelek za kolonialne izseljence in pomorski promet. Grofica Lonyay se pogodila z belgijsko državo glede na dedščino. V znani tožbi radi zapuščine po rajnem belgijskem kralju se je med grofico Lonyay in belgijsko vlado sklenila poravnava. Koliko da se grofici Lonyay iz zapuščine rajnega belgijskega kralja izplača, ni znano. V Bruselju se tudi trdi, da imenuje belgijski kralj moža bivše avstrijske prestolonaslednice Šte ZASTOPNIKI "A. S." ki imajo pravico pobirati naročnino za list, oglase, tiskovine in knjige, ter vse druge v našo stroko spadajoče stvari. Jenny Lind, Ark.: John Eržen. Denver, Colo.: Geo. Pavlakovich. Leadville, Colo.: Jac. Kenda. Pueblo, Colo.: Mrs. M. Buh. Bradley,.111.: Math. Stefanich. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. La Salle, 111.: Jac. Juvančič. Springfield, 111.: John Peternel. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. W enona, 111.: Val. Ambrose. Waukegan, 111.: Math. Ogrin. Gary, Ind.: Peter Ruppe. Indianapolis, Ind.: Frank Baudek. Kansas City, Ivans.: Geo. Veselich. Pittsburg, Kans.: Anton Skubitz. Calumet, Mich.: John Gosenca. Ironwood, Mich.: Mih. J. Maitrin. Iron Mountain, Mich.: Louis Berce. Manistique, Mich.: Geo. Balkovec. Albany, Minn.: And. Malley. Biwabik, Minn.: Math. Tometz. Chisholm, Minn.: Mart. Zallar. Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Eveleth, Minn.: Frank Peterlin. Minneapolis, Minn.: John Strauss, Tower in Soudan, Minn: John Lov-shin. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Anaconda, Mont.: M. J. Kraker. Little Falls, N. Y.: Frank Boštnar. Oregon City, Ore.: Chas. Blatnik. Cleveland, O.: (za N. E.) Jos. Rus Newburg in Collinwood, O.: John Lekan. Bridgeport, O,: Jos. Hočevar. Barberton, O.: Mih. Železnikar. Lorain, O.: Jos. Perušek. Suthers, O.: Anton Zakrajšek. Youngstown, O.: John Jerman. Allegheny, Pa.: John Mravintz. Broughton, Pa.: Anton Petrovčič. Forest City: Chas. Zalar. Houston, Pa.: John Pelhan. Johnstown, Pa.: And. Tomec. Pittsburg, Pa.: Nick Prokšel. Rankin, Pa.: Jos. Kerstolič. Reading, Pa.: Peter Chernich. Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Willard, Wis.: Frank Perovšek. Sheboygan, Wis.: Jacob Prestor. Rock Springs, Wyo.: John Koshir. Black Diamond, Wash.: Rev. Al. Mlinar. Valley, Wash.: Miss Mary Torkar. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerich. KOMUR JE KAJ ZNANO, KJE iN kedaj da je umrl Janez Nikolaj Pauschin, naj blagovoli to naznaniti uredništvu tega lista ali pa na naslov: Marija Pauschin, Ljubljana, Gradišče, 11 Kranjsko, Austria. NAPRODAJ DOBRA KMETIJA 28 milj južno od Jolieta, 85 ali 86 oralov zemlje, vse obdelano, le 15 oralov je pašnik in hosta. Dobra voda. Hiša 6 sob, hlev za 4 konje in 7 glav goveje živine, kurjak in corn crib in shramba za žito. Vse je dobro ograjeno z žico. Cena $58.50 a-ker. $2000 se ima plačati takoj, a ostalo 17 let po 5 odstotkov obresti. Štiri milje od žel. postaje za v Chicago ali Joliet. Blizu kat. šole in cerkve. Več pove: John B. Stukel, 207 Indiana St., Joliet, III. ufn3 NAPRODAJ V NAJLEPŠEM PRO-storu lota in hiša s 6. krasnimi sobami, vodo, gasom in vsemi modernimi napravami. Več pove: Am^ Slovenec. unf3 NAPRODAJ NAJSTAREJA MES-nica in grocerija v Jolietu, sredi slo-vensko-hrvatske naselbine. Prodani radi bolezni po primerno nizki ceni. Več pove: Amer. Slovenec. unf3 IŠČE SE JOHN PETRAC IZ VASI Sobonje št. 8, Podgrad, Istria, Avstrija. Ako kedo rojakov ve za njega naj pošlje od njega atres ali naj naj se mi sam oglasi, imam mu nekaj važnega sporočiti. John Hor-vatin, 1204 Cora St., Joliet, 111. 4-7 ORGANIST Z DOBRIMI SPRIČE-vali zmožen poučevati večje pevske zbore, kakor tudi tamburaški zbor želi nastopiti službo. Sprejme tudi cerkveniško službo, ker je iste vajen. Služboval je v boljših župnijah, zadnje čase v dekaniji. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo tega lista. *8 NAPRODAJ DVE LOTI PO 25x12" ft. vogal Ruby in Canal Sts., Joliet. 111., prav pri mostu prvi dve loti na desno ko se pride od mesta čeZ most. To so edine lote naprodaj v sredi slovensko-hrvaške naselbine-Prostora je za dva poslopja. M vogalu za saloon, a poleg pa za Pr0' dajalno za obleko in obuvala, ker na tisoče ljudi gre tod vsak dan na delo in iz dela. Kare že ronajo lZ" pred lot v Auroro. Nekaj koraki od tovarn. Več pove: Jos. Stukel lastnik, 209 Indiana St., Joliet, Ul- ; NAPRODAJ HIŠA 10 SOB, SEW! er, voda, gas, blizu jeklarne in Joliet & E. Ry. shops. Chicago tej'j 2213 R. ali na 817 Clay St., Joliet, I11' GODBA ZA PLESE IN VSE DR^' ge zabave, zmožna grati slovens^ in drugonarodne komade, najnov«J' še. Z orkestrom ali pjehovo godb0 po unijski ceni. Tudi iščem slove«' skih godcev. Telefon 703 N. 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indian' St., Joliet. 111. F 1 — WINE GARDEN SALOO^ (po domače: Vinski vrt) MARKO MATEKOVICH, Gilbert, fifr Točim najboljše pivo, domače vi®01 fina žganja in tržim dišeče sir.a^ Rojaki dobro došlil Org Pre< I.p< II. i Glav Pon Blag Duh Zauj rh( Ante Ur, vse 5'awi< v&nje K "k se W(i, sjerke «etn j Jc Pt lote fi Uradni mote , Iz ?reduj c|an0v 5l6.39, POČ d fom(ic >orn, tjipris Kake ^eseču J Ne |M p, Uročil riporc kai tac k Pr< sakok h'50 yajo Sp( Cene znižane na vseh finih srajcah. Splača se kupiti jih sedaj Velika zaloga, vseh vrst, barv in velikosti. Lot No. 1—Moške praznične srajce, vedno po $1, zdaj .... Lot No. 2—Moške praznične srajce, vedno najbolje, a zdaj gredo po Lot No. 3—Delavne srajce, trpežno blago, razni kroji, vedno 50c, zdaj samo Lot No. 4—Fine $1.50 srajce, najnovejše mode za 1. 1913, zdaj po Velika zaloga deš- 1 F Deške 50c Felt 49c 69c 35c $1.19 kih 50c srajc, zdaj THE 25c buki in otroške kape - I0c EAGLE North Chicago St. Math. Simonich, vodja. druši raz "r. s $10 sPr, dr. s ra2 I 189 $10 Or. s *av, ra2, dr. s 2a razj I fa dr. : K: arj dr. i dr »13 dr. ?