23. 6tev.
Tower, Minn.,	nuijnika, 1H92.
Ujetnik 1.
Pryi govor o Slovencih v angleškem jeziku.
slapovi Savice — pač pomenljiv kraj, tako ljub in drag veacemu slovenskemu srcu! Tu je kraj, kjer bil krščen prvi slovenski voj-
Je
Rev. J. M. Solnce proslavlja svojo domovino o priliki slavnostnega jubileja Rev. J. Trobca pred odličnimi dostojanstveniki.
Zanimalo bo čitatelje Am. SI., ako jjm podamo govor Rev. J. M. Svinca o Slovencih, kakor smo ga posneli po amerikanskih dnevnikih. Ko je naš zaslužen rojak g. J. Trobec obhajal lani 8. sept. 251etnico svojega duhovniškega delovanja, pozvan je bil pri banketu Rev. Solnce, naj napije Sloveniji, katera je rodila jubilanta. Rev. Solnce govoril je z velikim navdušenjem v prisotnosti nadvladike Ire lan d a, mil. opata dr. B. Ločnikarja in veliko odličnih gostov duhovskega in svetnega stanu. Govor dobro označuje mišljenje tukajšnjih duhovnikov.
Govoril je tako-le:
Pre vzvišeni nadvladika, milostivi opat, častita duhovščina!
Priznati moram, da si štejem v veliko srečo, da se mi nudi prilika izpregovoriti par besedij o Sloveniji, rojstni deželi zasluženega duhovnika, katerega danes zbrani proslavljamo. Da, -smelo trdim, da se ni še imenovalo ime Dornc, zublje iVe "S 1 o\"'c*ri i 11.1 nmc-rikanskih tleh pred bolj vzvišeno družbo, kakor je družba, zbrana kr« >g mize na današnji slavnostni dan.
Slovenija — predmet, rekel bi, je neizčrpen — Slovenija obseza toliko, da sem nekako v zadregi, kje naj začnem. Panslavist (ne versko, temveč politično) govoriti bi hotel o največjem narodu sveta, ker solnce ne zatone nikdar nad Slovenijo. Govoril bi o neizmerni deželi, katero je podelil Bog sinovom Slave, o deželi razprostirajoči se med Novajo Zemljo in Carji-gradom, od brandenburških poljan do ledenih kamčastih ravnin. Toda ne bom govoril o preobširni celoti, omeniti hočem na kratko o vejici mogočnega debla matere Slave, o narodu, katerega imenujemo Slovence ali Slovane v pravem pogonu besede.
Slovenci bivajo v prekrasni deželi severno od jadranskega morja do Julijskih alp. Deželo razkosali so nam tujci v različne male pokrajine, med njimi je samo Kranjska popolnoma slovenska. Razdelili so nas in krstili naše pokrajine s tacimi imeni, da bi tem ložje zabili, da smo sinovi matere Slave.
Kranjsko je najznamenitejša vseh slovenskih pokrajin. Nek slavni angleški potovalec jo je imenoval ,,raj Evrope." Julijske alpe, katere jo okroŽujejo na severu, ne morejo se sicer meriti v visočini s švicarskimi velikani, a vendar niso nič manj romantične od onih. V dolini, okroženi z najvišjimi vrhovi, preliva se v solnč-nih žarkih 9000 Čevljev nad morjem prvo čudo slovenske dežele, prekrasno bleško jezero z otokom, ki je bil posvečen pred davnim boginji Živi, sedaj ga pa diči prijazno belo svetišče prečiste Bogo-rodnice. Ne daleč od jezera so
riti s tevtonskimi rodovi od pamti- jugu in solnčnemu izhodu. Železno
voda. Ob jednem bil je pogreznjen kip boginje Žive v jezerske globine na veke. Tu je stal tudi narodov ljubljenec naš pesnik Pre-širen, vlivajoč divna slova v nesmrtni svoj epos,,Krst pri Savici." V ozadji jezera in slapa pa prodira oblake Triglav, katerega se pesniki spominjajo tako radi. Glava mu je zavita v megle, kakor bi ga bila groza gledati solze in jad zatiranega naroda.
Drugo čudo je slavnoznano cirk-niško jezero, kjer kmet orje, seje, žanje, lovi divjačino in ribe tekom leta. Vsake pomladi izginejo vode v par dneh v podzemeljske jame — in glej! — dno jezera se izpre-meni v zelene travnike in žitna polja. Jeseni pa naenkrat bruhne voda zopet iz podzemeljskih vodnjakov in kristalno vodeno zrcalo pokriva kacih 18 štirijaških milj širno ravan.
Tretje čudo je postojnska jama, najslavnejša jama sveta in najlepša od premnozih podzemeljskih jam, na katerih je Kranjska bogata.
Postojnska jama ima pet oddelkov. Prvi prostor zove se ,,veliki dom". Od desne proti levi ,,veli-cega doma" šumi veličastno reka Pivka. Ta oddelek ponaša se z obilico stoječih in visečih kapnikov. Znan je nad 600 let. Vhod v ostale oddelke odkrili so slučajno leta 1846ega. V jednem oddelku je skupina kamenitih podob in kipov, in do 200 čevljev visoeih kapnikov. Osobito pa se trije odlikujejo med njimi vrhu griča, kamor nas dovede cikcak speljana cesta, od todi ime griča: Kalvarija. Onostran Kal vari je odpira se našim očem čudo za čudesom. Tu so umetno zvite prozorne zavese in preproge, orgije, vodometi, slapovi, božji grob, gotsko svetišče, Tartar in nebrojno družili biserno lesketajočih se prikazni. Enkrat na leto razsvetle jamo z elektriko in prizor, ki se pokaže očem je ne-popisljiv.
Amerikanci proslavljajo naraven most v Virginiji, čudom bi se pa čudili, ako bi videli dva naravna mostova ne daleč od cirkniškega jezera, ki pač daleč presegata krasoto virginijskega.
V zvezi s temi čudesi, dovolite mi tudi omeniti Idrijo, drugi največji rudnik živega srebra celega sveta, kjer na stotine slovenskih sinov' dela pod državnim nadzorstvom v otrovanih rudnikih in zraven umira lakoto.
Slovensko ljudstvo. — Da, bili smo velik narod za kralja Sama, toda le 1,500.000 nas je še ostalo, drugi so bili pokončani po pritisku od severa. Ako se ozremo krog čez širne krajine, čez nekdanjo last naših pradedov, vidimo tuje obraze, in tuji glasovi zvene nam na uho — te krasne krajine bile so nekdaj naše dedinstvo, sedaj so le zabljene naše — gomile.
Naj li govorim o naši zgodovini? — Nimamo nobene. Vsekako pisali smo zgodovino družili narodov. Pisali smo jim zgodovino lastnimi solzami, z lastno krvjo. Severnim Slovencem bilo se je bo-
veka, hotečimi podjarmiti nas pod krinko kristijanstva. Posrečilo se jim je le predobro. Ali kako? Uveli so kristijanstvo, toda ne, dokler ni zadnji Slovanski junak padel zadet od tevtonskega kopja! Slovenci, živeči na jugu, odtegnili so se tacemu pokristjanjenju. Pri šla sta sv. brata Ciril in Metod — in zmagala. Brez prelivanja krvi pripoznala je cela pokrajina vero v križanega Boga. Ne govorim rad, kako se je ravnalo s Slovenci po strani cesarja sv. rimsko-nem-škega cesarstva. Dovolj bodi, ako omenim, da so nadvladiko Metoda zgrabili in vrgli v ječo v Pasavi od leta 871—874, in trije vladike njegovi sodniki, vladika pasavski, briženski in solnograški umrli so nenaravne smrti enega in istega leta. Toda prišla je blagovestni-kova zadnja ura. Sklical je še enkrat svoje otročiče in zbrali so se krog njega poslednjič. Tri dni in tri noči so čuli in molili ž njim in izročil je konečno svojo blago dušo v Stvarnikove roke.
In sedaj se začin tožna zgodovina. Vladike in duhovnike iztirali so, in utrjeni gradovi so zrasli po gričih cele dežele, kakor goba po gorkem dežji. Ljudstvo bi imeli prekristjaniti, a čujte kako?! Zaplenili so mu posestva in začeli iftu oznanjevati evangelij ljubezni v slabi srednjeveški latillSvJhii. Razvaline gradov po Sloveniji ne pričajo o nekdanji slavi in moči kot na Irskem, ampak o solzah in vzdihih.
(Dalj« nil III. strani.)
[Pri mestnih volitvah] v Šent Paulu, glavnem mestu države Minnesota, zmagali so 3. t. m. Republikanci prvič od 187*2. leta. Ool. F. P. Wright, Republikanec, je bil izvoljen županom z večino 3792 glasov proti dosedanjemu županu Demokratu, R. A. Smitliu. Tudi v obeh mestnih zbornicah bodo imeli republikanci večino v prihodnjih dveh letih.
[Umrl je] pater Stanislav, poslednji izmej četvorice Benediktincev, ki so prvi prišli v to deželo, 3. maja t. 1. v Pittsburgu Pa. Naj v miru počiva!
[Iz Rio Janeiro] se poroča, da je dne 13. pretočenega meseca umrlo 145 ljudij na žolti vročici.
rudo omogočeno bode tedaj prevažati po mnogo krajšem potu na Zgornje jezero, kakor sedaj po naši stari železnici Duluth & Iron Range.
