„
GLASILO O E LOVNEGA KOLEKTIVA LITOSTROJ
LETO V.
LJUBLJANA, FEBRUARJA 1964
ŠTEVILKA 2
Družbeni plan za leto 1964 v občini Šiška
Gospodarstvo občine šiška je v preteklem letu doseglo zelo lepe uspehe. Plan za leto 1963 je predvideval, da se bo vrednost vseh proizvedenih dobrin v družbenem sektorju na občinskem področju dvignila v primerjavi z letom 1962 za 10,9%. Dejansko pa se je dvignila za 18,3%. Predvideno je namreč bilo, da bo znašala vrednost proizvodnje v družbenem sektorju 60,5, dejansko pa je znašala 71,6 milijarde dinarjev. Lepe uspehe je občinsko gospodarstvo doseglo tudi v izvozu. Vrednost izvoza je narasla namreč za 26,6 %. Mogla bi pa še bolj, če bi delovni kolektivi bolj preštudirali izvozne možnosti.
Pred kratkim sta nas obiskala Dinesh S ing, pomočnik ministra za zunanje zadeve Indije, in Ashok Mehta, direktor oddelka ministrstva za zunanje zadeve
Na taki osnovi je postavljen občinski družbeni plan za leto 1964. Ta Predvideva, da se bo vrednost celotne proizvodnje v letu 1964 dvignila v primerjavi z letom 1963.za 13,3 odstotka.
LITOSTROJ —
NOVA ELEKTROPEC
Proizvodnja se bo nekoliko povečala zaradi večje storilnosti dela, boljše organizacije dela, boljšega izkoriščanja materialnih sredstev in obstoječih kapacitet, nekaj' na bo šlo 'seveda na račun novih investicij.
; Predvideno je, da bo v osnovna sredstva za rekonstrukcijo in izgradnjo novih zmogljivosti vloženo v letu 1964 kar 9,1 milijarde dinarjev, kar je za 69 odstotkov več kot v preteklem letu. Industrija.bo investirala največ, preko 6 milijard dinarjev, trgovina pa 1 milijardo dinarjev. Elektrarna v Medvodah bo dvignila nivo zajezitve Save za 1 meter, s čimer bo povečala proizvodnjo električne energije za 4,5 milijona kWh. Litostroj bo postavil v livarni jeklene litine novo elektropeč. Skip bo zgradil novo proizvodno halo. Avtomontaža in Tiki pa bosta nabavila nove stroje.
Za leto 1964 je predvideno veliko povečanje izvoza. Od 6,1 milijona dolarjev v letu 1963 naj bi narastel na 9,5 milijona dolarjev leta 1964. Najbolj bodo povečali izvoz Litostroj, Rašica, Farmis in Ingrodeks. Na novo se bo vključila v izvoz pivovarna Union, ki bo izvozila 2000 hi piva.
UREJENA CESTIŠČA MED
NAŠIMI BLOKI IN NOVA CELOVŠKA CESTA
Ob močnem naraščanju proizvodnje, kakor je planirano za leto 19i64, se bodo seveda povečali tudi dohodki, s katerimi gospodari občina. Vendar pa seveda ne v toliki meri, da bi bilo mogoče že v tem letu rešiti vs,e pereče probleme, ki čakajo rešitve že vrsto let. Občinski družbeni plan zato predvideva, katere naloge bi bilo treba prvenstveno rešiti v letu 1964 in določa za izvedbo teh nalog primerna sredstva. Po mnenju občinskega družbenega plana so v občini posebno pereč -roblem ceste. Tako plan predvideva, da bo za rekonstrukcijo cest vloženih 675 milijonov dinarjev. S tem denarjem bo rekonstruirana Celovška cesta na odseku od Aleševčeve do Šišenske ulice, del
dovod bo položen v Bitenčevi ulici, Pržanski cesti, cesti v Kleče, Vodnikovi cesti do Kovaške ulice, Kamnogoriški cesti in pri šoli v Šentvidu. Rekonstruiranih bo več vodovodov v okoliških naseljih.
LUC PRED KINOM ŠIŠKA
Za izboljšanje javne razsvetljave bo vloženih 36 milijonov din. Javna razsvetljava bo urejena na Šišenski cesti, Vodnikovi cesti, med litostroj sidrni bloki, na Jesenkovi, Knezovi, Malgajevi in Kebetovi ulici in na trgu pred kinom Šiška. Tudi v nekaterih perifernih naseljih bo razsvetljava izboljšana. Plinsko omrežje bo zgrajeno na stanovanjskem območju Pržanj—Na jami, kar bo stalo preko 19 milijonov dinarjev. Za ureditev ulic med Obir-sko in Djakovičevo ulico ter na območju Rozete II je predvidenih skoraj 25 milijonov dinarjev.
Veliko sredstev, kar 135 milijonov dinarjev, je predvidenih za vzdrževanje obstoječih komunalnih naprav, od tega največ — 80 milijonov — za vzdrževanje cest.
828 NOVIH STANOVANJ
Prav zanimiva so predvidevanja občinskega plana glede stanovanjske izgradnje. Sklad za zidanje stanovanjskih hiš bo v letu 1964 investiral v gradnjo novih stanovanj kar 2,5 milijarde dinarjev, nekaj od te vsote pa je predvideno tudi za izgradnjo novih poslovnih prostorov. Predvidoma bo v letu 1964 zgrajenih na občinskem območju 828 novih stanovanj, od tega 608 na ožjem mestnem območju.
0,9 m2 ŠOLSKE POVRŠINE NA UČENCA
Mnogo perečih problemov je'na področju šolstva. Šole so prenapolnjene, saj odpade v osnovnih šolah na enega učenca samo 0,9 kvadratnega metra površine, v srednjih pa 1 m2. Na področju občine se število šoloobveznih otrok povečuje nadpovprečno, kar je posledica intenzivne stanovanjske izgradnje in s tem v zvezi povečanja števila prebivalstva. Za potrebe šolstva bo v letu 1964 porabljeno preko milijarde dinarjev, od tega 493 milijonov za osnovno dejavnost šolstva, 560 milijonov pa za nove investicije.
ŠOLA NA JAMI
350 milijonov dinarjev bo porabljenih za gradnjo nove osnovne šole Na jami, ostalo za adaptacijo šolskih poslopij, načrte za nove šole in telovadnice ter podobno. Sredstva sklada za vzgojo in izobraževanje pa so premajhna za izvedbo vs.eh del, zato bo treba najeti v ta namen 250 milijonov dinarjev bančnega kredita, podjetja pa naj bi prispevala nadaljnjih 50 milijonov dinarjev.
DENAR ZA KNJIŽNICO
Za preureditev gradu v Goričanah v muzej je predvideno 12 milijonov dinarjev, za sofinansi-ranje seminarjev delavske univerze 6 milijonov dinarjev, za ljudsko knjižnico pa 6,5 milijona dinarjev. Za gradnjo kulturnega doma v Gameljnah bo občina prispevala 4 milijone din, za enak dom v Sori pa dva milijona din.
SREDSTVA ZA SOCIALNO VARSTVO
Izdatki so predvideni tudi za socialno varstvo: 5 milijonov din za reševanje stanovanjskih problemov socialno ogroženih družin, 9 milijonov dinarjev za 3 do 4-tedensko letovanje zdravstveno in vzgojno ogrožene mladine (1500
otrok) ob morju ali v planinah. 50 milijonov dinarjev bo porabljenih za ureditev, gradnjo in za opremo občinskih mladinskih domov na Pagu, Poreču in v Zgor-nh Dobravi. S temi sredstvi bodo domovi dokončani, njihova kapaciteta pa bo znašala 360 do 400 ležišč v eni izmeni. Nadaljnjih 95 milijonov din bo porabljenih za stalne pomoči, podpore in oskrbnine socialno ogroženim občanom, pri čemer se bo minimalna višina podpor dvignila na 6.500 din. Za nriznavalnine, pomoč, zdravljenje in okrevanje borcev in invalidov NOV bo porabljenih 10 milijonov dinarjev, za reševanje stanovanja skih vprašanj upokojenih članov ZB pa 18 milijonov dinarjev.
ZA ZDRAVSTVO MANJ INVESTICIJ
Zdravstvena služba na področju občine je urejena. Zaradi tega niso predvidene kake nove investicije, temveč le nekaj adaptacij. Za zdravstveno varstvo državljanov, ki ga je po zakonu dolžna nlačati občina, pa je predvideno 65 milijonov dinarjev.
KOPALIŠČE OB LITOSTROJU
Na področju telesne vzgoje so tudi predvidene precejšnje investicije, preko 102 milijona dinarjev. Od tega 50 milijonov dinarjev za gradnjo kopališča pri Litostroju. za otroška in šolska . igrišča 10 milijonov in za adaptacijo ZN Partizana 12 milijonov dinarjev.
Prav lepe naloge si je zastavila občina za leto 1964 in naše življenje bo, -ko bodo izvršene, precej lepše. Da pa bo res vse realizirano, je v marsičem odvisno tudi od nas samih. Če bomo v redu izpolnjevali plane, bo občina imela sredstva za izvedbo vseh nalog, če pa ne, bo pa seveda marsikatera naloga ostala neizpolnjena.	S—k
Ugodna občinska bilanca v letu 1963
SOSEDNJE PODJETJE »ISKRA« BO DOGRAJENO
Predvidoma bo končana gradnja tovarne elektronskih naprav ter tovarne magnetov in feritov v sklopu kombinata Iskre, nadaljevala pa se bo rekonstrukcija obrata v Pržanju in obrata keramike. Tesnilka bo zgradila nov obrat plastičnih mas, Tovarna celuloze in papirja pa bo pričela z drugo fazo rekonstrukcije. Tovarna dekorativnih tkanin bo začela graditi poslovne prostore za tkalnico, Tekstilna tovarna Medvode pa bo nabavila specialne stroje za proizvodnjo klobučevine. Pivovarna Union bo rekonstruirala varilnico piva in sladarno. Agrokombinat bo povečal pitališče telet in farmo za krave molznice.
Vodnikove, del Šišenske ter Podutiška in Stegenska cesta Tacen-Pirniče. Poleg tega bo urejeno več cestišč, med drugim tudi v lito-strojskem naselju.
NOVI KANALI
Za nadaljnjo izgradnjo kanalizacije bo porabljenih 234 milijonov dinarjev. Iz teh sredstev se bo nadaljevala izgradnja izvirnih kanalov, poleg tega pa uredila kanalizacija v Podlimbarski, Podjunski, Bizjanovi in Sojerjevi ulici, na področju Rozete II ter med Tržno ulico in ulico Na jami. Kanalizacija bo urejena tudi v več okoliških naseljih.
VEC VODE
V izgradnjo vodovodov bo vloženih 89 milijonov dinarjev. Vo-
Če smo si že ogledali občinski plan za leto 1964, je prav, da se ozremo tudi v preteklo leto in preudarimo, koliko in kaj je bilo lani storjenega vsaj v nekaterih dejavnostih občine Šiška.
Cest v občini Šiška je 210 km, od tega je le 45 km asfaltnih, vse ostale pa so makadamske. Stremijo pa za tem, da bi jih čim več asfaltirali, kajti vzdrževanje le-teh je mnogo cenejše kot vzdrževanje makadamskih. Letos so asfaltirali cesto od Medvod do glavne ceste v Mednem, uredili avtobusna in trolejbusna postajališča v Šentvidu in kolesarske steze, uredili cestišče pri mestnih blokih, v delu za asfaltiranje pa so še Obirska, Gasilska in Ale-ševčeva ulica, kjer je bilo treba prej urediti kanalizacijo in dvigniti robnike pločnika. Gasilsko ulico nameravajo priključiti na Medvedovo. S tem bi Šiška dobila dobro obvozno cesto. Razen tega so popravili oziroma bodo še popravili več makadamskih cest -in jih pripravili za asfaltiranje. Velike težave so imeli letos z izvajalci del.
Razsvetljava. Glede javne razsvetljave je nekoliko bolje, čeprav je še zmeraj vidna razlika med mestnimi predeli in periferijo. Leta 1956 je bilo 495 sve-
tlobnih mest ali na vsakih 113 m eno svetlobno telo. V načrtih pa imajo, da je treba doseči na vsakih 100 m tri svetlobna telesa. Za-
Združitev Rade Končar -Svjetlost
Pred dnevi so na skupni seji DS zagrebškega podjetja Rade Končar in reške tovarne električnih strojev in radijske elektro-opre-me Svjetlost dokončno odobrili, da se reška tovarna pripoji zagrebškemu podjetju kot obrat s samostojnim obračunom. Tako združuje kombinat Rade Končar 13 obratov oziroma tovarn s 7.000 zaposlenimi in z letno proizvodnjo 30 milijard dinarjev. Že letos bo proizvodnja reške tovarne za 40% večja, kot je bila lani. V prihodnjih letih pa računajo, da bo obrat na Reki ob sorazmerno majhnih investicijah povečal svojo proizvodnjo od 2 na 6 milijard letno. Vrednost celotne proizvodnje kombinata Rade Končar pa bo po planu narasla od lanskih 30 milijard na 55 milijard v letu 1966.
to ni čudno, da so marsikje okrepili že obstoječo razsvetljavo, tako na primer na relaciji Vižmarje-Brod, v Sojerjevi in Dolomitski ulici. Neonsko razsvetljavo so dobile Aleševčeva, Obirska, Tugo-mirjeva, Scopoljeva in Celovška, od blokov JLA pa do iGuncelj.
Kanalizacija. Na področju današnje občine Šiška so trije zbiralni sistemi. Stari, ki je v najstarejšem delu Šiške, nov v Zgornji Šiški in Dravljah ter tretji sistem v Šentvidu. V gradnji pa je zbiralni kanal za vso Šiško, ki je zgrajen do Celovške ceste in katerega en krak bo vodil proti Dravljam, drugi pa proti Šentvidu. Finančna sredstva za to delo je deloma zagotovil Mestni svet, delno pa občina sama. Kanalizacijo grade postopoma na področju od Tržne ulice proti Jami. Razen tega je bilo potrebno urediti kanalizacijo zlasti na cestah, ki jih bodo v kratkem asfaltirali. Na področju Pržana in Podgore pa kanalizacija letos ne bo končana.
Vodovodi. Gradnja vodovodov najbolj napreduje na podeželju, ki mu žele čimprej preskrbeti dobro pitno vodo. Gradnjo vodovoda so nadaljevali v Stanežičah, Bolnicah in Podutiku. Nove vodovode grade tudi na novo zazidanih površinah občine.
Še premalo zanimanja za študjj statuta
V našem podjetju smo v preteklih tednih pod vodstvom sindikalne organizacije izvedli številne in podrobne priprave za študij tovarniškega statuta. Ena glavnih akcij v zvezi s tem je bilo natisnjenje in izdaja tez statuta za vsakega člana kolektiva. Res, da kolportaža statuta ni bila najboljša, vendar je vsak litostrojčan lahko dobil statut in ga preštudiral. Razdeljevanje in študij smo pospeševali z izdajo letakov, ki so jih člani kolektiva dobivali pri izhodih iz tovarne. Razen tega smo tudi sklicali politični aktiv.
