ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON MAY 22,1918. Štev. 20.—No. 20. JOLIET, ILL., 17. MAJA (MAY) 1922. Leto VIII. — Volume VIII. Razne vesti* Na obisk v stato domovino J4 jo dne 20. t. m. iz New Yor-ka odpotoval Rc,v. Frančišek J. Ažbe, duhovni vodja K.S.K. J., urednik 44 Angelčka" in župnik slovenske cerkve v Waukegan, 111.; vrnil se bo nazaj začetkom meseca septembra t. 1. Rev. Fr. Ažbe je prišel žet pred 25 leti kot dijak v Ameriko. Študiral je bogoslovje v St. Paul, Minn, in pel prvo sv. mašo leta 1902. Od tega časa se pa ni š>e nikdar mudil v starem kraju, tako, ga njegova mati kot duhovnika se ni Videla. Gotovo bo to za si-na-duhovnika in mater pomenljivo snidenje; tako bodo gotovo tudi domačini v Sopotnici pri Škofji loki svojega rojaka slov. ameriškega župnika z veseljem sprejeli in pozdravili. Rev. Fr. Ažbetu želimo srečno potovanje proti stari domovini; da bi prestal kratke tedna svojih počitnic na divni Gorenjski povsem zdrav, srečen in zadovoljen in da bi se na jesen tudi tak srečno zopet vrnil v našo sredino; • . Rev. Fr. Ažbe gre pa še v neki drugi važni misiji v staro domovino. Vsled sklepa celokupnega odbora K.S.K.J. na seji meseca januarja t. 1. se je duh. vodjo Rev. Ažbeta pooblastilo, da razdeli preostalo svoto skupne kolekte K.S.K.J. za slovenske vojne sirote, koja znaša še nekaj nad dvestotisoč kron. Kako bo ta .preostanek razdeljen, bomo že svočasno na tem mestu poročali. Iz ječe izpuščeni anarhisti. Leavenworth, Kans. 14. maja. — Oblasti so danes izpustile na svobodo devet članov iloglasno I. W. W. organizacije, ki so bili vsled zarote že od 7. sept 1918 v tukajšnji državni ječi zaprti; navedenci so bili pristaši "Big Billa" Hay-wooda, ki je zbežal na Rusko še pred kaznijo. Tri izmed izpuščenih, enega Portugalca, enega Irca in enega Angleža bodo deportirali. Bakreni trust izgubil tožbo. Washington, D. C. 15. maja. — Vrhovno sodišče je odbilo pritožbo American Smelter & Refining družbe v plačilo zneska $512.515, kot razliko pri nakupu bakra tekom vojne. Bakreni trust je računal vladi po 25c za funt bakra, med tem ko je bila cena določena samo po 231 u centa. Aeroplan ukradel. Dallas, Texas. 12. 'maja. -Policija in častniki zrakoplov-nega oddelka v razdalji 300 milj iščejo nekega zelo predr znega tatu, ki je iz tukajšnjega hangarja ukradel velik a eroplan. Darilo Francije univerzi v Pragi. Praga. — Tukajšnja bogoslovna fakulteta Karlove univerze je nedavno prejela od francoske vlade. /dragoceno zbirko modroslovnih knjig, starih že več stoletij. Ivan Zorman izda v kratkem novo knjigo svojih poezij. Malenkostna slovenska literatura, kolikor so jo produci-rali ameriški Slovenci, bo v kratkem postala bogatejša za novo delo, na katero je ameriška Slovenija v resnici lahko ponosna. Tekom prihodnjih par tednov izide novo delo našega slovenskega pesnika Ivan Zorman-a, živečega v Cleveland, Ohio. To bo druga knjiga njegovih poezij. V kratkem času treh let, dve knjigi slovenskih pesmi. In vsakdo bo gotovo vesel slišati, da druga knjiga Zonnanovih poezij glede izbrane vsebine presega prvo. Ko je izšla prva knjiga teh poezij, je bilo to nekaj po-lolnoma novega med nami, toda kdor jo je kupil, jo je po skrbnem prečitanju z veseljem spravil da ob vsaki priliki zopet in zopet prebira te lepe u-metniške zaklade. Še veliko bolj veseli pa boste druge knjige, kjer je pesnik Zorman izbral svoje največje literarno bogastvo, in pesmice v tej knjigi presegajo po svoji lepoti in globokem pojmovanju pesmice v prvi knjigi. Nekaj posebnega pa, česar nismo dobili v prvi knjigi, vsebuje druga knjiga— in to so prestave najfinejših slovenskih pesmic v angleški jezik. Štrinajst takih pesmic se nahaja v tej drugi knjigi, med njimi: i 1 Luna sije klad-vo bije", "Strunam", "Dekle na vrtu zelenem sedi," "V mraku," i'Iz stolpa sem," in številne druge. S temi prestavami nas je Mr. Zorman upel-jal v ameriški literarni sivet, in našega naroda nikakor ne more biti sram, kajti prestava je tako dovršena, originalna slovenska pesnitev tako krasno zadeta v angleščini, da veje svež duh slovenske pesmi tudi iz teh prestav. Stariši, ki bodo Jtu-pili te knjige, jih bodo lahko dali čitati svojim odrastlim o-trokom, za katere je včasih težko razumeti slovensko pesem, toda razumeli jo bodo, ko čitajo isto pesem v angleščini, in gotovo se bodo tu rojeni naši mladi Slovenci divili bogastvu izrazov in čutil slovenske poezije, katere sicer niso imeli še nikdar prej priliko čitati. Poleg tega obsega druga knjiga 16 strani več kot prva, o-prema je krasna. Mi smo s tem hoteli rojake opozoriti na to knjigo, o kateri spregovorimo obširnejše, kakor hitro bo pripravljena za javnost. A. D. Postava glede otroškega dela nezakonita. Washington, D. C. 15. maja. — Vrhovno zvezno sodišče je danes proglasilo zakon glede otroškega dela za protiustaven. Ta zakon je bil sprejet še leta 1919 in je dovoljeval da so smeli tudi izpod 14 let stari otroci delati po raznih tovarnah, izpod 16 let stari pa po rudnikih; gospodarji so morali zato plačevati 10 odstotkov več davka. Vrhovni sodnik Taft zatrjuje, da se je s tem kršilo deseti amedment zvezne ustave, vsled česar se ne sme v bodoče otrok v tej starosti več jemati v de-[lo. ' Genovska konferenca raz-puščena. Genova, 14. maja. — Ker med evropskimi velesilami in sovjetsko Rusijo ni moglo priti do nobenega pravega zaključka, bo ta konferenca prihodnji teden razpuščena, oziroma odgodena. Delegatje petih velesil (Anglije, Francije, Italije, Belgije in Nemčije) so določili ponovno konferenco v Haagu, vršečo se 15. junija t. 1. Na tej konferenci se bo razmotrivalo edinole gospodarski položaj Rusije; na konferenco bodo povabljene tudi Združene države. Rusi se na noben način niso hoteli udati, da bi odstopili od svojih prvotnih zahtoy glede političnih pravic, vojne odkod-uine in priznanja sedanje vlade. Senator Borah je za priznanje Rusije. Washington, 15. maja. — Republikanski senator Borah iz države Idaho je danes v se-natski zbornici predložil svojo resolucijo, da naj vlada Združenih držav brez zadržka pri-pozna sedanjo sovjetsko vlad** na Ruskem. Zadevo ima sedaj v rokah zunanji senatni odsek. V svojem govoru je Borah povdarjal, da je že preje znal, da s? bo genovska konferenca izjalovila. Dalje je obsojal Francijo ki je edina vzrok neuspeha na tej konferenci. Rekel je tudi, da mora Amerika na vsak način z Rusijo zopet stopiti v prijateljsko zvezo, ker bo velikega gospodarskega pomena za obe državi; zaeno je-omenil da mora že biti sedanji sistem vlade na Ruskem tamo-šnjemu ljudstvu po volji, ker ga imajo že pet let! Predsednik Harding se ga bodočo gospodarsko konferenco v Haagu zelo zanima. O-bljubil je že poslati svoje zastopnike tjakaj, ker se na bodoči konferenci ne bo razpravljalo o ruski politiki, ampak samo o gospodarskih vprašanjih. Ženska protiprohibicijska liga. New York, N. Y. 14. maja. — V New Yorku je pričela Miss Elizabeth Marburv veliko kampanijo proti sedanji prohi-bicijski postavi, oziroma za preklic 18. amendmenta. Miss Marbury bo to kampanijo skušala razširiti med ženskim spolom cele države. Navedenka zatrjuje, da so bile ženske prve za uvedbo prohibicije; zdaj so pa zopet prve za preklic te postave, ki v obče ogroža zmernost. . Sin v prvem razredu, mati pa ' v medkrovju. Washington, D. C. 13. maja. — Imigracijske oblasti se ba-vijo s sledečim slučajem, ka-koršnega še nihče ne pomni: Te* dni se je iz Španije vrnil nek inozemee, kamor je šel na kratek obisk. Sam se je vozil v prvem razredu parnika, Premogarska stavka. Washington, D. C. 14. maja. t— Zvezna vlada bo v najkrajšem času skušala doseči poravnavo med stavkujočimi premogarji in operatorji. Predložila bo namreč svoj načrt, v svrho odstranitve vseh na-daljnih spornih vprašanj med rudarji in operatorji; navedeni med tem ko se je njegova mati j načrt se bo oziral na temeljne morala voziti v medkrovju i pogoje in točke v premogovni (III. razredu). Ta podlež je j industriji. Za ,ta načrt je počelo označil, da bo njegova ma- jsebno vnet predsednik Hard-ti pri njem za deklo. Tajnik Davis sprva ni hotel dovoliti materi tega nizkotnega Španca pristopa v Ameriko; ker je pa semkaj dospela ravno na Materin dan, ji je končno željo ugodil; vendar ne bo smela ostati tu več kot 6 mesecev. Ošabni sin je moral položiti pri naseljniški oblasti $500.— varščine kot zagotovilo, da bo s svojo materjo lepo ravnal; poleg tega bo moral vsak mesec tajniku Davisu o tem poročati. ing. Te dni je kongresnik Bland z Indiane v zbornici predložil svoj zakmiski načrt, da naj vlada fakoj imenuje: posebno komisijo, ki bo za dobo dveh prihodnjih let proučevala razmere premogovne industrije. Senator Kenvon iz Iowe pa želi, da naj bi posebni premogovni delavski oddelek skušal u-ravnati stavkarski spor po načinu železniškega delavskega odseka. Profitarstvo s premogom. --I Boston, Mass. 15. maja. — Ogri spoštujejo Amerikance. Tukajšnji kurilni komisar Budimpešta, 10. maj*«.—Da- Evg. Halt man zatrjuje, da mo-n«}s je bil v Mestnem m'rku po-j rajo stanovalci mesta Boston leg Washingtonovega sporne- dandanes na leto več za prc-nika odkrit spornem še ži-j mog plačevati kot pa za časa Novi nemški poslanik prispel, v New York. New York, 13. maja. — S parnjkom "America" je danes semkaj prispel novi nemški poslani Otto L. Wiedfeld, ki bo nastopil svojo diploma-,tično službo v Washington!! D. C. Pravijo, da je Mr. W< d-feld večkratni milijonar, ker je bil solastnik znanih Kruj>-povih tovarn. Od 1. 1917, ali odkar je bil nemški poslanik grof Bern-storff od8lo\ijcn iz Združenih držav ni imela Nemčja tukaj svojega vladnega zastopnika. Huda kazen za malo tatvino. Te dni je velika porota v New Vorku obsodila Fr. Lin- ch-a na petdeset let ječe ker je po noči na cesti napadel Irving Greena in mu s silo odvzel vse njegove premoženje/— zavitek cigaret. Obsojen je bil vsled cestnega ropanja, vsled tatvine po prvem redu in kriminalnega napada po prv<*n redu; največja kazen zato je določena na 50 let ječe. vojne. Lansko leto je premogovni trust Bostončane na ta način odri za 6 milijonov do- večemu Amerikancu James A. Pedlowu, komisarju Amer. R-dečega Križa na Ogrskem. Pri odkritju tega spomenika je jlarjev. grof Apponyi povdarja, da ' ___ so dandanes Amerikanci edini Višek moderne kirurgije, pacifisti, ali miroljubi na sve- j jz pariza tSe poroča o spret-tu, ki kažejo svojo velikoduš- \ zdravnika Evgen Quenol-nost in usmiljenost tudi nap- i0> ki je jmoi že več let v oskrbi ram premaganim narodom. Te jvSarženta Vialla, pohabljenci slavnosti se je vdeležilo poleg izza verdunske bitke. Vialla drugih tudi več tisoč šolskih 1 je v vojni jzgubil jefcik in celo otrok, ki so novi spomenik s- j dolnjo čeljust, katero mu je koro do cela s cvetjem okinča- fnavedeni zdravnik nadomestil z novo. Poleg tega mu je te dni pritrdil tudi nov, gumijast jezik, da pohabljenec zopet lahko govori. Dobra kupčija. Topeka, Kans. 13. maja. — Te dni je šel C. Barber, sluga zveznega senatorja, Capperja v neko trgovino, kjer je kupil za vsakdanje delo ene, že obnošene vojaške hlače za 95 cen,tov. Prišedši domov je hlače pomeril in,na svoje veliko začudenje v skrivnem žepu teh hlač našel demand prstan v-reden $800. li. Sladkosnedni Amerikanci. Chicago, 111. — Tajnik Narodne zveze izdelovalcev cu-kerčkov poroča, da se v Združenih državah na leto produci-ra okrog bilijona funtov raznih sladkorčkov. Leta 1919 so Amerikanci za sladkarije izdelali 450 milijonov dolarjev. Delovanje Amer. Rdečega Križa v Evropi ustanovljeno. Pariz, 15. maja. — Dr. Roos Hill, ravnatelj inozemskega oddelka Amer. Rdečega Križa poroča, da bo ta dobrodelna organizacija s svojim delovanjem v Evropi prihoelnji mesec prenehala. Amer. Rdeči JCriž je bil aktiven v Evropi od 1. 