[Biwabic in Nichols] sta dva imena, po katerem so bosta dva nova mesta na Mosabi imenovala.
[Utonila sta dva dečka.] Prvega majnika je na Two - Harbor ob Zgornjem jezeru utonil Wilfred Belland, 8 let star. Igral se jo na mostovji luke jezera ter padel v 12 čevljev globoko jezero, iž katerega so ga čez pol ure na pomoč poklicani sosedje potegnili, toda ni ga bilo več mogoče k življenju obuditi. — Drugi deček je ravno na isti način zadnjo nedeljo ob Willow-River na Vermilion-jezeru utonil. Bil je rodom Francoz in se zval Franc Paradis.
[V Waconiji] bodo odkrili dne J 7. junija t. 1. neki ,,vojaški spomenik". Spomenik je iz belega bronca izgotovljen ter je 25 čevljev visok in stane 2000 dolarjev. Odkritja spomenika udeleži se tudi precejšnje število veteranov.
[V Little Falls] sklenili so ta-mošnji meščani dovoliti vsoto 25.000 dolarjev v sezidanje nove, čveterorazredue šole.
[lV/.ar. | Cyota. Bratom Peterson v Oikago spadajočil Elevator je popolnoma pogorel. Škode na pohištvu čez 3000 dolarjev, katero je pa bilo za 1500 dolarjev zavarovano.
[Iz Pembine, sev. Dakota] se poroča, da je nopoznat mož nlomil v kuhinjo? gospo doner in ji prizadel hud udarec. Predno pa jo je morilec napal, izrekel je, da je poslan od njenega moža. Gosp< so nezavestno vzdignili, katera pa bode po izreku zdravnikovem baje v kratkem okrevala. Nekega, v to sumnega človeka, katerega ime pa nam ni znano, odvedli so v zapor.
[Fort Madison.] Ob Revere Mo. nastala je dne 6. majnika zvečer velika nesreča na železnici. Vesti-bulni ekspresni vlak iz Kalifornije, ki dojde vsakega dne ob lOih zjutraj v Čikago, stopil je iz tiru poleg nekega potoka, ki je ravno j ako močno narasel. Prizor bil je nepopisljiv. Smrt je našlo osem oseb. Ostali so manj ali več poškodovani.
pred dotičnimi uradniki. Vse družine so bile dobro preskrbljene s pitnino za potovanje v državo Michigan, kjer je mnogo Nizozemcev naseljenih. Izseljenci te vrste, naj si bodo katerekoli narodnosti, so nam vedno dobro došli. — Oni ne pridejo kot berači. — Pridejo sem iskat novega domovja in hočejo tu ostati. Bogastva ne prineso v deželo, pač pa pogumno srce in pridne roke — in za take ima Amerika, hvala Bogu, še vodno dosti prostora in kruha.
[Lepa oporoka.] Gospodičina Emily L. Harper, ki je pred kratkim v Baltimoreu Md. umrla, volila je $1500 indijanskim misijo-nom in $5000 katoliškemu vseučilišču v Washingtonu, D. C.
[Združene države] poslale bodo v kratkem zopet ladijo živeža stra-dajočim Rusom.
[Mesto Ely] pričakuje novo železnico proti solnčnemu izhodu, katero ima baje v kratkem dobiti. Izpeljana bode na Port Arthur preko Kanadi z imenom: Port Arthur, Duluth & Western, R. R. Potem se bodo tudi todi odpirati pričeli silno bogati rudniki proti
Novice iz starih dežel povzamemo iz ,,Mira":
[Kranjsko.] Vrhniško društvo katoliških pomočnikov prejelo je podporo 150ih goldinarjev. — V Ljubnem pri Krškem je začela goreti Bobnarjeva koča. Mož in žena sta so rešila; ona se domisli, da ima 400 gld. v skrinji in zato je šla nazaj v hišo. Goreča streha se je nanjo podrla in jc zgorela s skrinjo vred. — Lepo monštranco so dobili v Stranjah nad Kamnikom. — V Malem Trnu ubil jo svojo mater Franc Jerovc. Ubil jo je na poti, ko sta šla v cerkev ter jo pokopal v bližnjo hosto.
[Koroško.] Tu je še vodno huda Slovencem, kateri so pa'iiebiiiah Ijivi v svojem pričetem delu. Slava jim! — Železnico napravili bodo iz Trbiža v Rajbelj. — Slovensko pevsko društvo snujejo v Celovci.
[Štajarsko. | Celjski Slovenci si bodo priredili kopališče v Savinji. — Južno-štajerska hranilnica je imela pretočeno leto nad jeden milijon goldinarjev prometa. — V rudniku pri lvazazah poleg Celja so ae plini vžgali; on rudar se je zadušil, dva sta hudo poško-vana.
[Primorsko.] Shod so imeli v Dornbergu zavolj železnico skozi Vipavsko dolino, ki jo želijo inieti. — Pevsko društvo snujejo pri sv. Magdaleni v Trstu.
[V Evropi] je bil prvi majnik še dosti miren. Uzrok temu je, da so bile vlade pripravljene vsako delavsco razgrajanje brezobirno zatreti z orožjem.
(Tretji obči avstrijski katoliški shod] se bode sešel v Lincu mesca oktobra.
■V" STORE
THE HEW YORK CLOTHING
Company
je dobiti ta teden:
Moške hlače po........50 cts.
Overalls (povrhne hlače) po 20 ,, Rudarske škornje po.. $1-25 ,,
Pridi in oglej si!
Spoznal bodeš, da prodajamo po najnižjih cenah.
Glavna zaloga sukna.
Najboljša obuvala za meščane in rudarje, fine srajce, spodnjo obleko in ovratnike (neckties) in dr. dobiš po najnižji ceni po različnosti blaga pri Anderson & Korb — Elv
THE BOSTON
je pripravljen bojevati se! To pomenja, da le on zniža cone in tako pomaga ljudem.
Mnogo mičnega branja in krasnih igrač po naj nižji ceni pri J D. Murphy.
Velika kupčija z žepnimi urami z llerimi biseri in okrovi, iz pristnega srebra, je pri A. Rohrer-ju, juvelirju na Main Street.
TOWER	-	MINN.
Overalls!
Povrhne hlače po najrazličnejših cenah in kakovosti blaga jo dobiti pri
TlIE BOSTON.
Pridi in pazi v čem ti zamoremo postreči: Mi imamo največjo zalogo v mostu in prodajamo po najnižji ceni.
Anderson & Korb, Ely,
[Parnik ,,Veendard"], kateri jc te dni iz Rotterdama priplul v New-Yorško luko, pripeljal jo seboj jako kozmopolitično družbo. Po narodnosti so imeli Nizozemci (Holandčani) večino. V manjšini so bili pa zastopani naslednji narodi: Švedi, Norvežani, Danci, Francozi, Nemci, Lahi, Poljaki,
v
Cehoslovani, Slovenci, Hrvatje, Madjari, Arabci, Sirci, Grki in švicarski Romanci. Mej nizozemskimi družinami si zapazil več ko dva tucata družin, ki so imele po osem in še več otrok. Jako mično je bilo gledati, ko so družine v pisarnah za vpisovanje (registracijo) razvrstile svoje otroke po starosti. Kakor piščali pri orgijah stali so bodoči državljani ameriški
Podpisani priporoča svojo, slovenskemu občinstvu dobro znano gostilno vsem v Ameriko prišlim, kakor tudi v Evropo se v racaj očim Kranjcem, koje zrni raj izvrstno in po najnižjih cenah postreže.
Kazan tega prodaja tudi sloveii-sko-angloško slovnico za samo-pouk v angleščini po 40 centov komad in tudi več družili slovenskih poučnih in zabavnih knjig.
Da vsakteremu dobro postrežem, dokazuje okolnost, da stojim z v obče znanim gospodom Pavlinom v Ljubljani v zvezi
D. BLOETE
116 Greenwich Str. New-York.
[Na Francozkem] bila sta anarhista Ravachol in Simon obsojena na dosmrtno ječo. Ljudstvo je jako razburjeno zavoljo tako majhne kazni. Sploh pa anarhisti na Francozkem niso več varni; prebivalci so sklenili vsacoga anarhista prav po amerikansko ,,linčati", ker se jih sodnija boji obsoditi k smrti.
[Rim.] Papež bode baš imenoval odsek, ki bo določil na kak način bi se Vatikan najvredneje udeležil kolumbijske razstave v Oikagi.
[Iz Laškega] se poroča, da se je kralj prostovoljno odpovedal tisoč liram v korist prazni blagajnici.
Ol>lolce
za ta čas najbolj primerne!!
V tem presežemo drugo pro-dajalnice. Spomladanske moško obleke po — in višje.
THE BOSTON.
20 UR v orehovih ali hrastovih okrovih, ki bijejo vsake pol ure in vsako uro, prodaja po £ 3.80 Rohrer's Jewelry Store, Main St.
v	>
Hlače
vsakdanje noše po 65 ct. se dobijo samo pri THE BOSTON.
Pojdi k J. D. Murphy po zabavne gosli, piščalke ali orgljico nasproti ,,National-Bank."