Za študij po posameznih EE, službah in sektorjih smo organizirali posebno magnetofonsko oddajo, ki jo je komentiral dr. Branko Alujevič. Vsak član kolektiva je imel in ima možnost sporočiti svoje pripombe na obratne delavske svete ali v pisarno centralnega DS. Posamezne EE, sektorji in službe pa so organizirali še posebne študijske skupine, ki so dajale svoje pripombe na ta naš samoupravni akt.
Kljub temeljitim in izredno dobrim pripravam pa lahko ugotavljamo, da zanimanje članov kolektiva še zdaleč ni doseglo zaželenega nivoja. Na pol prazna kinodvorana, v kateri smo imeli študij, je pričala, da naši ljudje niso pravilno razumeli pomena statuta in da marsikoga ne zanima, kakšen položaj ima zagotovljen v njem. Po drugi strani pa le lahko ugotovimo, da je statutarna komisija prejela dokaj dobrih in konstruktivnih predlogov za spremembo tez, ki jih bo v skladu z zakonom tudi upoštevala.
Ker razprave torej niso zajele zadostnega števila litostrojčanov, smo povprašali predsednike ODS, predsednike sindikalnih organizacij in sekretarje osnovnih organizacij ZK, da nam v nekaj stavkih povedo, kaj so doslej storili za študij statuta in kaj nameravajo storiti v bližnji prihodnosti. Menimo, da so prav ti politično odgovorni za aktivizacijo kolektiva in da lahko na njih gradimo vse naše upe za čim temeljitejši študij statutarnih tez. (Žal zaradi bolezni ali odsotnosti nismo mogli intervju-vati vseh funkcionarjev.)
Miha Žilovec — PE MO, modelni mizar. Na seji obratnega DS smo dvakrat obravnavali statut in dali pripombe. Čakamo na nadaljnja navodila.
Jože Jambrovič — PE PK, elektro-varilec. O statutu smo razpravljali na seji obratnega DS, za nadaljnje delo se še nismo dogovorili.
Vlado Jerše — PE HS, strojni tehnik. Razdelili smo statut vsem članom naše enote. V načrtu imamo sestanek DS, kjer bomo skupaj proučevali statut.
Inž. Peter Vogrič — PE Sn, konstruktor. Razdelili smo statut in vsak posameznik ga študira. V bodoče bomo poživili študij statuta in aktivnost sodelovanja.
Milan Kovačič — PPB, elektrotehnik. Organizirali smo sestanek v šoli. Posamezniki bodo poslali pripombe komisiji. Tudi sestanek DS smo že imeli.
Janko Cej — CTB - TKS, referent za kolavdacijo. Udeležili smo se magnetofonske razlage statuta v šoli. Sestanka DS še ni bilo. Na sestanku sekretariata sindikata smo razpravljali o statutu.
Dominik Doma — MB, vodja prevzema. Poskrbeli smo, da je vsak dobil statut, da ga preštudira. Organizirati pa nameravamo konzultacijski sestanek za člane sindikata. Obvezno se ga bodo morali udeležiti vsi aktivni funkcionarji.
Marko Urbas — Mo, modelna mizama — modelni mizar. Ljudje niso pokazali zadostnega zanimanja za statut in niso bili zainteresirani za sestanek. Vendar pa je bilo tudi takih dosti, ki so z razumevanjem preštudirali ta samoupravni akt.
Marjan Lovšin — SN, strojni tehnik. Sestali smo so pri vodstvu enote in se domenili, da bomo na sestanku proučevali statut. Udeležba je bila obvezna za vse člane ZK, za člane DS in za člane odbora sindikata. Vprašanj je bilo veliko in diskusija je bila zelo razgibana.
Inž. Janez Zupančič — PE DT. Na seji DS smo obravnavali statut in se seznanili s postopkom dostavljanja pripomb. tCela enota se je udeležila magnetofonskega študija v kino dvorani. Na naslednji seji DS se bomo pomenili o predlogih.
Franc Langerholc — PE OO, tehnolog. V naslednjih dneh bomo sklicali sej o, da se pomenimo o statutu in damo pripombe.
Inž. Sašo Kveder — PE TKB, šef oddelka v TKB. Udeležili smo se magnetofonskega študija statuta. Udeležba ni bila najboljša. Statut smo obravnavali tudi po sindikalni liniji. O 'predlogih bomo razpravljali na sestanku obratnega DS.
Vladimir Mlinar — Splošni sektor -referent za civilno zaščito. Statut smo študirali po magnetofonski metodi v kino dvorani. Za naprej se še nismo domenili.
Franc Svoljšak — IC, učitelj praktičnega pouka. ’ Pripravljamo svoj statut v okviru šolstva. Komisija pripravlja statut po tezah republiškega sekretariata za šolstvo.
Ivan Meserko — Livarna sive litine} - liVar. fe*a sestanku sindikata smo obravnavali statut. Čakamo, da bodo člani kolektiva dali svoje pripombe.
Božo Galič livarna jeklene litine - livar. O statutu smo razpravljali na seji obratnega DS.
Zlatko Tomaševič — PD - skladiščnik gotovih varjencev. Statut smo posebej razdelili vsem in vsakemu posebej razložili tisto, kar se tiče njega in enote. Nekateri so dali tudi svoje pripombe. 'Za večino delavcev je bil statut težko razumljiv. Postavili bomo dve skrinjici, kamor bodo delavci lahko dajali listke s pripombami in vprašanji o statutu.
Julči Dimnik — HS referent za pripravo materiala. Na sestanku smo dali pripombo, da naj bi bila nekje centrala, ki bi urejevala napredovanja. Morda bomo organizirali skupinske sindikalne sestanke, kjer bi ljudem, ki niso bili na seminarju, razložili statu.
Janez Presetnik, konstrukter v Oskrbovalnih obratih I. Mislim, da je gradivo preobširno in da ni dostopno slehernemu proizvajalcu. Statut naše delovne organizacije je bolj pravilni-ška teza predavanja in bi morala biti podana bolj poljudno. Zato bomo to snov ponovno obravnavali na sestanku komunistov Oskrbovalnih obratov.
Drago Gorenc, komercialist v Materialnem biroju. Statut smo razdelili vsem članom, da bi ga individualno preštudirali in pripravili predloge. Za bolj podrobno obravnavo statutarnega gradiva so komunisti Materialnega biroja zaprosili predsednika komisije Spolarja za preprosto obravnavo tega gradiva.
Strokovni učitelj IC Ludvik Lah pravi, da so statut podjetja obravnavali in posvetili vso pozornost statutu vzgojne ustanove. Predvidevamo, da bo gradivo razdeljeno na 6 predavanj, vsi člani pa bodo dobili gradivo vsaj teden dni pred sestankom. Zato tudi pričakujejo, da bodo dali koristne pripombe.
Smrkolj — Oskrbovalni obrati III mizar. Zaradi nezainteresiranosti za obravnavo statuta moramo to gradivo ponovno preštudirati. S tem naj bi se podrobneje seznanili člani sindikalnega odbora in vodstvo. Vzrok za to nezainteresiranost je verjetno nezadovoljstvo nekaterih zaradi povišanja sindikalne članarine.
Jože šoštarko — vodja planske službe v (Pločevinami. Meni, da so bile priprave za študij tez statuta zadovoljive, toda ne najboljše. To gradivo so obravnavali na sestanku ODS in sklenili, da je pretežko za tovrsten način študija. Želeli smo slišati statut podan v preprosti besedi, kar nam je bilo omogočeno v mali kino dvorani IC. iZeleli smo čimvečjo udeležbo, zgodilo pa se je obratno. Vse premalo smo videli na predavanju vodstvenega kadra, ki bi moral za sabo pritegniti ostale proizvajalce. Statut bomo študirali še naprej.
Štefan Rojina, glavni komercialist za cementarne in stiskalnice. Ko smo prejeli prve izvode statuta, smo se zbrali in pogovorili, kako bomo začeli študirati. Najprej smo individualno študirali,, potem poslušali predavanje, sedaj pa pripravljamo vprašanja, o katerih se bomo pogovorili z enim izmed članov statutarne komisije na sindikalnem sestanku.
Magda Kreft — socialna delavka v kadrovskem sektorju pravi, da so začeli študirati statut sistematično. Organizirali so študijske sestanke enkrat tedensko, v prostem času. Skupno jh je bilo sedem. Predavanja so bila skrbno pripravljena in zanimiva. Udeležba je bila spričo pestrosti predavanj zadovoljiva. Mnenja je, da bo v sektorju potrebno o statutu še go-
Karel Gornik — delovodja v DT. Za študij statuta smo se zbrali člani sekretariata osnovne organizacije, mladinskega aktiva in sindikalnega odbora. Dve številki smo obravnavali na seji ODS in ugotovili, da ta način ni primeren. Zato smo se pripravili individualno, ter postavljali v razpravi koristna vprašanja. Pohvaliti moram mladince, ki so se skrbno pripravili, nišem pa zadovoljen z obiskom, obliko obravnave in razdeljevanjem statuta.
Ivan Hrastar — vodja vhodne kontrole. Slaba udeležba na predavanju po magnetofonski metodi nam je dala več misliti o načinu študija statuta. Naše priprave so bile skrbno pripravljene. Zato bomo sklicali sestanek s predstavniki družbeno-političnih organizacij in vodstva ter skušali pripraviti pripombe in vprašanja, o katerih se bomo ponovno pogovorili, zbrani v Tehnični službi.
Andrej Grom — modelni mizar. Odkrito povedano, smo za statut storili zelo malo. Za to so razni vzroki, ker ga še sami nismo preštudirali, kolikor pa smo ga, je to premalo, da bi ga razumeli. To je težka snov, ki ne privlači proizvajalcev. Ljudje želijo nekaj zvedeti, če vedo, da bo snov kratka, pestra in razumljiva.
Branko Popovič — referent v PE HS. Želeli smo prikazati namen statuta vsakemu članu. Vsak posameznik je študiral statut in ga na sestanku osnovne organizacije tudi obravnaval.
Sonja Mravlja — vojaški referent. Tudi v splošnem sektorju smo statut študirali individualno. O teh vprašanjih smo se pogovorili na dveh sestankih osnovne organizacije. Ni videti, da se ljudje preveč zanimajo za to pravno zadevo, ki je naš dokument za nadaljnji razvoj. O statutu se bomo še pogovarjali v preprosti besedi z enim izmed članov statutarne komisije.
Severin Pohlin — monter PEN SN. Imeli smo dve predavanji, na katerih so se lahko vsi seznanili in razpravljali o tezah statuta. Udeležba je bila zadovoljiva. Vnaprej bomo iskali še druge oblike, da bomo slehernemu članu lahko preprosto pojasnili statut. Menim, da način razdeljevanja statutarnega gradiva ni bil ravno najbolj primeren.
Ivan Turk — vodja skladišča Oskrbovalnih obratov I. K razpravam o statutu smo skušali pritegniti čim več sodelavcev. Odziv ni bil zadovoljiv kljub temu, da so razprave propagirali sindikalni odborniki in vodstvo. Ljudje ne kažejo pravega zanimanja in tudi mi, ki smo bili na predavanju, nismo razpravljali o statutu. Poiskati bomo morali primerno obliko, da bomo statut ponovno obravnavali.
Pavel Peteh — Dt. Naša razprava o statutu ni pritegnila pričakovanega števila ljudi. Menim, da je način predavanja neprimeren kljub temu, da je bilo skrbno pripravljeno. Težili bomo za tem, da bodo tovariši na vodilnih položajih preštudirali gradivo in ga znali pojasnjevati.
Jože Rupert — ročni oblikovalec livarne jeklene litine. Menim, da je statut dostopen slehernemu članu, toda vprašanje je, če si ga zna pojasniti. O njem smo imeli priložnost razpravljati na dveh sestankih, toda dve tretjini naših ljudi se vozi iz okolice in ti se sestankov niso mogli udeležiti.
Vinko Tomažin — skupinovodja embalaže iz OO H. Sprva smo mislili, da bodo ljudje obravnavali statut kot bodoči zakon slehernega proizvajalca. Zaradi slabe udeležbe na predavanju bodo komunisti obravnavali statut še enkrat v bolj preprosti besedi. Za razpravo bodo skušali pripraviti pripombe in predloge obrata. Njegovim besedam se je pridružil tudi predsednik sindikalne podružnice Oskrbovalnih obratov II Vinko Pirc, ki je dodal, da ni takega zanimanja za statutarno gradivo, kot je pričakoval.
Marjan Kompoljšek — delovodja v livarni sive litine. Osnovna naloga pri nas je bila, da je vsak član redno bral statut. Povabili smo člane, da se udeleže predavanja, ki je bilo v MO. Tam smo dobili jasno podobo zanimanja naših delavcev. Odsotnost je opravičljiva le za tiste, ki se vozijo, mnogi, ki pa imajo čas, se sestanka niso udeležili. Zato nameravamo pripraviti predavanje za komuniste PE MO, kjer bomo obravnavali dopolnitve statuta.
Matej Mulej — referent. Aktualen problem; problem, ki delavca skrbi, skušam povezati z novim statutom. Na ta način vzbudim v sodelavcu zanimanje zanj. V bodoče naj bi se organizirali posebni seminarji za člane delavskega samoupravljanja.
Franc Poteko, DT. Delavcu pravniški ježki statuta ne zveni domače. Organizirati je treba razprave, v njih razdrobiti celoten statut ter prikazati ljudem njihove pridobitve.
Peter Žohar — livarna jeklene litine — formar-livar. Organizirano je bilo predavanje o statutu. Da pa ga bo vsak član kolektiva tudi razumel, bo treba še veliko storiti. V načrtu imamo še eno predavanje v enoti.
Ivan Božič — OO. Vsak član kolektiva je dobil po en izvod statuta, člani političnega aktiva pa so bili z njim podrobneje seznanjeni. V bodoče bomo organizirali še eno predavanje o statutu in preučili pripombe.
Franc Černivec — livarna sive litine. Organiziran je bil študij statuta v kino dvorani. Delavcem pa tudi sam pojasnjujem dolžnosti in pravice, ki mu jih novi statut narekuje. Nejasnosti bomo še enkrat prediskutirali na razpravi v enoti.
Martin Einhaver — PE — šef pločevi-narne. Organizirali smo diskusijo o statutu, ki pa žal zaradi slabe udeležbe ni uspela. Naloga organizacij ZK, DS, sindikalne podružnice je, da v ljudeh vzbude večje zanimanje zanj. Na ponovnih razpravah se bomo ustavili pri posameznih točkah statuta.