®l3 if K\ '913 dr. , K. S. K. JEDNOTA i Bell phone 1048. Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Predsednik..................................Paul Schneller, Calumet, Mich. Podpredsednk:..........Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo. H- Podpredsednik:............M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa. Glavni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgevvood, N. Y. City. Blagajnik:..........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja:..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa. ^aupnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa. NADZORNIKI: ^ton Golobitsh, 803 N. Chicago St., Joliet, 111. Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111. John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3rd Avenue, Hibbing, Minn. POROTNI ODBOR: I Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont. George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa. Peter Staudohar, Box 701, Chisholm, Minn. —————— PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111. John Zulich, 1197 E. 61st St.. Cleveland, Ohio. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo:Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, Ills. VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA. K dr. sv. Rozalije 140, Springfield, 111., 5799 Rozalija Žabkar, 5800; Ana Zupančič, spr. 27. jul. 1913. Dr. št. 37 članic. PRESTOPILE ČLANICE. Od dr. Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., k dr. sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111., 4905 Frančiška Mesec, 3. avg. 1913. , L dr št. 36 članic. 11. dr. št. 3 članice. Od dr. sv. Ane 127, Waukegan, 111., k dr. sv. Petrirn/La la 62, Bradley, 111., 4592 Marija Smole, 3. avg. 1913. t, dr. št. 72 članic. , i. Jr. št. 4 članice. Od dr. Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., k di. sv. Ane 120, Forest City, Pa., 5631 Franca Mlinar, 20. jul. 1913. 1. dr. št. 65 članic. "II. dr. št. 64 članic. ZVIŠALA ZAVAROVALNINO. Pri dr. Marije Pomagaj 19, Waukegan, 111., 3135 Marija Smole, zvišala zav. 29. jul. 1913. Razred 4. JOSIP ZALAR, gl. tainik K. S. K. Jednote. IZ GLAVNEGA URADA K. S. K. JEDNOTE. - Službenim potom se naznanja vsem cenjenim članom in članicam naše viie Jednote, da smo dobili dne 16. julija t. 1. postavno dovoljenje za poslo-Je K. S. K. Jednote v državi Pennsylvania. Ker je stvar jako velicega pomena za celo organizacijo, radi tega se prosi, v t0 članom in članicam na sejah naznani, posebno pa od strani uradni- (jf) v državi Pennsylvania. V i ^jivo se nadaljuje delo za dobitev tacih dovoljenj tudi za ostale države, Jerfcoli bode mogoče ista dobiti. Kakor hitro se dobi kako dovoljenje, ho-Pm Poročati. Spoštovanjem in bratskim pozdravom ostajam Vam udani sobrat, JOS. ZALAR, gl. tajnik. JoHet, 111., 30. jul. 1913. IZ URADA GL. TAJNIKA. not:e^-rete^en' teden razposlal sem na vsa krajevna društva naše slavne Jed-"rad .fančna Poročila za prvo polovico leta 1913. Vsled tega prosim cenjene "Dot"1 • društev, da blagovolijo ista pregledati i in v slučaju kake po- naj me blagovolijo obvestiti, da se ista popravi. pr , z. finančnega poročila je razvidno, da Jednota na vsej črti jako lepo na-polovici letošnjega leta je pristopilo k Jednoti skupno 852 Pom°V-.n članic. Tudi blagajnično stanje se je v istem času za več tisočakov 5], "°žilo. Skupno denarno premoženje zadnjega junija 1913 je znašalo $287,-j: . • ter je upati, da koncem leta bode Jednotina blagajna štela nad tristo-ko°c dolarjev. Za. lepi napredek gre zasluga v prvi vrsti cenjenim uradni-.Micam) društev, kakor tudi vsem članom in članicam Jednote, ki so ne-^.orno delovali za prospeh in napredek. Zaradi tega izrekam vsem skupaj 'Prisrčnejšo zahvalo in Vam vsem skupaj kličem: "Neustrašeno naprej"! Leadville, Colorado, 1. avgusta.— Iz urada dr. sv. Jožefa št. 56 K. S. K. Jednote se naznanja, da je po hudi bolezni za pljučnico umrl dne 23. julija Simon Turk in je bil star 27 let. Doma je bil iz Avstrije, vas Viseje na Kranjskem. V ^starem kraju zapušča svojo staro mater in tukaj v Ameriki pa štiri sestre in enega brata in svojo mlado ženo in eno nedoraslo hčerko. Pokojnik je bil v dr. sv. Jožefa št. 56 K. S. K. Jednote že sedmo leto in je bil dober član in dober katoličan. Pogreb se je vršil 27. julija s sv. mašo. in ta pogreb je bil strašansko velik, je bilo okoli dvesto bratov ali članov, ki smo korakali zakrsto in smo imeli tudi tri zastave in dve banderi in odzadi se je peljalo osem kočij In so se tudi druga slovenska društva udeležila tega pogreba: Dr. sv. Petra in Dr. Hribski Brati in Dr. aPlninski Brati in Dr. sv. Matere Božje. In se jim prav lepo zahvalimo vsem omenjenim društvom. Nadalje opominjam vas može in fante, ki še niste v nobenem društvu, da pristopite pri prvi priložnosti, ne odlašajte naprej. Posebno možaki pripravite za svoje žene in otroke eno majhno zaslombo, da ne bodo po naši smrti žena in otroci beračili od hiše do hiše. J. K., tajnik.. Škodoželjen. Postopač (orožniku), ki ga je prijel). "Kaj imate zdaj od tega, da ste me prijeli? Dve uri boste morali teči za menoj, da prideva do bližnje sodnije. Jafostanem tamkaj lepo na gorkem, vi pa zopet lahko hodite v tem hudem mrazu dve uri nazaj. Čisto prav vam Je." "Preveč naložili." Rezika (stricu iz mesta): "Striček, ali se niste- \ ",raj prevrnili, ko ste se z vozom g:;f.'