CERKVENI KOLEDAR.
MAJ All mi IMI1032.
Dnevi
Godovi in nedeljski evanvoliji
21 [ Sobota	Valons, m.; Feliks	Kant.	
	Jezus uči o moči molitve.	Ja.-i. 16.	
22	Ned. B
23	Pondoljok
24	Torek
25	Sreda
26	Četrtek
27	Petek
Križevo.
5. povelik. Helena, dev. Deziderij, šk.; Andrej Bob. Marija Dev., pom.; Ivana Urban (Vrban), p. Kristusov V11 o b o h o d; Filip N. Magdalena Pac., d.; Janez, p. m.
Cerkvena poročila.
—	Preč. g. John S. Micliaud je imenovan pomožnim škofom častitljivemu starčku škofu Louisu de Goesbriandu v Burlingtonu, Yt. — y,Amerikanski Slovenec" prinaša lepe cerkvene govore zasluženega škofa de Goesbrianda v slovenski prestavi.
—	Nadškof v Quobcc-u, Can., je ukazal dvo katoliški cerkvi v v okraju Komourska zapreti, ker so se vsi ondotni prebivalci izselili t Zjedinjene Države,
—	V St. Paula, Minn., so štiri največi katoliške fare v rokah po-znatih slovenskih misijonarjev, dokaz, kako visoko ceni slavni nadvladika Ireland naše slovenske rojake. Fara sv. Frančiška Šaleškega šteje 500 družin. Njen župnik je č. g. Janez N. Stariha. — Ustanovil jo je z velikim trudom
1. 1883. Fara sv. Matevža, ki šteje 400 družin, ustanovil jo č. g. A. Pluli leta 1880. — Njen sedanji župnik je Č. g. Ivan Metod Solnce. K fari sv. Nože, katero je ustanovil 1. 1887. č. g. Jakob Trobec, spada največ družin — nad 600. Najmlajša jo pa fara sv. Bernarda s tri do štiri sto družinami, katero jo leta 1S90. ustanovil č. g. Anton Ogulin. — Katoliško življenje se l(-po razvija v glavnem mestu Min-nesote, ker slovenski gospodje misijonarji zložno delujejo. To se je tudi pokazalo v prete č snem postnem času. Po vseh štirih ce.k vali priredili so 40urno pobožnost na čast presvetemu Rešnjemu Telesu ter lepo drug drugemu pomagali. Pobožno katoliško ljudstvo je kar tekmovalo pri udeležitvi lepo po-božnosti in krašenji cerkva. Po vseh omenjenih cerkvah imeli so po tri clni presv. Rešuje Telo izpo stavljeno z veliko sv. mašo zjutraj in z govorom in blagoslovom. — Zvečer z malimi izjemami so vsi verniki opravili svojo cerkveno dolžnost in v milosti Božji poli veselo Alelujo o Veliki noči.
—	Mil. g. škof James McGol-ric-k iz Dnlutha, Minn, je v odsotnosti prevzv. nadškofa Irelanda pretočeno nedeljo posvetil irsko katoliško cerkev sv. Vincencija Pavljanskega v St. Paulu, Minil. Proč. gosp. Jakob Trobec je imel veliko sv. mašo, pri kateroj sta muazistirala č. gg. Martin Mahony in naš rojak Anton Vilman.
Lep dokaz, da naši Slovenci še niso tako sprideni, kakor jih nekateri črnogledci slikajo v raznih slovenskih listih so nam naši rojaki v Sterling Run-n v okraji Cameron, Pennsylvania. V tem oddaljenem zagorskem kotičku je samo ona slovenska hiša in v tej šteje Ame-rikanski Slovenec pet naročnikov. Vsa čast Sterling Runčanom'.
—	Collegevillo: Č. g. Vine.me je zadnji ponedeljek odšel po slovenskih misijonih. Najprvo se je podal v Red Jacket, potem v Colorado. Najbrže bode kako tri mesece potreboval, prodno bode tako zelo raztresene Kr&njce zamogel z najpotrebnejšim dušnim živežem
preskrbeti. — Naš mil. g. opat povrnil so je Gega majnika izPen-silvanije.
—	Mil. g. nadopat v Št. Vin-cencu obhajal je 251etnico svojega mašniškega stanu. Navzoč pri tej slovesnosti bil je mil. g. opat.
—	Dva naših duhovnikov, č. g. Paul in Krizostom bi bila kmalu utonila na otocili Bahama. Hvala Bogu, da je še bila sreča pri nesreči. To bi bila zopet huda ran i za nas, leer nam duhovnov vedno pomanjkuje. — Dijakov imamo letos toliko, kakor nikdar poprejšnja leta.
Peta nedelja po Veliki ii oči.
Vrednost maše. — Abrahamova daritev. — Spomin živih. — Spomin mrtvih. —Sv. Peter Damjan.
Nikjer v novem zakonu se nam ne priporoča molitev jasnejše in z večjim povdarkom kot v današnjem evangeliju svetega Janeza. (XVI. 53—30) :
Tisti čas jo Jezus rekel svojim učencem: Resnično, resnično vam povem: Ako boste Očeta kaj prosili v mojem imemu, bode vam dal. Do zdaj niste ničesa prosili v mojem imenu. Prosite in prejeli boste, da bodo dopolnjeno vašo veselje. To sem vam govoril v prilikah. Pride ura, da vam no bodom več govoril v prilikah, ampak ozna-njeval vam bodem očitno Očeta. Tisti dan boste prosili v mojem imenu: in vam no rečem, da bo-dem jaz prosil Očeta za vas. Zakaj Oče vas sam ljubi, ker ste vi mene ljubili in verovali, da sem jaz izšel iz Boga. Izšel sem iz Očeta in prišel sem na svet; zopet zapustim svet in grem k Očetu. Reko mu učenci: Glej, zdaj govoriš očitno in no praviš nobene prilike. Zdaj vemo, da veš vso in ne potrebuješ, da te kdo vpraša; zato verujemo, da si izšel od Boga.
sina, a glej! angel j iz neba mu veleva ne dotakniti se mladenča. Težko bi si mislil čudovitejše daritve, kakor je bila Abrahamova. V plačilo veliko gorečnosti in pokornosti naznani mu Gospod po angel ju: Prisegel sem sam pri sebi, reče Gospod, ker si storil to in nisi priza nesel radi mene svojemu jedinoro-jenemu sinu: blagosloviti te hočem, pomnožil bom tvoj rod kakor zvezdo na nebu in pesek na morskem pobrežji, v roke ti bom dal sovražnike in v tebi bodo blagoslovljeni vsi narodi na zemlji, ker si slušal moj glas. (Gen. XXII. 10—IS).
Naš veliki duhoven nažrtveniku katoliško Cerkve je ,,svet, nedolžen, nezmotljiv, ločen od grešnikov in višji kot nebo." (Heb. VII. 26). ,, Vsa dobra dela", pravi M. Vianncv, arski duhovni pastir, niso tolike cene, kot da-•itov sv. mašo, ker dobra djanja so delo človeka, sv. maša nasprotno delo božje... Mučeništvo je primeroma nič, le človek daruje svoje telo, pri maši pa daruje Bog človeku svoje telo in ... Bog gleda na žrtvenik: ,,Ta jo moj ljubi sin," pravi, nad katerim imam dopa-dajonjo. Ničesa no more odbiti zaslugam daritve te žrtve. Ko bi dovolj verovali, videli bi Boga skritega v duhovniku kakor luč za steklom.
Velika jo milost in blagoslov in blagoslov, za katerega prosimo pri maši z daritvijo, ker lahko rečemo, da postane vsemogočni Bog naš dolžnik, ko mu darujemo mašo. Če so žo poplača v nebesih kupica vode, ako jo damo v imenu Jezusa, koliko bolj so smemo zanašati povračila, ko darujemo sv. Trojici'kri božjega Sina?
,,Kdor je pri maši", pravi bv. Gregorji, ,,pro3t je mnozegazlain nevarnosti," in po sv. Avguštinu, ,,no umerje nagle smrti, kdor'-' f-j-f endar vsprejel, ko ga je Peter bo-
Naš Gospod priporoča moliti aposteljnom in jih graja, da niso še prosili v Njegovem imenu, ker On ljubi ljudi, ker jo njih Stvarnik in Odrešenik. Veseli ga da občujejo ž njim v molitvi, kakor se veseli i mati, ko ji otroci zaupno potožijo svojo potrebe. On hoče, da ljudje molijo, kajti broz molitve človeštvu ni rešitve in še več, brez molitve bi bilo zaman odrešenje našega Gospoda. Moliti pa moramo vedno in povsodi, saj Bog je vedno pripravljen poslušati nas, najplo-dovitejši način molitvo pa je daritev sv. mašo.