Franc Tajnikar — MB — šef skladišča. Vsega potrebnega še nismo storili. Člani ZK morajo intenzivneje študirati statut in ga prenašati na ostale. Vsakdo pa ga nai prebira individualno. Ne bi bilo napak, dobiti dobrega predavatelja za tolmačenje statuta.
Marjan Trobec — HS. Imeli smo predavanje za politični aktiv in predavanje za ostale sodelavce. V bodoče nai razprava zajame še podrobnosti in jih razloži ljudem.
Miha Premk — SN — tehnolog. Razne nejasnosti smo reševali na delovnih mestih, na obratnih delavskih svetih in na skupnem sestanku v kino dvorani. V dveh urah človek ne more vsega razumeti. še bomo organizirali razprave o statutu.
Andrej inž. Voje — pomočnik šefa livarne jeklene litine. Sindikat naše enote je organiziral razlago statuta za MO. Pred sestankom sem po upravni liniji zadolžil mojstre, naj o tem obvestijo svoje podrejene. O statutu razpravljamo med seboj med odmorom, ob prihodu na delo, ob odhodu. Na seminarju, ki ga bomo še sklicali, bomo sprejemali predloge.
■ ;

Yamuna II. v montaži

Predlagam, da bi tudi naš časopis pomagal pri razlagi nekaterih premalo jasnih določil statuta v poljudni obliki ali celo s prispodobami da bi preprostejši delavci laže razumeli gradivo.
Marija Dolinar —- referent za potrošniške kredite. Zaradi obsežnosti materiala, ki zahteva individualni študij, smo naročili članom kolektiva, da najprej sami preštudirajo statut, šele pod tem pogojem je mogoča skupinska razprava. Upamo, da bomo v kratkem lahko prispevali stvarne pripombe.
Ivan Česnik — vodja skladišča v MB. Statut smo razdelili, kolektivno ga še nismo študirali, ker nismo dobili navodil od vodstva. Ko dobimo navodila, bomo ukrepali.
Ernest Forjanič — komercialist v MB. Do sedaj smo imeli en sestanek v mali kino dvorani. Potrebno pa bi bilo organizirati ponovni sestanek, kjer bi sestavljal statuta tolmačili posamezna določila, ki članom niso jasna. Najprej pa moramo individualno preštudirati statut m pripraviti gradivo za diskusijo.
Dana Berčič — referent za sprejem delovne sile. Od izida prve številke statuta do novega leta smo imeli vsako sredo popoldne študijski sestanek, ki ga je organizirala sindikalna podružnica. Razlagal ga je predsednik našega sindikata. Udeležba je bila zadovoljiva. V januarju nismo nadaljevali s študijem v sektorju zaradi bolezni, ampak smo se pridružili ostalim enotam, ki so študirale po magnetofonski metodi, kar mislimo tudi nadaljevati. Posamezne številke statuta ne dobivamo redno.
Alfred Tomažič — referent za šolstvo. Najprej smo organizirali študij po sindikalnih podružnicah. Zbrali in proučili bomo vse pripombe. Če se bodo mnenja posameznih podružnic razlikovala, bomo s podružnicami ponovno diskutirali.
Bojan štine — delovodja v livarni jeklene litine. Imeli smo predavanje v MO. Mislim, da smo storili premalo. Kaže se tudi premajhno zanimanje med člani. Zbrali bomo mnenja in predloge za statut in jih posredovali tovarniškemu odboru sindikata.
Marko inž. Kos, šef-projektant v PPB. Imeli smo sestanek, kjer smo sestavili tudi obširen predlog, ki smo ga poslali predsedniku komisije za statut. Pripravljamo pa še obrazložitev k predlogu. V načrtu imamo še sejo, če bo to potrebno.
Stane Lendero — monter v pločevinar-ni. Udeležba pri razpravi o statutu v mali kino dvorani je bila zadovoljiva. Obisk je bil slab največ zaradi vozačev. Na razpravi je bilo veliko vprašanj, ki jih je dr. Alujevič lepo pojasnjeval. Izredne sestanke bomo imeli še po obratih.
Ivan Madrjetko — kontrolor v čistilnici livarne sive litine. Udeležili smo se predavanja po magnetofonski metodi v mali kino dvorani. Imeli bomo ponovni sestanek samo za livarno sive litine, ker je bil odziv na prvo predavanje premajhen Poskušali bomo pojasnjevati v poljudni obliki, da bodo razumeli vsebino statuta tudi naj preprostejši. Predloge bodo člani pošiljali sindikatu. Če bo potrebno, bomo predloge pretresali na ponovnem sestanku.
Marija Pušnar — korespondent tujih jezikov, članom kolektiva smo priporočali, naj se udeležijo razprave na IC in naj tudi sami preštudirajo statut. Udeležba je bila dobra.
Inž. Viktor Nolimal — konstruktor v HS. Dvakrat smo imeli predavanja po magnetofonski metodi. Vsak član je dobil izvode časopisov in tudi sam študiral. Enota ne predvideva več sestankov.
Bogdan Pirc — tehnolog v SN. Sklicali smo vse predsednike mladine EE in razpravljali o statutu. Razlagal nam je tovariš Klemenc. Zelo živahno zanimanje za statut med mladinci. Veliko vprašanj. Statut bomo še enkrat v celoti preštudirali.
Miro Stalovski — referent za nagrajevanje. Pred splošno razpravo smo sklicali člane kolektiva na sestanek, kjer smo študirali predvsem poglavja, ki se nanašajo na kadrovsko službo. Potem smo sklicali sestanek za vse sektorje skupaj.
Metod Hrovat — vodja kadrovsko analitskega oddelka. Vsako sredo od 17. do 19. ure smo imeli seminarje na IKS, kjer je predaval dr. Alujevič (6-krat), udeležba je bila zadovoljiva. Posamezne detajle statuta bomo še preštudirali in nato na sestanku pretresli.
Boris Kalčič — delovodja v čistilnici livarne jeklene litine. O statutu smo sc pogovarjali na sestanku ZK. Udeležili smo se tudi sestanka na IKŠ. Zanimanja med člani ne manjka. Udeležba na sestankih pa je skoraj onemogočena zaradi članov, ki se vozijo iz oddaljenih krajev in so vezani na avtobusni vozni red.
Silvo Belcijan — delovodja varilnice v pločevinami. Že večkrat smo imeli pogovore z delavci in dognali, da je nujno potrebno organizirati sestanke po enotah. Obravnavali bomo določila statuta, ki delavcem niso jasna. Razlagati bi moral pravnik.
TEHNIČNA VZGOJA
Knjiga je sicer namenjena učencem in učiteljem kot pomoč pri tehničnem pouku v višjih razredih osemletke, vendar bo rad segel po njej vsakdo, ki ga zanima tehnična plat življenja in bi se rad na poljuden način seznanil z dosežki sodobne tehnike, kajti v drugem delu knjige so zbrana berila z naslovom »Na mejah sodobne znanosti«, kjer boste zvedeli vse o osvajanju vesolja, sodobni elektroniki, novih virih energije, ultrazvočnih napravah ipd.
Knjigo je izdala založba Življenje in tehnika, uredil jo je Ivo Špolar in ima 316 strani velikega formata ter je bogato ilustrirana.
Ber ns te jn-Semend j a j e v:
MATEMATIČNI PRIROČNIK
Ta knjiga je neogiben priročnik vsakemu strokovnjaku, ki ima opravka s tehniko, to je z matematiko. Po svetu je naletela na tako ugoden sprejem, da so jo v mnogih deželah že ponovno ponatisnili. V šestih delih knjige boste našli formule in grafične funkcije, dokumentarno matematiko, analitično in diferencialno geometrijo, potem diferencialni in integralni račun ter enačbe, kompleksna števila, vektorske račune, integralne račune in druge koristne formule. Na koncu je dodano poglavje iz verjetnostnega računa in teorije napak.
To znano delo ruskih učenjakov je prevedel sedaj že pokojni Albin Žabkar. Izdaja je res priročna, obsega 700 strani ter je tiskana na tenkem papirju.
SLIKOVNI BESEDNJAKI
Mladinska knjiga v Ljubljani je v sodelovanju z beograjskim Grafosom izdala slikovne besednjake, po katerih se je že dalj časa čutila velika potreba.
Doslej so izšli angleško-sloven-ski, italij ansko-slovenski, nem-ško-slovenski in srbohrvaško-slo-venski slikovni besednjaki. Vsaka knjiga ima po 189 slikovnih tabel in na vsaki je narisanih več desetin predmetov. Notri najdeš praktično narisane vse glavne rastline, živali, dele človeškega telesa, hišo in njene dele, športno orodje, instrumente, ki služijo kulturnemu delovanju, vse panoge industrije in obrti, kmetijstva in gozdarstva, trgovine in prometa ter pojme iz političnega, zdravstvenega, socialnega življenja. Abstraktnih pojmov kajpak ne najdeš, ker se ne dajo slikovno ponazoriti.
Slovenske izraze je poiskal naš znani prevajalec Janez Gradišnik. Knjiga velja le 1300 din, kar je za tako vrsto dela izredno malo, ker je vzhodnonemška založba odstopila našim založbam brezplačno pravico do natisa, če pa bi se več litostrojčanov zanimalo za nakup teh besednjakov, bi jih dobili po 1200 din. Naročila sporočite na tel. 296.
In kako ti služi? Želiš, recimo, zvedeti za srbohrvaški izraz orodja, ki mu pravimo izvijač. Pogledaš v slovarski del na koncu knjige in poiščeš izraz izvijač. Tu najdeš 121 (42) in 134 (14). Potem poiščeš v slikovnem delu tabelo 121 in najdeš pod 42 odvrtač, za-vrtač, šrafciger. Pogledaš še 134. tabelo in dobiš izvojac, šrafciger.
Vsekakor je v takem besednjaku veliko pojmov, ki jih sicer ne najdeš v običajnem slovarju in je zato neogibno potreben človeku, ki ima večkrat opravka s tem ali onim področjem življenja in mora to ali drugo stvar prav razumeti ali celo prevesti. Strokovnjak pa bo seveda za svoje čisto ozko področje pogrešal vseh tistih drobnih delov, ki zanimajo zlasti njega, ker je besednjak namenjen širši uporabi.
Posvet o propagandnih službah
Lani ustanovljeno Društvo ekonomskih propagandistov Slovenije pripravlja v sodelovanju z ekonomskimi propagandisti iz drugih republik zvezni posvet o organizaciji propagandnih služb v podjetjih, ki bo v dneh 20. do 22. marca tega leta v Ljubljani (na Gospodarskem razstavišču). Razen strokovnega uvodnega re-
NOVA ČRPALKA ZA PIVOVARNO
V lanskem letu smo poslali pivovarni »20. oktober« iz Sremske Mitroviče črpalko za hladno čisto vodo. Z njenim delovanjem so bili v podjetju izredno zadovoljni, zato so nas naprosili, da bi jim izdelali v začetku tega leta še eno tako črpalko. Upajmo, da bodo s to prav tako zadovoljni.
ferata z načelnimi prikazi raznih oblik organizacije propagandnih služb po sodobnih shemah v tujini in pri nas se bo na posvetu zvrstilo še 10 do 12 koreferatov s konkretnimi prikazi organizacije propagandnih služb v posameznih naših večjih podjetjih.
Drugi dan posveta bo namenjen ogledu nekaterih podjetij oziroma propagandnih medijev (Iskra, Litostroj in RTV); v nedeljo, 22. marca t. 1., pa bo za vse prijavljence skupni izlet, ki bo nudil dovolj priložnosti za nadaljnjo izmenjavo mnenj o tematiki posveta.
Vabila za posvet bodo razposlana do konca tega meseca. Vsi, ki jih posvet zanima, pa se lahko obrnejo na Društvo ekonomskih propagandistov Slovenije, Gospodarsko razstavišče, Ljubljana.
Šolanje mladih
Zakaj manjša proizvodnja v januarju?
Po prvih zbranih podatkih je pričakovati, da bo industrijska proizvodnja v Sloveniji v mesecu januarju za okoli 14 odstotkov večja, kot je bila januarja lani. Vendar bo kljub temu nekaj pod povprečno lansko mesečno industrijsko proizvodnjo. To pa zlasti zaradi velikega pomanjkanja električne energije, saj bo proizvodnja le-te zaradi izredno nizkega stanja vode naših in vseh ostalih jugoslovanskih rek v letošnjem januarju manjša kot v istem obdobju lani. Da bi omogočili kolikor toliko nemoteno proizvodnjo v podjetju, je Eles iz Ljubljane izdal odlok o prepovedi ogrevanja poslovnih prostorov z električno energijo, ki naj bi bil v veljavi toliko časa, dokler se stanje na naših rekah ne popravi. Pomanjkanje električne
Tudi „Metalna“ sodeluje pri gradnji športnega parka
Ze dalj časa so v teku pripravljalna dela za gradnjo velike športne dvorane v parku Stanka Bloudka v Ljubljani. Tu naj bi že do aprila prihodnjega leta stala popolnoma dograjena nova športna dvorana, ki naj bi služila kot glavni objekt za svetovno namiznoteniško prvenstvo v letu 1965. To- dvorano bi seveda v veliki meri uporabljali tudi hokejisti, saj so nam le pokrite dvorane porok za morebitno organizacijo svetovnega hokejskega prvenstva, ki naj bi bilo v Ljubljani leta 1965. Razen nekaterih domačih podjetij bo pri gradnji te dvorane sodelovala tudi »Metalna« iz Maribora, ki se bo brez dvoma, tako kot do sedaj, izkazala s kvaliteto svojih objektov.
Brigadirski
večer
Ob zaključku del na avtomobilski cesti, dolgi 1117 km, so tudi mladinci občine Šiška proslavili ta velik uspeh na zaključni prireditvi pod kupolo Gospodarskega razstavišča. Zaključna brigadirska proslava je bila tudi v dvorani Ljuba Šercerja s programom in plesom. Ugotoviti pa moramo, da niti obisk mladine — brigadirjev, niti polurni program nista bila zadovoljiva. Namesto da bi se mladina med seboj spoznavala in živahno preživela njej namenjeni večer, je ostala dvorana skoraj prazna.
Bogdan Pirc
novi predsednik mladine občine Šiška
Na prvi seji občinskega komiteja Z MS Ljubljana-Šiška je bil izvoljen za novega predsednika mladine Litostrojčan Bogdan Pirc.
Ko sem novoizvoljenemu predsedniku čestital, sem ga prosil za nekaj besed. Dejal mi je: »Mladino naše občine čakajo v letošnjem letu težke naloge. Izdelati bo treba program za delo z mladinskimi aktivi ter tudi za vse ostalo delo. Vsi člani bodo morali svoje naloge vestno opravljati, če želimo, da bo naš uspeh res zadovoljiv.
energije je najbolj očitno v črni metalurgiji, saj bo zaradi tega njena proizvodnja za 20 do 30 % manjša kot v lanskem decembru, kar se bo brez dvoma poznalo tudi pri ostalih industrijskih panogah.