>nljali iz mesta?" Stric "Ne dete saj prišel peš." Rezika: "Pa so oče rekli materi, da ste ga včeraj zopet preveč naložili." COLLEGE OF ST. THOMAS ST. PAUL, MINNESOTA POD KONTROLO IN VODSTVOM NADŠKOFA IRELAND. Stoji na krasnem in prostornem kraju ob reki Mississippi. Pet velikih poslopij s palačo za stanovanje, dozidano lani, ki je sama stala $130,000. Katoliška Military College, po vladnem vojnem oddelku zaznemovan z "A", ki ima častnika od armade Zdr. držav, postavljenega od ministra notranjih zadev. Imamo veliko učno moč, obstoječo iz duhovnikov in lajikov. Collegiate Department zavzema veje vsestranskega proučavanja do Degree of Bachelor of Arts in Bachelor of Science. Academic Department zavzema vse oddelke višje šole. Commercial Department je popolno proučavanje potrebnih znanostij za trgovce. Najboljša metoda knjigovodstva, fonografije, stenografije, itd. s proučavanjem v angleški literaturi, Commercial Law itd. Preparatory Department za učenje mladih dečkov in onih odrastlih, ki niso dovolj učeni za Academic ali Commercial Department. Lani se je vpisalo šeststo sedemdeset dijakov iz šestnajstih držav. Za ilustrovan katalog pišite na: VERY REV. H. MOYNIHAN, D. D. Predsednik. John Vidmar 1112 North Broadway JOLIET, ILL. Kupujem in prodajam zemljišča, hiše in lote; zavaru-jem poslopja in pohištva preti ognju. Kakor Nekoliko o mesečnih poročilih od strani društev. . " znano, treba je do 25. vsacega meseca poslati na gl. urad Jednote Nek poročilovPrist°Plih in druzih prememb članov in članic, km pošto"3 društva zaslužiJ'o v resnici javno pohvalo v točnosti in pravil-jOročit se Van3"'. NekaJ društev pa zasluži tudi nekoliko graje. Iz mesečnih '''Poročal rjZVldl' da nekatera društva jako površno poslujejo. Vsled tega bi pahko vri ' a SC te P°vršnosti odstranijo. Pri površnem poslovanju se kaj kaj tac neJ° ne'jube napake, ki najo pozneje jako slabe posledice. Da se Pred a-IZOgnem°' prosim torei nekoliko več točnosti in pazljivosti. Ntančno V ,pavprosim cenjene tajnike(ice) društev, da na mesečna poročila ,8akokratVPlS,r °-Žla"e in članice po razrcdih» kakor se zahteva, ter da vpišejo dr. SQ število zavarovanih proti poškodbam in bolezni. Nekatera teyajo e Vazne točke zanemarjali, vsled česar prosim, da v bodoče to vpo- ' Spost°vanjem in bratskim pozdravom sem Vam udani sobrat JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote. drn PRISTOPILI ČLANI. ^SlOm' J°Žefa 21, Federal Pa> 19545: Mihael Delač, roj. 1897, zav. u razdrt ' ' razred; 19546 Anton Domitrovic, roj. 1893, zav. za $1000, 1. dr-sv VMPr^1' aVg' 1911 Dr- št 74 članov' $1 sPr ? razred; 19548 John Skrajnar, roj. 1873, zav. za $1000, 6. razred; Mr. Sv%avg- 1913. Dr. št. 383 članov. j^rca Jezusovega, 54 Chisholm, Minn., 19549 John Sušnik, roj. 1881, razre,! 23 $1000' 4" razred; 19550 Anton Stiglic, roj. 1875, zav. za $1000, 5. arj'. spr- 2- avg. 1913. Dr. št. 63 članov. 'Je sv. Rož. Venca 131, Aurora, Minn., 19551 Jernej Cuderman, roj. Da bi ga pomirila. Služkinja: ."Ker so gospod danes tako razburjeni, zato prinašam med tem en črevelj, ki sem ga že osnažila. Druzega prinesem potem, ker moram sedaj na trg." Zakaj se jezi. Gostilničar nraša svoje stalnega gosta gozdarja: "Zakaj se pa Vaš gospod nadgozdar tako jezi na Turke?" Gozdar: "Zakaj? Zato ker on zamore samo naše omizje. včasih potegniti, Turki pa vlečejo ves svet za nos." ST. VIATOR COLLEGE KANKAKEE, ILL. Šola za mladeniče. Prostora za 400 dijakov. Board in poduk $250 na leto. Pišite po katalog, ki ga pošljemo zastonj. Very Rev. J. P. 0. Mahoney, C. S. V. PREDSEDNIK. dr. m!u.\ Spr' 2- *vg. 1913 1895^ Sv" Rož- Venca _ , ______________________________I, t $1000 ^o' Za ?1000> 1- razred; 19552 Anton Perušek, roj. 1886, zav. za sv r .,Jul 1913- Dr. št. 59 članov. Zav za m Metoda 13S- Gilbert, Minn., 19553 Josip Trhlen, roj. 1890, If razred ' Z raz>'ed; 19554 John Trhlen, roj 1881, zav. za $500.00, 4. dr. sv pSpr' 28' J'ul- 1913. Dr. št. 56 članov. *a $ioo^tra ,n Pavla 89> Etna, Pa., 19555 Franc Moškun, roj. 1883, zav. tazre(b ' razred, 19556 Franc Pavlakovič, roj. 1875, zav. za $1000, 5. ' spr- H. jul. 1913. Dr. št. 91 članov. Bil PRESTOPILI ČLANI. firadltvr'JTei1Pomagaj 79' Wa"kegan, 111., k dr. sv. Petra in Pavla 62, tU., 6494 Jakob Mesec, 15882 John Mesec, 3. avg. 1913. I. dr. št. 78 članov. hI- ' 6TTnw H- dr. št. 34 članov. S.USPENDOVANI ČLANI ZOPBT SPREJETL • Sv T ^ ' rija 100, Sunnyside, Utah, 13598 Jurij Rački, 26. jul. 1913. Dr. št. 29 članov. lrrmi Pavla 89, Etna, Pa., 16018 Nikolaj Hrvatič, 16881, Ivan Dr. št. 93 članov. 'Id- SUSPENDOVANI ČLANI. 1 i Sv. T v ^ • °zefa 12, Forest City, Pa., 15679 Štefan Krištofek, 28. jul. 1913. lo,' Jezus Dnk • n št. 229 članov, jj ^13. o»n 1 astir 49, Pittsb urg, Pa., 18736 Simon Bežunec, 28. jul. 4Mariie Sedem žalosti Mr HI T(,V_Sv- Jožefa - • Dr- št- 61 članov. k ^ H ' 4- avg. 1913. Dr. št. 56 članov, ti 50, Allegheny, Pa., 18467 John Filak, 29. jul. rca To Dr. št. 240 članov. Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 18817 Josip Meglic, 28. jul. '1. fni, Jožefi itn n , »i- 01 cianuv L'lr Vn[k.2S jui ,onr t0n' °hi°' 17917 John Tonia^, 17493 Aloj; 1S13." ~ Sv- Cirila Dr. št. 55 članov. 4r. sv. Cirila jul. 1913 Metoda 45, E. Heleana, Mont, 18596 Blaž Sporčič, 26. jul __ _ Dr. št. 40 članov. ODSTOPILI ČLANI. Rankin, Pa., 3. avg.—Iz urada dr. štev. 91 K. S. K. J. se tem potom vljudno vabijo vsi člani 11a bodočo sejo 10. t. m. Ker bode več važnih stvari na sporedu, je nam ložje priti do zaključka, če se vsi člani udeležijo in ni potem nosnega ugovarjanja. Nadalje se »rosijo vsi člani, kateri so zaostali s plačili, da isti dan dolg poravnajo, sicer se bo moralo postopati po pravilih ž njimi brez ozira, kdo in kaj je. Kajti kdor v teh ugodnih razmerah ne plačuje točno svojih mesečnih prispevkov, od njega ni upanja, da bode član naš—v slučaju kake krize! In naravnost rečeno, tak član tudi ni vreden, biti član take ponosne Jednote, kakor je naša. Torej ne pozabite priti polnoštevilno 10. t. 111. in zraven še vsak enega novega kandidata pripeljati. Zadnje čase se je očitalo odboru, da svoje prijatelje čaka za plačilo, druge ne. To je neresnica in je samo ost naperjena proti nekim osebam o-ziroma uradnikom. Član, kateri dolguje več kakor tri dol. in se zglasi, se stavi