Vrednost ceni se v prvi vrsti po osebi in po gorečnosti darujoče osebe. Na božjo besedo vzame Abraham seboj svojega j edino rojenega sina. Naloživši mu na rame drva za žrtvenik gre ž njim na goro Morijo. Tam naredi žrtvenik in naloži nanj drva. Na to zvežo ss-o-jega sina in ga položi nagromado. Že zavzdvigno meč, da bi zaklal
v pogubno žrelo, ali bi ga ne skušal oteti? Trpeče duše ti pa niso tujo. Prijatljice božjo so, nekatere so ti v sorodu po krvi nasvetu, ali pa po prijateljstvu. Si li gluh njih prošnjam? — ,,Usmilite se me, vsaj \i, o prijatlji, ker roka Gospodova je na meni!" —
Moliti moramo za nje, ker molitev jim krajša trpljenje in pomaga vstopiti v prostor življenja, luči in miru. Sv. Jerom pravi: ,,Duše v vicali za katere molimaš-nik pri maši, med mašo, no čutijo nikacili boločin!" Isti svetnik trdi, da je po vsaki maši veliko duš rešenih iz vie. Znani č. Vianney pripoveduje, kakor mu je navada, prav priprosto to-le:
,,Pobožon.duhovnik je molil za svojega umrlega prijatelja. Kakor je bilo videti, odkril mu jo Bog, da je njegov prijatelj v vicali. Kar mu pade v glavo, da za svojega prijatelja mu pač iu moči boljega storiti,kakor darovati mašo za njegovo ubogo dušo. Ko je prišel do posvoČevanja vzel je sv. hostijo v roke iu rekel: ,,0 sveti in večni Oče, sedaj menjaj va. Duša mojega prijatelja v vicali je Tvoja, jaz pa imam v rokah telo Tvojega Sina. Veš kaj? Ti izpusti prijatelja, a jaz Ti darujem Tvojega Sina z vsemi zaslugami njegove smrti in trpljenja." Ko je povzdvigoval, videl je dušo svojega prijatelja iti proti ne-besu v blesku večno slave. Glejte moji otroci, ako hočete česa od Boga dobiti, storite i vi tako!" —
Ni povsem treba opominjati pobožnih kristijanov, da bi darovali maše za duše v vicali. To dejanje ljubezni jim je ljubo, ker vedo, da jim bodo baš to dejanje skrajno blagodejno, ker duše v vicali, ko pridejo v raj, bodo gotovo molile za nje. Sv. Peter Damjan je bil že v zgodnji mladosti zapuščena sirota. Jeden njegovih bratov ga je
spodobno pri maši".
Prosimo tedaj pri maši in dalo se nam bode. Co mogočna Mati Odrešenikova z nami in za nas, zagotovljeni bodimo, da nas Bog usliši. Pa če pomislomo, kako veličasten in dragocen je naš Duhovnik in Daritev, reči moramo: spo-kornost in dobra dejanja svetnikov z molitvami angeljev in sv. Device niso nič v primeri z mašno daritvijo.
Cerkev ve dostojno ceniti vrednost sv. mašo in daruje jo po ma-šniku,, za blagor celega sveta, za žive in mrtve, da bi bili dnevi našega življenja mirni, da bi se rešili večnega pogubljenja, da bi bili prišteti družbi izvoljenih.
Dasi jo skoro vsaka beseda ali djanje duhovnika pri maši molitve ali pa spodbuda k molitvi, moremo posebno goreče moliti pri ,, spominu živili in mrtvili." Spomin živili pride koj za predglasjcm. Kdaj je ta del maše ni toško spoznati. Pri oltarji stoječi duhovnik sklep« roke pred soboj in molče nekoliko časa priporočujo Bogu posebno one osebe, za katere daruje daritev. Tedaj se spomnite i vi oseb, za katero posebno želite moliti.
Mašnik se spomni dalje pri maši ranjcih. Moli sploh za duše umrlih, v prvi vrsti pa so spominja udov svoje župnije in župnijskih sosedov.
Moliti moramo za duše v vicah, kajti grozno so njih bolečiv.e. čistijo se v ognji in ta ogenj je kakor se v obče misli jednak peklenskemu ognju, njih trpljenje pa presega vsako zemsko trpljenje. Moliti moramo za duše v vicah, ker so ločene od božjega obličja po katerem koprno z nepopialjivim hrepenenjem. Moliti moramo za trpeče duše, ker nas veže in nagiba ljubezen k temu. Ko bi videl nesrečneža, morda očeta, sina,vrženega
lan-prosil, da bi mu ustrpel dati skromne potrebščine za življenje. Mladi zapuščenec prihranil si je nekaj borih novcev in dal jih duhovniku, da bi daroval mašo za duše v vicah. Krvavo je potreboval sam denarja, pa zdelo so mu je veliko bolje obrniti ga za blagor ubozih trpečih duš. A glejte, od tega požrtvovalnega čina šlo mu je nekako vse po godu. Vzel ga je pod streho drug brat, ki je ž njim ravnal še precej človeško. Ta brat ga je dal v šolo za duhovski stan. Kasneje je postal kardinal in jasna zvezda katoliške Cerkve.
V evangeliju današnjo nedelje slišali smo Gospoda govoriti svojim učencem malo pred svojim vnebohodoni: ,,Do zdai niste ničesa prosili, prosite in prejeli boste!" Brezdvojbeno mnogo nas zasluži, da bi ga nagovorili s sličnimi besedami: Do zdaj nisi prosil, molil zase, nisi molil za duže ranjcih. Zdaj moliš lahko, ako poslušaš sv. mašo, ali pa če jo sam daruješ. Ko je rekel Vzveličar aposteljnom: ,,Prosite in prejeli boste," imel je iti v nebo in pričeti večno slavo in srečo! Tudi mi bomo kmalu vstopili v hišo večnosti. Lej, kako lahkotno molimo za se, za vse žive in mrtve! Amen.
Skupno pastirsko pismo avstrijskih škofov
čitamo lahko v dunajskem ,, Vater-landu" od besedo do besede. Pravici nazivlja omenjeni list. pastirsko pismo resno besedo v resnem času. Izrazi so resni, jedrnati. Živo pre-dočujejo vdeleženci zadnjega škofovskega shoda nevarnosti, ki preto najvišjim interesom človeštva, s krepkimi besedami slikajo vničujoče delovanje protikrščanske
propagande in odločno zahtevajo pripomočkov za obrambo.
Med krščanstvom in krščanstvu sovražnem sv etu je treba izbojevati boj na življenje in smrt; v tem boju se gre za temelje, na katerih sloni človeško blagostanje; za državne, družbene, verske in nrav-nostne, vsiljuje se nam novo divja-štvo. Bojevati se nam je za najsvetejšo stvari človeštva proti napadom nekrščanskega sveta. Kedo je sposoben za tak boj?
Mlačne in lene duše ne, pač pa verni katoliki, ki žive in delajo po veri. Take vzgoji seveda le sv. cerkev, če se ji tesno pridružijo in se poslužujejo njenih zveličalnih resnic in pripomočkov. Cele katolike rabimo, vsako polovičarstvo, vsako razkolništvo, vsako osebno omahovanje med svetom in cerkvijo je škodljivoj Kedo jo poklican sodelovati pri velikem delu korščanskega prerojenja? No vsak, ki ima vedno na jeziku besede ,,krščanstvo" in ,,krščansk" ampak ,,le oni jo sposoben pomagati pri grajenju božjega kraljestva, ki se trudi, ono najprej zgraditi v svojem srera."
Pastirko pismo razlaga o važnosti delovanja cerkvenih društev. Cerkvena društva so ona, ki so pod cerkvenim vodstvom in ,,le takrat bodo ta društva delovala plodono-sno, ako so udje pravi katoliki." Škofje žele, da bi takih društev ne manjkalo v nobenej fari, kjer ni zapreko za ustanovitev; ,,avsi udje crkvonih društev naj so goreči katoliški kristjani, da sprejmo od cerkve blagoslov in blagoslov tudi razširjajo." Priporočajo tudi večje rodne katoliške shode, za katere so sv. Oče toliko vneti.
Govorečo družini, kot,,predšoli za delo večnega zveličanja" se obrne pastirsko pismo na krščansko vzgojo in šolo. Vzgoja, ki na vprašanje po smotru in namenu človeškega bitja, nič ali lo zmedeno odgovarja, ne moro biti prava, najmanj za katoliškega kristjana; z domačo vzgojo mora sodelovati šola in buditi v srcu krščansko mišljenje.
Škofje gorko priporočajo vernikom, naj podpirajo katoliško časnikarstvo: ,,Povsodi po katoliški Avstriji hodi častna dolžnost katolikom podpirati katoliške časnike!.. Duhovni in posvetni naj se združijo da ustanavljajo in vzdržujejo časnike, kateri speljujejo nalogo, ki jo sv. Oče nalaga katoliškim listom.
O delovanju cerkve na socijal-nem polju, pravi, da je njena glavna naloga oživiti v srcu delavcev krščansko mišljenje, vero in upanje. Delavcu hoče pripomoči do zemeljskegrf blagostanja in k temu še dodati vredneji kapital pravičnosti in krščanske ljubezni do bližnjega.
Vedno neznosnoje in negotovo stanje poglavarja sv. cerkve pripravlja vernikom vedno skrb; morajo tedaj zahtevati: ,,prostost za najvišjega pastirja v izvrševanju svoje sv. službe, tedaj tudi popolno in pravo neodvisnost od vsake druge posvetno oblasti." Škofje se spominjajo sramotnih dogodkov, katere je vprizorila ,,druhal nevernih prekucuhov," ki je oropala sv. Očeta še te tolažbe, ,,da ne more sprejemati na stopnicah svojega prestola udano&ti svojih otrok."