V naši tovarni je zaposleno precej mladih delavcev, ki so se zaposlili tudi zato, da bi ise kaj naučili in da bi napredovali. Ne morem razumeti nekaterih naših šefov, ki tega ne razumejo. Nasprotno, nekateri to celo onemogočajo.
Napisal bom primer: Kadrovski sektor je .razpisal tečaj za strugarje. Prošnje je oddalo men-
ŽERJAVI IN TURBINE
V	drugi polovici januarja smo poslali v Železarno Skopje električni tekalni mostni žerjav 15 t krat 27,4, težak 66.810 kg, in li-varniški žerjav s ponvijo 125 + +40/10 ton X 25 m, težak 41.065 kilogramov.
V	dneh od 30. januarja do 1. februarja smo poslali v Indijo za HE Yamuno II 182.030 kg turbinskih delov, za HE Vamuno I pa 31. januarja 21.313 kg turbinskih delov. Istega dne smo poslali tudi za HE Peryar v Indiji 9.250 kg turbinske opreme.
30. januarja smo poslali 16.400 kilogramov težak Dieslov motor v ladjedelnico Piran.
Prav tako smo v drugi polovici januarja poslali Obalni plovidbi Split Dieslov motor, težak 7.200 kilogramov, Brodogradilištu Sava v Mačvanski Mitroviči pa Dieslov motor, težak 8.400 kg.
Obisk iz Beograda
Dne 15. in 16. januarja so naše podjetje obiskali predstavniki beograjskega Zavoda za gospo-
JUGOSLOVANSKI IZVOZ V LETU 1963
Na podlagi do sedaj sklenjenih poslov in vseh drugih gospodarskih pokazateljev meni svet za zunanjo trgovino zvezne gospodarske zbornice, da bo do konca letošnjega leta znašal celoten jugoslovanski izvoz okrog 233 — 266 milijard dinarjev ali za približno 3 — 6 milijard dinarjev več, kot smo predvidevali.
darsko propagando v inozemstvu, da bi se z ustreznimi predstavniki našega podjetja pogovorili o sodelovanju na področju ekonomske propagande v tujini v tem letu. Pri tem dogovoru ne gre le za našo udeležbo na nekaterih sejmih v inozemstvu, temveč tudi za možnost plasiranja reportaž, člankov in poročil o našem podjetju v inozemskih časopisih, za kar naj bi omenjeni zavod v prihodnje bolj načrtno in uspešno skrbel kot doslej.
Plaketa mladinskemu aktivu Litostroja
Pred nedavnim je bila občinska konferenca Z MS Ljubljana-Šiška, na kateri je sodelovalo tudi osem Litostrojčanov. Predsednik ObK Z MS Viktor Cedilnik je v referatu prikazal vlogo mladine v organih upravljanja in govoril o nekaterih gospodarskih in drugih vprašanjih. V razpravi so zlasti poudarili potrebo po načrtnejši izbiri kadrov, predvsem v manjših delovnih organizacijah. V razpravi so obširno razpravljali o vzgoji mladine v naši komuni, o neaktivnosti terenskih mladinskih aktivov, rekreaciji mladine in tako dalje.
Podelili so tudi prehodni pokal in prapor najboljšemu mladinskemu aktivu. Dobili so ju mladinci iz sosednje Avtomontaže. Za res
Mladina in statut podjetja
Na drugem plenumu ZM Litostroja so mladinci živahno razpravljali o statutu podjetja. Največ pozornosti so posvetili tistemu delu razprave, ki govori o pravicah in dolžnostih mladih članov naše delovne skupnosti. Razpravljali so tudi o tem, kako naj se člani tovarniškega komiteja pripravljajo na razpravo o preostalih delih osnutka statuta naše delovne organizacije.
Predsedniki posameznih komisij pri tovarniškemu komiteju Zveze mladine . so podali enomesečna poročila o delu. Poročila so v skladu s sklepi letne konference. Določili so naloge tovarniškega komiteja in nakazali problematiko mladinskih aktivov, katero jim bo pomagal reševati tovarniški komite Zveze mladine.
uspešno delo v preteklem letu so prejeli bronasto plaketo mesta Ljubljane naši mladinci Litostroj-čani, ki so na drugem mestu.
da precej kandidatov, med katerimi sem bil tudi jaz. Čakal sem, da me bodo poklicali, ja tega nisem dočakal. Šel sem v kadrovski sektor, kjer so mi sicer povedali, da sem sprejet, vendar, da me šef ne pusti v šolo. Šel sem še k njemu. Potrdil mi je dejstvo, da ne morem iti na tečaj, ker rabi delavca. Naj omenim, da to ni primer samo z menoj. O tej zadevi bi morali spregovoriti tovariši, ki so za to odgovorni. Sprašujem se, zakaj so sploh razpisali tečaj?
Anton Francelj
Sindikalna
članarina
Sindikalna podružnica sporoča vsem članom, da se članarina obračunava od neto osebnega dohodka. Pri nas se jemlje kot osnova za 2 meseca nazaj, ker drugače ne bi bilo mogoče izplačevati vsakega 15. v mesecu. Tako je članarina v tem mesecu odtegnjena od osnove meseca decembra lanskega leta, v marcu bo odtegnjena od osnove meseca januarja itd. Hkrati sporočamo, da je od sindikalne članarine 0,6 °/o odtrgano še 20 dinarjev za kolektivno solidarnost in 20 dinarjev za godbo. Članarina se je zmanjšala vsem tistim, ki imajo mesečne dohodke nižje od 33.000 dinarjev, kjer pa ni vštet težavnostni dodatek. Prosimo vse člane sindikalne organizacije, da te spremembe vzamejo z razumevanjem na znanje.
Nov bilten podjetja
V	januarju je splošna konjunkturna služba našega podjetja v PPB izdala prvo številko Biltena konjunkturne službe. Tu lako najdemo pregled domače konjunkture, kjer je pomemben podatek, da so skupni osebni dohodki v letu 1963 stalno naraščali, kar pa ni imelo ugodnih posledic za gospodarstvo. Cene in življenjski stroški so naraščali počasneje v primerjavi z dvigom maloprodajnega prometa. To pomeni, da so bili izdatki prebivalstva večji od skupnih dohodkov, kar je omogočila kreditirana prodaja blaga široke potrošnje.
V	pregledu konjunkture v svetu pa bi bilo zanimivo za nas predvsem to, da smo z našimi proizvodi že prodrli v nekatere države Latinske Amerike, vendar je ostalo še veliko neizkoriščenih možnosti. Naša predstavniška mreža je preskromna in ne more obvladati tako širokega tržišča. Ob zaključku prve številke konj unkturnega Biltena pa je bilo nakazanih še nekaj problemov v zvezi z našo perspektivno konjunkturno službo.
Smučarski tečaj na Sorški planini za otroke litostrojčanov: zbor pred jutranjim smučanjem
Velik izvoz iz SR Slovenije
Vrednost izvoza iz Slovenije je dosegla lani blizu 40 milijard deviznih dinarjev, kar predstavlja brez dvoma precejšen uspeh slovenskega gospodarstva, saj je znašal v prejšnjem letu izvoz le 32,7 milijarde din, leta 1961 pa 24,2 milijarde dinarjev. Če primerjamo ta izvoz z izvozom prejšnjega leta, je torej njegova vrednost narasla za 7 milijard
ali 21 %, kar pomeni, da smo izvozni plan presegli za dobri dve milijardi.
Od celotnega lanskega izvoza je odpadlo 75 % na izvoz industrijskih proizvodov, ki je lani predstavljal vrednost 29,9 milijarde deviznih dinarjev in je bil skoraj za 32 % večji kakor prejšnje leto.
OB I. POLLETJU POKLICNE ŠOLE NA IZOBRAŽEVALNEM CENTRU LITOSTROJ
Polletni obračun izobraževalnega centra
Na poklicni šoli našega izobraževalnega centra smo sredi januarja opravili pregled dela v prvem polletju šolskega leta 1963/64.
I. LETNIK ZAOSTAJA Šolo obiskuje 298 učencev, od katerih se jih je vpisalo v I. letnik 121. Število učencev se je torej precej povečalo, skladno s planom kadrovske službe.
Učni uspheob prvi in drugi (polletni) redovalni konferenci je bil naslednji:
vedenje v osnovni šoli, veselje do poklica in podobno, temveč to, da je imel prosilec stanovanje. Zaradi premajhne kapacitete doma smo odklonili večje število dobrih učencev in sprejeli veliko prosilcev s slabšimi pogoji. Nekateri izmed njih niso prišli k nam, da bi se učili poklica (čeprav so to
mnenja, da se naj v poklicne šole vpišejo učenci, ki jim »učenje ne gre«, je verjetno temu vzrok tudi praksa zadnjih let, da so učenci z nezadostnim uspehom v osnovni šoli napredovali v višji razred, kasneje pa niso nadoknadili manjkajočega znanja.
Sprejeli smo tudi 8 učencev iz
Celo najosnovnejše sanitarne naprave so že zdavnaj odpovedale. Kot vidimo, morajo pod umivalnik podložiti vedro, ker odtoki ne delujejo več
Puščice kažejo nekatere izmed številnih razpok v zidu, skozi katere veje mraz in ki nastajajo kljub temu, da jih na vse načine mašijo.
Odprtina v krogu kaže mišji izhod, ki si je v upravnikovi ordinaciji poiskala pot na prosto. Cesto se zgodi, da se kakšna miška po nesreči znajde med pacienti
Zaradi premajhne zmogljivosti ambulante čakajo bolniki z visoko temperaturo v nezakurjenem in preozkem hodniku tudi po več ur, da pridejo na vrsto
prva redovalna konferenca	druga redovalna konferenca
	povpr. ocena	% pozitivno ocenjenih	povpr. ocena	% pozitivno ocenjenih
I. letnik	2,81	53,8	2,98	65,7
II. letnik	3,03	56,6	3,17	79,6
IH. letnik	3,28	64,7	3,36	76,0
ŠOLA	3,04	58,3	3,17	73,7
Primerjava med konferencama kaže, da je bil učni uspeh ob prvi redovalni konferenci slab, posebej v I. letniku. Do konca I. polletja se je popravil in je dosegla šola v povprečju enak uspeh kot prejšnja šolska leta, vendar učenci I. letnika zopet zaostajajo.
KJE SO VZROKI?
V letošnjem šolskem letu imamo pri poučevanju v I. letniku več težav. Pri več kot polovici učencev niso bili vedno odločujoči pogoji za sprejem znanje in
v prošnji navedli). Pouk so obiskovali neredno in povzročali večje vzgojne probleme. Če niso pomagali vzgojni posegi pedagoškega osebja in staršev, smo sporazumno s starši nedisciplinirane učence odslovili iz šole; vseh je bilo sedem, drugi so se vključili v delo.
Preizkusi znanja v začetku šolskega leta so pokazali pri učencih I. letnika večje vrzeli zlasti v osnovnem znanju matematike in fizike, kar je tudi vplivalo na slabši uspeh. Poleg napačnega
Zanima vas ...
PRIŠLI
Franc Turk, Majda Lenassi, Stanislav Konte, Karel Maver, Trojan Stojanov, Franc Tomšič, Marko Koštič, Niko Kneže vič, Stevo Virag, Ivan Likar, Jurij Ljubič, Andrej Urankar, Jože Škarja, Oto Kraner, Vinko Buh, Janez Toni, Fran Glivar, Jože Juretič, Franc Mihelič, Franc Papež, Zvonko Bizovičar, Miroslava Milačič, Niko Miketič, Jože Peterle, Ivan Grošelj, Albert Sušterič, Vladimir Lucu, Albert Božič, Stane Pugelj, Franc Ogrinc, Jože Miklič, Anton, Gomiršek, Mirko Petek, Rudolf Skobe, Milan Poljšak, Herman Koreni, Janez Kramar, Silvester Tan-šek, Janez Kropivšek, Jože Vode, Jernej Mazi, Antonija Petrič, Majda Stancar, Ignac Novak, Jože Drmaž, Martin Valte, Stanislav Obranovič. Jože Jevnikar, Vojko Jerin, Aldo Andrejašič, Prvoslav Didanovič, Franc Rutar, Stjepan Panič, Franc Musi, Franc Florjan, Franc Šmit, Anton Kovačič, Metod Poljanšek, Franc Novak, Stanislav Mucher, Daniel Pregelj, Janez Molk, Francka Gradišek, Peter Rutar, Viktor Kuhelj, Ivan Frelih, Alojz Boldin, Alfred Svenšek, Franc Rihar, Viljem Matevžič, Brane Topič, Dane Jugovič, Franc Selan, Jakob Krek, Zdravko Bohinc, Savo Brajovič, Alojz Hočevar, Anton Metelko, Ignac Lekan, Anton Kocjančič, Franc Bevc, Franc Škufca, Josip Mu-čič, Janez Slapnik, Pavel Kolar, Ivan Strajhar, Andrej Stržinar, Anton Virant, Franc Meglen, Jože Pečovnik, Filip Homšak, Jože Pavlič, Franc Jaklič, Rudi Perušek, Herbert Aus-man, Slavko Flander, Jože Mrak, Stanislav Slamič, Jože Rojc, Mihael Gale, Marta Zadnik, Alojz Miklavčič, Franc Atelšek, Ljudmila Perman, Veseljko Markovič, Mirko Patty, Franc Sporn, Alenka Prek. Vladimir Slemenjak, Franc Nadrih, Janez Pod-padec, Ignac Urbančič, Ivan Osolnik, Franc Presečnik, Janez Resnik, Alojz
Vovko, Ibrahim Omeragič, Silvo Žnidaršič, Albert Tomše, Maks Kranjc, Anton Gorenčič, Leopold Medved, Antonija Janežič, Bogomira Stoje. Franc Sterban, Slavko Trnar, Karel Kos, Franc Stiftar, Martin Stakne, Stane Drolc, Djordje Vukovič.
ODŠLI
Alojz Aleš, Vanda Sterbenc, Dragica Turk, Franc Majnardi, Hermina Sever, Marija Vuk, Jože Bukovec, Anton Klančar, Jože Pavlič, Alojz Hočevar, [Stanislav Čandek1, Stefan Podgorelec, Jože Koželj, Anton Svolj-šak, Janez Kramar, Franc Kremžar, Alojz Miklavčič, Alojz Sadar, Stanislav Junc, Alojz Miklavčič, Viktor Podvratnik, Silva Premru, Stanislav Perhaj, Marijan Bravovič, Ludvik Podkrižnik, Metodi Dupešovski, Franc Habič, Jože Pucko. Franc Avsenik, Andrej Strmole, iCiril Godnjavšek, Vlado Kuret, Ignac Ocvirk, Jože Jeršin, Igor Šemrl, Franc Rakovnik, Franc Pipan, Nataša Kodrič, Aleksandra Kožuh, Alojz Mavec, Trojan Stojanov, Miroslava Milačič.