predlog, kaj se ž njim naj naredi, in če večina je za to, da se ga počaka, se ga tudi mora, ker se sklep tako glasi. Da so pa člani društvu ostali dolžni, to je povsod in pri nas tudi. Predno je sedanji odbor prevzel svoja mesta, se nahaja v knjigah zapisano, koliko so nekateri ostali dolžni. Imeli smo dva člana v Allegheny, ta dva sta prišla vsake štiri mesece na sejo in dolg plačala. To se je godilo skoraj dve leti. I11 letos —maja meseca jih ni, in morali smo jih črtati. Ali je tukaj kriv morda predsednik, tajnik i. t. d. ali kdo drugi? Ne! ker ta člana sta bila zapisana med boljše člane, katerim se sme kreditirati, in nobeden ni proti temu ugovarjal. In tako je bilo in bode, da eni prihajajo, drugi zapuščajo društva, seveda nekateri s slabimi spomini za seboj. Torej čemu očitanje proti nam, da se nekaternikom opušča kazen in drugo v zmisli osebnega prijateljstva? Kakor je naš tajnik sporočil o blagoslovitvi naše trobojnice, naj po izkazu tajniških knjig omenim, da smo poleg velikih stroškov, katere smo imeli z novo zastavo, iz blagajne plačali samo 159 dol. 43c. Torej s to svoto smo dobili nekaj kar nam lahko zavidajo vsi Pennsylvančani. Hvala vsem sobratom našega društva, kateri so rade volje prispevali po en dol. Hvala vsem sotrudnikom, kateri so nam na en ali drugi način po-mogli, da smo poleg vseh stroškov še tako dobro močni ostali. Hvala še enkrat vsem udeležencem za ude-ležitev in dar, ki so nam ga poklonili. Ponosni smo na izid slavnosti, ponosni bodejo naši znanci, in kadar bodejo videli naša složna dela, bodejo lahko rekli: "Oni niso spali, tudi mi ne smemo." In tako bode slovanski živelj, dokler bode hodil pravo pot, napredoval, dokler ne doseže zaželje-nega uspeha. y . Vsem sobratom in sosestram naše si. Jednote želim vsestranski napredek in najlepši pozdrav. F. Habič, predsednik. Težko izpeljivo. V neki vasi' je gorelo. Gasilci pa niso mogli gasiti, ker brizgalna ni bila namazana in ni delovala. Zato izda takoj drugi dan načelnik gasilnega društva sledeč ukaz: "Z ozirom na včerajšnji žalostni dogodek ukazujem, da se morajo brizgalna in drugo orodje 48 ur pred vsakim ognjem natančno po predpisih namazati." Kdaj je bilo najbolje na svetu. Gospodar, ki se je ves ljubi dan jezil, žvečer sam pri sebi: "Ne, koliko jeze napravljajo ljudje dandanes gospodarjem. Najboljše se je godilo gospodarjem pač le takrat, ko ni bilo še nikogar na svetu, to sem rekel že tisočkrat in rečem še tisočkrat." a.,c samo pil. Žena možu, ki sili v gostilno: "Ti pa tudi ne misliš na druzega kakor na samo pijačo." "O ne, draga ženica, kaj dobrega tudi rad prigriznem pri pijači." Drag pozdrav. Ako ti reče zdravnik "dober dan", te stane to štiri krone, ako ti pa reče odvetnik "lahko noč", te stane to lahko pol premoženja. Odkrito. Baron: "Gospod Škarja, kdaj mi pa zgotovite novo obleko." Škarja: "Ko boste staro plačali." Baron: "Veste, tako dolgo pa res ne morem čakati." Vzdihljej kupca: "Kupčija gre pa sedaj že tako slabo, da lahko Boga zahvali oni kupec, ki še ni prišel na svet." V šoli. Kateliet: "Kakšni so bili angelji, ko jih je Bog ustvaril?" Učenka: "Majhni." Župnik sprašuje nekega dečka o zakramentu sv. pokore. Ko vidi, da je dečku znana vsa tvarina in je za vspre-jem tega zakramenta že popolnoma pripravljen, ga še vpraša:" Ali bi mogel iti sedaj k spovedi?" "Ne", se glasi odgovor. "Zakaj pa ne?" "Ker sem v šoli." "Kaj pa, ko bi bil v cerkvi, ali bi potem mogel iti k spovedi?" "Ne", se glasi zopet odgovor. "Zakaj pa ne?" "Ker ste vi v šoli." Dober svet. Dijak: "Vi ste me razžalili, pozovem Vas na dvoboj s pištolami."— "Dobro, ali kupiti si morate prej lovsko karto: moje ime je Zajec." Učitelj: Janko, kako se imenuje ona debela žival, ki nam daje šunko? Janko: Mesar. 'n Metoda 4, Tower, Minn., 9630 John Znidaršič, 31. jul. 1913. k sv v. ( PRISTOPILE ČLANICE. ^ * 74 Čla,,°V- 0,'j°;/98 Marija roj. 1874, zav. za ' Pr" 2" avg' 1913" Dr. št. 114 članic. Mesarica svojemu možu: Vselej priložiš sosedovi hišni k mesu tudi kos volovskega srca. Pa ne da bi ji hotel s tem pokazati svojo ljubezen? Med umetniki. A: "Posodi mi 5 K. B.: Nikoli ne!—A: "Ali je to prijateljstvo, ko vedno praviš: ti in jaz sva eno?"—B.: Ravno to je, sebe predobro poznam, zato tebi nič ne dam." A: Toda, gospod B., te pečenke pa vendar ne boste sami pojedli.—B Seveda ne! Dobim zraven še kislega zelja. Gost (gostilničarju): Svoj kašelj ste popolnoma izgubili. Kaj vam je pomagalo? Gostilničar: Navezal sem si mačjo kožo na prsi. Gost: Tako! Seveda Vi to lahko storiti, toda kje bi jo hitro dobil kdo izmed nas? Jos. Klepec Javni Notar v uradu zvečer do 8. ure in ob nedeljah od 9—12. ure. 1006 N. CHICAGO STREET JOLIET, :: ILLINOIS Kadar hočete urediti kako zadevo v stari domovini (glede dedščine ali posestva), ali hočete poslati komu pooblastilo (folmaht) ali kako drugo listino, se obrnite na me, ki Vam izdelam vse v popolno zadovoljnost in za nizko odškodnino. Rojaki v raznih drugih krajih Amerike in Kanade se lahko obrnejo na me za nasvete v njih zadevah. Pojasnila dajem pismeno ali ustmeno zastonj. Joliet Citizens Brewing Co- North Collins St., Joliet, 111. IPiite "Elk Brand" pivo Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. Vsaka slovenska družina bi morala imeti v svoji hiši KATEKIZEM ki gaje spisal Plev. F1. S. SuLsteršio Stane samo 25c Pošljemo ga poštnine prosto. Naročite ga danes. Knjigarna Amerikanskega Slovenca JOLIET, ILL. Za želodčne in prebavne nerednosti rabite Richter's Anchor PAIN EXPELLER po navodilu ovitem okoli steklenic. 25c in 50c pri drugistih POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje ie dobiti najboljše m» so po najnižji ceni? Gotovol V mesnici J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in prek*, jene klobase in najokusnejše meso, Vse po najnižji ceni. Pridite torej poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba j« naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas T našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street«. Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1111 (Dalje.) "In kaj potem?" vpraša Godvin. "Ali se spominjaš starega Arabca, ki ti je pripeljal Dima in Plama, "ki ni hotel vzeti plačila zanje in ki mu je bilo ime sin peska? To jfc moj stric in on ima več konj tistega plemena. Videla sem ga; kaj zadovoljen je bil z zgodbo o Plamu in Dimu in o vitezih, ki sta ju jezdila; še bolj pa, kako sta končala, ker tudi to je bilo v čast njih starodavnemu pokoljenju. Ob vznožju tega vrta je votlina, ki je bila nekdaj grobnica. Tam najdemo štiri konje in pri njih mojega strica, Sina peska, in ko se bo danilo, bomo že kakih sto milj daleč skriti pri njegovem rodu, dokler se nam ne posreči izmuzniti se do obale ter stopiti na kako krščansko ladjo. Ali ti je načrt všeč?" "Jako dobro. Ali kakšno plačilo pa dobi Abdullah?" "Samo eno—čarobno zvezdo, srečo Hasanove hiše; za drugo ceno se ne poda v tolike nevarnosti. Ali mu jo bo Wulf dal?" "Gotovo," odgovori Godvin in se nasmeja. "Prav. Tedaj se mora vse to še to noč zgoditi. Ko se vrnem, pošljem Abdullaha v tvoj šotor. Ne boj se; če vzame dragulje, bo nalogo tudi izvršil, sicer mu po njegovem mnenju prinese nesrečo." "Ali gospica Rozamunda ve za to?" vpraša Godvin. Ona pa je zmajala z glavo. "Ne, ona je kar blazna radi bega; ves božji dan ne misli na nič drugega. Pa kakšen pomen ima povedati ji, dokler ne pride odločilna ura? Čim manj jih je pri takem naklepu, tem boljše, 111 če se nam kaj ponesreči, je kaj dobro, če je ona nedolžna, kajti potem... "Potem smrt pa slovo celemVi svetu," reče Godvin; "sicer pa mi ne bo nič hudo, če se poslovim od njega. Ali ti, Masuda, se podajaš v veliko nevarnost. Povej mi, prav pošteno, zakaj delaš, vse to?" Pri teh besedah se je zabliskalo in Godvin je uzrl njen obraz, ko je stala pred zelenim listjem in med rudečimi lilijami. Čnden izraz je bil na njem izraz, ki je vzbudil v njem nekak strah ne da bi vedel pred čem. "Zakaj sem te vzela v mojo krčmo tam v Bejrutu, ko sta bila še romarja Peter in Janez? Zakaj sem ti našla najboljše konje v celi Siriji in ti kazala pot k Aldžebalu? Zakaj sem se tam podajala zate v nevarnost mučne smrti? Zakaj sem rešila vas tri? In zakaj sem ves ta dolgi čas — ki sem naposled tudi plemenitega rodu—postala vojakom predmet zasmehovanja in hišina balbeške princezinje? Ali naj ti dam odgovor?" je smeje •nadaljevala, "lzpočetka nedvomno razlitega, ker sem bila Sinanovo orodje, ko sem imela nalogo pripeljati viteze, kakor sta bila vidva, v njegove roke, pozneje pa, ker mi je srce prevzelo usmiljenje pa ljubezen — do gospice Rozamunde?" Zopet se je zabliskalo in tačas je tisti čudni izraz prešel z Masudinega obraza na Godvinovega. "Masuda," je zašepetal, "ne misli, da sem nečimern trap. ali ker je nemara najboljše, da obadva dodobra doznava, povej mi, ali radi tega kakor sem večkrat — —■ "Se bal?" ga prekine Masuda s porogljivim nasmehom." Gospod Godvin, tako je. Kaj ne, tvoja vera —t vera, ki sem bila v nji vzgojena, ki sem jo izgubila, ki pa je zdaj zopet moja — ker je tvoja? Da so možki in ženske proste, ali tako nekako so nekateri razlagali. Veš. ali oni nimajo prav, ali l>a vse skupaj ni prav. Mi nismo svobodni. Setn li bila prosta, ko sem prvič videla tvoje oči v Bejru- princezinja. Hit, oči, ki sem po njih hrepenela celo ! Te besede >o se nut pa zdele tako svoje življenje, in od tebe je prišlo ' važne, da je naposled zlezel pod vrvi nekaj do mene in jaz — zavržena Si-| in v jarek z vodo; mraz ga je tresel, a nanova igrača — -cm ljubila tebe, — vztrajal je in naredit z nožem prerez •v svojo pogubo? Da in -tfii -e rado- j v napeto platno. Nato je položil navala, da je bilo tako, in -e še vedno . njo oko, a pri tem je prijel do spoz-l adujem, da je tako, m si ne bi že- nanja, da mu ni mnogo pomagalo, lela nobene druge o.-.ode, kajti v tej , kajti v šotoru ni bilo luči. A v temi ljubezni sem spoznala, da ima to življenje nek namen in da se dobi na to za silo še nekaj Saracenov posekati. Veš, treba je nekaj več, ne samo moči, da imaš moža — pridejati moraš še duha." "Masuda," je nadaljeval Godvin, ne zmenivši se za njene besede, "naša gospica še ni nič izjavila, dasi morda lahko uganemo njene misli. Vrh tega je mogoče, da Wulf pade in potem pridem jaz na njegovo mesto. Nisem prost človek, Masuda." "Zaljubljeni niso nikdar prosti," je odgovorila. "Nimam pravico ljubiti žensko, ki ljubi mojega brata; gre ji moje prijateljstvo in spoštovanje — ne več." "Ona še ni izjavila, da ljubi tvojega brata; morda ne ugibamo prav. To so tvoje besede, ne moje." mor pošljem Abdullaha za teboj po potem?" "Potem," odgovori Masuda. "je mnogo viteških redov ali samostanov za tiste, ki si žele takih krajev — kot si v srcu ti. Ne, ne govori več o vseh teh stvareh, ki so negotove. Nazaj v tvoj šotor, gospod Godvin, kamor pošljem Abdullaha za teboj pa dragulje. Torej zdravstvuj!" Prijel je njeno roko pa jo vzdignil do ustnic in poljubil. Bila je mrzla kot led in je omahnila kot da bi bila mrtva. Masuda se je umaknila med vrtnice, kakor da bi se hotela skriti pred njim in celim svetom. Ko se je Godvin na potu ozrl nazaj, se je v istem trenotku silno, zabliskalo. Pri ognjenem svitu je videl Masudo, roki ste ji bili stegnjeni, obraz ji je bil bl?d, oči zaprte in odprta usta. Obraz ji je bil podoben obrazu mrtveca in visoke lilije, ki so se vspenjale ob njenem plašču, so bile videti kot curki sveže prelite krvi. Godvin se je stresel po celem životu in odšel svojo pot. Masuda pa je izginila v temno, vse objemajočo noč, govoreča sama seboj: "Če bi ga bila malo bolj prijela za dobro in usmiljeno srce, mislim, da bi mi bil dal srce — po Rozamundi kot plačilo