To so glavne misli. ,,Vaterland" dastavlja: ,,Dabijih pač povsodi razumeli in volno sprejeli; naj bi resno gojili krščanstvo, ki je ute-melno v živem notranjem prepričanju; naj bi se vsi udje sv. cerkve obvarovali pred svetnim duhom in bili polni cerkvenega duha; naj bi se pač vsi otroci cerkvi, svojej materi, pridružili v pokorščini in ljubezni."
Na Svetili Tišarjih.
l)alj<' iit konec.
m.
H	v^B.
Ugasnile so svitlc nebesne z*-zde. Zatemnila je bleda luna in! perotih jutranje meglico pripl" je Zgodnja Danica. Tiho mirno,, vse. Omagale so trudnim romarji moči in tiha noč jih je zazibal« sladkomilo spanje. In poneslo-jih sanje tje v dragi rodni kraj, ljubljenim svojcem. Sveta mili' je razlita po obličji vitolase deklic-liki gorska vila spi na mc$ tratini.
Zvon cerkveni zapoje. Mahom; je vse živo. Otroci, starčki, ml' denči in dekliči, vse jo najedonkfl pokonci. Žarki jutranjega sol»1' prekrasno obsevajo ogromno g' rsko skupino. Lahno megle, ki razprostirajo po dolinah, le še p1' večujejo krasoto, katero razširjaj zlati solnčni žarki: Daleč tam i dolinice pa šo sliši rog nedolžncg pastirčka, ki je opravivši jutrauj1 molitev prignal črodico na pašo Sveto tihoto, ki vlada.krog njeg"' moti le zvenečo njegovo petje " trobenje; mnogobrojni hudournik in slapovi blišče se v zlatih soln^ nih bo'jah. Milobno zvoni šumenji potočkovo, gorski studenček ljubko šumlja po skalah. Kot čarovit® pravljice zveni skakljanje njegovo-Glasovi zvonov poveličujejo cerk veno slovesnost strinjajoč se ' čarno harmonijo s krasoto narft*1 in napolnjujoč srca vernikov z n°' izmerno srečo. Divno se žari solnčnih žarkih križ, katerega j( baje postavil predrzni lovec n' vrh visokega Snežnika. V doli"1 tam po ravnem polji pa ubog1 kiAetič koraka za plugom, veso'1 škorjanček mu peva jutranjo peS' mico. V vsej svojej krasoti bliš^1 se krasni, žal, potujčeni Trb$ Kdo more popisati vso krasot*?' Kdor se ne čuti srečnega tu, tem" ni pomoči.
IV.
Poletno solnco hudo pripeka Nemo stoji svetišče, nikogar več v njem. Odšli so oni, ki so š° prej nekoliko urami pošiljali tu vroče svojo molitvo proti nebu-Otožno odmeva udar cerkven0 ure. Gorski vrhovi žalostno zro n'1 cerkvico. Zdi se, kakor bi se jii" tožilo po pobožnih množicah, 1° so bile tukaj zbrane. Ros, v£» okrog je kakor mrtvo! Le planin ski orel mogočno kroži v zračili!* višinah in gorsko ptice sedajo 11» razhojena tla.
V podgorskih krčmah v obližju Trbiža zbrano so pa pri kozarcih hladnega piva družbe veselili romarjev. Utrujeni so prišli z gore po skoro triurni mučni hoji; trebfl torej, da nekoliko počijejo in so okrepčajo predno jo mahnejo proti domu.	J. J.
Premog velik podzsmljskt zaklad.
Ker ,,Amerikanski Slovenec" mnogo omeni od enega ali drnzegfi podzemljskega zaklada, morda bi mu bilo vstreženo, ako omeniiu tudi nekoliko o premogu, pri katerem veliko število naših rojakov lepo novce prisluži.
Izmed 44 Združenih držav na-liaja se 29 držav, v katerih se premog koplje. Pred nekaj mesci izdan je bil Census Bulitin iz česar jo razvidno, kakor New-Yorkei' Staats Zeitung poroča, kako ta industrija napreduje. Skupni račun od leta 1880. je kazal, da se je v istem letu izkopalo 71,336.582 ton premoga. Koncem leta 1889. p» 140,747.591 ton, skoraj polovico več.
„Amerikanski Slovenec."
Entered at the Post Office at Tower, Minn., ub second-class matter, April 7, 1892.
NAROČBA na ,, A. b. '
Prvi in edini Slovenski časopis v Združenih državah Severne Amerike izhaja vsak Petek in velja za celo leto s poštnino vred za vse Združene države in Kanada po §2.50 (dva dolarja in pol,) za Evropo pa po §3.00 (tri dolarje) ali 6 gld. a. v.
Znižana cena.
Ako pa kedo denar za pet oseb skupno pošlje, se jim po pol dolarja cena zniža; za pet naročnikov se tedaj plača samo §10.00 in za Evropo §12-50 ali 25 gld. a. v.
Naročnina se ima plačati po postavi naprej, pošlje naj se z na-ročbo vred v pismu. Na pismo je treba kolek (stamps) pritisniti in naslov natančno zapisati n. pr.
V. Rev. Jos. F. Buh,
Amerikanski Slovenec,
Tower,
St. Louis Co.,	Minn.
U. S. Amerika.
,,U. S. Amerika" samo tisti pristavijo, kateri iz Evropo pišejo.
AMERIKANSKI SLOVENEC.
The only Sloveuic newspaper in the Uuited States, published every Friday at Tower, Minn. Subscription price for one year for United States and Canada, §2-50; for Europe §3-00.
OKNA NAZNANIL IX OGLASOV
v- a 13 vrstic '"Brevier" (square palca.): Eden teden 8;0'7"> Tri mesece $(>-00 Dva tedna 1-25 Sest mesecev 11-00 Eden mesec 2-00 Devet " 13-00 Dva meseca i!'30 Eno 1.-to 18 00
Pri večjih oznanilih (oglasili) precejšen rabat. Oznanila naj ye blagovolijo plačevati naprej.
A D VEIIT ISIXO-lt A TES.
One -'Square" (12 lines "Brevier" or H inches):
Three months $0-00 Six months 11-00 Nine months 15 00 One Year 18 00 Considerable rebate on large advertisements.
All advertisements must be paid strictly in advance.
Jos. F. Buh,
Editor and Publisher.
One week 80 75 Two weeks 1 25 One month 2 00 Two months 3-50
V državah California. Oregon in Michigan se ta zaklad zmanjšuje, v vsili družili pa vedno narašča. V letu 1880. so ni nič kopalo v Indian Terrotory in Now-Mexiki, ali lota 18S3. pa v prvo že 752.832 ton v drugo pa <186.983 ton.
Veliko bolj pa narašča v bolj južnih državah, tako n. pr. se je izkopalo v Alabama 1880. 323.972 ton, 1889. 3,378.484 ton, West-Virgina 1880. 1,829.844 ton 1889. 6,231.889 ton, Tennese 1880. 4,95.131 ton, 1889. 1,925.689 ton.
F. F.
Ker se pa Amerikanski premog ne izvaža v druge dežele, je razvidno kako Amerika napreduje z razno industrijo, pri kateri je potrebno mnogo strojev, katere slap goni.
Največ premoga jc v državi Pensilvaniji. V 867 jamah je bilo koncem leta 1889. —179.009 mož v delu in so 81,719.059 ton premoga v promet pripravili.
Nato pride Uinois z 12,104.573 ton in 19.343 delavcev. — West Virginina 6,231.880 ton z 9.478 delavci. Nato pridejo druge manj bogate države po vrsti: Iowa, Ala-bana, Maryland, Indiana, Missuri, Kentuky, Colorado, Kansas, Te-neso, Wyoming, Washington, Virginia, Indian Terretori, Now-Me-xiko, Montana, Arkansas, Utah, Georgia, Nortk-Carolina, California, Oregon, Texas, Michigan, Dakota in Nebraska.
Nadaljevanje uvodnega članka.
In nato so pridrve turški divji, razbojniški napadi. Nad 200 let smo morali braniti celo Evropo napadov Muzelmanov. Dočim so naši severni sosedje polegali na medvedjih kožuhih in srebali pivo, stražili smo mi s cepci, vilami in sekirami. Tisoči najplemenitejših slovenskih sinov so prelil i svojo kri za Krista in križ. Njih imena zaman iščeš v Rimskem martirolo-giju', toda ona se žare kot jasne zvezde v knjigi življenja.
No, navzlic vsem našim sovražnikom smo tukaj, dasi le ostanki plemenitega naroda. Tukaj smo, da pričamo prod nebom in zemljo o krivicah storjenih narodu, kateri ni zakrivil ničesa.
Le črnotemni oblaki so viseli nad Slovenijo dolga stoletja.
Le enkrat, pa le za kratek čas zasijala je zvezda rvobode na sinjem slovenskem nebesu, in njeni mili žarki so prodrli do najmanjše gorske kočico zatiranega naroda. Bilo je 1. 1848ega. Toda blesteča se zvezda skrila so je kmalu zopet za oblake, bolj črne kot, poprej.