1914, ozir. od početka minule svetovne vojne. V tem času je potrošil v Evropi nad $400,000,000 Protest avstrijskih vinskih trgovcev. Dunaj, 15. maja. — Včeraj se je vršilo tukaj veliko zborovanje avstrijskih vinogradni-kov ter vinskih trgovcev, ki so poslali svoji vladi oster protest napram ameriški propagandi za uvedbo prohibicije tu v Avstriji. Angleži, gospodarji Palestine. Geneva, Švica. 10. maja. — Angleški diplomat Balfour je danes obvestil Zvezo narodov, da je konečno tudi ameriška vlada privolila Angliji vrhovni mandat nad sv. deželo, ali Palestino. Obupen čin matere. Peoria, 111. 13. maja, — 45 letna vdova, Mrs. Amelia Slough, mati štirih otrok je vsled pomanjkanja sklenila končati svoje življenje. V to svrho si je naj pivo zabodla v srce 4 palce dolgo šivanko, nato je pa skočila v 30 čevljev globok vodnjak. Nesrečnico so še pravočasno potegnili iz vode, vendar ne bo okrevala, ker ima z iglo vbodeno srce. Krava pohodila gospodinjo. Crete, Neb. 10. maja—Soproga tu živečega farmerja Josip Rihtanič-a (Sovenca, ali Hrvata?) je naletela danes tragično smrt ko je šla v hlev po-molzt kravo. Med molžo je namreč krava zdivjala in nesrečnico do smrti, pohodila. Rihteričeva žena zapušča pet nedoraslih otrok. Ponovna operacija Lenina. ' London, 10. maja. — Ker prva operacija izvršena na ruskem min. predsedniku Nikolaj Leninu ni bila uspešna, se bo Lenin podvrgel še eni. Pred 6 tedni mu je neki nemški zdravnik odvzel kroglo iz desne rame, katero je Lenin nosil že zadnja štiri leta. Kazen za predrznost Nemcev. Pariz, 10. maja. — Vrhovni zavezniški svet je obsodil Nemčijo v plačilo kazni 9 milijonov zlatih mark, ker so po končani vojni samolastno uničili več svojih Zeppelinov, namesto da bi iste zaveznikom izročili na podlagi verzaljske pogodbe. Od te kazni pripade 3 milijone mark Združenim drž. amer Stric Samovi uslužbenci. Kakor poroča ravnatelj bud-geta, se Združene države še vedno lahko ponašajo z največjim številom svojih uslužbencev, nastavljenih po raznih u-radih. To število prekaša v tem oziru vsako drugo privatno podjetje, vsled česar je stric Sam največji delodajalec v deželi. Tekoči mesec znaša skupno število državnih uradnikov in uslužbencev 588,678 (nad pol milijona); pred letom nazaj je pa to število znašalo 643,833. Skoro polovica teh uslužbencev je zaposljenih pri poštnem uradu (301,779); lansko leto jih je bilo pa 298,834.— Pri zakladniškeni depar.tmen-tu je zaposljenih 67,492 moških in ženskih klerkov; pri morna-ričnem 61,488 pri vojnem 61,-242, pri poljedelskem 18,680 pri veteranskem, 18,277 pri i-rigacijskem in reklamacijs-kem pa 17,400 uslužbencev. Američani rešili albanski kabinet. Iz Tirane v Albaniji se poroča, da so za časa ondotne minule revolucije Američani rešili življenje več članov albanskega kabine,t a s 11 m, da so jih skrili v klet neke ameriške obrtne šole. Na ta način so tudi Amerikanci rešili skoro vso albansko državno blagajno, okrog dva milijona zlatih napoleonov ($7,720.000). Albanska vlada ima pod k-ljučem že 150 glavnih uporniških voditeljev, od katerih je bilo te dni 12 obešenih. K. S. K, JEDNOTE, 17. MAJA 1922. n. ■ " POZOR! POZOR! Rojaki v La Salle, IU. in okolici! Ali Vam jo že znano, da je 2050 W. 22 St. Opomba: Za pojasnila glede pristopa se obrnete lahko na društveno tajnico sosestro A g- ISKS naše društvo sv. Družine art. 5, nes Horwat, 1844 W. 22 Place K.S.K.J. določilo prosto pris- (ali pa na me, topnino v društvo za dobo 3 mesecev: za maj, junij in julij! ZAHVALA Torej rojaki \n rojakinje ne I - Tem Vot-om se zahvalju- _ , , .r, u ... .jem za podporo, ali darove, ka pozabite te tepe prilike, kajti tere prel-e]a ^ družtev in ■ prosta pristopnina velja samo članstva K. S. K. J. HvaL tu- £e> da marsikatero oko je bilo JR bila vpeljana, da je morala seči v srce vsakemu navzočemu. Točno ob 7. uri je predsedatelj v kratki besedi pozdravil navzoče v imenu cele župnije, ter pojasnil namen tega poslovilnega večera, je naznanil prvo točko programa, pesem, ki jo poje cerkveni zbor: '4Želja po domovini." Pri tej krasni petami so slehernemu ušlei misli nazaj, naj v milo domovino, kjer je zapustil svojega očeta, mater, bratce in sestrice____Koliko in koliko jih je zopet zaželelo videti svoje dra- jgagaaaess ,, 1 assssssaaff _ 1 . ■ ■ rodom. Nastopili bodo naši traven, vsled tega vas uljudno za 3 mesece. V tem času Vam di cenj. glavnemu uradu K. S. ni treba plačati novih pristop- K- J- ker mi je šel v tej zadevi nih doneskov za društvo, am- na ro . rt'xi' 7» fnrii t« ^og Vam vsem skupaj obilno pa k samo za Jednoto, tudi ta poplačaj ker ste priskočili na pristop je malenkosten. pomoč meni in mojim otrokom Rojaki in rojakinje, ki še ni- v našem bednem stanju, kajti ste pri nobenem podpornem moi moK Frank Pirša se naha-, v. . v.. . f :|.>a ze vec let v bolnišnici za u- društvu, posluzite se te lepe pri mobolne> spada k društvu vit< like; zavarujte se za slučaj bo- Sv. Mihaela št. 61 v Youngs- lezni, nesreče, ali smrti. Za- town, Ohio. varujete se lahko za $250.—, Društva so se odzvala moji $500.— ali $1000.— posmrtni- ponižni prošnji kolikor jim je ~ j" « ^eip&8ae S® podpore. Člane se sprejema Dobri Bog naj Vam to povrne od 16 do 55 leta. Sprejema z ljubim zdravjem in srečo. čc tudi otroke od 1—16. leta, Ostajam s p6zdravom vsem za kar se plačuje samo po 15c skupaj hvaležna mesečno v K.S.K. Jednoto. , Barbara Pirša, o . . An r i i ioungstown, Ohio, 10. maja. Posmrtnimi Mladinskega od- Društva K. S. K. J. so daro- dclka K.S.K.J., je. velika pa vala kakor sledi: tudi sigurna. Pristopajte zdaj h K.S.K.J., ker. je nad 100% solventna! Več se izve pri tajniku: Frank Strehar, tajnik. 229 Union St. La Salle, 111. 1. 2. 5. 12................... 10.00 $ 7.00 13.15 2.27 153 Društvo sv. Jeronima št. Cannonsburg, Pa. S tem naznanjam članstvu našega društva, da je naš do sedanji predsednik brat John Jakštj resigniral. Na zadnji se- 13. 16. 23. 24. 25. 29. 43. 45. 4(i. 47. 50. 59 5.00 5.00 2.00 1.00 5.50 5.00 5.00 4.00 4,00 3.30 3.00! 5.00 rosno. Nato nastopi Mr. John Za-lar, ter. se v imenu cele župnije zahvali & g. župniku za njegov trud med svojimi župljani, ga prosi naj izroči pozdrave nas vseh, vsem našim sorodnikom in prijateljem s katerimi se sniile, naj na nas ne pozabi, tudi, ko ga ne bo med nami, ter, da se zopet srečno in veselo vrne nazaj. Govoru je sledila pesem " Pozdrav/1 Zopet nekaj, kar nam je privabilo sol ze v oči. "Pozdravljena mi domovina'*, kdor izmed nas bi te z veseljem ne pozdravil? Pesem je pel cerkveni pevski zbor. Nato g. predsedatelj pozove č. g. župnika, da igovo-ri par besed v slovo. G. g. župnik se vets ganjen dvigne in se v lepih besedah zahvali vsem navzočim za njihovo požrtvovalnost, ter za ta krasen večer želi, da bi zopet zainogel vse zdrave in srečne pozdraviti, ko se vrne nazaj. Temu sledi igra, katero so vprizorili učenci 7. in 8. razreda naše šole "Smrt pravienega." Po igri zopet nastopi cerkveni pevski zbor s pesmijo "Po- malčki s petjem in sviranjem; sledi dvospev in meian zbor "Daniee", nato igra v treh dejanjih, šaljiva posta, žrebanje dveh alatov, prosta zabava z vsemi dodatki. V vsakem o-ziru je( za vse kar najbolje prer skrbljeno. — Rojaki, rojakinje v Brooklynu' in Greater Ne Yorkul Na svidenje pri posebni zabavi v domačem krogu! Poročevalec mesto izvoljen brat Anton Beve mlajši, koji urad bo vodil do 1. januarja,,1923. Dalje prosim vse one člane (ice), ki živijo izven društvenega sedeža, da naj mi kakor hitro mogoče vrnejo spovedne listke. S sobratskim pozdravom ] John Pelhan, tajnik. NAZNANILO. Uljudno se s tem naznanja vsem Jugoslovanom v Chisholm, Minn, in okolici kakor tudi v Ilibbing, Buhl, Virginia; Eveleth, Gilbert itd., da bode žensko društvo Sv. Ane št. 156, K.S.K.J. priredilo veselico, o-ziroma zabavni večer dne 28. 64. 70. 72. 74. 75. 79. 81. 85. 103. 108. 136. 144. 153. 162. 164. 2.00 2.00 2.10 5.00 5.00 4.25 5.00 2.00 3.00 5.00 3.20 5.00 4.25 t Skupaj..........$146.82 Na žejo navajam tukaj imela posameznih darovalcev društva št. 45. -r- Po $1.00 John [ Smith in Peter Srdoč. — Po 50c _ _ __John Andolsek in John Kam ma]a t. 1. "ob pol osmih (7:30) I ^^^aleTffi v J. Karlovi dvorani. Na tej Stipčie. Vsega skupaj darOva- v tselici nam bode naše Sloven- nega $4.00 kot gori označeno. sko pevsko društvo 1 4 Triglav*' Od društva št. 62 poslani zne- zapelo par krasno ubranih slo- 8ek $3.80 eo darovali sledeči po-* u-i • a v. samezm člani: Mihael Smalle veiiskih pesmi, nato se vrsi 50c; Math Stefanich 30c; - po srecolov, prosta zabava in ples. 25c: Math Gerdesich, Kari Po-Kdor že dolgo ni slišal krasnih nikvar, Anton Križan Jurij glasov slovenskega ubranega Kral Josip Staresinich, John petja, naj "" 7»n.nri; J ?tua, Jolm Pazdertz, Fr. Dras- dne 28. ni-.,- ------ . —i umi ivajcn zuc in tri]e neime ca velja samo 50c. [ novani po 10c. Natkgajoč se velike udeležbe Vas vabi odbor društva sv. Ane št. 156, K. S. K. J. v Chisholm, Minn. Mary Champa, tajnica. ji dne 7. maja je bil na njegovo | 53.' !5.00!mladanska.'' Tudi šolarji ni- 62............ ....... 3.80 so zaostali, tudi oni so hoteli .................. 