za moje usluge. Ne, ne srce, tega nima na tem svetu, ampak roko in zvestobo. In ker je poštenjak, bi držal svojo obljubo, in jaz, ki sem že šla mimo Aldžebalovega harema, bi utegnila še postati gospa D'Arcy, bi tako živela do smrti in mu vzgajala otroke. Ne, gospod Godvin; kadar me boš ljubil — prej ne; ljubi pa me ne boš nikdar — dokler ne bom i mrtva. ' Utrgala je lilijo z roko, kt jo je b:I. poljubil, jo pritisnila na srce, tako da je od stisnjene cvetlice ostal rta njeni obleki madež kakor od rane. Nato pa je smuknila dalje in se izgubila v viharju in temi. XX. POGLAVJE. Sreča Hasanove zvezde. Uro pozneje je bilo videti stotnika Abdullaha, ko je malomarno korakal proti šotoru, kjer sta brata spala. Komur ni bilo do opazovanja, bi bil še nekaj drugega videl pri medli mesečini, ker sta vihar in ploha že pojenjala. To je bil debeli evnuh Mesrour, ki se je plazil za njim, zavit v črn plašč iz kameline dlake, kakor so jih nosili služabniki od tabora in se spretno skrival. V zatišju skrit je videl Abdullaha stopiti v šotdr. Mesrour je še počakal, da je oblak zakril mesec, potem pa je stekel k šotoru, se vrgel na severni strani na zemljo, obležal kakor kak pijanec ter prislužkovafl z ušesi in usti. Ali debelo platno je bilo skozinskoz premočeno in vrvi pa naokoti izkopani jarek oii niso dovoljevali, da bi položil glavo bližje, ne. glede na to, da ni b^l človek, ki bi rad ležal v vodi. Vrh tega so znotraj tako tiho govorili, da je mogel V Je (ti le posamezne besede, kakor; vrt, zvezda, odgovor v prihodnjem življenju, če ne tukaj. Ne, ne govori. Poznam tvojo prisego in nočem te zapeljati, da bi jo prelomil. Ali, gospod Godvin, ženska, kakor je gospica Kozamunda ne more ljubiti dveh mož," iii pri teh besedah mu je skušala Masuda brati na obrazu, kaj se je godilo v njem. Ali Godvin ni pokazal niti presenečenja, niti bolesti. "Toraj veš, kar vem že davno," je rekel, "tako dolgo, da se mi izgublja žalost v nadi na bratovo radost. In prav je tudi, da si je izbrala boljšega viteza." "Včasih," je rekla Masuda premi-šljevaje, "včasih sem opazovala go-spico Rozamunda in si rekla: Kaj ti manjka? Lepa si, visokega rodu, mič-na, vrla in dobra. — Tedaj sem odgovorila: Tebi manjka jasnega pogleda, sicer ne bi izbrala Wulfa, ko >i si lahko izbrala Godvina. Ali so orda tudi tvoje oči oslepljene?" 'Ne govori tako o njem, ki je v «. rečeh boljši od mene, prosim te," Godvin z nejevoljnim glasom, tem hočeš reči, čegar roka je ti malo močnejša in ki bi mogel so bili ljudje, ki so govorili. "Pa dobro," je dejal nek glas, l>il je glas enega izmed bratov, (lasi ni mogel razločevati katerega, saj se je zdel celo onim isti, ki so ju dobro poznali. "Pa dobro, potem je stvar v redu. Jutri ob dogovorjeni uri pripelješ princeziujo na določeni kraj preoblečeno, kakor si povedal. V plačilo za to uslugo ti izročam Hasanovo srečo, ki bi jo tako rad imel. Vzemi dragulje pa prisezi, da storiš vse, kakor dogovorjeno, sicer ti ne prinese sreče; ubijem te namreč pri prvi priliki, ko se srečava—prav gotovo in brat tudi." "Prisegam pri Alahu in njegovem preroku," odgovori Abdullah s liripa-vini, tresočim glasom. "Zadostuje in pazi, da prisego držiš. Sedaj pa odtod, ni varno, če bi se dalj časa mudil tukaj." Nato se je začul glas nekega človeka, ko je zapuščal šotor. Oprezno je šel naokoli, se ustavil, odprl dlan, da se prepriča, da ga niso ukanili v temi. Mesrour je obrnil glavo, da bi tudi on kaj videl in je opazil medel sij draguljev, ki si jih je tudi on tolikanj poželel. Pri tem pa je zadel z nogo ob kamen; kakor bi trenil, je Abdul- lah pogledal na tla in videl ne ega mrtvega ali pijanega človeka pred svojimi nogami S liitro kretnjo je skril dragulje in jo mahnil dalje. Naenkrat pa se je pi-tinisiil, da bi biio dobro, če bi se prepr" ali je bil ta človek v resnici mrtef aii je le spal; zbok tej. :• -e .ie obrnil, s -i'o unil mirno le.-.<:č<-ga '1 esroura in obrnil na hrbet. Trikrat je tako s^taril in pripravil evnuha v smrtni strah. "Dozdevalo -e mi j.- vem šotoru. Kmalu pride sultan in z njim razni emirji in tajniki. Pripeljali so tudi Rozamundo, ki je bil i zelo vznemirjena, in z njo Masudo, mirnega obraza kakor vedno. Brata sta se jim priklonii.a,, a razjarjeni Saladin se ni zmenil za pozdrav. Saladin ukaže tajniku, da prečita obtožbo, ki je bila zelo kratka. Njena vsebina je bila načrt Kratov, kako bi odpeljala balbeško princczinjo. "Kje pa so dokazi proti nama? vpraša Godvin drzno. "Sultan je pravičen in obsodi le dokazal:« krivdo. Sultan zopet namigne, taj.uiku, ki je prebral besede Abdullahove. Zahtevala sta, da bi sama izpričevala tega stotnika, izvedela pa sta, da je že mrtev. Nato so prinesli evnuha Mesro-lira; radi rane, ki mu jo je Abdul'sah prizadejal, ni mogel hoditi. Izjavil je, kako je imel AbdulL ha na sumu, šel za njim in ga slišal govoriti z enim izmed bratov v šotom in ga pozneje videl z dragulji v rokah. Ko je končal, ga Gexlvin vpraša, katerega izmed bratov je slišal govoriti z Abdyllahom, in odgovoril je., da tega ne more povedati, ker sta njuna glasova tako enaka, da pa je samo en glas govoril. Nato je prišla. Rozamunda na vrsto, da poda svojo izjavo in ona je po resnici povedala, da ni ničesar vedela o celem ivtklepu, Tudi Masuda je prisegla, da sedaj prvič čuje o celi stvari. Po teb izjavah je tajnik ozna-nil, da drugih dokazov ni, ter je prosil sultana, da razsodi. "Koga se obsodi," vpraša Godvin, "saj sta mrtva in živa priča izpovedala, da sta slišala saino en glas, čegav pa je bil ta glas, jima ni znano? Po vasi lastni postavi ne morete obsoditi tistega, proti komur ni boljših dokazov." "Dokazi govore proti enemu izmed vaju," odgovori sultan resno," in sicer od dveh prič, kakor je treba. In ker sem vaju že često svaril, mora dotič-nik umreti. Pravzaprav bi morala oba umreti, ker sem prepričan, da sta