ZAHVALA
Iz Bakovcev v Murski Soboti nam je pisal Stefan KOVAČ, naš invalid, ki želi kolektivu Litostroja v letu 1964 mnogo delovnih uspehov in mu pošilja tovariške pozdrave.
ZAHVALA
Ob težki izgubi mojega moža in očeta se iskreno zahvaljujem tovarniškemu sindikatu za izplačano vsoto ter vsem tovarišicam in tovarišem za vsestransko naklonjenost in pomoč.
Lepa hvala vsem tistim, ki ste spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti.
Žalujoča žena z otroki Jožica Pihler
SR Makedonije; razumljivo, da imajo težave pri teoretičnem pouku. Zato smo zanje uvedli posebno dodatno pomoč, ki jo vodita dva učitelja.
No, težav pri poučevanju je bilo še več, tudi takih organizacijske narave. Težko je bilo n. pr. sestaviti urnik spričo 42-urnega tedenskega dela, saj se usposablja tretjina učencev v podjetju. Urnik je precej kompliciran, vskladiti je bilo treba proizvodne in pedagoške zahteve. Primanjkuje nam prostorov. Čeravno smo pridobili dve učilnici, se to ne pozna dosti. Šola se več učencev kot prejšnja leta, številnejši pa so tudi oddelki Za zaposlene. Nujno bo potrebno, da se sprostijo za izobraževalne namene vsi prostori v šolski stavbi.
PRENOČIŠČE IN MENZA ALI
ŠOLA?
Kapacitete doma učencev poklicne šole so daleč premajhne. Sedaj je v njem 206, zgrajen pa je bil le za 160 gojencev. Prostori za vzgojno dejavnost in učenje so spremenjeni v spalnice. Tako je vzgojno delo v domu otežkočeno. V naslednjem šolskem letu ne bo mogoče sprejeti toliko novih gojencev, kolikor jih bo zapustilo dom, ampak manj, sicer bo dom postal le prenočišče in menza. Kakšne pa so lahko posledice, če vzgoja 200 mladincev v prostem času ni načrtna, aktivna, si lahko mislimo.
Pedagoški kolektiv je ob povečanem obsegu dela in zaradi omenjenih težav okrepil svoje delo. posebej na vzgojnem področju. Letos smo razgibali poleg skupnosti letnikov razredne skupnosti učencev I. letnika. Še bolj smo se povezali s starši bodisi s pismenimi stiki ali z razgovori. Pripravili smo roditeljski sestanek posebej za starše učencev v domu in za starše zunanjih učencev. Udeležba je bila zelo dobra, čez 80%. Starši so se strinjali z načinom vzgoje na šoli in v domu, zelo so pohvalili razstavo izdelkov praktičnega pouka.
Hrabroslav Premelč
Nova ambulanta to pot zares!
V našem listu smo v taki ali drugačni obliki že večkrat poročali o težavnem položaju naše ambulante. O tem je bil seznanjen tudi delavski svet in vse naše družbeno-politične organizacije. Resnično težek položaj, tehtnost problema in grožnje sanitarno-inšpekcijskih organov pa nam je narekovalo, da še enkrat in v celoti objavimo vse težave, s katerimi se bori ambulanta. Eden izmed glavnih namenov objave tega članka je, da se ustvari tako mnenje našega kolektiva, ki bo lahko odločujoče pripomoglo k temu, da se čimprej dobe ustrezna sredstva in se prične z gradnjo novega ambulantnega poslopja.
Medtem ko je bila redakcija lista že zaključena, smo izvedeli, da je delavski svet našega podjetja poslušal poročilo iniciativnega odbora za gradnjo nove ambulante. Izvedeli smo, da je dokumentacija za gradnjo tega poslopja gotova in da je lokacija odobrena. Hiša bo stala v bližini glavne vratarnice. Nekaj sredstev je že obljubljenih, nekaj pa bi morali dobiti kredita, če bi hoteli novo poslopje spraviti do jeseni pod streho, bi potrebovali približno 100 milijonov dinarjev.
Resnica je prav žalostna. »Pro-storninsko smo utesnjeni do skrajne mere. Danes je dnevna frekvenca vseh obiskovalcev preko 320 oseb, kar jasno kaže na nevzdržnost sedanje situacije. V doglednem času se bo to število vzdignilo na 500 ... Naše čakalnice so v zimskem času pravo žarišče okužb. V zobozdravstveni službi ni mogoč nikak napredek. Ni prostora za uvajanje novih metod zdravljenja. Ni možnosti za razširitev preventivne dejavnosti. Naša strokovna dejavnost je omejena do skrajnosti.« (Nekaj misli iz poročila upravnika obratne ambulante dr. L. Mij ato vica).
Izbor mučnih in nemičnih detajlov: miši si v ambulanti »prosto volijo vero in postave«, načenjajo tube z zdravili, se kdaj posladkajo s haljami bolničark. Okenski okviri so več kot dotrajani in se ne zapirajo več. Veter se lovi skozi špranje.
Poglejmo v »večjo« ordinacijo. V omarah so spravljena, toda ne zadosti zavarovana zdravila, pacienti tu dobivajo injekcije, prevezujejo jih, mažejo, pregledujejo. Prostor bi moral biti brezhibno čist, sterilen. Toda Jaka pride z vedrom premoga, odpre peč in začne nalagati. Skozi spodnja vratca se pokadi pepel. Sterilnost. Kaj je sterilno, kdo je sterilen?
Sprejemni prostor druge ordinacije je prostorna minimalka. Zadnjič je bolniku postalo slabo, onesvestil se je in ... Ja, pravo srečo je imel, da ni trčil z glavo ob umivalnik, ko je padel.
Laboratorij. Po latinsko to pomeni prostor, kjer se dela. Po ustavi ima vsak naš občan pravico do dela in do primernih pogojev za delo. Tu pa (milo rečeno) niso primerni prostori za delo. V kotu so kozarci z urinom za preiskavo. Pol metra proč jemlje sestra kri. Pol metra naprej nekomu jemljejo sok iz želodca. Presveti Eskulap, kakšna storilnost, kakšna sterilnost!...
Taki so tudi drugi delovni prostori. Zdravniki in bolniško osebje z največjo požrtvovalnostjo opravljajo svoje delo v razmerah, ki niso več ničemur podobne. Pacienti se morajo prav tako na debelo namazati s potrpežljivostjo. Stiskajo se, trpijo, potrpijo. Pravijo, da je zdravje prva in najvažnejša dragocenost. Naša ambulanta pa mora zdraviti v nezdravih razmerah, pridigati o čistoči v nečistoči. Kovačeva kobila, Šuštarjeva žena. Prav je, da skrbimo za nove stroje, zelo prav je, da smo zgradili novo menzo, v redu je, da so postavili nov PPB. Ni pa v redu, da se vprašanje
ambulante še ni premaknilo z mesta.
Rade Končar ima novo, tro-etažno ambulanto. Baje sploh ni več niti v Sloveniji niti v Jugoslaviji tako revne ambulante. Komisija okrajnega zavoda za zdravstveno varstvo in sanitarni inšpektor občine Šiška sta izjavila, da ambulanta ne ustreza niti najosnovnejšim zahtevam higienskih načel in da bi jo bilo treba takoj zapreti. Člani sindikalne organizacije iz Beograda so pripomnili, da po ambulanti sodeč Litostroj ne skrbi ipreveč za zdravje delavcev.
KAKŠEN JE SEDAJ POLOŽAJ?
Lahko je kritizirati, teže je delati, boste rekli. Res je. Res je tudi, da iz praznega Žaklja ne moreš jemati. Naša tovarna je imela prav v zadnjem času toliko neodložljivih izdatkov, da pač enostavno ni bilo denarja. Če kupiš stroj, ne moreš česa drugega. Če si zgradil menzo in PPB in skrbel obenem za stanovanja, ne moreš zidati drugega. Odgovorni činitelji v Litostroju poznajo položaj ambulante in bi sami radi čimprej spravili to vprašanje v tek. Po fizikalnih zakonih ne more biti isto telo hkrati na dveh
mestih in tudi dinarja ne moreš hkrati vreči v dva avtomata.
KAJ STORITI?
Po mnenju direktorja fin.-rač. sektorja Vinka Holzla je treba najprej poskrbeti, da bo pripravljena vsa potrebna gradbena dokumentacija. Sprejeti in odobriti je treba idejni in investicijski načrt, ker so predlagane neke spremembe k načrtom, po katerih je grajena nova ambulanta Rade Končarja. Brez te dokumentacije ni mogoče nikamor naprej, niti ne moremo prositi za kako posojilo. Na občini Šiška imamo obljubljenih 14 milijonov, od kod drugod se bo dobilo mogoče še nekaj in to bi zadostovalo za začetek. Prihodnje leto bo pa že kako. (S sklepom zadnje seje DS se je ta stvar že premaknila z mrtve točke.)
Ta članek ni napisan z namenom, da bi metal krivdo na kogar koli. Nihče ni proti gradnji nove ambulante, vsakdo bi si jo želel čimprej. Želeli smo 'samo opozoriti ves naš delovni kolektiv na neodložljivo nujnost in na nekatere elemente, ki kličejo, da bi bilo vsako odlašanje lahko naravnost usodno. V takih razmerah ne bi delala proizvodnja, ne bi delala komerciala. Zakaj naj dela ravno ambulanta. Potrpežljivost je potrpežljiva, zdravje pa ni.
Vabimo in prosimo torej vse pristojne faktorje, da storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi se vprašanje nove ambulante čimprej premaknilo s slepega tira. Mi člani delovnega kolektiva pa bomo tudi prav radi priskočili na pomoč, če bo treba: s prostovoljnim delom, nadurami ipd.
prof. Mirko Hrovat
Za še večje učne uspehe
Da bi šola Hinka Smrekarja dosegla in v celoti zadovoljila smotre vzgojno-izobraževalnega dela, je njen kolektiv sprejel v svojem delovnem programu konkretne naloge in izpopolnjeno organizacijo dela, predvsem v želji, da zagotovi učencem kvalitetno vzgojo in pouk. Samoupravni in družbeno-upravni organi na šoli ter starši so ta prizadevanja šole podprli, čeprav povečana zahtevnost po znanju in delovni disciplini nekaterim učencem, pa tudi staršem, ni bila po volji.
Naj nanizamo nekaj podatkov o učno-vzgojnem uspehu v 1. polletju šolskega leta 1963-64.
Pouk obiskuje na šoli v 33 oddelkih in v dveh izmenah 1051 učencev (558 dečkov in 493 deklic). Razredni pouk (1.—4. razred) obiskuj 6 500 učencev, od tega 8 ponavljavcev. Uspešno je izdelalo 440 ali 88 %> učencev (107 odličnih, 183 prav dobrih, 138 dobrih, 12 zadostnih), ni izdelalo 60 ali 12% učencev. Med slednje štejemo tudi 8 učencev, ki niso bili ocenjeni zaradi daljših bolezni. Srednja ocena uspeha pri razrednem pouku je 3,8, šolski obisk pa je bil 92,4%.
Predmetni pouk (5. do 8. razred) obiskuje 551 učencev, od tega 86 ponavljalcev. Uspešno je izdelalo 351 ali 63,7 % učencev (37 odličnih, 116 prav dobrih, 179 dobrih, 19 zadostnih), ni izdelalo 200 ali
36.3	% učencev. Srednja ocena uspeha pri predmetnem pouku je 3,2, obisk pa je bil 96,4%.
Celoten učni uspeh učencev od 1. do 8. razreda pa je naslednji: izdelalo je 791 ali 75,26 % učencev, ni izdelalo 260 ali 24,74 % učencev (med slednjimi je 9 neocenjenih zaradi bolezni). Med učenci, ki niso izdelali, je ponovno dve tretjini ponavljavcev in tako 108 učencev z eno nezadostno, 71 z dvema in 72 s tremi ali več nezadostnimi ocenami. Srednja ocena uspeha na šoli je 3,52.
Učni uspeh učencev v prvem polletju je realen, saj prikazuje dejansko sliko njihovega znanja in prizadevanja.
Vsekakor pa ni zadovoljiv na višji stopnji, torej pri predmetnem pouku, kjer imajo trije razredi (6. a, 7. e, 8. a) pozitivni učni uspeh pod 50%. Najboljši uspeh na zavodu so dosegli razredi: 5. c (82,6 %), 8. c in 5. a (81,25 %). Največ negativnih ocen je iz angleškega jezika in matematike, saj se je na redovalni konferenci ugotovilo, da je poleg šolskega dela prav zaradi nezadostnega in neresnega učenja ter nujno potrebnih domačih vaj uspeh pri teh dveh predmetih tako slab.
Šolski obisk je v odstotku
94.4	% precej nizek, predvsem v razredih na nižji stopnji. Vzrok tako številnim izostankom so zlasti otroške nalezljive bolezni, ki jih je bilo v 1. polletju zelo veliko v prvem in drugem razredu. Nekateri učenci na višji stopnji pa so samovoljno izostajali od rednega pouka, za kar so dobili neupravičene ure.
Na zavodu je precej problematičnih učencev (neurejene družinske razmere, zdravstvejno-socialno
ogroženi, ponavljalci, ki ne zmorejo in otroci z govornimi motnjami), o katerih še posebej vodi skrb vzgojno-socialna komisija sveta zavoda in na novo nastavljena šolska psihologinja, ki ima pomembno vlogo pri vzgojno-izobraževalnem delu šole in zelo pester program svojega dela. Šolska psihologinja bo proučevala predvsem vzgojno in učno problematične učence, iskala vzroke za učne neuspehe, vzpostavljala kontakt z učenci, starši in učitelji na posebnih posvetovalnih urah. Starši so vabljeni na razgovore in posvetovanja s šolsko psihologi-'
NAŠ PROGRAM IN RADIO BEOGRAD
Ob zaključku proslav ob izgradnji avtoceste so naš delovni kolektiv obiskali trije predstavniki mest, skozi katera pelje avtocesta. Ogledali so si vse oddelke podjetja in se z mladinskimi voditelji živahno pogovarjali o proizvodnji, samoupravljanju in življenju mladine.
Popoldne so obiskali kulturno prireditev gojencev IC Litostroj, ki so s svojim programom navdušili goste iz Beograda, Sremske Mitroviče in Ljubljane. Na željo mladinskega predstavnika CK ZMJ so posneli del programa na magnetofonski trak. Program bodo reproducirali v radiu Beograd v oddaji Mladi graditelji avto-puta.
njo, ki bodo vsak torek od 9. do 11. ure in petek od 16. do 19. ure na šoli.
Svet zavoda je sprejel poročilo o učno-vzgojnem uspehu učencev v prvem polletju s sklepom, da se za tiste učence, ki ne zmorejo rednega učenja, organizira dodatna pomoč pri najbolj zahtevnih predmetih in sklep, da se za izredno slabe razrede po uspehu skličejo skupni sestanki roditeljev in učencev, kar naj bi pripomoglo k boljšim učnim uspehom v drugem polletju.
