58705 Anton Martin po milosti božji Lavantinski škof vsim vernim La¬ vantinske škofije ljubi božji mir in blagoslov (že- gen) iz vsega serca željim. -■imBcgp-- J* red peimi tedni sim Vas povabil, preljube moje ovčice, prav priserčuo moliti, de bi dober Bog strašno šibo bude vojske po svoji milosti nam odvernil, ki se nam je kazala. Prosili smo — pa Bogu se ni dopadlo nas uslišati. Kervava vojska se je vnela, -ter so naši bili prisiljeni nad sovražnike planiti, ki so nas tako dolgo dražili. Nas r a Austrijanska slavna vojska je na sovražnikovo zemljo serčno stopila hitro po veliki noči, in mi plahi poprašujemo: kdaj bo konec ter- diga boja ? — Vas, preljube moje ovčice, po očetovsko podučiti, Vas zmot ovar- vati in Vam serce povzdigniti, naj ta moja pastirska Beseda velja. Ali veste, zakaj seje ta huda vojska vžgala? — Za pravico in resnico: za resnico naše svete vere, za sveto mater katolško cerkvo; za pravico našega cesarstva, za svetiga očeta papeža in za našega svitlega cesarja Franca Jožefa sedajna vojska velja. Pravica in resnica pa se ne smete po nobeni ceni izdati, ampak raj preliti za te dve naj drajše reči na sveti, po iz- giedi Kristusovem posledne kaplice kervi. Sveta pravica in resnica ste nebeške hčeri, za ktere se vojskujemo; naša vojska je pravična, in zmaga mora naša biti, ee je bomo vredni. ** J\nzjbot&ntJ Ako se tvoj hudobni, nepokojni sosed slabi tebi lepo polje vzeti, kteriga si od svojih rajnih očetov in dedov po vsej pravici nad e tli! (poerbal); ako iše tvoje 2 travnike in senožeti pokositi, ktire so tvoji »predniki tebi sporočili, ali se ne bos za svojo pravico poskusil? — Slab mož bi bil, in pa malopriden gospodar, če bi se dal svojimu krivičnima sosedu posiliti. Ljudje bi se ti smejali, in hudobneži ogon za ogonam tvojega polja sebi priorali in te djali na kant. — Poglejte enako hočejo našemu svitlemu Cesarju in tudi nam, ki smonjihovega veličastniga ce¬ sarstva otroci, hudobni sovražniki storiti. Ravno je petdeset let, kar so bili sovražni Francozi v tretjič naše dežele z grozovito silo napadli, in si mnogo dežela, pol Koroške in celo Krajnsko do Štajarske meje osvojili, Austrijansko cesarstvo oslabiti. 7i božjo in združeno močjo so naši očetji sovražnike slavno premagali, jih zapodili iz naših dežel in si svoje lastine spet pridobili. Pred ednajstmi letini so sovražni Sardinci (Pie- montezi) na Laškem zopet naše cesarstvo v naj veči stiski napadli, ter si hoti! lepih dežela polastiti; pa naši hrabri vojsaki so jih nažgali in zagnali globoko y njihove kraje, kakor Vam vedi odsluženi bojaki dom& radi pnpovedajo. So¬ vražniki ponižani so miru prosili, in naš usmileni svitli Cesar so jim kakor dober sosed prizanesli in odpustili. Alj še tolika dobrota hudobneža, ne poboljša, mar¬ več mu le serce daja, si orožje pobrusiti in o pervi ''-priliki svojega dobrotnika zopet napasti. Tako sovražni Sardinci z nami delajo. De jim ni naša slovita premaga ušeča bila, si leliko mislite. Hitro so jeli hudo sovraštvo kovati; in sami preslabi nas premagati, so se z sovražnimi Francozi združili, ki Austrijansko ce¬ sarstvo od nekdaj pisano gledajo. Naš syitli Cesar, skerbni oče in uiož ves dobrega serca, ki dobro veja hi sami občutijo, kako huda nadloga je kervava vojska, so dolgo in dolgo poter- peli, de so sovražniki nad nas gerdo lajali, dražili in podpihovali zoper nas vse sovražne moči. Kedar pa naši sovražniki lepe sprave nočejo, in silovito vojske po vsej sili kuhajo, de po vsik njihovih krajih vre in kipi, so prisiljeni tudi naš svitli Cesar, in mi z njimi kerv&vi meč potegniti, naj si ravno milega Cesarja serce boli, kakor nam v svojem dopisu 23. maliga travna prelepo