oba kriva. Ker pa se vrši razprava strogo po postavi, je jaz kot pravičen sodnik nočem izrabljati proti vama. Tisti, ki je kriv, bo ob solčneni zahodu obglavljen, ob uri, ko je nameraval ta zločin izvršiti. Drugi pa sme svobodno iti z jeruzalemskimi meščani, ki odrinejo drevi z mojim poročilom do frankovskih poveljnikov. "Ali kateri naju naj umrje in kateri odide prost?" vpraša Godvin. "Povej nama, da se obsojeni pripravi za smrt." "Na to odgovori ti, ki poznaš resnico," reče Saladin. "Midva ne priznava ničesar," odvrne Godvin; "če pa mora eden naju umreti, zahtevam to pravico jaz, kot starejši." "Jaz pa kot mlajši. Dragulje je Hasan podaril meni," pristavi Wulf, ki se je zdaj prvič oglasil; zbrani Saraceni, ki so ljubili vsak viteški čin, so zamrmrali in celo Saladin je rekel: "Dobro sta govorila. Toraj vse kaže. da morata oba umreti." Tedaj se Rozamunda vrže na kolena pred Saladina in vzklikne: "Gospod, moj stric, ni taka tvoja pravičnost, da bi morala dva umreti za krivdo enega, če je to sploh kaka krivda. Če ne veš, kateri je kriv, prizanesi obema, prosim te." (Dalje na 8. strani.) Anton Bukovitz, 3400 Kosciusko St., St. Louis, Mo. Slovenska Gostilna Vabim vse rejake, da me v obilaea številu posetite ko se mudite v moj okolici. Geo. Laich SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost. Pošilja denar v staro domovino, hitro in točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke. ROJAKI DOBRODOŠLI. 3301 E. 95th St. So. Chicago, 111. FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zopei ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke. Chicago Telephone 3462. Jos. Plisich, GROCERIST. 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Se priporočam rojakom in rojakinjam za obilno naklonjenost. MOJE BLAGO JE VEDNO SVEŽE IN NAJBOLJE. CENE VEDNO ZMERNE. N. W. Phone 4AJ. MARTIN ŽAGAR Gostilna Moen Ave. :: Rockdale, I1L Vljudno vabi vse rojake, Slovence ir Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala. VSI DOBRO DOŠLI ! Emil Bachman 1719 South Center Avenue, CHICAGO, ILL. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. C hi. Phone 376. U N. W. 927 120 >fferson StgSg JOLIET, ILL. Najstarija slavensko-krščanska tvrd-ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GAL1JA, MARŠALSKIH ŠTAPO-VA i: t. d. Prodajemo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva. Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan ti svili slavjanskih jezicih koji šaljemo na zahtjev svakome ba-dava. Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski, Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev. Pozor, rojaki! Dobil sem lz TTashi«' gtona za svoje zJ«'" serialuo Btevilko.'1": jamči, 'da so zMm prava in koristni Po dolgem ' mi je posrečilo pravo Al pen ••l«1" in Pomado proti ur danju in za rast P kakoršnele dostdaj« svetu ni bilo, M?'" mogkiin iužeo'«®fi »ti in dolgi l»»)eS čnh popoluonia;"* 1o iu ne bodo vecif dali, ter ne osi«» ~ Ravuo tako z» moSkim v S- " krasni brki poP0'? Revmatizemvrot nogah in križ"*«,) dneh popolnoM0 vini. kurja ofe% davice, potofi ™ ozebline se poP1 odstranijo, u" resnica jam(!i.N■ 'PiSite po cenit.' rega poSljem V" JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St. Cleveland 0 , Najboljša postrežba. Luncli vesdan. John Rudnih GOSTILNA Prenočišča po primerni ceni noč ali teden. Slov. bartend1* JOHN GERŠIČ. Chicago telefon 2496. 916 N. Chicago St., Joliet, Martin Neman*1 1900 W. 22 St., Chicago, III tJŠP se priporoča si. občinstvu t* obisk njegovega saluna na v0SJ in Lincoln st. blizu slov. ctr^Te,ia(i plačna gorka in mrzla jedila vc ^ razpolago. Poleg drugih p'JiC sveže Hoerberjevo pivo. Telefon Canal 80. M. Nematiich, Najboljs klobase Mi izdelujemo sami klob ^ poznamo zato, kakšne sa"1 nahajajo v njih, in zato 1 moremo najtopleje PnP čati. :: :: Peter Staudol^ Phone 102. 203 Central Ave. Chisl MOTENO DELO Naše vsakdanje žbijenje mora biti tako uravnano, da nas ohrani delavne in zmožne, vporabiti ves naš čas in vse naše zmožnosti. To nas ohrani zdrave in močne. Nobeden naših organov naj ne prekine svojega dela, vsled česar bi trpelo celo telo. Toda tudi največja pazljivost ne more včasih zabraniti, da ne bi kak organ opešal ali celo popolnoma prernehal delovati. Zgodi sef da neče želodec vsprejemati nikake hrane, ali vsaj ne dovolj, kolikor' je potrebuje telo. Včasih prekinejo jetra ali drobovje s svojim delom, in posledicac je zabas®nje prebavil. V takih slučajih je najboljše zdravilo. .00 ....$2.00 $2.50 $3.00 $3.00 $4.00 ....$2.50 $3.00 $4.00 $5.00 ....$2.00 $2.50 $3.00 .. ..$1.50 $2.00 $2.50 Rozolio................ .. .$2.50 $3.00 ~ J^a;P'ečja zaloga vina iz Ohio, California in ininortiranili po P« U.25 do $3.00 galon. Traminer Stomach Bitter Wine 6 botelk $3.50, 12 botelk za »©.00. Pišite po naš velik cenik žganj, vin in likerjev. Denar Pošljite po P. 0. Money Order ali v registriranem pismu. Pred-P'acamo voznino ali ekspres na vseh naročilih za $10 ali več. PIŠITE SLOVENSKI (Dalje.) "Ali ste sprejeli svoto kot darilo? Obtoženec se je usedel, ne da odgovoril. "Mogoče kot odškodnino za vaš | trud pri napravi ustanove?" | Obtoženec je zopet vstal: "X'obeno I darilo mi ni bilo ponujeno in tudi ne sprejeto." "Čemu ste pa vzeli denar iz mizni-ce?" je vprašal predsednik sodišča. "Gospod predsednik, reči vam le morem, da nisem tat. Če mi gospodje porotniki ne verjamejo, sem priprav ljen na njih sodbo. Prosim vas kon čajte to mučenje duše." Mučenje duše? Rad verjamem, da vas duša boli, ker imate tako breme na nji," je rekel mrzlo predsednik. "Stvar je sedaj nekoliko bolj jasna. Vi ste sprejeli 20,000 dolarjev za usta novo. Mislili ste pa, da 'sinova ne bo-deta o tem nič zvedela, zato ste denar obdržali za se, in ga takoj drugi dan spravili v varnost. Kaj bi bilo drugače vzrok vašega potovanja? Pri poznajte vse, to