3.00, svojemu učitelju v slovo zape- 5-M ti, zapele so učenke višjih raz* 01 redov angleško pesem "Teli the Mother I'll be there", "Povejte materi jaz bom tain". Zopet nekaj lepega in ganljivega posebno za one, ki umejoangleško. Pa tudi ta male deklice niso zaostale, one so vse v be lih oblačilih in s šopki v rokah zapela pesem "Rožic ne bom trgala" in konec pesmi je e-na izmed deklic pripela lep šo pek cvetlic g. župniku. Dru ge pa so mu pa poklonile velik šopek cvetlic. Končno sa presedatelj zahvali vsem navzočim, ter naznani konec programa. Ne sme se pozabiti o-meniti, da je slovenska godba med programom svirala razne narodne komade, po programu pa okrogle» za srbeče pete. Tako smo torej imeli lep večer, večer, ki bo slehernemu o-stal v trajnem spominu. V prvi vrsti gre vsa čast in hvala našemu vrlemu organistu in pevo vodju Mr. Leopold Kun-st-u, ki je vse pesmi nalašč za ta večer priredil. Ravno tako gre vsa hvala tudi vsemu cerkvenemu pevskemu zboru. Hvala tudi čč. šolskim sestram za njihov trud, ker so otroke tako lepo in umetnp naučile, bodisi igro ali petje. Hvala tudi Mr. John Zalarju, za njegov poslovilni govor.' Hvala vsem, ki so na en ali drugi način pripomogli, da se je ta večer tako lepo obnesel. Vam pa č. g. župnik kličemo: Z Bogom, lepa in srečna nafl bo Vaša pot v domovino. Naj Vas Bog varuje na vseh potih, ter Vas zopet srečno nazaj pripelje v našo sredino. Faran. Cannonsburg, Pa. < Kakor vsako leto, * tako je nas tudi letos obiskal sloven ski duhovnik iz Chicaga in si-O'jT iuvS je letos posetil Rev. l.ngo Breii, O. F. M., za kai smo mu cannonsburški Slove u-ci zelo hvaležni za ves njegov trud. Tako velikanske vdeležbe v cerkvi sploh nismo pričakovali, kakoršna je bila letošnje leto. Kako marljivo in v obil- vabim, da se nam pridružite in z nami sodelujeite za napredek ter obstanek naše cerkvice sv. Družina Prifftopnina znaša 25c, knjižica 15c, mesečnina pa 10c. Lahko plačate za celo leto skupaj, ali po 10c tsak mesec. V ta namen se bere v-sako 3. nedeljo v mesecu sv. maša za vse članice; ob smrti ji priredijo članice lep pogreb s peto sv. mašo zadušnico; me-seiea novembra se pa daruje še sv. maša za vse pokojne članice rašega Materinskega društva. S pozdravom Theresa Cvitkovič, tajnica. Lokalne vesti. SPORED SLAVNOSTI ^srebrnega jubileja mašnistva Rev. John Plevnika, župnika slov. cerkve sv. Jožefa v Jolietu, 111. dne 18. junija 1922. Ob 9:45 uri dopoldne zbira-nem številu so verniki pristo-|nie šolske mladine v novi šoli; pall k mizi Gospodovi! Da v društva se zbirajo v stari šoli. resnici, to nam kaže, kako lepo Ob 10:15 se prične korakan-bi bilo, če bi imeli vedno slo- 3e izpred nove šole po Scott ce-venskega duhovnika v svoji v cerkev, po sledečem redn: sredini kajti cerkev in katoli- šolska mladina, razna društva, ški časopisi bodo naše ljudstvo častni gostje, ministrantje, zopet spravili nazaj k Bogu; družice, duhovščina^ potem bomo ameriški Sloven- Ob 10:30 orkestralna peta ei zopet ponosni na svojo na- sv* niaša, katero daruje jubi-rodnost in na naša društva ka- k*11* John Plevnik. Slav-kor je bilo to že pred leti v na- nostni govor bo imel Prof. Rev. vadi. Želim, da bi bile v tem V. B. Solar, O. S. B. oziru razmere povsod take, ka- Takoj po maši se vrši v dvo-kor so v naši canonsburški na- ralli starc ®ole obod za duhov-selbini. |ščino. je bolehala že zaduji 2 leti v-sled raka na prsih. Pokojni-ca je živela na N. Chicago cesti in je bila vdova; tukaj .zapušča osem letnega sina in nekaj drugih ožjih sorodnikov. U-mrla rojakinja Ana Simonič je bila tloma nekje blizu Radeč pri Zidanem mostu na Dolenjskem. Svetila ji večna luo! — Dne 7. t m. pqpoldpe je umrl v bolnišnici sv. Jožefa rojak Frank Gnidovec, slovenski farmar blizu Delltfood parka. Bil je bolan za pljučnico le pet dni. Pokojnik je bil še le 40 let star in doma iz Ajdovca pri Žužemberku na Kranjskem. Poleg žalujoče soproge zapušča še osem nedorastlih. otrok. Sprevod se je vršil iz hiše žalosti na farmi v torek dne 9. t. m. zjutraj in pogreb je bil na s-hrvenskem pokopališču sv. Jožefa ob obilni udeležbi znancev, prijateljev in sorodnikov pokojnika, ki je bil splošno priljubljen. Pokojni Gnidovec je šele lansko spomlad pričel kmetovati, do tedaj pa je bival na N. Broadway. Bil je član M. W. A., katere ro-jaki-člani so se udeležili pogreba. i Pokojnemu Frank Gnidovcu naj sveti veična luč, a užaljeni soprogi iai družini ter sorodnikom pa iskreno sožalje ! Rev. Brenu pa še enkrat kli- Ob 3. uri popoldne bo cem: "Tisočera bodi Vam | Slovenija" dvorani pozdrav-hvala in Bog Vam plačaj Vaš sprejem jubilanta in kon-trud! C. Icer^ 8 sodelovanjem šolske mladine in Pevskega zbora ZAHVALA. Spodaj podpisana se tem potom prav lepo zahvaljujem cenj. K.S.K.J. v imemt^lanic "našega društva sv. Ane št. 170 v Chicagu, 111. za podarjeno nagrado v znesku $5.00 v pomoč naši blagajni; dasiravno je to druslvo sedaj najmlajše pri naši slavni K.S.K. Jednoti, se v tem kratkem času lepo razvija. Vabim in prosim torej vse prekmurske Slovenke, He pozabite našega društva ip K.S.K. J dnote, ki je na najbo- j kaj lepega in veličastnega. Da ljši podlagi za nas in naše ot-,tukajšni farani čislajo in spo-joke; zato pristopite v nase štujejo svojega župnika, je do-društvo. K*". -1 Waukegan, 111. Ker naš spoštovani župnik Rev. Fr. J. Ažbe in duhovni vodja K.S.K.J. kot duhovnik še ni videl svoje ljubljene matere in ne starei domovine, se je odločil te dni tjakaj odpotovati na dvamesečni obisk. Tem povodom so mu priredili župljani naše cerkve dne 30. aprila zvečer krasno odhodni-co. Brez vsake reklame, je bila prostorna Mr. Opckova dvorana nabita do zadnjega kotička. Vsakdo je hotel še enkrat reči č. g. župniku "Z Bogom!" 4'Srečno pot in zopet na veselo . videnje!" Zares je bilo lie- Kansas City, Kans. cerkve sv. Jožefa. Igra "Čarovnica", katero je Vstopnice po 50c k temu priredilo naše Materinsko dru- (pozdravnemu sprejemu in kon štvo Sv. Rešnjega Telesa dne |ei4rtu so žo sedai na Prodaj in 2&.in 30. aprila v korist društ- slcer pri; Geo' Stouicllu> Allto11 vene blagajne, je v ,vseh ozirih Golobjču, v uradu K;.S.K. Jed nepričakovano dobro izpadla. uotc^ Pri Jolm Graheku, V dolžnost si torej štejem, da hn N' Pozdircu, Mike Papežu v imenu vsega društva tem po ml- vin Pri članicah Marijine tom izrekam zahvalo v prvi vr- tlružbc- HH sti igralcem, ki so se toliko tru- Obširneje o tem bo svoječas dili z učenjem, da je v resnici »o poročano v naših lokalnih vsak svojo ulogo do cela izvr 'hstlk Upravljalni odbor, šil. Kako smo ponosni, ker i-mamo tako izvežbane igralce, da jih je veselje gledat, na odru. Ti so nam že dosti pripomogli do blagajne, da imamo v gotovini že 6ed tako zaupalo vase — orjakov vere in kreposti — pa so bili bridko prevarani! Kdor stoji, ta naj gleda, da ne pade! Povej mi, 9 kom se družiš, in jaz ti povem, kdo si — ali vsaj, kdo bodes! Z izvoljenimi boš izvoljen, s hudobnimi hudoben, pravi psalmist ^Ps. 17, 27). Od začetka —r verjamem — se baš zgražal nad izprijenostjo brezvern^ družbe. Kako net Saj se zgraža nad sramotilci vere celo pogan Cicero. — Hudobna in malopridna je navada, govoričiti proti božanstvu, pravi nekje, bodisi iz prepričanja, bodisi samo za videz. — Toda če 'bos zahajal v tako družbo večkrat, občeval s takimi prijatelji pogosteje, bo prvotna rahločutnost po makra ginila; če si od začerica u-govarjal, boš počasi utihnil; srca se bo začelo prijemati nekaj kakor mrak in mraz —: semper aliquidi haeret, nekaj se človeka zmerom prime —; dušo — njen razum in še bolj njegovo voljo — bodo začeli o-mamlja,ti strupeni plini; dvom bo dvigal svojo zmajsko glavo v- nekaj časa ga boš še krotil, zavračal nazaj v globino, iz katere je vstal — a kako dolgo?---- Iz težkega boja med lažjo in resnico se bo porajal naprej nezavesten, potem vedno bolj zaveden odpor proti resnici; dvom se bo začel pre- j________-■ na svetu, in je odgovoril: —-Dober človek med hudobnimi!. ... Resnično! Ce bi ne bila nevarnost okužen ja med nevarnimi ljudmi tako velika, gotovo bi Bog sam tolikokrat in tako nujno ne svaril pred njo. Ko so šli Izraelci čez Jordan, jim je Bog zapovedal, naj pokončajo lualikovalske Kanaauite, da bodo tako le-,ti kaznovani za svojo hudobijo in da se ne bo v občevanju žynjimi se Iz-jrealc-ev, Izvoljenega ljudstva božjega, prijelo malikovalstvo in nevera. — Zapoveij Izraelo-vim otrokom, je dejal Bog Mojzesu, in jim reci: Ko pride čez Jordan in stopite v Kanadsko deželo, pokončajte vse prebivalce te dežele»; razbijte znamenja, razdrobite malike in razdenite vse višave (t. j. po gorah malikom postavljene oltarje)!____ Ako pa ne boste hoteli pomoriti prebivalcev dežele, vam bodo oni, ki bodo o-stali, kakor t rajo v očeh in kakor sulice v straneh---- (Num. 33, 51 nsl.) In zares: Izraelci božjega povelja niso popolnoma izpopolni in kmalu so padli v malikovanje Kana-anejcev in tako.. v jezo božjo. — Zato kliče apostol Pavel v božjem imenu Korinčanom in nam: Nikar ne vlecite jarma z neverniki! Kakšno družbo ima namreč pravica s krivico? Ali kakšno tovarištvo ima luč s temo? Kakšno družbo pa ima Kristus z Belialom? Ali kakšen delt*ž verni z nevernim? Kakšno zvezo jma temelj božji z malikif Vi ste namreč temelj živega Boga... Pojdite torej stran iz njih srede in ločite se od njih! pravi Gospod. (2 Kor. 6, 14—17.) Da, moji častiti poslušalci, ,t.o je naša dolžnost : iti stran od brezverne družbe, bežati daleč, daleč proč. od bogatajskih ljudi! • Ne reč*TO, da jili sovraži- čina, pravi ta, Še ni dokaz za resni C o.... Vp ra š a t i moramo, kaj je najboljše, ne, kaj je naj-navadnejše.... Nič ni potreba bolj paziti, nego praviti in zgraditi do tri tisoč cerkva. , V kateri drugi državi bi za-mogli kaj . takega pričakovati? Zares velike izdatke za prezidavo katoliških cerkva na Francoskem se bo pokrilo z novimi davki in delom vojne odškodnine, katero dobi Francija jod Nemčije. Tekom minule vojne so francoski duhovniki pokazali veliko ljubezen do svoje domovine s tem, da so se pridružili armadi na bojnem polju. Na tisoče in tisoče duhovnikov ter cerkvenih prelatov se je odzvalo klicu domovine, ki so se z drugimi vred borili proti sovražniku. Ni čuda, da vlada ondi dandanes toliko pomanjkanje duhovnikov, kajti pretežna večina duhovnikov-juna-kov je žrtvovala svoje življenje za Francijo. Iz hvaležnosti in spoštovanja do teh padlih duhovnikov, hoče zdaj Francija na svojo roko popraviti vse porušene cer-' ^kve, kajti ljudstvo je postalo zopet verno in bi rado zahajalo k službam božjim, pa ne more. V nekaterih krajih Francije so zaenkrat zgradili zasilne lesene barake, kjer se opravljajo službe božje; vse to pa ne zadostuje današnjim verskim zahtevani. Prvo delo Francijo glede tega je bila poprava sloveče katedrale v Rheimsu, katero so Nemci močno poškodovali. Ta cerkev stoji (zopet veličastno kot preel vojno in je vedno polna vernega ljudstva. Ponovno blagoslovljenje rheimske katedrale se jei vršilo lansko leto z velikimi slavnostmi. Francoski stavbeniki in arhitekti nameravajo pregradi t i vse stare cerkve v krasnem gotskem slogu iz srednjega veka, tako, da bodo te nove hiše božje pravi kras za vso francosko deželo. O PTICAH