povejo, rekoč, de ni za Cesarja veče težave ne skerbi od kervave vojske. Vse prelite solze in kaplice kervi naši sovražniki na vesti imajo, ki so nam to vojsko po krivici nakovali. Naša vojska je pravična in sveta dolžnost; ona se poskuša za našo staro pravico, pa tudi za resnico naše svete vere. Kako pa to? Dobro Vam je znano, de svetiga Petra stol v Rimu stoji, ki je steber keršanske resnice, ktero nam je Bog razodel. Na Laškem naš sveti oče Papež prebivajo, ki so naj viši božji namestnik in vidni poglavar svete cerkve Kristu¬ sove na sveti. Nevercom in krivovercem na to skalo svete katolške cerkve naj huje inerzi. To sveto stolico prekucniti in naj viši Pastirja vdariti si sovražniki naše svete vere po vsej moči prizadevajo očitno iu skrivaj, z siloj in zvijačami, kokor nam zgodovina priča. Pred šestdesetmi in več letini so papeža Pija VI., - 3 in kakih deset let poznej Pija VIL, posiloma iz Rima odpeljali, in pred desetimi letaaii so jim sedaj ni papež Pii IX., težko vbežali. Ravno tako tudi zdej brez¬ dušni prekucniti, ki nimajo vere, nimajo Boga, išejo italijansko ljudstvo oslepiti z sladkimi obljubami, ga ob pravo vero djati, in po tem naj višega Pastirja vda- riti, naj bi se dopolnile Jezusove britke besede: „Vdari pastirja in ovce se bodorazškropile“ Kajti pa na Laškem naši Austrijanski vojšaki čujejo, in našo sveto katol- ško cerkev z papežem zvesto varjejo, so hudobnežem na poti. Sklenili so že dolgo in v svojih zapeljivih pismih na ravnost oznanili, Austrijausko mogočno voj¬ sko iz Italijanske zemlje izgnati, papeževo stolico po vsej sili podreti, in potem svojboduo živeti po svojej spačeni volji, zatreti sveto katolško cerkvo, ki jim ta¬ ke svojvolje ne dopusti, de bi pregrešno gospodarili, se premoženja polastili, ker- vovili in ljudi obetali do bele kosti. To jenjihova misel iu želja iz samega pekla doma, in takim prekucuhom so zdaj sovražni Sardinci iu Francozi roko podali! Ne daj Bog, de bi taki zderžali! Poglejte, preljubi Moji, za to našo staro pravico in sveto resnico je toli¬ ko naših verlih fantov, junakov na povelje Cesarjevo vzela od očeta in matere slovo, ter so segli za orožje, nam ohraniti naša ljubo domovino pred grozovitnimi sovražniki, de ne pnderejo v naše lepe kraje palit in k prvo vit. Vidili ste sto in sto bronastih topov iu veliko taužent (jeaerev) železnih krogi po železnici v Laške dežele peljati, srečali po veliki cesti dolge rajde pešcov iu konjikov, ki grejo se postavit kakor skala sovražnikom v bran. Vse je pripravljeno, vse je na nogahf le samo ene reči je sedaj še naj bolj potreba, iu ta je božja pomoč — sreča iz* svetih nebes, od Gospoda vojskinih trum našemu pravičnemu orožju, našim juna¬ kom, veriim vojšakom. In de nam Bog srečo da, kaj je še potreba? moliti—> pridno pomagati, doma dobro čuti, serčnim in pa stanovitnim bitij in z nami bo Bog. „Je pa Bog z nami, kdo bo zoper nas?*-' Molimo prav serčno, naj bi dober Bog našim vojšak,oiji srečo dal ; prava molitev je na vojski mogočna pomočnica. Ko se je v starem zavetii božje ljudstvo* nad sovražne Amalečane v vojsko podalo, kterimu je Jozue vojvoda bil, se je tudi Mojzes z Aronam iu Urom na goro molit podal, naj bi srečo božjej vojski izpro¬ sil. Dokler je Mojzes z povzdignjenimi rokami molil, je božje ljudstvo sovražnike premagovalo; ko je pa Mojzes v molitvi pešal, so sovražni Ainelečaui močnejši prihajali. Aron in Ur sta Mojzesu roke tako dolgo podperala, de so Izraelci sovražnike popolnoma zmagali. Poglejte, koliko stanovitna molitev premore! Mo¬ limo torej za svetiga očeta papeža Pija IX., naj jih Bog ohrani in ne da sovraž¬ nikom v roke. Molimo za našega deželniga očeta iu cesarja