Vsi odgovorni faktorji na šoli pa tudi organizacije in društva, ki delajo z mladino, ugotavljajo, da so se spremenili pogoji za učenje in varstvo šolarjev ob današnji obojestranski zaposlenosti staršev, kar pa ne sme biti L. ni vzrok, da roditelji niso primarno odgovorni za napredek in vzgojo svojih otrok.	(V. H.)
Nem in tih je samoten bor ob obali.
Zamišljeno zre, kako sonce zahaja,
kako počasi tone v morje.
Skozi rahlo meglico je galeb priletel z obzorja.
Na svojih krilih je prinesel trpko spoznanje življenja: da večnosti ni, da vse je minljivo
in vse, kar vidiš, je laž.
Tudi življenje je laž, posuto z drobnim prahom resnice.
Tudi sreče ni, vsa sreča je razdrobljena v bilijone bežnih trenutkov.
Vse je minljivo.
Kužnik
Učenci osnovne šole Hinka Smrekarja med tehničnim poukom
VSE JE MINLJIVO
Največji dan za 50 litostrojčanov
Lahko je pri nas dobiti službo, lahko se je poročiti in celo ločiti se ni težko. Ampak dobiti stanovanje — za to moraš imeti denar, svetniško potrpljenje in še nekaj sreče zraven. Kaj pa si sploh brez stanovanja: nič. Nisi niti tič, saj ti imajo gnezdo, nisi niti polž, ta jo dobi kar v dar ob rojstvu.
Si revno preganjano niče, utesnjen podnajemnik v podstrešni sobi. Ljubo doma, kdor ga ima.
Petek, 7. februarja, dopoldne. Po zvočniku je žametni glasek slovesno bral objavo: »Pozor, člani litostrojske stanovanjske zadruge ...« Vsi ti in ti naj pridejo danes ob 14. uri v malo kino dvorano, kjer bo žrebanje stanovanj. V tovarni je završalo, zabrneli so interni telefoni. Ti, ali že veš? Za 50 naših interesentov je končno napočil tisti veliki dan. Obljubljeno je bilo že za 15. de-
Vselili smo se v znamenju pretepa
cember, toda danes gradbenih napovedi niti otroci ne jemljejo več resno. Petdesetim se je izvil iz prsi vzklik olajšanja: končno vendar! Ostalim, ki še čakajo, pa so se no duši razlili nekam čudno mešani občutki. Le kdaj bomo še mi prišli na vrsto.
Litostrojski kino po drugi uri popoldne. Srečneži tiho sedijo, nervozno kadijo. Sliši se le polglasno šepetanje. Na tabli je narisana skica stanovanj, na mizi mapa z gradbenimi načrti, kuverte z listki, okoli stoji nekaj ljudi. Ali kdo manjka? Zaenkrat menda samo dva.
Spregovori predsednik UO stanovanjske zadruge Miro Završnik. »Prišel je tež-
ko pričakovani trenutek. Danes ob 8. zjutraj je bila na prvem bloku kolavdacijska komisija, ki je stavbo pregledala. Ni časa za odlaganje, morali smo se hitro odločiti. Na stavbi je nekaj takih pomanjkljivosti, ki se ne dajo več popraviti in jih bomo pač upoštevali v prihodnje. Nekaj pa je takih, da se bodo dale in morale popraviti. Gradbene storitve so sicer dobre, slabša pa so obrtniška dela. Treba bo vsaj v začetku precej potrpljenja (oh, to mazilo, s katerim nas vedno mažejo), zlasti gospodinje bodo trpele. Vse pomanjkljivosti so komisijsko ugotovljene in jih bodo morala ustrezna podjetja popraviti. Teh napak je za 12 strani
zapisnika. Izvajalec gradbenih del, GP Sava, nudi dveletno garancijo za vse napake, ki bi se pokazale zaradi njihovih pomanjkljivosti. Za napake, ki bi nastale zaradi nestrokovnega vzdrževanja, pa ne odgovarja. Vsakemu stanovalcu izroča tudi navodila o pravilnem ravnanju. To je prvi primer v gradbeni praksi in se zato GP Sava zahvaljujemo. Več napak je ugotovljenih pri pečeh. Nekateri boste morali greti z električnimi pečicami in — potrpeti (spet isto zdravilo, op. pisca).
Veseli nas, da je spet 45 družin našlo streho. Žal nismo mogli upoštevati socialnih razlogov, ampak samo pravice, ki izvirajo iz članstva v stanovanjski zadru-
gi. Sedaj vi prevzemate odgovornost za stanovanje. Vselite se čimprej, da ne bi nastala kakšna škoda v stanovanjih, vzpostavite med seboj dobre sosedske odnose. Treba je takoj izvoliti hišni svet. »Predlagam naslednje kandidate.« »Ima kdo kakšno vprašanje?«
»Sem invalid in prosim, da se mi izven žrebanja dodeli stanovanje v pritličju.«
»Zakaj enosobna stanovanja nimajo peči?«
»Kdo bi zamenjal eno teh stanovanj v prvem bloku s stanovanjem v drugem bloku?«
»Jaz imam svoje vzroke, ki jih ne bom razlagal. Ne morem se še seliti. Imam bolnega otroka, nimam kurjave za novo stanovanje.«
Začelo se je žrebanje. Vsakdo je potegnil neko številko in potem podpisal pogodbo o uporabi stanovanja ter odstopno izjavo.
Bili so nekam čudno mirni. Le kako morejo ohraniti tako mirno kri? Aha, seveda! Sedaj so izžrebali šele zapovrstne številke za pravo žrebanje stanovanj.'
Številko ena je dobila referentka pri uvozu Josipina Škrgatič. Oddano ni bilo torej še nobeno stanovanje, usoda je imela še vso izbiro. Dobila pa je stanovanje v četrtem nadstropju. Nesreča v sreči. Še sreča, da stavba nima pet, ali recimo 23, ali pa 98 nadstropij.
Nervoznost v dvoranici narašča. Drugo številko ima predsednik novega HS v novi hiša. Tudi zanj usoda ne pozna protekcije. Dobil je stanovanje v tretjem nadstropju.
Miro Završnik čestita vsakemu novemu dobitniku. Fondova se ni zanesla na srečo svoje roke, pripeljala je s seboj hčerkico, da je ona segla v usodno kuverto. Lučka je segla — in potegnila na dan drugo nadstropje. Mamico je zalila rdečica, z obraza ji je zasijala blaženost, poskočila je od veselja.
Socialna delavka Magda Kreft je bila še srečnejša: potegnila je
prvo nadstropje na srednjem stopnišču.
Kje ste doslej stanovali?
Kot podnajemniki, prej pa tudi v neki majhni sobici.
Se vam kaj tresejo kolenčki od nervoznosti?
Uh, pa fajn.
Kdaj ste bili bolj nervozni: pri poroki ali danes?
Veliko bolj danes, še bolj pa takrat, ko smo žrebali bloke.
Videl sem druge (in sebe), ko so odhajali iz taborišča, iz zapora. Mislim, da niso bili tako srečni, naravnost blaženi, kot ti ljudje, ki so končno po toliko letih upanja, pričakovanja, utesnjenosti, nervoznosti vendarle prišli do svojega gnezda. Da, do sedaj so bili ptički brez gnezda. Izpolnila se jim je velika želja, morda največ j a v njihovem življenju.
Težav in skrbi še ni konec, ampak počasi se bo vse uredilo. Najprej jeza nad inštalaterji, pleskarji, potem izdatki za vse tisto, kar mora stanovanje še imeti, da je urejeno za primerno in udob-
no bivanje: omare, preproge, zavese, prevleke, slike in še in še. Polagoma bo vsako stanovanje dobivalo svoj osebni izraz, kakrš-
nega mu bodo znali stanovalci vdihniti. Vsaj deloma bo seveda odvisno od tega, koliko bo zaslužil »uživalec stanovanjske pravi-
ce« in kakšen okus bo imela njegova ženica.
Lep in bel je novi stanovanjski blok. Vanj se je sedaj prelilo življenje 50 družin. Oživel je in molče bo opazoval novo žitje in bitje 150 ljudi, vrvenje otročajev po stopniščih, mamice, ki bodo nosile zalogo hrane, očke, ki bodo lezli otovorjeni z vedri kurjave. Le koliko kavic se bo skuhalo pod to streho, koliko domačih nalog napisalo, koliko prepirčkov bo tu nastalo podnevi in se jih ponoči poravnalo?
Blok bo postal posoda, velik lonec, v katerem se bo kuhala usoda za 150 ljudi; oziroma si jo bodo sami kuhali. V bistvu blok ni idealno bivališče za človeka, to je bolj silos za občane. Lepše bi bilo imeti koketno individualno hišico nekje ob robu gozda in ob potoku. Toda, končno sreča ni odvisna od samih zidov, sami si jo gradimo s svojo ljubeznijo, obzirnostjo, potrpežljivostjo, podiramo pa s sebičnostjo, pomanjkanjem strpnosti, neuvidevnostjo. Toploto za v sobo lahko kupiš, topline v srcu ne moreš.
Mirko Hrovat
Nekaj let smo čakali, da se bo zneslo tole jajce. Med tem se nas je nabralo nekaj sto kandidatov, jajce je pa še vedno samo eno.
Litostrojski najcki
Najvišji litostrojčani
Da ne bo pomote, naj takoj na začetku povemo, da ne gre niti za dolgine ali za visoke funkcionarje, ali celo za krovce, temveč za naše planince, ki so se povzpeli najviše na skorjici matere zemlje. Veseli nas, da z njimi vred lahko povemo še besedico o našem najaktivnejšem društvu, o planinskem društvu Litostroj, ki je lani slavilo petnajstletnico obstoja in je prva tovrstna organizacija, ki je nastala v delovnem kolektivu. Ponaša se z nad 600 člani, in kar je še več vredno: z zgledno aktivnostjo in lepimi uspehi. 2e sama Sorica je dovolj zgovoren dokaz za njihovo iniciativnost ter prizadevnost. In kdor reče »planinec«, je ravno tako, kot če bi rekel »fejst fant«. Čim više greš, tem čistejši zrak najdeš in tem čistejše značaje srečaš.
.Stane Kolenc, 31 let star, projektant v PPB, oddelek za mostne žerjave, še strojni tehnik, toda sedaj študira na I. stopnji naše tehnične fakultete. Poročen, ima 2 fantka, že dve leti nekadilec, imetnik litostrojske ure, član PD Litostroj od začetka, sedaj načelnik alpinističnega odseka.
Kdaj ste začeli hoditi v hribe?
Ko sem bil v nižji gimnaziji in sta me zamikali nepokvarjenost in svežina narave. Od tedaj dalje mi hribi pomenijo užitek in zadovoljstvo.
Je hribolaštvo zabava in razvedrilo ali šport?
Vse troje hkrati.
Življenje je tehtnica: ena skledica nosi užitke, druga pa skrbi. Kako je z vašo planinsko »tehtnico«: ali je težja tista skledica, ki nosi užitke, zadovoljstvo, ali pa druga, kjer najdemo napore, odpovedovanje, žrtve?
Ne govorite mi o tehtnici. V planinstvu ni slabe skledice. Ne manjka nam niti volje niti navdušenja, samo časa. Tudi z denarjem še kar gre. V Kamniško Bistrico se peljem kar s kolesom.
Zdi se, da je moralni profil povprečnega planinca drugačen kot pri dolincu, kajne?
Bo najbrž tako. Od 10 planincev, ki jih srečaš v gorah, bo gotovo 8 »fejst fantov«, od nižinskih »planincev« vas pa morda komaj dva ne bosta razočarala.
Kakšno je vaše mnenje o žičnicah?
Neprimerne čestitke
V Litostroju je običaj, da dobi vsak član delovnega kolektiva ob rojstnem dnevu čestitko, s katero mu vodstvo podjetja želi vse najboljše. To je vsekakor zelo lepa navada in vsi Litostrojčani so veseli te pozornosti.
Vendar pa je treba pogledati tudi drugo stran medalje. Pošiljanje čestitk je hvale vredno, toda oglejmo si, kakšna so ta voščila. Mnoge spominjajo na žigos-ne IBM kartice, pa tudi barva in oblika in oprema ni primerna. Razen tega pa se pojavljajo na njih še drugačni »okraski«.
Član našega kolektiva je z veseljem pričakoval voščilo za rojstni dan. Toda bil je nemalo razočaran, ko je ugotovil, da so pozabili nanj. Šele čez 25 dni je dobil čestitko, če jo sploh lahko tako imenujemo.
Drugi je spet dobil čestitko, katere hrbtna stran je bila popisana z računi. Verjetno je nekomu zmanjkalo papirja, pa si je pomagal kar s čestitko.
Upajmo, da bomo kmalu prejemali za rojstni dan okusnejše čestitke, ki jih bomo zares veseli.
Čim več, le da bi bile vse na pravem mestu. Upoštevati je treba estetsko vraščenost v okolje in gospodarske razloge. Žal pa se z žičnicami privali v hribe več lju-
di s steklenicami kot s planinskim srcem. Taki imajo pobožnost neskaljenega miru, ki naj bi vladal v višinah.
Tranzistor v planinah?
Nepotreben rekvizit.
Gora ni nora, tisti je nor, ki gre gor. Velja ta pregovor?
Da, velja — za lenuhe.
Richard Gamberger, 30 let, strojni tehnik, konstrukter v DT, 12 let v Litostroju, bil na Mont Blancu (4807 m), torej se je v zemljepisnem pogledu od vseh Litostrojčanov najviše po-
V letu 1963 smo sprejeli 970 novih sodelavcev. Nekateri so prišli iz sorodnih podjetij; ti se bodo pri nas hitro vživeli in na novih delovnih mestih kmalu dali polnega človeka. Druge pa je treba uvajati, učiti, oprostiti jim delovne spodrsljaje in potrpežljivo čakati, da si bodo nabrali potrebnih delovnih izkušenj, znanja in spretnosti. V tej uvajalni dobi so verjetno nominalni osebni dohodki posameznika večji, kot je vrednost ustvarjenega dela, zlasti še če upoštevamo morebiten izmet oziroma slabšo kvaliteto dela, kar je v začetku skoraj neogibno. Seveda se bo prej ali slej položaj obrnil: novi sodelavec bo obvladal tehniko dela na svojem delovnem mestu.
Toda podjetje ima z njim določene »stroške«, če jih smemo tako imenovati, še preden je sploh prijel za delo. Tu imamo v mislih ves postopek pri sprejemanju. Res je, da ves sprejemni aparat že sam po sebi teče in da za enega samega novega delavca ni kdo ve kakšnih izrednih stroškov. Vendar je nekako logično, da se stroški za delo administrativnega aparata, ki ima opravka z novimi delavci, porazdelijo in da se končno ugotovi, koliko nas velja vsak nov sodelavec.
