260
Politične stvari.
Triletnica Taaffe-jeve vlade.
Dne 12. t. m. minula so tri leta, odkar je Avstrija rešena predolzega liberalnega vladanja ter se je pričela s Taaffe-jem nova sistema z geslom „red v državnem gospodarstvu, mir med avstrijskimi narod i!" — Na ča3U je tedaj ogledati si dosedanja dejanja Taaffejeve vlade v obeh ozirih: Da je vredjenje državnega gospodarstva po toiikoletnem zapravljanji, po nezaslišanem pritisku na male obrtnike, trgovce in poljedelce na korist denarnih baronov, po grozovitem denarnem polomu, po velikanskem narašenji državnega dolga, zel6 težko delo, jasno je vsakemu, komur je le količkaj znano državno gospodarstvo; in enako je tudi jasno, da se po takem in tako dolgem gospodarstvu ne more na enkrat vse popraviti, ker državi ni moč brez bankerota znebiti  se državnega dolga oziroma za-nj te-
261
kočih pogojenih obresti; enako ni mogoče uže stalno v službo sprejetim uradnikom svojim kratiti pogojene plače, enako vedno in vedno zadržujejo viši državni oziri izdatno znižati stroške za vojaštvo in kar je v zvezi z državno bratnbo, najmanj pa ae smejo odstraniti oni tako imenovani rodovitni državni stroški, ki so namenjeni povzdigi kmetijstva, obrtaijdtva in trgovine, namreč stroški za ljudski poduk v najširjein pomenu, stroški za zlajšanje prometa, za ceste, železnice itd.
Akoravno pa je vse to res, ne da se prezirati, da se je po prejšnjih vladah glede" državne uprave prav mnogo stvari vpeljalo, katere so deloma odveč, ali predrage in tako osnovane, da ljudstvu prizadevajo velika bremena, ne da bi pa kljub temu ljudstvu bolj koristile, kakor čisto proste uprave prejšnjih časov ali za enake namene obstoječe naprave druzih držav. — Osnove vse uprave tako državne kakor avtonomne pretresavati in gledati, kako bi se po tej poti prihranilo stroškov in ljudstvu bremen brez škode upravi, je po sedanji vladi poklicana pod predsedstvom državnega poslanca grofa Karola Hohenwarta posebna komisija strokovnjakov, katera je svoje delo letos pričela in od katere vsi pričakujemo , da bo nasvete stavila, kako naj se po poti varčnosti državnemu gospodarstvu pomaga. — Treba je pa bilo tudi prevdarjati, kako bi se državni dohodki pomnožili z novimi dohodki in to najbolje tako, da se z novimi bremeni oblože posebno oni krogi, ki do zdaj niso ali nič ali primeroma premalo plačevali v državno biagaj-nico. V ta namen predložila je sedanja vlada dodatek k postavi o hišnem davku s posebnim namenom, hišni davek vpeljati v Tirolih, na Solnograškem, v Dalmaciji, v Trstu in v Crnovicah, kjer ga do zdaj niso plačevali skoraj nič. — Ravno v ta namen predložena je bila postava za nov davek od kupčij na denarnih borsah in je bila povikšana vžitnina od blaga, katero to lože prenaša ali zarad svoje sploh nizke cene ali zato, ker spada uže v vrsto potrat ter se vžitnino zadevajo le premožni krogi. — Po vsem tem je do danes odstranjena vsaj polovica rednega državnega deficita oO milijonov gold. Sme se tedaj trditi, da je sedaj na vlada do sedaj v gospodarskem oziru dosegla uže lep vspeh.
Precej manj ugoden je vspeh sedanje vlade glede vresničenja narodne enakopravnosti, in to zato, ker se sedanja vlada za to vprašanje dejansko s&oraj nič ni brigala, in posebno zato, ker je b:l grof Taaffe pri izbiranji za to odločilnih organov dozdaj zel6 nesrečen. Ako se po pravici sme trditi, da ima sedanja vlada zelo vse gospodarske vspehe v prvi vrsti pripisavati spretnosti denarnega ministra Dunajevskega, mora se enako priznati, da je kriv slabih vspehov glede narodne enakopravnosti v prvi vrsti neodločni in omahljivi značaj naučnega ministra Conrada; ta mnister je skrben varuh vseh osob, katere so pod prejšnjimi liberalnimi vladami brezozirno in z železno roko služile ponemče-vanju in brez verstvu. Od tod pride, da imamo mi Slovenci, da imajo Cehi posebno na Moravskem in v ble-ziji, da imajo tudi Hrvatje v Istri še danes po treh letih Taaffejeve vlade glede narodnosti zelo vse kakor pod Auerspergom, enake šole, tiste šolske svete, tiste šolske nadzornike, na Jtrat&o, giede narodnosti in jezika — razun malih izjem — vse pri starem.
Edino, k^r imamo o šolstvu priznati, je oživljenje kranjske gimnazije in pa najnoveja naredba o razširjenji slovenščine na paralelkah ljubljanske gimnazije in pa na nižih gimnazijah v Novomestu in Kranji.
Ako pa pogledamo na naša širja narodna vprašanja, moramo pa z milovanjem izreči, da se jih Taaffejeva vlada cel6 dotaknila ni! Za Slovence na Kranjskem najbolj občutljiva krivica, — sedanji deželni zbor — gospodaril bo s Vesteneckom, dr. Kalteneggerjem in drugovi
zoper nas Slovence, odločilno tudi v deželnem šolskem svetu do svojega naravnega konca, zapustivši nam svoje zalege v vseh šolskih svetih še za prihodnjih šest let; Slovenci na Primorskem veselijo se še zmiraj stare gorke prijaznosti namestnika De Pretisa — za Lahe, z najno-veji, daleč se razlegajoČim vspehom tržaške petarde. In kaj hočemo reči o koroških Slovencih! Mirno in klub državnih ustanovnih postav brez ugovora sedanje vlade nadaljuje se tam ponemčevanje Slovencev in sedanji vladi še na misel ne pride, umakniti kamen iznad groba tam slovenski narodnosti pripravljen, večidel žalibog cel6 brez ugovora velikega dela tamošnje duhovščine, akoravno bi bila pri imenovanji novega cesarskega nemestnika in škofa vsaj nekaj ozira morala imeti za tamošnjo slovensko tretjino prebivalstva.
Vsemu temu ze!6 podobni so vspehi pri Cehih na Češki, Moravski in Šleziji in pri Rumunih v Bukovini.
O uradnem jeziku imamo le malo omeniti, da se je poštenemu prizadevanju pravosodnega ministra po hudem boji z nasprotnimi uradniki posrečilo, to za narodno enakopravnost prisiliti, kar so nam nasprotne vlade uvedle.
Ako se tedaj na vsa dejanja sedanje vlade v preteklih treh letih ozremo, reci smemo, da se je na gospodarskem polji vsled discipline in požrtvovalnosti večine državnega zbora in vsled posebne spretnosti ministra Dunajevskega mnogo zboljšalo, glede narodne enakopravnosti pa malo, premalo. — Največo zaslugo ima sedanja vlada za nas pri razpadu naših in njenih nasprotnikov, da se otresemo nasprotnikov, da si sami primemo in držimo narodne naše pravice in se konečno v naš in državni prid združimo, to naj bode naša lastna stanovitna skrb med nami in vsaki vladi nasproti.