Sedaj ne preostane druzega kot upanje —toda ta nadeja mora biti zakopana globoko v slovenskih prsih, kajti smrtna kazen nesrečnežu, kateremu bi taka beseda kakor ,,svoboda" vala iz ust. — Mi nimamo šol, razun na Kranjskem,
kjer slovenske nižje šole pač_
trpe, a višjih šol nam niso dovolili nikdar; in vendar stojimo v naobrazbi tako visoko, kot severni sosedje. Družba sv.Mohora pošilja vsako leto svoje knjigo v 40.000iz-tisih med Slovence. Naš jezik je popoln in bogat. Naš slovar ima 80.000 pristnih slovenskih besed. Naše leposlovje se vedno lahko primerja leposlovju 10. miljonov avstrijskih Nemcev, ne glede na podporo, katero jim jo vlada dajala in na zapreke, katere jc nam stavila Da, celo vsak slovenski dijak si šteje v sveto dolžnost obogatiti slovensko književnost, kakor mu muza veleva. Č. g. Trobec lahko potrdi mojo trditev. — Da, močno sem bil ginjen necega dno, ko sem preobračajo liste njegovih duhovnih knjig naletel na zvezek liričnih pesni, pisanih z njegovo lastno roko.
In z ozirom na vero. Pač, le malo dežel je, ki bi bile tako vzorno katoliške, kot slovenska. Dasi napreden narod, duh časa so še ni dotaknil naših gajev. Nikoli se še ni rodil brezversk list v deželi.
Nasprotno, saj se nam je zdelo pred 40timi leti, da smo poklicani Spreobrniti cel svet, in to je vzrok, zakaj deluje kacih 16 naših duhovnikov v Minnesoti: Okoli 1840ega leta napotil se je broj slovenskih duhovnikov pod vodstvom dr. Kno-bloharja — Abuna Solimana— v afrikanske puščave. Pod palmovim drevesom blizu belega Nila počivajo telesni ostanki peterih slovenskih junakov in pričakujejo dneva vstajenja.—Ob istem času zapustilo jo drugo kordelce slovenskih duhovnikov domovino svojo in se
napotilo proti deželi svobode; na-čeloval jim je mož, katerega ime je še sedaj drago vsacemu katoliškem a Amerikami — pobožni škof Baraga. Njegovi spisi v slovenskem jeziku so danes mej najbolj priljubljenimi na Slovenskem in njegove pesni in himne v indijanskem jeziku bodo živele, dokler ne bode zadnji rudečekožec izginil iz amerikanskih gozdov. Drugi so -osncinali njegov vzgled. Dovoljeno mi bodi imenovati le očeta
v
Pirca, Čebula, generalnega vikarja duluthskega, č. g. Buha. Vsak teh je drugo pripeljal seboj iz Evrope. Tako je g. Pire, ko jo obiskal domače hribe pripeljal seboj število dijakov, med njimi mladega bogo-slovca, kterega jubilej praznujemo danes.
Zdelo se bo morda, da pristransko govorim, vendar se drznem trditi, da so trdo delali, Hrabro se borili, v čast sebi, cerkvi in deželi, katera jih je rodila. In slednjič odvrgli so vse predsodke in delovali z isto ljubeznijo za vse narode, in v vseh slučajih so ravnali lc kot katoliški duhovniki in državljani,,velike republiko."
Morda se bo zdelo čudno, toda ko hitro olikan Slovenec zapusti Lloy-dov parnilc, jo po; oln Amerikanec kolikor ga je. Vajen zatiranja (in tujčeve pete), zna ceniti sladkosti zlate svobode. Procoj so čuti domačega. Ko vidi belo-modro-ru-dečo zastavo vihrajočo raz državna poslopja v Novem Jorku, spomina so trobojnice svojo rojstne zemlje.
Tukaj smo — in dobro naui je biti tukaj. To je naša zemlja po naši lastni želji, in dočim bodemo vedno hranili gorak prostor v svojih srcih dragi domovini onkraj široširnega morja, delovali in molili bodemo vedno za divno Kolumbijo, dokler ne pr.emm.mio!
Raziioternosti.
* Amerikanski dnevniki poročajo te dni naslednjo vest:
Vis. čast. G. S. Durn iz Spiring Oren, Dane lo., piše v nekem pismu G. Jakobu Esser v. Madisson, da je dobil od G. Orsinija iz Pariza 55.000 dol. vdar v zahvalo, da mu je otel ua sredozemskem oceanu v morje padlo hčerko. Buren bil je potoval v Evropo na istem parniku kakor obitelj Orsi-nijeva. Silovit val vrgel jo hčerko Orsinjevo čez krov, a junaški duhovnik skočil je zanjo v morje in otrgal malo dekletce penečim valom. Hrabri rešitelj vzel je šolo po mnogih prošnjah ponujano darilo. Porabil bo vso svoto v dobrodelne namene.
*	Znana zaroka bogate dedinje, gospodičine Bettie Fleischmann z grofom Logoshetti se je razvezala, ker se je ženin branil postati amerikanski državljan.
*	Wiliam Wacdorf Astor, ml., j eden najbogatejših Nemcev v Novem Jorku namerava kupiti ono imenitno zlato posodo, izza časa Napoleonovega I., ki jo je podaril slednji svoji, zaradiizvanredne lepote sloveči sestri, princesinji Pavlini Borojosi.
Zadnjih 14 let je namari 10 Ameririkancev obogatelo vsled elektrike in električnih iznajdb.
' V Cikagi bode pivo pri vsakem sodčeku 2 dolarja pod navadno ceno. Sedaj se bode skoro gotovo nemški cesar Viljem udeležil razstave, ko bode pivo tako ceno.
*	V Braziliji kavo prideljujejo na 2 miljona oralov.
*	Zemlježrci. to so ljudje, plemena Ottomac - indijani, ki se žive le ob suhi zemlji, katero pečejo kakor hlebe kruha. Veak tchlndi-j'.uiov, zav-ije kruha na dan f— jednega funta. To poroča neki katoliški menili, kateri je celili 12 let med njimi prebival.
.V Arizoni je bilo več delavcev s kopanjem necega tamošnjega kanala preskrbljenih, kar zadenejo na neko zasuto mesto. Tu so dobili veliko poslopje popolnoma nepokvarjeno i.-, v njem 18 mrli čov. Mnogokrat utrgajo se tu veliki plazovi, zatorej je soditi, da je na isti način pred večirai loti tudi to mesto bilo zasuto.
*	V Kanadi sklenili so kupče-valci z jajci, da bodo odslej jajca lo na v.igo kupovali, kajti mnogokrat pride do razločka kacih 4—5 cent. pri dvanajstorici jajc. Tedaj kmetje, kateri hočejo dobro kupčijo napraviti, preskrbeti se morajo s kokošmi, koje velika jajca ležejo.
(Nehvaležen bolnik.) Zdravnik: ,,Ne jejte preveč, pijte malo, ostajajte zvečer doma, kadite malo in vsak dan nekoliko telovadite ter okušajte sveži zrak z večkratnim
sprehajanjem!"
Bolnik: ,,Dovolite, gospod doktor, ko bi Vas jaz vse to hotel ubogati, potem pač ne potrebujem nobenega zdravnika!"
Velikanske povodirji.
Vsled nenavadno naraščajočega dežja, kateri je nastal pretočeni teden v dolinah Illinois, Missouri in Mississippi, provzročil je velikanske škode in velike povodnji. Prebivalci nižje ležečih ročinih krajev, morali so se na tisoče iz svojih bivališč premakniti in si vsaj življenje rošiti. Mnogo živali in druzega ostalo jo v globinah vode. Po poročilih izve so natančno, da ni nihče izmed ljudi j smrti našel, vender pa je na mnogih krajih strela veliko oseb usmrtila.
V	nedeljo zvečer nastal je v okrajih Morrillton in Arkansas hud vrtinec, ki je obsezal 1 miljo na širokost in 4 milje na dolgost ter pokončal več hiš, pohištva in dva človeka.
V	Linkoln, Nebraska, bilo je v ponedeljek blizu 20)0-300 hiš preplavljenih in prebivalci prisiljeni, svojim bivališčam uteči.
Rusville, Nebraska, obiskal je v soboto 16 palcev visok sneg kateri je posebno živini, ki se na prostem hrani, nadležen. Isto tako mladim setvam, katera so krasno uspevala, no bodo na novi padli sneg koristil. ,,Aurora
Iz Cirkus v Ameriko.
(Spisal M. V. V.)
Ije.)
Udereva jo zopet navzdol ven na prosto! Moj spremljevalec je tako brzo prestavljal noge, da sem ga jedva dohajal. Že sva pri B. H., kjer naj bi jaz ostal jedno noč, da odrinem drugi dan iz Lipskega. Naročiva si običajno pivo. Vrčki so imeli zaklopnice, kar je tudi nekaj. Gostilničar mi odkaže malo jako preprosto boznico, no recimo sobico z jednim oknom, ki je bilo obrneno proti konjskem hlevu. Duha iz hleva ne bodo primanjkalo mi bode vsaj nadoinestovalo dragocene dišave (perfjum). Mojesta-novališče, v kterem naj kraljujem za nekaj ur, je imelo pa prednost, da je stalo samo 1 marko. Moja
staniea je imela tudi kluč, katerega sem lahko tudi v žep vtaknil, če sem hotel iti v mesto. To zadnje sem tudi storil. Bom kedaj vsaj lahko rekel, da seijn videl Lipsko od znotraj. Na ulici pobaram nasproti mi korakajočoga meščana, v katerem delu so najlepša poslopja. Pokaže mi dolgo ulico, iz one ulice naj zavijem v sosednjo, iz te zopet v drugo, tako da slednjič nisem vedel prav nič kamo naj jo krenem. Zalivalivši se uljudnemu Lipčanu za njegovo prijaznost, jo krenem, po svojej glavi.