SELILKAH. Med številne čudese narave, katere jo Bog utvaril moramo prištevati ptice. Podelil je nekaterim v prvi vrsti dar petja, s katerim se naše človeško grlo ne more ponašati; olnlal je nekatere s čarno pernato obleko, katere tudi noben umetnik ne ntore .ponarediti in slednjič jim je podaril nam skrivnostno navado vsakoletne selitve. Ko se. gotove vrste ptice na spomlad zopet vrnejo v naše kraje, na jesen pa odletijo na jug, nam postaja ta prizor v naravi že nekaj običajnega in navadnega; v resnici pa je nekaj nerazumljivega in čudežnega. Ko se mudite kakega majni-škega dno na vrtu, ali v goz-du, boste že videli in čuli razne krilate pevce, ki so se zopet vrnili na svoja mesta. Kdor na pr. natančno opazuje življenje lastovk bo opazil, da se iste ved..o nazaj vračajo ob gotovem, določenem času, in celo na gotovi dan; nikdar ne preje in ne kasneje. Nekatere ptice sdilke prihajajo k nam, da tu čez pomlad gnezdijo, druge pa letijo še dalje proti se veni v bolj hladne kraje. Nekatere izmed teh ptic so prebite* /jim o v bližini mehi-s kanskega zaliva; mnogo se jih je zopet vrnilo iz daljne Brazi-lije, južne Amerike in celo Afrike. Opaznjmo na primer malega kraljička. Kako jo sploh mogoče, da najde tako majhen ptič več tisoč milj oddaljen svoj cilj, leteč noč in dan po zraku, in pri tem svoje poti nikdar ne zgreši! Ornitologi, ali ptičeslovei pravf jo, da ima vsaka ptica selilka že tak prirojen instinkt (nagon). Že pred več tisočletji so »3 n. pr. iz severnih krajev pričeli ptiči seliti v tople kraje ter naobratno; to se vrši že iz za časa leelene elobe. Iz teh krajev so se ptice preselile vsled hudega mraza; ko se je pa na spomlad led zopet raz-stopil, so se nazaj vrnile. V-saka ptica ima za svoje poletno, tako tudi zimsko bivališče že izbran prostor, pa eei je isti tueli več tisoč milj medsebojno oddaljen. Sprva so naravoslovci mislili, da pomaga tem pticam pri selitvi vizija; da jim služijo za kažipot reke, hribovi in obrežja. To je sicer morda resnič-jno. Občudovati pa moramo ,zlatastega deževnika, ki na je-sejn zapusti obrežje Nove Skoti je na severu (v Kanadi), pa: odleti naravnost čez atlantski ocean v Bbrazilijo. Zopet drugi naravoslovci zatrjujejo, da pticam selil kam služi kot kažipot magnetizem naše zemlje; v ' skih unij iz države. Ker pa upor in nasilje še ne spadata v • vrsto izdajstva, torej držrfva W. Va. ne sme teh rudarjev zašle- y Pittsburghn Pa dovati, ker se niso nič proti vladi Združ. držav kot pravi izda- večletniVw'it/ij*iV % jalci pregrešili. 'pevskega društva "Prešeren"' listu, je menda v haglici pozabil označiti ime pokojnega pe-vovodje ? Mesto Chicago je središče slovenskih javnih notarjev.' Pred vojno sta bila ondi samo dva, zdaj je pa to število narastlo že na devet. Who is next? • " G. S." je nedavno poročal o prihodu slavnega ruskega profesorja Aleksander Maksi-mov-a v Chicago, kjer bo na tamošnji univerzi poučeval a-natomijo. Čudno, da je urednik "G. S." v tem svojem poročilu izpustil glavno stvar: vzrok prihoda tega profesorja f Ali ga niso boljševiki zasledovali, da je vsled tega ta slavili profesor izbežal iz Rusije! Ta ko so pisali chikaški angleški listi. Seveda' tega ni bilo u-mesino omeniti, ker bi ae s tem lahko "G. S." gg. boljševikom zameril. Zadnji ruski car. Ali je zadnja carica Aleksandra res izdala Rusijo Nemcem! Zgodovina o tem še ni izrekla svoje sodbe. Literatura se množi, kakor lavi-na. Referirati hočemo na kratko o dveh knjigah o teh iznašanjih. Fedor Rajevskij je izdal obširno velezammivo knjigo "Le ministre du mal" (Sluga vsega hudega"). Ta knjiga je neznanska obtožnica cari- ce Aleksandre Fedorovne cele one ruske družbe, ki je vofiedn, v svojih rokah imela usodo jPolivanov in drugi Pnorln ltrr-doval, da je govoril z duhom njegovega očeta Aleksandra III. Nato ga je naprosil za avanzma Protopopova, čigar karijera je bila od tega dne zasigurana. To je bilo že pri prvem sestanku carja z Ras-putinom! Na to je pričela gonja za nasprotniki klike, cesto s pomočjo Ohrane. Med prvimi žrtvami je bil Stolpin. Rasputin je našel tudi sredstvi, da si zasigura Naklonjenost in slepo udanost caqa in carice. Kadar se mu zdelo potrebno, je namešal caričeviču v hrano nek strup, po katerem je -kraljevič krvavel. Nato je Rasputin opravil svoje kozje molitvice in obe- vali, naj odpravi Rasputina. Ob izbruhu vojne bi zarotniki umorili najboljše ruske generale?, Nikolaja Nikolajev-vica, Konstantina, Danilova, Arapova, Brusilova. Toda onega, ki je imel nalog, da zastrupi jeeli pri neki pojedini, so po naklučju odkrili in ga prisilili, da je zastrulje-ne jedi sam pokusil ter umrrl. Med vojno je Rasputin hotel vplivati tudi na generalising Nikolaja, ki ga je pa vrgel ven. Najzanimivejša, pa je morda trditev Rajevskega, da je Rasputin v njegovem, Rajevskega, spremstvu, med vojno potoval v Berlin k Viljemu II., in da je Rasputin zares prišel k njemu ter se z njim razgovarjal o tem, kako .se Po Rusiji umetno razširile epidemije in kako bi se uničilo delovanje ruske armade. Vsa knjiga mrgoli umorov, zavdanl, atentatov, zarot, in trig, — mod njimi tudi proti mnogim še danes izven Rusije živečim uglednim možem, ki vedo za vsebino Rajevskega knjiga in teh navedb niso dementirali. Tako n. p. Miljukovu. Carica je zahtevala, da car ne skliče dume. Ker se ni uklonil, je pisala Rasputinu: "V tem slučaju moramo izvršiti propozi-cijo štev. 70. iu izplačati agentu 10.000 rabljev, da ubije Miljnkova. Govorite o tem s Protopopovim. Naj konča, kakor Gusikov! Prav kakor v tem slučaju! Vse je odvisno od tega, da Miljukov izgine. Vsi smo izgubljeni, če pove v dumi, kar ve o nas." Nato so hoteli Miljukovu zavdati, toda Rajevskij ga je anonimno svaril. Potem so poskusili z atesntatom, toda Miljukov, v drugič na isti način posvar-jen, ni vstopil v dumo pri vratih, kjer je atentator nanj čakal, marveč drugje, in je ris v dumi govoril: "Rasputin, je bivši konjski tat in seelaj dboževanec Ane Fedorovne, je le šarlatan in plačanec Viljema." Cenzura je zaplenila Miljukovov govor. Drugo knjigo je napisal Francoz P. Gilliard. ("Le tra-gique destin de Nicolas II. et de se famille"). Kakor opisuje Rajevskij vso rodbino, da je celo za sam pekel prezrela, tako pravi zopet Gilliard, da je za nebesa presveta. Vendar je Rajevskij nabral toliko podrobne>8ti, ki so vse ostale neovržene, da so vse te neverjetnosti postale verjetne... Vzrokov ruske revolucije je več. Vsi ti vzroki so našli svojo plastično ilustracijo v. opisu carskega dvora Nikolajevega in ■— Rasputinovega. Izgleda, da se zgodovina ponavlja. Sredi propada, kateremu sledi revolucija, se pojav-lj4i<> rasputinske varalice. Tudi naše stoletje ni bilo brez njih. H«d Obrano in rnzvičaj-ko, med Nikolajem in Leninom je mnogo Rasputinov." A. D. t K* S. K. Jednota 'J-i A IZflpjiovljefls t Jolkt«, III, Sne 2. mprila UM. Inkorporir«« t državi Illinois, dne 12. januarja, 18M, GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon l#4t, od ustanovitve do 1. marca 1922 skupna izplačana podpora $2,033,845. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St. Joliet, IU I. podpredsednik Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Pneblo, Cole* II. podpredsednik John Mravint*, 1C22 East Ohio St, N. S Pittabwgl, Pa Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joliet IU. Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St JoHet IU. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet UL Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620—10th St, Waukegan, IlL Vrhovni Zdravnik: Dr. Jot. V. Grahek, 843 E. Ohio St N. S. Pittsburgh, Fa NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, star 26 Tenth St., North Chicago, IU. Martin Shukie, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. John Zulich, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. w*. John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. Aaton Nemaaich st 1000 N. Chicago St Joliet IB. 1 POROTNI ODBOR: Martm Telak, 1201 N. Hickory St Joliet IlL Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa. John Wukshinich, 5031 W. 23. Place Cicero, III I PRAVNI ADBQR: Joseph Russ, 6517 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, III John Dečman, Box 529 Fcrest City, Pa. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zcpan, 1004 N. Chicago St, Joliet IU. Telefon Chicago 1041 JEDNOTIN ODVETNIK. Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, UL Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj M poliljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, UL, dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa on "GLASILO" K. S. K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago, St, Joliet Itt. "^ Uradno naznanilo. PROŠNJA NOVEGA DRUŠTVA ZA SPREJEM V K. S. K. J. Novo ustanovljeno društvo sv. Elizabete v New Duluth, Mum., prosi za vsprejem v K. S. K. Jednoto. Imena prosilcev: • Rev. A. L. Pirnat, Franc Gimpel, Rudolf S. Gimpel, Tomaž Shubitz, Matija Belcich, Franc Jurkovich, Viktor C. Blazevič, Johana Gimpel, Ana Skul, Lucija Jurkovich, Marija Janchar in Neža Skul. Skupaj 12 prosilcev. Josip Zalar, gl. tajnik. ^ Joliet, II., 11. maja 1922. POSTAVNO DOVOLJENJE POSLOVANJA V DRŽAVI OHIO DOBLJENO. S tem se naznanja vsem članom in članicam v državi OHIO, kakor tudi ostalemu članstvu K. S. K. Jednote, dal smo po večletnem boju, dne 6. t. m. prejeli od državnega zavarofvalninske-ga oddelka države OHIO licenco (LICENSE). VzelojeCelo vrsto let v zvezi s pcluo skrbmi in delom, preje nego smo dosegli kar smo želeli; toda hvala Bogu, vse to je sedaj premagano in pozabljeno. Postavno nam je dovoljeno poslovanje v državi Ohio in s tem je ustreženo večletni želji članstva K. S. K. Jednote v državi Ohio. ' Upajoč, da bodo člani in članice države Ohio vzeli to novico z veseljem na znanje, je pričakovati^ da bo vsakteri od sedaj naprej s podvojeno močjo deloval za napredek K. S. K. Jednote in pridobival kolikor mogoče veliko število novih članov in članic. Josip Zalar, glavni tajnik. Joliet, 111., 16. maja 1922. IZID VII. SPLOŠNEGA GLASOVANJA. I. Iniciativni predlog za preuredite^ reprezentacije delegatov in znižanje konvenč-nega asesmerrta. H Število oddanih II. Resolucija za uveljavo točke glede odpravnine neozdravljivih članov (ic). Število odda,ndh Štev. društva glasov; glasov; Za Proti Za | Proti 1......... 3 83 | 85 | 2 2 15 110 | 67 | 45 3......... 1 137 | 2 1 118 4......... 52 4 53 | 2 n________. 68 13 | 75 | 3 7................ 132 | 123 | 8................ 80 1 9 69 10________________ 16 i 16 11......... 42 6 1 51 | i o ......... 4 79 | 58 13 13......... . 49 2 1 49 | 2 15......... 11 1 22 1 16......... 28 2 1 10 23 17......... 