Cene za formularje so natanko določljive, vtem ko je seveda čas, ki ga porabi na enega človeka posamezni uslužbenec sprejemnega in administrativnega aparata, le približno ugotovljiv. Zaradi lažjega računanja smo vzeli, da je dinarska vrednost ure s prispevki za socialno zavarovanje vred 300 din, oziroma vsaka porabljena minuta 5 dinarjev. Poskusimo sedaj zbrati vse elemente stroškov, M bi sorazmerno obremenili vsakega novega delavca.
vzpel. Neugnani oče treh korajžnih fantkov.
Kako je bilo na Mont Blancu?
Kar dobro. Težav nismo imeli, le z vremenom, saj smo morali en dan čepeti v bivaku.
Vas zanima vzpon na Himalajo?
Ne.
Kam pa?
Na Matterhorn, v švicarske Alpe, kamor nameravamo iti letos avgusta, kar pa je odvisno od denarja, zdravja in vremena.
So hribi dragi?
Ni sile, če si skromen, oprema pa precej stane.
Koliko časa še želite laziti po hribih?
Čim dalj, saj še 70-letni mladeniči hodijo na Šmarno goro.
Katere bolezni se najbolj bojite?
Revme.
1 Kaj berete v časopisu?
V Dnevniku šport, v Litostroju pa naslove in kar me zanima.
Kaj čutite do hribov: prijateljstvo ali zaljubljenost, ste z njimi poročeni ali zaročeni?
Do hribov imam prijateljska čustva.
Ali spadajo glasbene skrinje v planinske koče?
Ne, nikakor ne.
Je bolje slabo se voziti ali dobro peš hoditi?
Prvo.
Ali se v hribih bolj bojite lakote ali nevihte?
Nevihta je nevarnejša.
Ali bi rajši živeli sto let kakor ovca, ali en dan kot lev?
En dan kot lev.
din
pred sprejemom, okvirni razgovor	25
formular	20
sprejem sam, komisija treh članov	150
administrativno delo	100
kartonček	10
čas	10
napotnica za obrat	3
pogovor z mojstrom	100
potrdilo za nakazilo k zdr.
pregledu	10
sporazum (v treh izvodih)	15
tovarniška izkaznica	5
potrdilo del. knjižice	5
kartoteka za prevoz	5
napotnica za Zavod za zaposlovanje delavcev	3
zdravniški pregled (če ga plača tovarna)	3.654
prevoz z avtobusi na sprejem in preglede do	3.000
personalna kartoteka
(2-krat)	.	'	20
čas za izpolnjevanje	150
IBM kartica	20
IBM žigosna kartica	4
personalna mapa, vstavljanje in delo kurirke	140
IBM personalna izkaznica in delo	20
računovodstvo, prijava
(3-krat)	20
nastavitev personalne mape	45
ureditev posla s socialnim zavarovanjem	30
priglasnica	40
prijave za družinske člane po	10
potrdilo za zdravstveno
varstvo	8
delo kurirke	80
plača za prvi dan (še ne dela)	1.500
čas delovodje, ko ga uvaja na delo	2.000
ostali režijski stroški	8.808
skupaj 20.000
če k temu prištejemo še stroške za uvajalni seminar, nam ta vsota naraste kar tja na 60.000 dinarjev.
Pri tem je vzet najenostavnejši primer. Družinski člani dajo seveda še več dela. Potem je treba upoštevati razne urgence, pojasnila, popravke in končno še pe-nale, ki jih je treba plačati zavo-
Janko Ogrič, 30 let, samostojni konstruktor v DT, 13 let v Litostroju, pet let poročen, ena hčerka. Absolutno naj višji Lito-strojčan, ker je bil tudi na Mont Blancu in je za eno glavo višji od Gambergerja.
Vsi trije naši »najvišji« Litostrojčani ste iz »sedečih« poklicev, vsi trije ste konstruktorji. Čudovito svež zrak v hribih in blaženi mir pa bi bil vsaj toliko potreben recimo tudi delavcu v pločevinar-ni ali v brusilnici, kaj pravite?
Res je, toda upoštevati je treba socialne, stanovanjske in druge razloge.
Kako pa je bilo na vrhu Mont Blanca?
Še kar. Zrak je pač redkejši in nas je malo glava bolela. Planinske koče v tujini?
So zelo lepo urejene, zato pa precej dražje kot pri nas. Mi nismo spali v nobeni koči, samo v zavetišču v višini 4400 m.
Vas je kdo podprl?
Večino stroškov smo nosili sami, približno četrtino stroškov je prisoevala Planinska zveza.
60.000 din
du za socialno zavarovanje, če ni novi delavec prijavljen v osmih dneh.
Podjetje kajpak ne gleda na nove sodelavce skozi prizmo stroškov, ki nastajajo pri sprejemu. Veseli smo vsakega novega delavca, ki nam bo pomagal izpolnjevati proizvodne naloge, in potrebno administrativno delo mora pač biti opravljeno.
Toda kaj boste rekli k naslednjemu primeru? Prišel je delavec in izrazil željo, da se pri nas zaposli. V redu. Stekel je ves upravni postopek, čez mesec dni ga je zmanjkalo. Podjetje je moralo opraviti vse formalnosti z odjavo, čez štiri dni se je spet pojavil in rekel, da je bil bolan. Spet ves postopek s prijavo. Dva dni nato je odšel za vedno.
Izvršni odbor GO SZDL Slovenije je pred dnevi poslal odprto pismo samoupravnim organom delovnih organizacij in občinskim skupščinam, iz katerega povzemamo nekaj misli:
Sedanji, še bolj pa predvideni prihodnji razvoj gospodarskih in družbenih dejavnosti nam narekuje intenzivno skrb za vzgojo strokovnjakov, visoko kvalificiranih delavcev na vseh področjih našega življenja. Zaostajanje z večjo produktivnostjo dela in z uvajanjem modeme organizacije podjetij in ustanov je mogoče odpraviti le z zavestnejšo akcijo celotne družbe, še posebej va še vseh delovnih organizacij in občin. Da bi lahko šli v korak z moderno organizacijo, tehniko in tehnologijo, bi morale delovne organizacije in občinske skupščine nemudoma temeljito in vestno analizirati politiko štipendiranja, kajti očitno je, da delovne organizacije do sedaj še daleč niso izkoristile vseh sedanjih olajšav za financiranje izobraževanji, strokovnih kadrov v podjetjih.
Iz vsega povedanega sledi:
1.	Nujno je razvijati široko skrb za vse oblike izobraževanja,
Tudi vi nameravate letos v švicarske Alve. Zakaj?
Ja, tam so drugačni pogoji za vzoone, večje višine, borba z ledom, medtem ko je pri nas sneg. Spoznati bi želeli čimveč alpskega sveta. Večji del stroškov bi zopet nosili sami, vendar bi potrebovali primerno pomoč.
Mnogo športnikov in športov je danes že okuženih s profesionalizmom. Pri planincih menda ni tako?
Pravi planinec je še vedno izrazit amater, poleg tega mora biti nesebičen, iskren, pošten in požrtvovalen.
Največji slovenski planinec?
Ne vem, težko reči, morda bi to bil Joža Čop.
Planine so lepe samo v soncu?
Ne — planine so vedno lepe, v dežju in soncu, v megli in jasnem vremenu. Pozimi še lepše kot poleti: več zahtevajo od planinca, zato mu pa tudi več nudijo.
Kje preživite dopust?
Večino v hribih.
Koliko časa bi zdržali kot: planšar, svetilničar na samotnem otoku, učitelj na vaški šoli, šofer trolejbusa in kot direktor Litostroja.
Planšar bi bil eno sezono, svetilničar eno poletje, učitelj eno leto, šofer na trolejbusu niti en dan, direktor Litostroja niti eno uro.
To so bili naši planinci: skromni kot vijolice, pošteni kot kmečka ženica, požrtvovalni kot gasilci na vajah. Z glavo nad mizami v konstrukcijskih birojih, med načrti, risalnimi deskami, šestili, ravnili, toda s srcem visoko v Gregorčičevem »planinskem raju«, učenci narave in učitelji
mlajšim generacijam, ki za njimi rastejo. To so pripravniki za alpiniste: Vanč Klemenčič, Andrej Anžin, Bine Birsa, Andrej Kovačič ter Tone Bizjak.
Omarica naših planincev pri vhodu je najlepše urejena, vedno sproti dopolnjevana in deležna dokaj žive aktivnosti ter pozornosti. Kakršna omarica, takšna organizacija — kajne?
kot so n. pr. tečaji, seminarji, občasna predavanja, poljudnoznanstvene razlage raznih gospodarskih problemov itd.
2.	Potrebno je občutno zvišati višino štipendij, ki naj bi se vendar enkrat prilagodile rasti življenjskih stroškov, saj je znano, da so življenjski stroški v zadnjih letih narasli, žal pa tega ne moremo trditi za višino štipendij. Podjetja naj bi tudi kreditirala študente, pri čemer je možno kredit v skladu s študijskimi uspehi študenta odpisovati.
3.	Krepiti je treba tesnejši in pristnejši stik štipendistov z dajalci štipendij.
Te naloge pa vsekakor ne smemo pojmovati kot enkratno in kampanjsko, pač pa kot izredno pomembno in trajno usmerjenost, ki je od nje odvisen naš hitrejši družbeni razvoj.
Od podjetja Litostroj prejema 66 študentov kredit, 32 štipendijo, 27 plačuje podjetje šolnino, 23 članov kolektiva pa uživa skrajšan delovni čas. Iz teh podatkov lahko vidimo, da v Litostroju nikakor ne zanemarjajo politike štipendiranja.
o . h ■>	'
PRVI, KI SO POKLICANI SODELOVATI PRI ČASOPISU, SO PREDSEDNIKI OBRATNIH DS, SEKRETARJI OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZK, PREDSED^-NIKI SINDIKALNIH PODRUŽNIC IN MLADINSKIH ORGANIZACIJ. PRIČAKUJEMO ODZIV!
Preden začne delati -
Nekaj misli o štipendiranju
LADJEDELNICA SPLIT
Od bark do prekooceank
Januarja nas je obiskala 6-čIanska delegacija Brodogradiiišta Split in s tem vrnila obisk naši delegaciji, ki se je mudila v Splitu meseca decembra preteklega leta. V njihovi delegaciji so bili predstavniki družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in pomočnik generalnega direktorja tovariš Reič.
Namen teh obiskov je bil, da se izmenjajo izkušnje pri dosedanjem delu in odpravijo napake z obeh strani, ki so povzročale težave pri dosedanjem sodelovanju.
Razgovori so pokazali, da je Interes obeh podjetij še tesneje sodelovati, si med seboj pomagati in navezati najožje stike.
Želimo, da bi ta dejstva upoštevali naši komercialisti in sploh vsi, ki pridejo v stik s poslovnimi ljudmi Splitske ladjedelnice, in vsi tisti, ki so odgovorni za roke in kvaliteto naših proizvodov.
Vedeti moramo, da bomo le na tak način lahko razvijali in krepili sodelovanje med našima kolektivoma, še več, med našo in sosednjo republiko.
Da bi se celoten kolektiv seznanil z Ladjedelnico Split in da bi pobliže spoznali delovne napore tega izredno požrtvovalnega in sposobnega kolektiva, objavljamo kratko zgodovino in njihov povojni razvoj.
Pogled na splitsko ladjedelnico
Ladjedelnica Split, s sedežem v Splitu, je bila ustanovljena 1922. Nastala je iz majhne ladjedelnice Marjan, ki je gradila in popravljala lesene ladje. Tej se je kasneje pridružila še ladjedelnica Jug iz Splita.
Junija 1933 so iz lesene barake splavili motorni čoln za mornarico, dolg llm. V istem času so postavili dok z nosilnostjo 35001 in pontonsko 60-tonsko dvigalo.
Leto dni nato je pričela ladjedelnica z večjo dejavnostjo. Tedaj so izdelali serijo šestih majhnih lesenih ladij za solarno in 2 jahti jadrnici, ki sta nosili ime Vodomar in Srdela. Rekonstruirali so tudi ladji Bled in Dubrovnik. Po izgradnji teh večjih plovnih objektov v naslednjih letih ni bilo večjega napredka.
Pred drugo svetovno vojno so bile na naši obali naslednje ladjedelnice: Split v Splitu, Jarrovv v Kraljeviči in ladjedenica oziroma delavnica za popravilo ladij Lasarus na Sušaku.
Ko so se vse te ladjedelnice združile, je nastalo podjetje z imenom Jadranske ladjedelnice A. D. Split.
Doba gradnje manjših lesenih in železnih ladij je prešla in v naslednjih letih so začeli graditi večje objekte. Takrat je imela ladjedelnica 1200 delavcev. Leta 1938 so predali prometu potniški ladji Sarajevo in Šumadija, ki sta imeli 450 BRT. Po vzorcu vojne ladje Beograd, ki so jo zgradili v Franciji, so naredili dve torpedovki, Zagreb in Ljubljana, in to v letih od 1937 do 1938. Zagreb so splavili 30. marca 1938 in tako dokazali sposobnost naših delavcev, tehnikov in inženirjev. Ladjedelnica je imela dober delovni kader.
Carinska kontrola je naročila najprej dve hitri patrolni ladji, Mosor in Velebit, in potem še 10 patrolnih čolnov. Začeli so graditi tudi ladjo Split in še mnogo drugih, toda račune jim je prekrižala vojna.
Leta 1941 je po padcu Jugoslavije prišla v ladjedelnico italijanska vojska. Ladjedelniška dejavnost je prenehala in v ladjedelnici so se začeli pojavljati torpedni čolni in od min poškodovane ladje. Seveda ladjedelniški delavci niso med okupacijo stali križem rok. Sabotaže so bile na dnevnem redu. Kot odgovor na to pa so okupatorji' naše ljudi zapirali. Številni delavci so šli v partizane. Od 600 delavcev, kolikor jih je ladjedelnica imela v začetku marca 1941, jih je dalo 150 življenje za svobodo.
V začetku oktobra tega leta je bila v Zurichu generalna skupščina elektrogospodarstva v Švici, kjer je imel generalni direktor dr. Bermaier referat o švicarskem elektrogospodarstvu. V njem je predvsem poudaril, da je treba pri oskrbovanju Švice z električno energijo preiti od vodne moči k atomski energiji. Vodne kapacitete bodo v kratkem izrabljene, zato predstavljajo termoelektrarne — bodisi kalorične centrale klasičnega tipa ali pa atomske centrale — skorajda življenjsko nujnost. Atomske centrale imajo predvsem to prednost, da nji-
Po kapitulaciji Italije so zavzeli Split Nemci, a že 1944 so iz njega odšli. Odhajajoč so porušili ladjedelnico in potopih vse njene objekte.
Po osvoboditvi Splita so se de-lavci-borci vrnili na svoja stara delovna mesta, ki so bila le kup ruševin.
Začeli so znova. Kmalu po osvoboditvi je iz ruševin nastala nova ladjedelnica. Do 1947 je bila glavna naloga, da so kolikor toliko popravili delavnice za hitre naloge. Takrat, a tudi pozneje so popravili v njej vse potopljene ladje Jadrolinije.