V bližfni zagledam branjevko. Poskusiti moram tudi nemško sadje, če je zatovrej kakor kranjsko. Za nekaj pfenigov sem dobil zelenih hrušek, mnogo slabej-šili nego domače. Korakam, kamor me jo vedla slepa stopinja. Kar opazim cerkvi podobno poslopje; hočem vstopiti, a bilo je povsodi zaprto. Čez most nad umazano, blatnato reko, pridem na drugo stran mesta. Razprostirali so se tu mogočni dr jvoredi, ali prav za prav gozd s prostornimi, lepo posutimi cestami. Gospoda je šetajo iskala tu mirnejšega kraja pred mestnim šumom in ropotom. Katerim se ni zljn-bilo paš hoditi in so si lahko postregli s složnejšim, naslanjali so se na mehke naslonjače v odprtih vozovih, koje so vozili vpreženi čili vranci. Tako dalje idoč sem se že precsj oddahnil, tako, da sem jel gledati po mostu, da bi prišel nazaj v mestno središče. Most prekoračivši pridem na nasprotno stran mesta. Tu še je nudil očesu krasen visok vodomet, ki je motal stalno vodo tako visoko kakor vodomet v Ljubljani za Časa, ko so slovesno odprli vodovod. Oe še ta vodomet razveseljuje Ljubljančane, tega ne vem. V Lip-skem je napravljen ta vodomet v umetno narejenem, prostornem, malemu jezercu podobnem ribniku. Okoli njega jo nasejanih vee grmovju sličnih dreves; vse to sestavlja dokaj prijetno sliko na ravnem svetu. V bližini so zidali mogočno, novo poslopje; samoumevno ljudo rasto in se umože, torej treba tudi novih bivališč. Pridem na glavni trg; morda bom videl tu najlepša poslopja. Prodaj al niča se je vrstil a za prodajalnico. (Je se ne motim, menim, da so bi le stavbe visoke večinoma pet nadstropij. Zamol-čati ne smem na trgu lepega spomenika. Spomenik jo iz kamena rezan, velik in dobro ograjen. Na močnem in obširnem stojalu stoje štirjju jezdeci na čilib in distrih konjih, obrnjeni na štiri različne strani. Nad njimi sedi zmagonosno z lavorikom venčan zmagerlec lojnih čet. Zvedavno in z zanimanjem sta ogledovala spomenik tudi dva druga, tujca ali Lipčana, ne vem. Kosom se vsega že naveličal, nahodil innag-ledal, se napotim proti svojemu bivališču. Hodim nekaj časa gori nekaj doli, a starega prostora nisem tako lahko zasledil. Moral sem povprašati, kam drži na levo cesta, kam te pelje na desno pot. Ko sem že zagledal namenjeno poslopje in bil že v njem, moral
Po d vit vlaka ua dan v Btontano i» do Pneiftčiiegtt obrežja.	J
Začenši s 3. aprilom bodo vlaki na Northern Paciuč železnici vozili v sledečem redu: Vlak št. 3 odide iz St. Paula ob devetih do pol udne vsak dan in bodo vozi skozi Spokane, Seattle, Tacoim. in Portland via Butte, Montana Vlak št. 1 zapusti St. Paul vsak dan ob štirih in 15 min. popolne!no in bodo vozil skozi Spokane, Se-ittle, Tacomo in Portland via Helena, Montana. nba vlaka imata Pullmanove spalnice prvega razreda, spalnico za turiste, brezplačne spalnice za izseljence, salone in jedilnice.
Vlak z nemenjajočimi spalnicami za turiste odhaja iz Chicago proti Montani in Pacifičnem severozahodu vsak dan ob desetih in 45 min. zvečer via Wisconsin Central-Line. Vlak z vostibnlnimi spalnicami prvega razreda odide iz Chicage vsak dan ob šestih zvečer via C., M. & St. P. Ry., proti Butte, Spokane, Tacoma in in Portland. Te nomenjajoče so spalnico nudijo najboljšo komodi-teto in omogočijo potoval coni, da se ognejo vseh sitnostij in zamud, k tore -i rov« ročuje menjava voz na poti
Jedilnice na Northern Pacific železnici se razveseljujejo trajno naklonjenosti potujočega občinstva; družba se ni bala nobenih stroškov, ko je napravila postrežbo priljubljeno in vabljivo. Turisti, kupčevalci in naseljenci bodo sprevideli, da je Northern Pacific s svojo spopol njeno akomoditeto najbolja železnica v Minnesoti, severni Dakoti, Manitobi,Mont«tiii. Idah i, Oregonu, Washington«, Britski Kolumbiji, Alaski. in Kaliforniji.
Knjižice o vzhodnem in zahodnem Washington'!, o Jellowstone Parku, Broadwator Gorkih vrelcih (Hot Springs) in Alaskt za leto 1892 so ravno tiskane. Vsakdo dobi zastonj katerokoli izmed om< njenih knjižic, ako se oglasi p: glavnem ali okrajnem agentu:4 izseljence Northern PaC'^ 1 žele* nice, ali pa pri CIIAS. S. FEB G. P. & T. A., N. P. k. Bf St. Paul, Mirni.
Ure popravlja in zaznamuje 1 kratkem času in zagotavlja dobi delo: Roliror, urar na Main Street.
sem še tavati po zamotanih dvoriščih in vežah, po različnih mo-stovžih, da sem dospel slednjič do ne kraljevo opravljene sobice. Dan se je že nagibal svojemu po jemu.
(Dalje pri h.)
T i !k_ e t i
za vožnjo po železnicah in parwili ladijah v Evropo in iz Evrope nazaj v Ameriko, se dobe pri LEVIN & NELSON v New-York Store.
Svarilo! Varuj se široko-nstenja!
Kadar svoje globoke misli razglašaš, ali svoje površne sentimentalnosti in modre opazke mod svet trosiš: varuj se prismojeno važnosti. Lastnosti tvojih besedi naj so: Kratkost, razvidnost in prepričevalnost. Stlači v malo besedi veliko misli, vso silo zeclini v jednej točki. Varuj se, kot vraga vsake zmesi, napihnjenega govoričenja, suhoparne žlobudra-vosti in oslovske duhovitosti, ka dar skušaš ljudi preprepričati o prednostih ,,Wisconsin Central" železnice, katera ima neposredno zvezo z Milwaukee, Chicago in z vsemi mesti na vzhodu in jugu, dalje z Ashland, St. Paul, Minneapolis in z vsemi točkami na severu in zahodu; razloži jim, zakaj ti in množica drugih vpora-bljate to železnico. Posti ali samokresa ni treba rabiti! Tvoje iz rokava streseno opazko in nepripravljeni dokazi naj »o razumljivi, živahni, brez širokoustonja in bombastične bahavosti. Skrbno se ogibaj vse globoko natančnosti, praznega žvrgolenja, rnuo gobesedne blebetavosti in puli ■ suhoparnosti. Beži pred hudomušno zbadljivostjo in okužljivo podlostjo, naj si bo prikrita ali očitna. Z drugimi besedami; govori odkritosrčno, naravno, bi stromnno in resnicoljubno povej, da je "Wisconsin Central:" že« leznica v pravom pomenu besed« in stem mir besedi.
F. A. GREENE,
Ticket Agent,
Cham, of Com, Bldg.
Duluth, Minn,
agentih
Okusnega sadja in raznih slad-cič 'candy) se dobi pri J.D. Muv phy.'
Opomba.
Naročnike iz Evrope, ki pošiljajo denar po poštni nakaznici, prosimo, naj nam še posebej napišejo svoj naslov, da ne bode pri razpošiljanju pomot, kajti Amerikanski poštarji ne znajo pravilno pisati slovenskih imen.
Nekdo je ,,Amerik. Slovenca" si naročil, pa je pozabil zapisati svoj naslov. Z veseljem bomo vam nstregli, ako le naznanite pošto in deželo, kam ga naj pošiljamo.
Denašnjo, kakor tudi nekaj poslednjih številk poslali smo vsem onim p. n. gospodom, kojih imena so nam znana, m^gT" na ogled.
Kdor pa bi rad list na ogled, in da nam ni njegovo ime znano, blagovoli naj nam natančno naznaniti svoje ime in kraj, kam naj mu ga pošljemo.
Potrudili se bodemo čedalje bolj ustrezati cenjenim p. n. naročnikom z mnogovrstnim zabavnim gradivom, najnovejšimi ame-rikanskimi, kakor tudi evropskimi novicami.
Uredništvo in upravništvo
,, Amerik. Slovenca.''
VREME.
Lunini spremeni imajo vpliv na vremenske spremene po slavnem, zvezdo slovočem T. W. Heršelji, na pr.