10 1 10 1 20......... 49 1 1 48 1 21......... 14 2 1 15 23. ....... 32 3 1 35 24......... 5 | ________________ 32 55 44 41 29......... ....... .-j.% ' 5 209 | 58 151 30......... ■ 31 ' 3 j 33 4 5 1 | 7 1 33 ..... 9 23 20 8 38......... i ■ 72 4 75 39......... i 13 41......... L - 2 43 42 5 13 _______ 91 87 44 ............. ' 12 27 2 46 .......... - 22 r • V„> 21 1 23 23 XI ..... 25 1 14 7. 49 .............. 5 1 7 50 ............. 69 6 69 10 n1 ........... 15 15 4 52......... 61 1 62 i 53......... > 124 1 123 i ....... . • r * * «... « 109.. 110.. 111.. 112.. 113.. 115.. 118.. 119.. 120.. 121.. 122.. 123.. 124.. 127.. 128.. 129.. 130.. 131.. 134,. 136.. 139.. 140.. 143.. 144.. 145.. 146.. 147.. 150.. 152.. 153.. 156.. 158.. 160.. 161.. 162.. 163.. 164.. 165.. 167.. 168.. 169.. Skupaj t>HH na*o vlado za pomoč, a vlada se ™ ™ ne gane, ker mora delati kup- čije, .utrjevati centralism in pomagati verižni kom. Kralj Aleksander pride menda takoj po poroki za 2 BHfeK ea na Bled, potem pa za O tedne v Rogaško Slatino. Tako pišejo, pa stvar ni zelo verjetna. . .Živi v nevarnosti. Posla nec stanovnik je posredoval pri zunanjem ministru dr. Nin-čiču, naj dela na to, tudi oni del občine Žire, kateri spada danes pod Italijo, pripade Jugoslaviji, ker morajo sicer Ži-ri gospodarsko propasti. Nato je zunanji minister odgovoril poslancu, da Italijani v razmejitveni komisiji nočejo popustiti v tem slučaju in tla se zdaj ta zadeva uravnava med obema vladama. Umrl je dne 6. aprila na svojem domu na Volčjem posest- činomaJTržaeani odločili in del Istrantov; Trzaeani pa so samo po sebi umevno proti avtonomiji.. Seveda stvar tudi -zdaj niti v posvetovalni komisiji ni odločena. Danes — v četrtek — je nova seja in se bo zopet razpravljalo o \om. Toda: goriško ljudstvo, ki je po ogromni večini za avtonomijo, še ni govorilo. Vlada bo doživela velikanske manifestacije za avtonomijo, ljudstvo bo ramo zahtevalo, da odloča samo o tem, kako si uredi svojo hišo. Boj za avtonomijo Goriške bo šel do skrajnosti, ker je slovansko in furlansko ljudstvo razen nekaterih iz starega kraljestva brez izjeime vneto za to misel in prepričano o nujnosti njene izvedbe. — Se bomo zanimive čase doživeli.! — Stanovanjske odredbe za Amerikance v Cerkljah. V nik Franc Modic po daljšem Dvorjah pri Cerkljah pri Kra-bolehanju v starosti 72 let. Pri- ieina javni dražbi kupila poroča se v molitev posebno neka Amerikanka dve hiši z vsem onim, katere je mnogo vrtom, prejšnja last dr. Glo- bočnikovih sinov, zase in za let vodil kot vodja procesije iz dekan i je Cirknica na slavno svoje sorodnike, ki se namera- božjo pot sv. Višarje. Bil jp vaii° spomladi vrniti v svoj na sv. Višarjah .'14 krat. Upa i ojstni kraj. V eni hiši je na- tla mu bo Marija sprosila stanje« poštni urad, druga pa ) večno plačilo. Naj po- 'j- prazna; le začasno se je mo, za to večno plačilo čiva v miru! * j'precario modo" naselil v njej Ob meji ustreljen. V noči Tomažič. Ta ni imel no-•d 3. na 4. aprila t, 1. so obmej- ^ 2ne pogodbe, ne s prejšnjim ni stražniki na planini pri Ra- lastnikom, še manj pa s sedan-kfku v bližini državne mejcjj*m- je postala Ameri- ustrelili Ivana Turka, ki je ba- Panika pravna lastnica obeh je tihotapil. Ustreljenega hiš, se je naselila v vili obe-Turka so prenesli v mrtvašni- 1:em pa sodnijskim potom ho- co v Rovtah. VELIKANSKI VTIS GORIŠKEGA SHO&A.1 VSE LJUDSTVO ZA AVTONOMIJO. i 1 la izseliti Tomažiča, ker se ji ni hotel prostovoljno umak-i iti. Pa pride naenkrat od t kr. glavarstva v Kranju ukaz r.a županstvo, da mora v 24 li- rik.' konzulatu v Zagreb lastnoročno podpisano izjavo, da se je v tem slučaju postopalo popolnoma pravilno po zakonu in z veliko obzirnostjo napram nmorikanskim državljanom. To je pa rus lepo ! Raj si bodo mislili v Ameriki, koto zvedo? — Ker ima zadevo v rokah ameriško poslaništvo v Belgrade smo radovedni, kdo bo zmagal — ali Amerika ali okrajno glavarstvo »v Kranju s svojim šefom. Bomo Ig poročali. Napad na postaj trnačelnika v Šmarju. Dne 7. tfpiila ob 4. uri zjutraj je šel poetajena-čelnik postajo Smarje-Sap g. Pompe gledat, če je proga za neki tovorni vlak prosta. Ko je prišel ven, ga je napadel nek velik mož, kateri je g. Pompe-ja udaril dvakrat s kolom po glavi. Gosp. Pompe jo vrgel napadalca na tla in odšel v pisarno, ker je moral službeno v Škofeljco telefonati. Na to je šel gledat za napadalcem, ki je ležal na tleh. Ko Be mu je približal, je pa napadalec dvakrat ustrelil z revolverjem na njega in ga zadel v desno nogo. Pri hitel je na pomoč neki kret-nik, nakar je napadalec pobegnil. Težko poškodovanega g. Pompeja so prepeljali v bolnišnico. Maidičev mlin v Jaršah pogorel do tal. Dne 9. aprila ob 5ih popoldne se je vnelo v Maj-dičevem mlinu v Jaršah. O-genj se je takoj razširil na vse dele poslopja in magacine. Posrečilo se je rešiti nekaj malega pšenice in moke, vse drugo je zgorelo s poslopjem vred. Na lice mesta so prihitele požarne brambe iz Domžal. Kamnika, Moravč in Mengša, ki so neutrudno gasile do jutra. Tako je ostala samo strojnica, do-čim je tovarna s skladišeeci.por gorela. Škode je baje 40 milijonov kron. Na pogorišču štrle*!cv*iškn le-kizvaUne zidov-ja, izmed katerih se vedno Se dviga dim. Majdiecv mlin v goveja živina: Italija 6,200.- Vtis, ki ga je napravil zad- inh prisilnim potom izseliti A- Jaršah je bil eden največjih na nji veličastni shod vojnihj os kodovancev v Gorici, je velj* kanski. Vladni listi so se o-mejili le nakratka, mrzla poročila. Stvar jim pač ni po godu. Zanimivo je, da so se pod pritiskom razmer pridružili manifestaciji tudi fašisti, katerih govornik pa je previdno krepko povdaril samo po sebi umevno stališče, da akcija ni nap(rjena proti državi, ampak proti vladi. Sklep, da se razpuste občinski sveti in da ljudstvo ne bo plačalo državnih davkov, čfe> vlada v teku aprila ne ukrene vse potrebno, so podpisale vse stranke in kor-poracije, tudi fašisti. Na tem sihodu je ljudstvo izvedelo, kako grdo se norčujejo iz njegove bejde. Na primer: Izplačevanja vojnih odškodnin vlada ni poverila kakemu domačemu zavodu, ampak kreditnemu zavodu v Benetkah. Ta zavod pa zadržuje izplačevanja samo zato, da ta ljudski denar rabi za razne trgovske špekulacije in si polni žepe na račun podrtih hiš na Primprs-keim. Dalje se sklepajo pogodbe z vojnimi oškodovanci dostikrat na nasilen način in trgajo ljudem ogromne vsote, pogosto proti volji ljudstva, ki nima moči, da ba se uprlo. Res je, da so sredstva, ki pih je sklenilo v svojem boju ljudstvo, skrajna, ker gre za biti ali ne biti naših ljudi. Slovencev in Furlanov. Glede\ avtonomije: Pri posvetovalni komisiji v Trstu so dolgo razpravljali in študirali vprašanje avtonomije. Na zadnji seji je bil rezultat škandalozen. 22 glasov je bilo oddanih prdti avtonomiji, a 12 za avtonomijo. Predsednik istega deželnega odbora je glasoval za avtonomijo. Proti je glasoval med drugimi tržiš-ki (Monfalconei) župan Bo- merikanko iz vile, ker ss je Slovenskem, 'samolastno" vselila v svojo Tovarna za igradj se je u-liišo — in vseliti vodjo finan- jstanovila v Gameljnah pri Lju-čne kontrole. Župan se je te- bljani. • mu protivil in se skliceval na Poljedelski pregled naše do-člm 23. kr. ure4J>e, ki pravi: movine. Naša država ima 8 4 4 Izjemoma in v mejah dejan- milijonov 287 tisoč 780 hekta-ske potrebe sme pristojno sta- rov kulturne zemlje. Od te novanjsko oblastvo dodeljeva- j odpade na Srbijo in južno Siti prostore privatnih oseb za j bi jo 2 miijona, 244 tisoč 300 državne urade." Pri nas ta !ha; na Vojvodino 2 milijona izjema ni na mestu, ker imamo ; 113 tisoč 639; Dalmacijo 137 nedaleč prazno, modelrno ure-i t isoči 67; Hrvaško in Slavoni-jeno državno hišo "Sangrad", j«, 1 milijon 650 tisoč; Sloveni-in tudi drugod bi se stanova,n- j0 369 tisoč 757, Črno goro 55 je dobilo. Finančna kontrola tisoč hektarjev. Ostalo so je že pred pol leta napravila pašniki, vinogradi, sadonosni-pogodbo z nekaterimi posest- ki, gozdovi in nekaj malega niki hiš za stanovanje in pros- j (okoli 409 tisoč 735 hektarjev) tore za . uradnico. Okrajno j je v Vojvodini pod vodo, ki se glavarstvo tega protesta ni v-; ne uporablja v nobeni obliki. poštevalo, pač pa je ob asistenci orožnikov prisilno deložira-lo Amerikanko iz pritličja njene hiše in vselilo vodjo finančne kontrole. S tem je vzelo lastnici edino kuhinjo in vodovod. Istočasno je poskrbelo Tomažiču v neki drugi hiši stanovanje z dveqna sobama in kuhinjo. G. župana je kaznovalo z globo 800 K, ker se ni pokoril. (Sicer se mu je ta kazen zaenkrat odpustila, toda kaznovan je pa le bil!) Proti Amerikanki se je uvedlo sod-s nijsiko postopanje, ''ker se samolastno vselila v svojo hišo". Amerikanka, ki je vsled razburjenosti hudo zbolela, se je potom advokata o-brnila na amerik. konzulat v Zagreb in isti na poslaništvo v Belgrad. Po dveh mesecih je stanovanjska oblast II. stopnje razveljavilo odlok okr. glavarstva v Kranju in dognala celo vrsto nepostavnosti pri postopanju proti Amefrikanki. Ali pa mislite, da je okr. glavarstvo vpoštevalo odlok? Kaj še! "Do nadalnjega ostane pri starem!" G. pokrajin namestnik za Slovenijo je posJal ame- Od celokupne površine odpade na gozdove 7 milijonov 500 tisoč 700 ha., od katerih je 3 milijone, 162 tisoč ha. državna last, 1 milijon 675 tisoč občinska last, 479 tisoč ha. cerkvena last in 2 milijona, 184 ha. zasebna last. Kar se ,tiče pridelovanja stojimo v svetu, o-ziroma v Evropi na sledečem I mestu: v pridelku pšenice na petem mestu, rži na devetem mestu v Evropi in desetem mestu v svetu, v pridelku ovsa na šestem mestu v Evropi, a na sedmem mestu na svetu; koru ze na prvem mestu Evrope, a na drugem mes,tu v svetu; krompirja na sedmem mestu v Evropi, a na devetem" mestu v svetu. Bogastvo Italije in Jugoslavije. 11 Frankfurter Zeitung'' prinaša sledečo primerjevalno statistiko ekonomskega bogastva v Italiji in Jugoslaviji: Italija 314.000 km., Jugoslavija 260.000 km.; prebivalstvo:-Italija 40 milijonov, Jugoslavijo 13 milijonov; žito Italija 9,500.000 ton, Jugoslavija 000, Jugoslavija 5,;}()0.000; pro šiči: Italija 2,500.000, Jugoslavija 5,200.000; ovce, koze: Ttalija 14 milijonov, Jugoslavija 15 milijonov; sladkor: Italija KX>.000 ton, Jugoslavija 30.000 ton; premog: Italija 5 milijonov, Jugoslavija 3,-500.000 ton; gozdovi: Italija 43.000 km. Jugoslavija <>f).-000 km; ladjevje: Ilalija'1,240.