Večja popravila so bila potrebna na obalnih ladjah Knin, Pag, Istra, Dalmacija in na prekooceanskih ladjah Hrvatska in Vojvodina; ladjo Partizanko in Pro-
V	zadnjem času je opaziti, da vodilni ljudje v našem podjetju vse premalo poznajo in se zanimajo za higiensko-tehnične predpise. Zato se je v mesecu novembru po sklepu upravnega odbora Litostroja pričel v našem podjetju tečaj za spoznavanje varnostnih predpisov za starešinski kader podjetja. Ob koncu tečaja je bilo testiranje tečajnikov, rezultati pa so bili naslednji: od 245 upravičencev jih je prišlo na testiranje le 211, kar znaša 86%, 34 oseb ali 14% pa je izostalo iz neopravičenih in upravičenih razlogov.
Od 211 članov kolektiva, kolikor jih je delalo test, jih je uspešno opravilo 115 ali 54,5 %, 96 kandidatov ali 45,5 % pa jih je padlo. Člani kolektiva, ki so izpit opravili, bodo dobili lično izdelane diplome, oni pa, ki so padli ali pa niso prišli na testiranje, bodo morah opraviti test kasneje.
V	naši republiki je uvedlo testiranje prvo naše podjetje in šele na našo pobudo je občinski inšpektorat dal nalogo vsem varnostnim tehnikom, da v tednu varnosti izvedejo akcijo testiranja. Seveda pa je en teden premalo za temeljito testiranje. Rezultat našega testiranja je zaradi slabih in nezadostnih priprav nekoliko slabši, kakor smo pričakovali. Brez dvoma bi z uvajanjem številnejših seminarjev, tečajev in predavanj kandidati pridobili mnogo več znanja, pa tudi dosegli večji uspeh.
Z akcijo testiranja bomo seveda nadaljevali. Vsaki dve leti bo-
bovo gorivo povzroča sorazmerno nizke prevozne stroške. Zanj tudi niso potrebni veliki skladiščni prostori. Stroški za zgraditev teh elektrarn bi bili res veliki, a v primeru, da bi bili termični in električni načrti elektrarne delo švicarskih inženirjev, bi bila prva atomska elektrarna gotova že do zime leta 1968. Njihove izkušnje pri graditvi atomskih elektrarn bodo brez dvoma dragocen pripomoček našim inženirjem v prihodnosti, saj je v načrtu, da bodo tudi pri nas gradili v prihodnjih desetih letih elektrarne na atomski pogon.
letarko so vzdignili z morskega dna in temeljito rekonstruirali, tako da jih lahko imamo za novogradnje.
Leta 1948 so pričeli sistematično graditi novo ladjedelnico. Ves ta čas do izgraditve, ko so bile videti še sledi starih poslopij, ladjedelnica Split ni prenehala z delom. Vzporedno z njeno izgradnjo se je spreminjal tudi značaj njene proizvodnje od remonta do novogradnje in od malih na velike objekte, od 100 TDW na večje, od 12.000 do 22.000 in kmalu na 70.000 TWD.
Od osvoboditve do konca leta 1960 je ladjedelnica dogradila več kot 107 manjših objektov, tri modeme potniške ladje po 2600 DRT tipa Jugoslavija in 14 tram-perjev od 10.000 do 13.000 TDW.
do ustrezni starešinski kader ponovno izprašali, saj se tako stroji kot strojna oprema in predpisi stalno izpopolnjujejo.
Eden izmed glavnih ukrepov, ki naj bi izboljšali sedanje nezadovoljivo stanje, pa naj bi bil v tem, da bi morali vsi novo nastavljeni starešine v obratih in ostalih delovnih mestih obvezno opraviti test o poznavanju higi-ensko-tehničnih varnostnih predpisov prej, ko zasedejo svoje delovno mesto.
HIDRAVLIČNA STISKALNICA VELIKANKA
Majhen je na sliki človek, ki stoji poleg hidravlične stiskalnice velikanke. Moč tega stroja, izražena z 800 tonami, iztisne iz debele pločevine razne sestavne dele za najrazličnejšo opremo. Za prevoz stiskalnice so potrebovali 14 odprtih železniških vagonov.
PRAV JE, ČE VEŠ ...
Brez kovin, ki so proste tujih primesi do najvišje stopnje, ni možen razvoj danes najvažnejših vej tehnike atomske energetike, letalstva, proizvodnje polprevodnikih instrumentov, ognjeodpor-nih materialov in raketne tehnike. Pri pridobivanju čistega kremena so ob neki operaciji ugotovili, da že vdor enega samega tujega atoma med milijardo osnovnih kaže škodljiv vpliv na delo polprevodnikih sončnih baterij.
S TRAKTORJEM ČEZ ROKAVSKI PRELIV
Rokavskega preliva so se že večkrat poslužili kot poligona za preizkušanje novih transportnih strojev. Prepluli so ga novi tipi ladij, preletelo ga je prvo letalo,
Končujejo nov objekt, ki bo ladjedelnici omogočil izgradnjo tankerjev do 70.000 TDW.
Tempo razvoja ladjedelnice v zadnjih letih je razviden iz podatkov o stanju osnovnih sredstev, celotnega dohodka, števila zaposlenih in obdelave čme metalurgije. V letu 1950 so znašala osnovna sredstva 343.200 milijonov, celotni dohodek 417.000 milijonov, zaposlenih pa je bilo 2044 delavcev in obdelanih 3300 ton črne metalurgije. Sedaj razpolaga ladjedelnica z vrednostjo osnovnih sredstev v višini 10.500,000.000 dinarjev, skupni dohodek se je vzdignil na 30 milijard, število delavcev na 4500 in obdelava črne metalurgije na 34.000 ton.
V letu 1962 je ladjedelnica Split odpremila 76.547 BRT. To
ČEŠKO-MADŽARSKI
HIDROENERGETSKI
PROJEKT
Češkoslovaška in Madžarska skupno pripravljata gradnjo največjega vodnega projekta v srednji Evropi — jezu in hidrocen-trale na Donavi Grabičkovo Na-giymaros. Zmogljivost nove osem-turbinske hidrocentrale bo skoraj dvakrat večja od sedanje največje centrale v češkoslovaški socialistični republiki Orilik. Jez in hidrocentralo bodo predvidoma gradili 7 let.
čezenj je šlo vozilo na zračni blazini. V to tekmo pa se je nedavno spustil tudi traktor, ki je pre-plul Rokavski preliv v 7 urah 45 minut. Traktor je namenjen za obdelavo riževih polj.
NEW YORK 25 MILIJONOV PREBIVALCEV LETA 1985
Newyorški urbanisti predvidevajo, da bo ameriška metropola dosegla leta 1985 okoli 23,5 milijona prebivalcev. Veliki NEW YORK bo meril približno 100 km počez. Nove četrti bodo strukturalno razporejene okrog komercialnih jeder, kjer bodo restavracije, trgovine, pisarne. Avtomobilski promet bo izključno samo še podzemeljski.
NAJVEČJA HE NA SVETU
Na reki Parana v Braziliji bodo gradili največjo hidroelektrarno na svetu, ki naj bi napajala z električno energijo Brazilijo, Argentino, Paragvaj in morda še katero izmed latinsko-ame-riških držav. Izvedelo se je tudi, da je Sovjetska zveza ponudila sodelovanje pri gradnji te centrale in kreditiranju opreme v vrednosti nad milijardo dinarjev.
je za 36.817 BRT več kot 1. 1958.
Ladjedelnica si je zagotovila delo do konca 1965. Vrednost materiala na eni ladji znaša 80% od njene skupne vrednosti. Za dograditev ladje je potrebnih približno 18 mesecev.
Proizvodi v ladjedelnici gredo skozi 39 tehnoloških in 15 ekonomskih enot.
NE ZADRŽUJTE SE BLIZU ANTEN
Verjetno malokdo ve, da lahko močan snop radijskih valov povzroči težke poškodbe v človeškem organizmu. Pri obsevanju z radijskimi valovi se začne v živem tkivu izločevanje toplotne energije. Segrevanje tkiva je odvisno od razdalje, od frekvence valov, od trajanja obsevanja, od sposobnosti telesa, da oddaja toploto in od klimatskih pogojev. Ugotovljeno je, da radijski valovi nizkih frekvenc pronicajo globoko v telo, vtem ko valovi visokih frekvenc segrevajo le površje telesa. Pri obsevanju z radijskimi valovi se človekova temperatura dvigne tako kakor pri mrzlici. Obsevanje je manj nevarno v hladnem vremenu kot v vročini. Deli telesa, kjer je mnogo krvnih žil (mišice), manj trpijo, ker kri hitro odvaja toploto. Najbolj nevarno je obsevanje očem, za katera velja kritična intenziteta 0,1 V/cm2.
To bi bil brez dvoma eden največjih objektov v Braziliji, ki je sicer največja južnoameriška država, a žal do sedaj nikakor ni mogla iti v korak z ostalimi razvitejšimi državami. V zadnjem času pa je v vseh gospodarskih panogah dosegla očitno velik napredek. S hitrim razvojem gospodarstva se bo Brazilija uveljavila tako doma kot v tujini.
POLETNI DOPUST IN NESREČE
Število žrtev raznih nesreč doseže v ZDA svoj maksimum v poletnih mesecih. K avtomobilskim nesrečam se pridružujejo še nesreče na vodi, nesrečni padci, nesreče zaradi elektrike. Število žrtev doseže 70 ljudi dnevno. Od teh jih utone 10, 50 — 60 pa se jih ubije pri padcu. Strela ubije približno 100 — 200 ljudi letno, vtem ko se jih ponesreči z elektriko dvakrat več poleti kot v drugih mesecih.
KOMBINACIJA S TREMI SESTAVNIMI DELI Novi materiali omogočajo zamenjavo kompliciranih konstrukcij z bolj preprostimi in ličnimi Kot primer naj navedemo črpalko brez tesnilke in ventila, kakršno so konstruirali v Angliji. Taka konstrukcija bi bila nemogoča brez uporabe trdne nitrilove smole, iz katere so izdelani trije osnovni sestavni deli črpalke. Za visoke temperature uporabljajo silikonovo smolo, za koncentrirane kisline pa novo snov »Vilan«.
Prva taka črpalka doseže črpal-no površino 10 m pri količini 4,21 na minuto. Sedaj proučujejo izdelavo črpalk večjih zmogljivosti.
Atomske centrale v Švici
Vodstvo naj pozna HTV predpise!
Tehniške zanimivosti
p im®
MED ČEBELAMI
»Kakšno mesto ste pa v vaši enoti določili trotom?«
»Mi jih bomo kar obdržali, da se ne razpasejo po vsej tovarni.«
Naš reprezentant smučar-tekač Miha Munih je bil na olimpiadi v Innsbrucku. Tovariši iz oddelka so mu ob tej priložnosti posvetili nekaj šaljivih vrstic.
Mihcu za posvetilo pred odhodom v Avstrijo
Smučar Miha, kašo piha,
v Innsbruck se podaja, s fičotom razgraja.
Po Avstriji se pelje v želodcu kislo zelie, ker devizni pač nakup le ne gre na up.
Gledal bo olimpiado, jo zalival z limonado, včasih pa konzerva zlata bo rezerva.
Da še več bo tu nesreče, ženo svojo sabo vleče, vendar ona ni neumna, z njim gre vsa pogumna rinit' fiča tega tiča, ki v gazu na prelazu stal bo ukopan,
Miha pa zaklan.
Miha as to ni špas, vrgel bi oko na ono ali to.
Inozemska salamenska lepa deva —
Miha reva.
Pravi žena:
»Fant, nobena!
Jaz sem s tabo, le glej vabo, rizi, grizi, le pri mizi se domači razkorači.«
Miha, joj!
Zdaj postoj, mraz pritiska,
Miha piska, spat želi v postlo gorko dio porko.
Mrzel fič, ti hudič, spalna vreča in kipeča divja žena kot nobena, ki na toplem in na kopnem lenuhari in sanjari.
Pa se Miha brž odloči, v fiča svoj'ga hitro skoči. 'Grtiss' dich olimp'jada, fhrzla limonada pa sardine, ker, te mine, da bi jedel
in še snedel vse konzerve iz rezerve.
Pa jo Miha prisopiha neprespano v Ljubljano. Ženo stisne, krotko pisne »Ljuba ženka, ti mladenka, moja sreča si blesteča. Bogu hvala, ker si stala skoz' pri meni. Res verjemi, v inozemstvu na prvenstvu bi brez uma in poguma se zapil in razbil.«
V postlo Miha jo popiha, nežna ženka pa pribrenka, da po treh se nočeh spet pregreje in nasmeje.
Moj običajni ton razgovora z mojstrom
USODNA POMOTA
»Tovariš šef, nisem nova tajnica — finančna kontrolorka sem.«
V ŽIVALSKEM VRTU
Opica: »Tega pa res ne razumem, oba sva v istem živalskem vrtu, ti dobiš vsak dan pol prašiča, jaz pa samo banano. (Po »Službi«)
Kupujte knjige ^ založbe Lipa! '
Kvalitetne knjige založbe Lipa iz Kopra lahko naročite pri tovarišici Selšek, telefon 583.
STROJNIŠKI
VESTNIK
glasilo oddelka za strojništvo, inštituta za turbo-stroje, društva strojnih inženirjev in tehnikov SR Slovenile.
Prinaša aktualne članke iz strojništva, pregled domače in tuje strokovne literature, društvene vesti, poročila o delu in uspehih vseh vodilnih tovarn strojne industrije.
Izhaja dvomesečno v nakladi 3000 izvodov.
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Aškerčeva 16.
TEHNIKA
Časopis »Tehnika«, organ Zveze inženirjev In tehnikov Jugoslavije, Izhaja vsakega prvega v mesecu.
Obsega:
1.	Splošni del tehnike
2.	Naše gradbeništvo
3.	Rudarstvo in metalurgijo
4.	Strojništvo in elektrotehniko
5.	Kemično industrijo
6.	Prehranjevalno industrijo
7.	Promet
8.	Organizacijo dela
9.	Obvestila industrijskih podjetij o njihovih proizvodih in tehničnih dosežkih
Vsaka številka obsega približno 25 strani velikega formata 21X 29 cm.
Letna naročnina: 12.069 dinarjev.
Posamezna številka: 1250 dinarjev.
Naročila pošiljajte na naslov: DIREKCIJA ZA IZ-DAVACKU DELATNOST »TEHNIKA«, Beograd, Kneza Miloša 7/II; telefon 30-106, 30-057 in 30-024
Časopis »Litostroj« izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5300 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Odgovorni urednik Peter Likar — Telefon uredništva 33-511, telefon glavnega urednika 580, odgovornega 583 — Cena posamezni številki v prodaji je 20 din — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska tiskarna ČZP »Primorski tisk« v Kopru