vam svetujem, če no čete, da postopamo z ostrostjo posta ve zoper vas." Obtoženec se je molče usedel. Videl je, da zanj ni rešitve. Porotniki so za nekaj časa zapustili dvorano, da se posvetujejo. Kmalu so prišli nazaj in predsednik porotnikov je rekel, da so spoznali obtoženca krivim. Predsednik je prebral obsodbo: "Deset let zapora in izguba državljanskih pravic za pet let." Zadnja beseda sodbe še ni bila iz rečena, ko se je čul od klopi, kjer je obtoženec sedel krik — potem je ne kaj padlo, in obtoženca so nesli ne.:a vestnega iz dvorane... XIV. Dve leti so minule od obravnave. Pavel Lurtz je sedel v ječi. Nihče ni spoznal v njem duhovnika. Bil je rav no tak, ko drugi kaznjenci. Za nadzornike je bil duhovnik številka, kot obhajilo. Po obhajilu je daroval Bogu vsa ponižanja, vse bridkosti, katere je prestal v ječi, potem pa govoril sledečo molitev: "Gospo'd, po tvoji volji, skraj- saj dneve trpljenja tvojega nevrednega služabnika. Če pa hočeš, da spi-jem ta kelih žalosti in trpljenja, te pa prosim, da mi podeliš potrebno po- j moč. Tudi za tiste te prosim, o Bog, j ki so zakrivili moje sedanje trpljenje. | Gospod niso vejieli, kaj so storili. Do-! deli, o Go.-pod, da jim služi korak, kateri je mene spravil v nesrečo, v srečo,1 da sprevidijo svojo zmoto in da pride- ■ jo do spoznaja resnice, in da odslej posvetijo svoja srca tebi o Gospod, j Amen." Nikdar ni bil tako potolažen ko to 1 jutro. Po maši je prišel duhovnik, ki je skrbel za ječo, k njemu in ga vese-1 lo iznenadil. Ravnatelj ječe mu je! dovolil podariti zaprtemu duhovniku j brevir. Te molitvene knjige ni imel pri sebi, ker mu ni bilo dovoljeno; radi tega je bil pri vsakdanjih določenih molitvah navezan na svoj spomin, ki ga je pa dostikrat zapustil. Še večje je bilo pa njegovo veselje, ko mu je duhovnik povedal sledečo novico: "Prihodnjo nedeljo smete tudi no, ali še ne uganete—sv. mašo brati. Vaše vzorno obnašanje in vaša potrpežljivost je nadzornika omehčala in zato vam daje to prednost. Tudi bodete najbrže dobili še neko drugo opravilo. Za kaznjence se namerava ustanoviti knjižnica, če se to stori, bodete vi knjižničar. Verjamite, da je sedaj tudi nadzornik, kakor jaz, prepričan o vaši nedolžnosti." Jetnik je sedel in debelo gledal. Lica so mu postala nekoliko rdeča, roke je sklenil in s hvaležnim pogledom se je obrnil proti nebu in vzdihnil: "O moj Bog, o moj Bog, zahvalim se ti iz globočine svojega srca. O moj Bog sprejmi mojo zahvalo!" XV. Vrnitev spominskega dne je vzbudila tudi v srcu Patrika iste žalostne spomine. Njegov brat se je med tem oženil, in Patrik mu je prepustil večji del očetove palače. Patrik je stanoval v sobah, kjer je njegov oče prebil svoje zadnje mesece. Patrik je sedel pred pisalno mizo umrlega. Glavo je naslonil na roke, v duhu si je pa vse še enkrat ponovil, kar se je pripetilo, LJUDSKA BANKA Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu Hranilnica Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois. Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen deiiar.' Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Batik PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 vsakdo drugi. Nos'il je obleko, kot ..... ............ drugi in je moral njemu odkazano de-1 na ^ ko*je njeg'ov oče Umri" ^erad C. F. ZARUBA & CO. 318 Third Ave. Dep. A. S. Pittsburgh, Pa. Največja slovenska tiskarna v Ameriki je naša tiskarna oba telefona 100 A 1006 N. CHICAGO ST. izdela pismeni papir, kuverte, knjižice za nakaznice in pobotnice; za društva bolniške liste, uplačilne knjižice in pravila v slovenskem in angleškem jeziku v najkrajšem času. Glede dela in cen se ne more kosati z nami nijed-na tiskarna; naše delo se samo hvali. Vsakdo rad naroči delo pri nas, ker je prepričan, da bo z delom zadovoljen. Pri naročenju omenite čas do katerega hočete, da bo stvar gotova. Točnost in dobro delo jamčimo. Izplača se vsakomur da zve naše cene predno naroči. AMEEIKAITSKI SLOVENEC Ta slovenska unijska tiskarna—Prvi slovenski list v ■^eriki—v lastnem domu. JOLIET, ILL. lo pri pletenju vrvij vsak dan storiti. Niti ob nedeljah ni smel maše brati. Med mašo je sedel med drugimi kaznjenci in nihče ni slutil, kako ga je vleklo k a.ltarju — njega duhovnika, ki je trpel krivico, katere on ni povzročil. si je pripoznal, kakor je to že dostikrat storil, da še sedaj nima pravega miru od časa, ko se je vršila obravna-Moža, ki je bil po njegovi krivdi obsojen na desetletno ječo, ni mogel pozabiti. Videl je žalosten pogled ob Kdo bi mogel vse popisati, kar je trpel toženega duhovnika, slišal jasne be te dve leti, odkar se je nahajal v za poru? Dasiravno še ni bil štirideset let star, so mu že lasje osiveli. Kolikokrat ga je bolela glava, ko so se po dile po nji misli. On duhovnik, ki je nesebično skrbel za druge, skrbel za njih duševni in telesni blagor se na- sede, katere je njegov zagovornik takim povdarkom izgovoril: "Tiste pa, ki so duhovna obdolžili, rotim da y ^ ki so s iogledali že vse druge kraje, kjer se prodaja rojakom zemlJ0, na $18 aker, ne več ne manj. Plačilni pogoji zelo lahki. Natančni j vsem v našem slovenskem opisu Willarda s slikami. Še danes P'®1!^! na: Adria Colonization Co., 322 Reed St., Milwaukee, Wis. Ig. Kusl) L. Zakrajšek, upravnika. Dostavek: Sedaj je pravi čas za ogUdanje, ker se lahko na la5'n't(j) prepričate kaj in kako raste na naši zemlji. Vedite pa, da mi ne d kupcem zastonj krav, strojev in tudi ne lotov, ker vse to stane de04^ terega mora plačati kupec iz svojega žepa zato, da ga drugi lažje P f pe, torej v svojo škodo. Mi prodajamo dobro zemljo po nizki c*nl',. ljo, na kateri more farmar ugodno živeti ter lepo napredovati. 'l',a Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje ter je najboljša pijačo, E. Porter Brewing Company S. Bluff St., joliet, I11' Oba telefon 405. Mo i. tot >1 Nc H,