-000 ton, Jugoslavija 190,000 ton. DIVJAŠTVO FAŠISTOV V SV KRIŽU PRI TRSTU. Vsakemu dostojnemu človo-ku so vsaj prazniki, kakor je Velikanoč, sveti, le italijanskim fašistom ne. V Sv. Križu pri Trstu se je vršil od Cvetne nedelje do Velikega ponde-Ijka sv. misi jon, ki sta ga vodila dva misijonarja iz Goric- . Ljudstvo se ga je pridno udeleževalo razen socialistov in komunistov. Veličastna je biia velikonočna .procesija. Celo morje tropetajočih lučic, veličastno petje, dobra godba in pobožna molitev je napravila slavnostno razpoloženje, ki je vladalo tudi na Veliko nedeljo. Vse je bilo veselo, govorilo se je, le o veličastni procesiji in lepem petju. Popoldne pa so začeli domači fašisti svoje komedije "briti". Trije sinovi vpokoijnega učtelja Tenceta in neki privandrani kalabrez so začeli izzivati mirno ljudstvo. V svoji ostudni uniformi in z debelimi gorjačami, pa tudi z revolverji oboroženi so begali ljudstvo. V neki gostilni je prišlo do spopada, nakar so ka-rabinejeri zaprli vse gostilne, namesto da bi bili zaprli tisto štiri barabe razgrajače. Ljudje so bili razburjeni, a ostalo jt\ vse mirno. Velikonočni pondeljek popoldne bi morala biti sklepna pobožnost. To so hoteli preprečiti. Zato so zabeli zopet, izzivati. Fantom so trgali robce iz žepov: rdeče — češ da so slovenski, zelene — češ da italijanski niso vredni. Karabinjeri »o vse mirno gledali. Zganili so sc. šele, ko se je fašist spotaknil in mu je gorjača padla iz rok. Bliskovito jo je nekdo pobral in dal po plečih fašistu, kar je iskal. Sedaj so seveda nastopili karatni i jeri. Pa ne, da bi zaprli fašiste, začeli so aretirati Slovence, ki so proti fcvj krivici burno protestirali. Zaprli so 6 Slovencev. Ljudstvo je bilo skrajno razburjeno, zlasti ko so nastopili z bajoneti in ranili pogumno dve — ženski. Bati so je bilo najhujšega. Ljudje niso hoteli prej v cerkev, dokler niso na zagotovitev duhovščine, da jamči za miren razhod, ako izpuste aretiran-ce, res vseh izpustili. Takoj, ko so bili vsi izpuščeni na svo-bo, so šli ljudje v cerkev, kjer se je sklenila lepa pobožnost, katero je surovi fašizem hotel prepreči. — Tako brezpravnega ljudstva ni na svetu, kakor smo mi Primorci. — Na svojo dvatisočletno kulturo ponosna "makarona" Italija — tako si ne boš pridobila naših src! — Primorci praznujemo Veliki petek, a za Velikim petkom pride tudi za nas Velika noč — dan vstajenja! To upanje, je v naših srcih. Franc Lavrič, , nadučitelj v pokoju, je 14. aprila umrl v Mokronogu na Dolenjskem. Rodil se je« 29. dec. 1839 v Loškem potoku ter služboval v Starem Logu in v Sp. Logu. Leta 1864 je dobil službo učitelja in organista v Škocijanu pri Mokronogu, kjer je ostal do leta 1902, ko je bil upokojen. Lavrič je bil učitelj stare 'šole, dobričina in veljak, da se je vsakdo moral zabavati v njegovi družbi. Bil je izboren sadjar, zaradi česar je bil več okrog ni bilo takega, otroka je vse dobro oskrbel in je 1916. leta praznoval zlato | poroko. Bodi blagemu možu,; ki nas je tolikokrat razveseljeval s svojim neizčrpnim humorjem, časten spomin med nami ! Redka in igodna pri 1 i-h ha za nakup. Thompson Seedless Raisins, (Thompsonove rozine brez pečk) sveže in čiste, zaboj 25 fuirtovj$4.38 Velike suhe češplje (slive) Velikost 40—60; zaboj 25 \h................. 2.75 Corn Sugar (sladkor) vreča 100 funtov..... 3.25 Granulated Sugar (sladkor), vreča 100 funtov. 0.25 Pure California Grape Juice. Rdeč ali bel kalifornijski mošt iz grozdja, sod vsebuje okrog 50 ga Ion. Cel sod ______65.00 V mesto Joliet se blago brezplačno na dom razvaža; izven mesta je pa treba plačati ttfvor-nino. Joseph Sitar 607 N. Hickory St., Joliet, 111. Telefon 4533. / / r / POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE ! ! ! Izdelujem sledeča najbolj uspešna zdravila: Alpentinkturo za rast in proti izpadanju last, Brus-lin tinkturo za sive lase od katere vam postanejo lasje popolnoma naturni kakor v mladosti, tinkturo za prahute na glavi od katere se prahute hitro odstranijo, po-mado zarast moških brk, Wahcic Fluid za revmatizem, ali trganje v rokah, nogah in v križcih, ravno tako za otekline, rozenmazilo za rane, opekline bule, ture, kraste, grinte in lišaje, mozolce pege na obrazu in srbečine na koži, kurje oči, bradovice, j>otne noge, azeb-line, debelo kožo na nogah in o-zebline. Pišite takoj po cenik, ki ga pošljem zastonj. Jakob Wahcic 6702 Bonna Ave, N. E. CLEVELAND, OHIO. sr^sr PRIPRAVA DOMAČIH SLADKORCKOV. Ako pripravljate domače bonbončke in drugovrstne slastne sladkorčke, tako tudi pri vsi drugi kuhi, rabite vedno Carnation mleko, ker je po ceni in čisto. To kravje mleko je v toliko izhlapeno, da ostane sama smetana; dalje je sterilizirano ter dejano v od zraka neprodorne kanglje. To mleko dobite pri vsakem grocer ju. Pišite nam po veliko kuharsko knjigo, Vsebujoč nad 100 preisku-šenih receptov. Carnation Milk , Products Company 2103 Consumers Bldg., Chicago. Carnation Milk Od zdravih krav. Napis na skatlji je rdeč in bel. Fudge.—Vzemi 2. škodel. sladkorja, pol. šk. Carnation mleka, 1 1-16 žlicice "cream of tartar," 2i žlicice surovega masla, pol skodel. vode in 2 tablici čokolade. Deni sladkor, Carnation mleko/ votlo in "cream of tartar" v ponvico; mešaj dobro in postavi na peč, da počasi zavre. Zatem prideni čokolade. kar naj toliko časa vre, da se strdi v sladkorno plast; to potem ohladi in precedi ter deni v kako namazano ponev. Je še v tej Carnation knjigi dosti drugih navodil... Pišite ponjo. POZOR SLOVENCI! Zopet je prišel ugodni čas naselitve na farme. Kakor je znano Slovencem, da mi nismo nikoli priporočali se seliti na kmetije, kadar so bile cene jako visoke pri živini i,n na drugih rečeh katere rabi novi naseljenec kadar se naseli na kmetijo. Sedaj je najbolj ugodni čas, da si ustanovite svoj lastni dom za se in za vašo družino kajti sedaj je vse po zelo nizki ceni kar potrebujete za ustanovitev svojega lastnega ognjišča. v Tukaj okoli Greenwood, Willard. in Germans, Wis., je že na stotine Slove,neev naseljenih, katerim »mo mi prodaH zemljo, in to je največja slovenska farmarska naselbina v Ameriki. Imamo še okoli štiri 'tisoč akrov jako rod o vi tt ne zemlje na prodaj poleg slovenskih farmarjev. Večina zemlje leži ob cestah in blizu šole in mlekarne in blizu železnice. Zatorej ne odlašajte, pridite kupiti zemljo takoj. Ker vaš denar bo najbolj var,w> naložen če kupite 40 akrov zemlje ali več Cena zemlji je od $20.00 do $25.00 aker. Eno tretjino celokupne vsote se plača takoj pri nakupu, ostala vsota se plačuje na petletne obroke. Pišite za natančno pojasnilo v slovenskem jeziku na nasldv: N. C. FOSTER LUMBER CO, FAIRCHILD, WISCONSIN. krat pohvaljen od vlade. V 7,000.000 ton; konji: Italija|Škocijanu je imel vzoren šols-130.000, Jngo&la v i ja s 1,500.000; tki vrt in čebelnjak, da daleč na IMAM NA ZALOGI PRAVE LUBASOVE HARMONIKE tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat, nemško ali kranjsko uglašene, kakor tudi ehrematične z 12 basi; pišite po cenik. Nadalje imam v zalogi turn prave STAROKRAJSKE KOSE kovane na roko, iz svetovnoznane tovarne SENSENWERK-KREN-HOF iz Štajerskega, v dolgosti od 25 do 33 inčev, kakor tudi klepalno orodje in brusilne kamne po sledečih cenah: Posamezna kosa z rinko in ključem..........................$2.50 Šest kos skupaj ali več ... ................................." 2*00 Klepalno orodje, dvoje vrste, garnitura..-.............".*.!.*.V.*.!.*. 1.25 BERGAMO brusilni kamni, dva kamna..................... 1 00 Molilre ........................$1.00 Srpi ...................... 1.00 v --Pri teh cenah je všteta tudi že poštnina; z naročilom vred je po-slatitudi denar vnaprej. Radi kos vprašajte rojake, ki so jih že naročili od mene. 323 Epsilon Place ALOIS SKULJ, Brooklyn, N. Y.; Zgodovinski podatki Združenih (Nadaljevanje.) Monroe doktrina. Po odkritju Amefiko je i- mela Španija v Novem svetu s-koro največ ozemlja, koje so razni španski raziskovalci priklopih k španski vladi. Te svoje kolonije je pa Španija polagoma vedno bolj in bolj zgubljala in no samo v kontinentu Združenih držav, ampak tudi v centralni in južni Ameriki. Okrog leta 1822 so se spunta-le tedanje španske kolonijalne države Mehika, Colombia, Buenos Ayres, Poru in Chile; zahtevale so svojo nqodvisnost, kojo so ameriške Združene države 1. 1822 prve priznale. Letos se bo torej vršila stoletnica obstanka teh južnih republik z velikimi slavnostmi. Leta 1815 so vladarji Rusije, Prusije, Francije in Avstrije ustanovili takozvano "Sveto alijanco'* (Zvezo) z namenom, da ščitijo vero, mir in pravico med svojim narodom. Sedem let zatem so označeno države sklenile še posebno tajno medsebojno pogodbo, da bi do cela zatrle misel svobodnega vladanja in svoboden tisk. Leta 1823 so ,te države hotele dobiti nadvlado v Španiji, ter so zaeno zahtevale, da se mora vse nekdanjo kolonijo te države v Ameriki zopet španskemu kralju nazaj vrniti. Pri tem sta Francija in Rusija nameravali zavzeti Mehiko in Kalifornijo. Teelaj so imele Zdr. državo jako sporno vprašanje na dnevnem redu, kdo bo lastnik pacifiškega ozemlja, kajti Rusija je hotela imeti vse obrežje od Berinške morske o-žine do 51 stopinj severne širina Ruski ear je že prej določil, da se ne »mejo tujci naseljevati na tem ozemlju najmanj 100 milj od morskega obrežja. . Ako bi se bila nakana Francije in Rusije tedaj posrečila, bi bile Združene države popolnoma odsekane od pacifiške morske obali. Tedaj je ga odločno nastopil naš predsednik Monroe s tem, da je leta 1823 podal svojo z-namenito izjavo, ela se na ameriškem ozemlju ne smejo tujci naseljevati; s tem je namreč mislil Rusijo. "Sveti alijanci" je pa zagrozil, da naj sjnatra ameriško ozemlje samo za last Amerikancev, da ne sme na to ozemlje svojih rok stegati, tako tudi ne v republike Južne Amerike; vsako tako početje benlo smatralo Združene države za sovražno početje. Ker se je izjavi, oziroma doktrini predsednika Monroe pridružila tudi Anglija, je "Sveta alijanca" od svojega nameravanega koraka končno odstopila in razne države na jugu so ohranile svojo ljudo-vlado. Dalje se je z Rusijo naslednje leto sklenilo pogodbo glede razdelitve pacifiškega^o-zemlja. Rusija ni več zahtevala obrežnega ozemlja ob pači-fiku,; temveč si jo obdržala samo % Alasko. Monroe zopet izvoljen. Triumfalen obisk francoskega generala Lafayette. Po preteku prvega uradnega termina je bil proelsednik Monroe zopet izvoljen in sicer brez kake opozicije. Dobil je elek-toralno glasove vseh držav iz-vzemši enega glasa v državi N. II. Dotični elektor je oddal svoj glas za. Adamsa, češ, da Monroe ne zasluži tako veliko časti, da bi bil soglasno izvoljen kot svoječasno prvi predsednik Washington. Leta 1824 je Združene države zopet posetil sloveči francoski general Lafayette, o ka-t« rem smo že bolj obširno pisali. Njegova poslednja želja je bila še enkrat videti ono državo, za kojo se je pred 50 leti tako junaško boril. Po vseh » y mestih in krajih, kjer se je vrli Lafayette na obisku mudil, so mu prirejali Američani sijajen sprejem. Mudil se je tijdi na teunker hribu (Bunker Hill), povodom polaganja vogelnega kamena za vojni spomenik; ta slavnost se je torej vjtfila ravno 50 let po oni nepozabni bitki, h kateri je on dosti pripomogel. V priznanje in zahvalo je kongres Lafayottu daroval $100,000 in 24,000 akrov zemlje. Zaeno je Lafayette obiskal tudi na Mount Vernon grobnico svojega pok. in dragega prijatelja George Washingtona. Prišel j«.wan je na zapadu. Ko so Združene države dobile popolno lastninsko pravico nad ozemljem vsega divjega zapada, tja do pacifiškega morja, se je pričelo ljudstvo vedno bolj in bolj seliti na zapad-. To potovanje se je pospešilo o-sobito s tem, ker so nove naseljence že prevažali parni čolni po velikih rekah. Kuialu so se pričele dvigati cvetoče naselbine ob raznih rekah; ljudstvo je pretvarjalo divjo gozdove v lepe in rodovitne farme, kjer set je zadovoljno in mirno preživljalo. Ker je rodovitna zemlja in Krasna lega zapada kmalu zatem celo v E lopi zaslovela, je postajal naval novih priseljencev vedno \ do onih krajev; ta cesta je vezala iztočne države z zapadom in je tekla od Marylanda dalje; ijazivali so jo Cumberland, ali Narodno cesto JOHN QUIN0Y ADAMSOVA ADMINISTRACIJA . 