Franca Jožefa I., ki imajo dni in noči toliko težkih skerbi, naj Jih dober Bog z svojo mogočno rokoj podpera, de bojo svoje in naše sovražnike srečno premagali in nam slavni — 4 — mir zadobili. Molimo za svoje brale vojšake, ki na bojiši za nas terpijo; pa tudi «a sovražnike pomolimo, naj jim sveti Duh pamet razsveti, de bodo svojo krivica spoznali, in nehali prelivati nedolžne kervi. Molile v cerkvi po vsaki očitni službi božji za srečo naši vojski in za ljubi mir. Naj molijo otroci po soli, pa tudi de¬ lavci krog mize doma z povzdignjenim sercom po vsaki večerji, rekoč: „Še Oče- naš in češena si Marija za nase vojsake na boji, naj bi srečno zmagali in došli skoraj zdravi in veseli nazaj!“ De bomo pa bolj radi in z večini dobičkom molili, so sveti Oče papež Pii IX., na velikonočno sredo dovoljili vsim vernim odpustkov tri sto -dni, kolikokrat se h naročenim molitvam za ljubi mir spet izprosit pobožno zidejo in jih zvesto opravijo; pa tudi popolnoma odpustik vsakega mesca enkrat za ves čas, dokler se bodo te molitve opravljale, vsim ravno tim vernim, ako zakrament svete po¬ kore in presvetiga rešniga Telesa vredno prejmejo in po tem v cerkvi te naro¬ čene molitve vredno opravijo. Bojo žereče krogle na bojišu švigale, se bodo tudi naše goreče molitve k uebesam povzdigale pred veličastni sedež neskončne Milosti božje, in gotovo, Bog bo naše prošnje uslišal; saj nam vsmileni Jezus obljubi, re¬ koč: „Resnično resnično vam povem, karkolj bote Očeta pro¬ sili v mojem imeni, vse vam bo dal.“ Kakor je pa Mojzes obdve roki v molitvi tako dolgo # povzdigal, dokler je Jozue sovražnike zmagal, mormo tudi mi serčno molitvo podperati z radodar¬ nostjo in z stanovitnostjo v velikih potrebah in težavah, ktire huda voj¬ ska ima. Dobrovoljna radodarnost in pa serčua stanovitnost ste dve mogočne pomočnice naše molitve. Sami lehko spoznate, koliko truda in skerbi imajo naši vojšaki po noči in po dne, koliko puta prelijejo, pa tudi kervi, ktire sovražno orožje zadene. Po velikih mestih so si za to žlahne gospe in gospodične v roke segle, de pripravljajo za ranjene vojsake pertiče, povoje in podlage. Usmilene se¬ stre so se ponudile, de bojo bolnim vojšakom ljubeznivo stregle. To storiti tudi nam ljubezen domovine veli. Mati gospodinja! nimaš ti sina v boji —- sestra brata na vojski? Soseda, boš zapustila sosedovega fanta, ki za našo domovino kerv preliva! — Dobre žene bojo stare srajce in rokavce poiskale, pridne de- klete bodo platnene cunje za podlage pipale; tudi šolarčki in šolarce bojo cunjice cukali, kedar o poldne na šolo čakajo, kakor jim bojo gospodje naročili in storiti pokazali, de se bo dovolj te potrebne robe nabralo in za vojšakami poslalo, de ranjenim ran z senom zatikati potreba ne bo. Možje gospodarji pa bojo voljno pomagali, in našo vojsko po svojem premoženji podperali. Naši fantje postavijo za ljubo domovino svoje življenje in kerv, kaj bi se pa nam premoženja mililo jim pripomoči, de srečno zmagajo in nam ljubi mir nazaj prineso. Kako dolgo bo pa ta vojska terpela? To sam Bog ve. Preteklo Fran¬ cosko vojsko smo čez dvajset let imeli, od ktire še mnogo starih ljudi veliko po- 5 — vedati ve. Nasi rajni očetje so stanovitni ostali C esar ju, pokorni in zvesti Bogu; srečno so zmagali, in Bog je jim in nam nad tri in trideset let ljubi mir vživati dal. Bolj zvesto ko bomo molili, bolj radi ko bomo naši vojski pomagali, poprej nam bo vsemogočni Bog pomagal sovražnike užugati in ljubi mir zadobiti. Oče nebeški bo svojo mogočno roko iztegnil, in razškropili se bodo sovražniki naši, Marija, naša skerbna mati in našimu cesarstvu vselej mogočna pomočnica, nas tudi v sedajni sili ne bo