Mesca maja ali Velikega travna spada
1. Pervi krajec 3. dne ob sedmih 17. m. zvečer, pomeni spremenljivo.
S Sčip ali polna luna 12 dne ob dvanajstih 5 min. o polnoči, pomeni: lepo. 3. Zadnji krajec 19. dne ob treh 58 min. popoludne, pomeni: spromenljivo. 4- Mlaj 26. dne ob šestih 55 min. zjutraj, pomeni: lepo.
3?la.tili
«o sledeči gg.:
Cedar River, Mich. Preč. P. J. Erlacli.......$2-50
Ely, Minn. Franc ČimŽer............#1-25
Froritonae, Kas. Franc Peternel ..........$2-25
Mingo Junction O. John Nemanich..........$2-50
Mt. Calvary, Wis. Anton Zager ,. .........$2-50
Floednig, Krain, Europe. Gospa Jelisava Solnce.....$3-—
v	r	t
Železnike, O.-Krain. Preč. Franc Eržen .... gld. 6-—
Altenmark v. Rakek.
John Stern ad a........ gld. 6-—
Boh. Bela, Koroško. Friderik Olifer....... gld. 6-—
Harmonike
so na prod aj !
Prav izvrstne harmonike, po kranjski naredbi; ki imajo meh nsnjat, s 4 glasovi in jeklenim glasom. Dobijo so v ulevelandn, Ohio.
St. Claire St. No. 951.
f. a
t^- ZIVI SAM IN PUSTI DRUGIM ŽIVETI!
raznovrstnih zelenjav, kakor tudi sadja in sladčic, pomeranč, ovočja, najboljših smodk, tobaka, lepih pip, pijače treznosti, mošta (pop), in vseh kuhinjskih potrebščin.
Slavnemu občinstvu se kar naj-uljudneje priporoča
Ignac Tancig
TOWER
MINN.
J. B. NOBLE, M. D., Z I> R AT TV I K,
Office nad Benson-ovo Lekarno.
TOWER,
MINN.
Tower.	Minn.
Sladčice, smodke in tobak, nosni
dnlian, mošt in pop: pijačo treznosti, in tudi sadje
priporoča in prodaja
M. mm.
TOWER, MINN. Clias, McNaniara,
prodaja po naj nižji coni, Živo apno, premog, seno in raz-noterno krmo (futer) za domače živali.
CHAS. J.ANG, Photograph, Tower, Minn.
izdeluje
Fotografije vsake versto in velikosti, vsak čas po nizki ceni in delo dobro dovrši.
Duluth and Iron Range
ŽELEZNICA.
op. j
fas
I !>«]>•
	Postaje 'Stations'		
12:00	prih.	Duluth odh.	3:15
10:54		Two Harbors "	4:25
0:10	"	Mcsaba "	0:04
8:22	"	Tower	0:52
7:10	odh.	Ely prili.	8:05
ELY - - MINN.
FENSKE & LAWRENZ
prodaja
rse vrste želoznino, peči, cinkove posode, barve, olje, steklenino, kit, vrata in raznovrstno oklepje.
Broni & Co.,
prodaja
sveže, soljono in suho meso, mast, perotnino itd.
Ostrige in divjačina ugodna.
ETA	- . MINN
JAKOB srn,
Tower, - Minn.
Velika trgovina
z mešanim blagom in
kuhinjsko posodo.
NIZKE CENE!
HITRA POSTREŽBA!
Uljudno vabimo meščane,
rudarje in gostilničarje.
M. V nil
ELY, MINN.
velika
zaloga
železnine, lesenega in hišnega, orodja
So dobi po najnižji ceni: peči, kuhinjska posoda, barve, okna, vrata, mize, stoli, postelje, omare in sploh vse ruderjem in gojzdar-jom potrebno orodje.
Oskerbljuje ♦udi rakve in pogrebe.
fir8t national bank. Tower, Nliiin. G-lavnica,.....$50,000.
II. A. WARE, predsednik. D. II. BACON, podpredsednik. G. A. WHITMAN, blagajnik.
Ravnatelji: D. II. Bacon, L. Mondenhall, II. A. Ware, A. I). Thomson, T. J. Davis.
Obresti so plačujejo od dneva vložitve
Mehijce se splačujejo in vplačujejo.
Največjo zalogo v mestu ima
Anderson &Korb
BRICK BLOCK, ELY - - MINN.
Suho robo in obleke, obuvala, klobuke, čepico (kapo); Goccrios ali jedilna prodajalnica i. dr.
Ticket!
Za vožnjo čez morje na Parnikih (morskih ladijah) Severo-n Nemškega Lloyda prodaja po najnižji ceni in tndi
pošilja denar na Avstrijsko po 100 fl. za $41-75.
The Boston Clothing House.
HOTEL SHERIDAN,
Tower, Minn. Dobra postrežba, zverstna jedila. Nizke cene. Uljudno gostom se priporoča. E. E. BARNIDGE.
BENSON k HAWKINSON,
Zaloga
peči, mnogotere železnine, kosi tarskega blaga; zbirka olja in barv, stekla, okvirov oken in vrat.
Vsako vrstno sobno opravo
Yam uljudno priporočamo.
mesar,
GERMAN AMERICAN
MT
MAX SHAPIRO, prodaja
Vsako vsrte frišno in so.jeno meso, kakor tudi ribe, perutnino in frišno klobaso po tako nizki ceni, kakor drugod. Tam se občuje nemško.
Tie Boston Clotii Honse.
Največja in najboljša zaloga obleke, obuval, kovčeg in torb se dobi pri:
pr- pozor i -m
na
našo izverstno zalogo'in največjo izbirko mešanego blaga.
Mnogo narejenih prazničnih in delavnih oblek klobukov, čepic (kap) in vsakovrstnih obuval.
Vse sorto srajce in rokovice nogovice, in »ploh vse spodnje in zgornje obleko prodaja po najnižji ceni.
Pridite in poglejte! Vse idjudno povbijnjemo.
J. J. MURNIK Ac CO.,
Tower, Minn.
CITY Ivi:H.A.T IME-A-i^KIET,
TOWER, MINN.
NAJVEČJA ZALOGA MESA
Vsakdan frišno goveje in prešičje, kakor tudi suho meso; pa tudi klobaso in perutnino priporoča uljudno
W. HI. McQuade.
c. h. oppel & sons,
pridaja
liadebelo in drobno manufakturno blago, obleko, pokrivala in
obuvala, xxxxxxxxx Obilna zaloga za rudarje in drvarje.
-xxxxxxxxx
v
Čolni in indianski izdelki
nio Bost
M. WEINZIERL & CO., Urar in tergovic z veliko zalogo zlatnine in srobernine. Prodaja in popravlja uro zanesljivo in po nizki ceni.	ELY, MINN.
Vabilo, Predragi Naročniki!
Ako je Vam ljubo, blagovolite vložiti v pristojno pismice celo letno naročnino $2.50 (dva dol. in pol) ali 6 gld. za Evropo.
Ako so pa vas 5 oseb skupno naroči, vložite za vsili 5 listov samo $10.00, ako stanujete v Ameriki; ali 25 gld. za Evropo, bolj natančno je razvidno iz časopisa.
Varčno, v pismo vložite Nakaznico ali popirnati denar, tako da se od zunaj ne pozna, kaj da jo v pismu, potem ga dobro zaprite, kolek ali stamps pritisnite in na pošto oddajte, in prijeto naročnino in Vaše Ime bo na zadnji strani natisnjeno, in tako bote gotovi, da smo jo prijeli.
Svoj naslov natančno zapišite, da vemo komu pošiljati, n. pr
1.	Ime in priimek
Pošta........
Kraj in dežela..
2.	Ime in priimek
Pošta.........
Kraj in dežela..
in tako od vsili naročnikov natančeno zapišite Ime in priimek, Pošto in deželo ali kraj, kje kdo stanuje, da nebo kake pomote. Vse pisma a!i dopisi naj se blagovoljo pošiljati z napisom:
V. REV. JOSEPH F. BUH,
Tower, Mirni.,
,,Amerikan»ki Slovenec,"	U. S. America.
W. KSHEPHARD & CO.,
PRODAJA.
Izelcznino n. pr. Peči, kuhinsko posodo, in raznoverstno orodjo; [pa tudi mize, stole, omare in drugo hišno opravo.
OKNA, YIIATA, STEKLO IN BARVE.
Zverstna zaloga rudarskih in gojzdarskih naprav Oskerbljuje.rakve in vse k pogrebu potrebne reči. Towei*, Minn.
Tower Meat Market.
Tu prodajamo:
frišno in sol,j eno meso okusne klobase in čisto mast,
i. t. ti.
Pridite in poskusite !
L. NI. CHRISTIAN.
McINNIS Ac KITTO,
Zaloga
VSAKOVRSTNEGA BIAOA
posebno RUDARSKE OPRAVE.
Znate III
l)n Vaš dolar pri IRON RANGE CASH STORE So ved
zdal ko drugod;
$1 00 uknpi 30 vati. liar bolši kotenino.] $1.00 ukupi 15 vati. kambrika. $1.00 ukupi 10 lb. dobrik breskev. $1.00 ukupi 30 lb. obdelanega ovsa. Gotovo ako potrebuješ ableke ali obuvala manufakturnega blaga ali groserije sena ali (futra), ali karkoli druzega vse po ugodni ceni
dobiš pri
XI