1825-1829. Adams izvoljen. — Tarifno vprašanje. Že proti sklepu Monroejeve administracije so svojo predsedniško kandidaturo naznanili štirje sledeči kandidati: Adams, Jackson, Crawford in Clay. Ker nihče izmed teh ni dobil zahtevane večine elekto-ralnih glasov, je kongresna z-bornca predsednikom izvolila John Quincy Adamsa iz Massachusetts; za podpredsednika je bil pa brez k'ake opozicije izvoljen John C. Calhoun. Pri štetju elektoralnih glasov je dobil Jackson 99, Adams 84, Crawford 41, Clay pa 37. John Q. Adams, sin predsednika Adams je bil rojen dne 11. julija 1767 v Braintree, Mass. Od leta 1794 do 1797 je bil v diplomatski službi Zdru-^ ženih držav kot ameriški poslanik Holandije in Nemčije; zatem se je zopet vrnil v domovino in je bil i 1803 na ti- ketu federalistov v državi Mass. izvoljen za zveznega senatorja; čez 6 let zatem se je podal v Petrograd kot ameriški minister. L. 1814 se je Adams kot ameriški mirovni komisar vdeiežil konference v Ghentu v svrho sklenitve miru z Anglijo; zatem je opravljal službo ameriškega ministra v Londonu (1815); leta 1817 je bil pa imenovan za državnega tajnika pod predsednikom Monroe. Še potem, ko je potekla njegova službena doba kot predsednik, je bil izvoljen v kongres na neodvisnem tike-tu, kajti Adams je bil izboren državnik, fin .zagovornik ljudskih pravic, velik sovražnik suženjstva in vseh tajnih organizacij. Zadel ga je mrtvoud na stolu sedečega (21. feb. 1848.) vsled kojega je dva dni kasneje umrl. Njegove zadnje besede so bile: "To je moje zadnje na svetu. Jaz sem zadovoljen !" Adams je za časa svojega predsedništva osobito zasledoval tarifno vprašanje. Rekel je, da se mora na tuje blago u-vesti visoko zaščitno carino, da ne bo vsled uvoza domača trgovina preve»3 trpela. Na ta način bi se dalo naše tovarne postaviti na pravo prometno stališče in delavcem ugotoviti visoke mezde. Adams je trdil, da mora biti Amerika popolnoma neodvisna v trgovskem o-ziru, vsled česar bo lahko napredovala. Navedenega Adam-sovega načrta pa vendar niso vsi odobravali; v prvi vrsti ne zagovorniki svobodne trgovine; ti so obstojali na tem, da lahko kupujejo kjer hočejo in kjer ceneje. Zopet drugi niso bili za označeno tarifno vprašanje v nadi, da bo vse carinske dohodke edinole vlada sama porabila, a naša trgovina ne bo imela pa pri tem nič koristi. K sklepu se je vendarle doseglo sporazum med vlado in nasprotniki tarifnega vprašanja s tem, da se je sprejelo zaščitni tarifni izakon. Ker ta zakon še ni nikakor zadostno ščitil ameriške trgovine, jo veliki miroljub Henry Clay priporočal zvišanje pro-tektivne carine, češ, da je to edinole prava ameriška smer. V tej zadevi niso Clayevega načrta odobravali naseljenci južnih držav, med tem ko so ga na severu toplo priporočali. Na jugu so živeli po večini far-merji, bali so se, da jim bo novi tarifni zakon pri izvozu s-vojih pridelkov dosti škodoval, osobito pri bombažu, vsled česar bodo morali plačevati vi-£je cene za importirano sukno. Vseeno je bil Adamsov zakonski načrt leta 1828 v zbornici sprejet in za nekaj časa uveljavljen. Največji zagovornik tega tarifnega vprašanja, Henry, Clay je bil rojen leta 1777 v državi Virginija; živel pa ni tukaj za stalno, temuč se je prescflil V Lexington, Ky. kjer je izvrševal odvetništvo. Od leta 1806 je bil kot kongresnik trikrat predsedniški kandidat, pa jo vedno propadel; umrl je leta 1852. Gradba prekopa Erie in železnic. Da bi sq plovbo med mostom New York in velikimi jezeri o-mogočilo, so pričeli dne 4. julija 1817 graditi veliki eriški prekop od mesta Buffalo do Albany v državi New York. Ta prekop je bil zasluga tedanjega newyorškega guver nqrja De Witt Clintona, ki se je za to gradbo najbolj zanimal, ter dovršitve istega leta 1825 tudi srečno dočakal. Eriški prekop je dolg 363 milj; z-zgradili so ga z veliko težavo čez velike gozdov-o, kamenito ozemlje iii celo reke. Inženirji so bili pri gradbi zelo oprezni, da so strugo prekopa za plovbo primerno uredili; vsled tega jei bilo .treba dosti jezov in zatvornic postaviti. Po dovršenem eriškem prekopu je pričelo mesto New York mahoma v trgovini napredovati, kajti to-vevrnina ene tone blaga se je v-sled tega znižala z $120 na samo $14. Tudi rodovitno o-zemljci med Buffalom in mestom Albany je vsled tega poskočilo v ceni; farme in naselbine so so v onih krajih vedno bolj in bolj večale, ker so kmetje svoje pridelke lahko v Nieiw York za boljšo ceno pro dajali. Že prej je bilo mesto New York drugo glede števila prebivalstva in tretje največje trgovsko mesto; po otvoritvi e-riiskega prekopa je pa zavzelo v vseh ozirih prvo mesto, koje hrani še danes. Prvi tovorni brod iz Buffalo v New York je nosil 30 ton blaga; dandanes je pa mogoče na moderni plovbeni brod naložiti do 250 ton. Ker istočasno še niso imeli parnih strojev v rabi, so te naložene ladje od postaje do postaje vlekli vpre-ženi konji. Država New York je doslej prejela že nad 400 mi- lijonojv dolarjev tovornine od eriškega prekopa. Dandanes ni promet po tem prekopu več tako velik, ker se večino blaga prevaža po železnici. Da bi si mesto New York ne prilastilo vsega prometa in trgovine, osobito na zapadni strani, so začeli v državi Pennsylvania graditi tudi prekope, nove ceste in nekaj, kar je bilo tedaj najnovejšega — železnice. Glavno prometno progo so zgradili med Philadelp-hijo in Pittsburghom. Dne 4. julija 1828 je tedanji guverner države Md. iznani Charles Carroll of Carrollton zasadil prvo lopato za gradbo prve železniške proge v Ameriki, ki je tekla od Ellicott City do mesta Baltimore v razdalji 13 milj. Tu je vozil prvi ameriški potniški vlak; sprva so k vlaku vpregli še konje, kasneje je pa njih delo prevzela parna lokomotiva, kojo je izumil znani Peter Cooper. I Tudi v drugih iztočnih krajih so pričeli zatem graditi železnice; n. pr. meel mestom Albany in Shenectady v Mo hawk dolini; daljo od Charles-tona do Hamburga v Južni Ka-rolini. Koncem leta 1830 je znašalo skupno omrežje železnic že 23 milj; čez 10 let zatem (1840) pa že 2818 milj; danes pa znaša vse omrežje a-meriških železnic več stotisoč milj, tako da je v tej zadevi naša dežela prva na celem svetu. Po Adamsovi administraciji jo bil z vejiko večino izvoljen za predsednika Združenih držav Andrew Jackson, za podpredsednika pa zopet Jolm C. Calhoun; J. Q. Adams je pri teh volitvah propadel, ker je dobil samo 83 elektoralnih glasov, Jackson pa 178. (Dalje sledi.) utimes" o političnem ' položaju Jugoslavije. - Veliki angleški list "Times'1 je objavil dne 13. aprila zelo zanimiv dopis svojega dopisnika v Belgradu o splošnem političnem položaju v Jugoslaviji. V dopisu se bavi predvsem z v-prašanjem, kako je to, da kraljevina S.H.S. kljub svojemu ogromnemu prirodnemu bogastvu ne zavzema v mednarodnem političnem svetu onoga položaja, ki bi ga morala imeti. Predvtsem se nam vriva v-prašanje, zakaj se valute vseh novih držav v centralni Evropi popravljajo, a dinar stalno pada? Zakaj uvaža Jugoslavija žito, čeprav je z 90 odstotki agrarna država T Zakaj je bilo izvoljenih v popolnoma a-grarni državi nad 50 komunistov v parlament in zakaj je o-stalo po raz vel javi jen ju komunističnih mandatov njihovih 50 mest nezasedenih? Zakaj 63 hrvatskih poslancev ne pride v parlament in ne protestira proti vladnim metodam? Zakaj vlada tako nerada vidi, če obiskujejo inozemci tudi druge dežele in ne samo Belgrad? Na vsa ta vprašanja je potreben vsestranski odgovor. Najprej je treba naglasiti,da so Srbi odločilen čini tel j v kraljevini. V Bosni, na Hrvatskem in v Slavoniji valadajo u-radniki, imenovani od belgraj-ske vlade. V armadi so častniki izključno Srbi. Dve glavni vladni stranki sta srbski. Vse težkoče, ki jih je Srbija prinesla s seboj iz vojske, so se sedaj pomnožile, ker je; Srbija postala trikrat večja. V svrho obnove je treba uvažati velike količine materijala. Izvoz ovirajo slabe železniške zveze, a transportne težave so Še večje vsled tega, ker je severni del zaradi nesrečnega reškega vprašanja izgubil dostop do morja. Poleg te:ga je vlada napravila veliko zmeš- njavo z agrarno reformo. Naselila je nan^reč vojake s hribovitih krajev Srbije v silno bogate kraje v Banatu in v Bački, katerih rodovitnost je pa odvisna od kompliciranega sistema namakanja. S tem naseljevanjem je vlada trenot-no uničila največji vir svojega bogastva. Največji vzrok vsega zla pa je slaba uprava. Uradnikov je dvakrat toliko kakor bi jih bilo treba. Njihove plače po žro polovico budžeta. Za armado se potroši četrtina proračuna. Birokracija je ko-ruptna in nesposobna, ker vlada oddaja uradniška mesta o-nim, ki brezpogojno služijo režimu. Najvplivnejša mesta so razdeljena med razne vladne stranke z ozirom na številno moč strank. Od centralističnega sistema, ki se ga je Paši-ču posrečilo izvesti, ima vlada ta dobiček, da je povečala število mest, s katerimi plačuje svoje pristaše. Kmetje silno trpe pod takim režimom, pa naj so Srbi, Hrvati ali Slovenci. Radikali in demokratje, ki danes vladajo, so večinoma meščani, tako da so interesi kmetov prav slabo zaščiteni. Zaradi neurejenega poslovanja državne nipno-polne uprave ostajajo kmetje brez soli, brez sladkorja in brez olja. Kmetje morajo upravne uradnike in žandarje podkupovati, če hočejo imeti pred njimi mir. Nesrbi neradi gledajo, če morajo njihovi sinovi Služiti pri vojakih izven svojih krajev. Kritiki vladne finančne politike pa opozarjajo na dejstvo, da kmetje danes ne plačajo nič več davka kakor pred vojno (to velja za Srbijo, op. ured.),. kljub veliki valutni razliki. Kmet (srbski) plača danes davek lahko, če proda par kokoši, dočini je moral prej za isti znesek prodati celo kravo. Sedanja vla- rmc«- 1 r i 1 ■ ' a i— da pa se ne upa povečati davka, ker se boji nezadovoljstva, ki se je začelo v državi pojavljati. Svoj vrhunec je doseglo nezadovoljstvo kmetov z vlado na Hrvatskem. Koren vsega zla pa so intrige in korupcija, ki jih je nova država sprejela v svoj sistem kot zapuščino balkanske politike. Dolg niz borb in zarot med glavnimi političnimi osebami, v armadi in na dvoru označuje poslednjo dobo srbske zgodovine. V politiki odločujejo osebni motivi. St-rankarstvo se je» tako razpaslo, da na stotine mladih in sposobnih ljudi javne službe sploh odklanlja. Vse to bo treba najprej izlečiti, ako se hoče država konsolidirati." • "Time8ov,, bel grajski dopisnik je na vsak način "prevraten element". Sicer ne bi svojemu listu poročal tega, kar smo na primer mi že sto in stokrat konštatirali v nadi, da bo kaj pomagalo, a doslej vse zaman. Tudi trpka očitanja "Timesa" bodo ostala glas vpijočega v puščavi. 