zapustila, in nam bo mila, de srečno premagamo. Potreba je pa tudi čuti vsakemu kristjanu, posebno pa gospodarjem doma; kajti imamo dvojne sovražnike: skrivne in očitne, vunajne in domače, naj huj¬ ši so pa domači, ki vunajnim vrata odperajo in jim v naše kraje gladek pot de¬ lajo. Njih oče je greh, krivovera pa mati. Saj jih še dobro poznate od leta 1848, kako so sladke obljube delali, krivo prerokvali, Cesarja in namestnike božje opravljali, ljudi podpihovali, in zaničevali sveto vero, ktera veli: „P a j t e cesarju, kar je cesarjeviga, in Bogu, kar je božjega. 44 Kdor svitlega Cesarja čerti, zaničuje namestnike božje in Vas nepokoršine uči, ni božji človek, ni Vaš prijatel, nosi si kmetiško suknjo alj gosposko, imaj si kratko alj dolgo brado; in takih se v časih vojske ne manjka, ogleduhov in prekucuhov, najemnikov peklenske sovražne moči. Ne poterpite med sebo takih lažnivcev, in ne verjamite vsakoterih laži, ki se o vojski rade med ljudi trosijo. Zanesimo se na Boga, na svitlega Cesarja in pa na junaško našo vojsko. Bog svojih otrok ne zapusti, ki se poskušajo za pravico in resnico, ki se vojskujejo za sveto cerkev in pa za ljubo domovino. Preljube moje ovčice, ne bojte se, in nikar Vam v tih stiskah serce ne vpade. Jmamo tri skerbne očete, ki za nas dni in noči skerbijo: naš svitli Cesar, viteški Franz Jožef 3., le jim pridno in stanovitno pomagajmo; — naš sveti oče papež Pii IX., ki za nas molijo; le molimo tudi mi za Njih, de nam skoraj ljubi mir od Boga izprosijo, in Jih naj ne da sovražnikom v roke. Tretji in naj¬ mogočnejši je Oče nebeški, ki nad nami čuje, in brez k t eri ga vedenja las iz naše glave ne pade; kaj bi se bali! Nas saj sveta vera uči, de jim, ki Boga ljub ijo, vse reči v dobro izidejo (Rim. 8, 28.) Le eniga se bojmo? in to je greh; on je kervave vojske kriv. Ne recimo, de je nismo zaslužili, ki smo lepe mirne leta gostokrat v hudo obračali. Vsakdo naj svojo roko na serce položi in globoko izdihne, rekoč: „0 Gospod! bodi mi grešniku mi¬ lostljiv. 44 Tako nas bo dober Bog uslišal in nam pomagal, poprej ko mislimo. Imamo pa tudi trojno drago domovino, za ktero skerbeti, če je potreba vse dati, tudi živlenje imamo pripravleni biti z veseljem. Perva je naša dežela materna, lepa mogočna A ust rij a, ljuba zemlja, v kteri naši rajni spijo, so veseli kraji, v kterih jt naša zibela tekla, domovina ocetna in materna, ki nas je izrodila in prtskerbela, de lehko varno in srečno živimo, dokler jo varjemo, — zemlja domača, v kteri, ako Bog da, bodo enkrat počivale tudi nase kosti. To domovino našo ljubiti ne le z besedo, marveč v djanji, jo darovati in ji pomagati, je kristjana sveta dolžnost. Druga ljuba domovina je naša sveta katolška, samo izveličanska cer¬ kev, ki nas je pri svetem kersti prerodila in posvetila v božje otroke. Z a njo so se vojskovali sveti apostoli, so kerv prelivali sveti aneencij za sveto oerkev se vojskujemo zdaj tudi mi. Kdor sveto katolško cerkev zapusti, vse zgubi. Naša tretja domovina je Očetova hiša v nebesih; in v to tretjo domo¬ vino le skoz perve dve srečno dojdemo. „Alj nebeško kraljestvo, pravi Jezus, silo terpi, in le oni, ki si silo prizadenejo, ga bodo po¬ sedi i.“ Ni se torej čuditi, de se nam dostokrat na tem sveti huda godi za svete nebesa. Prelepo nas usmileni Jezus za to potolaži in poduči, rekoč: „N a sveti bote stiske imeli, pa le zaupajte; jaz simsvetpre- magal.“ Jan. 16, 33. Naj velja kar rado; z Jezusam srečno premagali bomo tudi mi. Bog in Marija bodi z nami, z našim Cesarjem in z vojšaki našimi! Amen. Pri sv. Andreju v Lavantinskem dolu 20. Maja 1859, Anton Martin, - 7 r. škof Lavantinski. Natiiojeuo pri E. J. Jeretin-u r Cetji.