5EVER0VA ZDRAVILA VZDR2UJEJ0 ZDRAVJE V DRUŽINAH. TMfa, tfa-vcUe/ »žele Isfo qddeqife 5EVERA-S hair POMADE jzVrstrid, priprav/a za neteč vedeti, kak vtis bodo naredile njihovo besedo na Janeza. Ta pa je vztrajno molehl ter bobnal po okenskih šipah. A stric Čebula ta Malomarnost ni spravila iz pravega tira in toka. . L "Glej", so nadaljevali, učasi so hudi, denarja ni, polje ne rodi, vinogradi se suše, živino davi in mori kuga. Kako hočeš gospodariti, če vzame« dekle, ki.niti beliča ne prinese k hiši T" In spet je mož umolknil ter čakal, da bi njegove besede, našle pot v mladeniČevo trdo in zakrknjeno srce. ' A Janez je mislil svoje misli in le napol poslušal te neprijetne opomine in ukore. To je strička ujezilo. Pogoltnili so zadnjo zagoz-do pogače, skoro celo naenkrat, izpili vino do okroglega "Janez, svoji sreči se ustavljaš." "V mojo neeredo bi bila žo-nitev z vsako drugo kakor z — ono.'9 "Ne boš je vzel." 'Pa pustim posestvo in vso.' "Janez", je zaihtela mati, "pomisli, kaj pravi četrta zapoved božja!" "Ha, ne mučite me več. Imejte vsa, ničesar ne potrebujem in ne zahtevam, a ženo si bom volil sam." Jezno je kriknil zadnji stavek. Potem pa je divjal iz sobe ter glasno zaloputnil vra-;a za seboj. Stricu Čebuli je pošla sapa. Dvakrat, trikrat so odprli široka usta, ravnotako tiho so jih zopet zaprli, ne da bi mogli iztisniti kak le napol človeški glas 'iz zoženega grla. Le široki in topi nos se jim je ne-•koliko poostril ter štrlel še bo-jeviteje tja v .topli vzduh. O-brvi, dolge in debele kakor ščetine, so se jim naje žile, oči so jim sililo iz globokih jamic ter bulilo v črni, stari leseni strop. Desna roka se jim je stisnila v pest. In s to so jezno porinili daleč v strnil oel sebe prazni krožnik in izpraznjeno steklenico. Nekolikokrat so še hropečo zasopli in na dolgo potegnili vase zaduhlega sobnega zraka.. Potem pa so otvorili svoja častitljiva usta, izpregovorili krila,to besedo in rekli: "Katra!" . Ta pa si je molče brisala s predpasnikom svetle solze*, debelo, kakor lešniki ob dobrem letu in vroče kakor krompirjeva juha ob petkih. Stric Čebula pa so bili mož dolge potrpežljivosti. Rado-voljno so torej odprli še enkrat svojega suhega telesa široka usta, izpregovorili z zadušenim, grevnim glasom in zaklicali: "Katra!" — (Nadaljevanje prihodi^jič) "Moj Bog, Peter, iz tega lie bo nič dobrega. , Ne bo je pustil!" "Katra, prav praviš, nesreča bo! To rečem in pravim tudi ja^, ja? Čebula iz Podga-ja, da iz tega ne bo nič dobrega. Prokletstvo rajnega očeta bo zadelo oba!" (Dalje.) — -j - w , * ** ^^ —— . V največji slovenski farmar-ski naselbini na Willard, Wis. je na prodaj farma, obsegajoča 35 akrov zemlje s štirimi novimi poslopji. Farma se prosti-ra zraven železniške postaje, cerkve, šole, pošte in prodajaln. Do mlekarne (Oheese factory) je samo 5 minut. Za vse podrobnosti se obrnite na lastnika: FRANK KOBAL, Willard, Wis. (Clark County.) DOMAČA ZDRAVILA. .Začimbe in zeliščna zdravila, katera priporoča Msgr. Kneipp v knjigi 14 Domači zdravnik" imam vedno v za- Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina, za kaj se rabi. Math. Pesdir Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Gonj. občinstvu v Jolietu in okolici naznanjava, da sva ol Sprla novo trgovino z grocerijo, ter z vsenf, v to vrsto spaeiajo-čim blagom. Prodajava blar go po najni-žjil« cenah. Postrežba točna. « V if Se Vam toplo priporočava Goiobitch & Golik Cor. Hickory & Marble St. Telefon 4555 Joliet, Dl. SOUTHERN PRODUCE CO. Trgovina z zelenjavo, in sadjem na drobno in debelo. 1002% N. Chicago St. Joliet. (Poleg urada K.S.K Jednote.) Na novo otvorjena velika prodajalnj razne Z2,enjadi, sadja, krompirja itd. POSEBNO NIZKE CENE Vsako naročilo za $2.00 ali več pripeljemo brezplačno na dom v katerikoli del mesta. Pfiporočamo so * slovenskini gospodinjam za obilen obisk dna, udarili s pestjo ob mizo ter kriknili: 41 He j, fante, Štebihovo Rozo vzemi!" 44A — a, Štebihovo Rozo! Striček, pamet, pamet! Šte-bihovo Rozo, ono, ki so ji koze razdrapale ves obrazi" 44Kaj koze, kaj obraz! Bo pa imela par tisočakov." "In škiliv" 44Naj škili. — Vrag! vrag! Ti pa prinese balo kakor nobena druga iz vasi." "----in klepetulja je____" "Nabij jo, če ne bo mirovala — vrag!!" 4 4 Ne, nikdar je ne vzamem!" 4 4 Tvoj pokojni oča je tudi mislil na njo: Govorila sva o tem s tvojim očetom. On je to želel!" "Nikdar!' PRENEHANJE Z DELOM. Besednjaki tolmačijo prenehanje z delom kot "tako kompliciran položaj, da je rezultat popolno prenehanje bodisi z delom ali čem drugim." Na-primer zbornica pride lahko v stoječi položaj vsled nesporazuma o sprejetju kake postave, Jugoslovanom iz Chisholma in okolice Ta banka vam uljudno priporoča, da bi vse vaše bančne posle nam poverili ker:— To je velika in varna banka, s skupnim premoženjem nad $1,600,000.00. To je prikladna banka. Naši vložniki so naši prijatelji. Mi smo vedno z veseljem pripravljeni, da jim pomagamo ne samo v bančnih zadevah, ampak vsepovsod,, kjer J)i jim morda naša skušnja in nasvet kaj koristila. Vaš rojak J. Osbolt je pri nas kot uradnik zaposljen.. O-brnite se nanj, ker vam bo šel vedno rad na roke. Vedno ko imate kako banko I v mislih, obrnite se na First National Bank OHISHOLM, MINN. i Sto tako porota glede svoje odločitve. Zaprtost, z vidika telesnega razvoja, je tudi prenehanje delovanja notranjih organov. Miščevje se izbočile od obeh strani črevesja in tako nastane zaprtje. To se mora pa pregnati, kajti zaba-sanost je ono odkoder izvirajo razne bolezni. Strupeni odpadki telesa, ako se jih hitro in popolnoma ne izčisti, se zopet vlijejo v kri nakar sledijo kot posledica krvne bolezni, revmatizem, anemia itd. Trinerjevo grenko vino je pravo zdravilo za ta namen. Pomete vse nezaželjene snovi iz črevesja, uredi prebavne organe in črevesni kanal. Vaš lekarnar ali trgovec z zdravili i-ma Trinerjevo Grenko Vino kakor tudi draga Trinerjeva ■tn WASHINGTON ie glavni sedež Združenih držav in je tudi sedež urada za izdajo patentov in nai veliki, slovenski urad se nahaja SAMO ▼ Washingtonu, blizu patentnega urada, tako da mi lahko vse o-sebno opravimo vaše patentne potrebščine POPOLNOMA TOČNO, POŠTENO IN PO NIZKI CENI. Trne A M. Wilson je znano it 31 let. Pišite danes po našo slovensko brezplačno knjigo v izumih m patentih. A. M. WILSON. Inc. PATENTS 312 Victor Building. WASHINGTON, D. C. Successors to the business of A. M. Wilson, deceased,established 1801, ----------, iuuj. vi mg« xxiucijwva 44In umirajoč je prepovedal, zdravila v zalogi. (Advertis.)' DIREKTNO V DOMOVINO ' ' ■ >>% v* v' z velikim parnikom PRESIDENT WILSON 10. maja. Cena do Trsta ali Dubrov nika $102.50 Pišite takoj, da Vam prosto preskrbim. Denarne pošiljatve v domovino po pošti in brzojavu. DINARJI — DOLARI PIŠITE PO CENIK SPREJEMAM DENAR NA ULOGO IN PLAČUJEM 4% OBRESTI Emil Kiss, bankir 137 Second Ave. NEW YORK. ZNIŽANA CENA Oipar, najboljše vrste, jako velike jagode, baksa 28 funtov. .$4.20 Brinjeve jagode, vreča 132 funtov ..................$9,00 Muškatel, sladke debele jagode, baksa 50 funtov.....$6.4 Malo črno grško grozdje, baksa 50 funtov ........$6.40 . Fige (v reštah) najboljše vrste, baksa 110 funtov. .110. K naročilu priložite Money Ord MATH. PEZDIR Box 722, City Hall Station NEW TORE CITY. MATIJA SKENDER javni notar «sa Ameriko in stari kraj. 5227 Butler St Pittsburgh, Pa. Veliko potnikov V STARI KRAJ ODHA J A veliko rojakov. Ako se tudi vi namenjeni tja, tedalj najbolje storite, ako potujete skozi podpisano tvrdko, ki je z-nana zaradi točne postrežbe in priporočena od onih od onih, ki so že potovali. IZ STAREGA KRAJA bo prišlo po 1. juliju zopet večje število novih priseljenceV. Ako želite tud Vi dobiti ka-ko osebo sem, tedaj nam pišite po nadaljna tozadevna pojasnila. PRI POŠILJANJU DE-NARJA so prede vsem važne tri stvari in sicer: hitrost, cena in varnost. Naša banka Vam nudi vse tri. posložite se je tora vselej, kadar pošiljate denar. Za vsa pojasnila se obrnite na Zakrajšek & Cesark SLOVENSKO BANKO 70—9th Ave., New York City. STAROKRAJSKE KOSE. Agenturo imam za celo Ameriko za najboljše vrste kose štajerskega: izdelka. Cena močnejših kos, zva^ ne Moldovke z rinko in ključem vred ......................$2.50 Pri naročilu 6 kos po $2.00 ena. Srpi za klepanje po.......$1.00 Brusilni karani po ... .50c in 60c Klepalno orodje po.......$1.25 Kosišča po ..........$1.50 Starokrajske pile 8 palcev dolge...,50c OsilnHci za vodo in brus po-_______75c Motike, fabrisko delo__________$1.00 j Motike "Struske", ročno kovane na Kranjskem ________________$1.75 ™ . ; Ribani za repo ribat po $1.50 in $1.75 Druge vrste kose malo ožje "Poleranke" cena za eno ali več $2 00 Velikosti so 26, 28, 30, in 35 palcev. Poštnino (prevoz) plačam na vse kraje. Pošljite poštno nakaznico z naročilom vred na naslov: STEPHEN STONICH, 105 Lake St. Chisholm, Minn. Trgovina s železnino in pohištvom. mm Slavna društva K. S. K. J., pozor! Vse tiskovine, kakor pismeni papir, kuverte, nakaznice, pobotnice, bolniške liste, društvena pravila i. t d., dalje vse tiskovine pri prirejanju veselic, kot vstopnice, veliki, »redtiji in mali plakati, se izdelajo hitro in lično kakor tudi po zmerni ceni v naši tiskarni, ki je največja in najmoderneja slovenska unij ska tiskarna. Slavnim društvom preskrbimo na željo prestavo pravil iz slovenske-H na angleški jezik. Kadar torej rabi vaše si. društvo kaj tiskovin, obrnite se do nas. * V naši tiskarni »e tiska "Glasilo" K. S. K. J. AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOV. LIST V AMERIKI.