PoStnfcia BfaSfsma v gotovini. leto Vi., ifB 215. y UubSiani. v siedlell® 24, s@ptembra 1912» P@ssimB it. 1 ©In. IflPIEJ Glasilo Sociaiisti&ie stranke JugoMle, Laž Ima kratke noge. 5 . Zadnjič smo priobčili letak, ki so ga yf! komunistični kovinarji v Beogradu. n Tm letaku so dolžili nekatere funkcio-Naveza kovinarjev v Beogradu« . vkolomstva. 2e takrat smo pripomnili, nic 6 moremo verovati, da bi bila to res-Sf_a; zlasti še ko so komunisti dolžili sh)Vi mstva s- Bračinca, ki je vodil vko v Bjelovaru celih 16 tednov. ‘bil- nc?ar smo letak priobčili, ker če bi »rin resi?'Ca to kar letak navaja, smo bili javljeni zavzeti primerno stališče tu-. • čeravno je ta Savez socialističen. 'b0(jJe Da laž, kar je v letaku, je pa prav, io 1^ na^ kovinarji vsaj vedeli, kako zna-l^mnisti lagati, kak Svo^ domnevi, da je letak lažnjiv, Varar Sm? to naved!i že zadnjič, se nismo kov; ^ti danes smo prejeli od centrale Ve2 n^ev protiletak. ki ga je izdal Sa-nistixV katerem je jasno ovržena kornu-tnetod*a ^’ °benem pa tudi razkrinkana a' s katero se komunisti bore. a letak se glasi: Sodrugi kovinarji! Otipov3 »nevtralci« odvrnili od sebe ors^F^t za vodstvo in neuspehe ne-teren,1Zlran‘h stavk, so izdali letak, v kade Prekujejo naš Savez in posamez-Tod^e Saveza V delavnici nekega oznanto! Oni niso niti ase!?a^Saveza_! V Pančevu nimamo 0rSnizire*a člana! Tam so vsi kovinarji Zve?,; j.31?' v. neki organizaciji, ki je v Zacijn ^n.° 'n moralno z njihovo organi-kazi *1 rH?. ključi«; torei so ti stavko-•Šljeniki Bude Milutinoviča in s^ih tovarišev. 1,6 ča<^> VSe c^r4'?e nesramnosti nimamo ?0lžncKrnei VO‘*e °dg°varjati. Mi nimamo •ti ur,. '• na ta način demoraliziramo -p Pascamo delavstvo. £a DrivrJ3086* nai..P° razumevanju svoje-^ača c •rna vršiio oni. katerim se to iz-•"--r^ai so dali za oni letak nekaj tiso- čakov dinarjev, s katerimi bi lahko pomagali stavkujočim do zmage. Lahko bi prišli v stik s stavkokazi in iim dali potno podporo, da odpotujejo: toda njim ni bilo do tega, ker ne vodijo stavke zaradi zmage in izboljšanja težkega položaja delavstva. ne. temveč bilo jim je do tega. da bi stavka delavce osiromašila in jih pobu-nila. To je PD njihovem mnenju »izrevol-tiranie« proletariata. Mesto kruha stavkujočim so dali s tem letakom buržoaziji spričevalo, na podlagi katerega je le ta spoznala, kako je delavstvo razcepljeno. Mi va nočemo do tei poti. ker smo zavedni in ker sodelujemo moralno in materialno pri mnogo-brojnih stavkah, ki jih vsestransko vodi Savez. Mi nimamo denarja za razsipanje, za blatenje in sramotenje. Naši izdatki za stavke so prekoračili v tem letu čez 200 tisoč dinarjev. Mi rabimo denar za stavkovno podporo, za borbe, za agitacijo in za organizacijo delavstva. Mi ne tiskamo z delavskimi doneski letakov za razbijanje organizacije. To naj delajo le sodrugi »nevtralci«. Delujoči zavestno za naš Savez in njegovo članstvo, se nadejamo, da pride čas, ko se bo delavstvo zedinilo in vsakega obsodilo po njegovem delu. Velik napredek našega Saveza nam jamči, da smo na pravem potu in da niso daleč dnevi osvobojenja delavstva od vseh gtre-berjev lumpenproletarijatske morale in mišljenja. Na vsa ta obrekovanja dajejo naši sodrugi in vsi člani Saveza le en odgovor. ki temelji v neumornem delu za okrepitev Saveza in za prosveto brezpravnega in propadlega delavskega razreda. Namesto z lažjo naj naši sodrugi nastopajo z resnico, namesto z zapeljevanjem s pomirjenjem. namesto z demorali-ziranjem in upropaščanjem s prosveto in z revoltiranjem delavskega razreda. Po tej provokaciji, ki odkriva slabe strani nasprotnika, nai gredo sodrugi na delo za bratsko in socialistično solidarnost za razredno socialistično zavest, za delavsko disciplino za naš zedinjeni Savez, za borbo proti reakciji in izkoriščanju, za borbo proti buržoaziji in njenim agentom! Uprava Saveza. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in uoravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt pred. 168. Tel. int št. 312. <^ek. rač. št. 11.959. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Taktika stavke in politika stavke. D0 '"-citer Zeitung« z dne 17. t. m. iasu/ ° sledeči članek, iz katerega je ^'icin :v'1(ino. da se naši komunisti prav D°litik‘ ravna,° DO mednarodni boljševiški Alarsiv +ne ^ se vprašali, kam jadrajo. nezav h erernu našemu komunistu, ki je iev, ,edn° orodje komunističnih agitator-kak0 ? D°stalo jasno iz našega članka, liotom'1? Dr,šel do svojega »prepričanja« kateri ?milnističnih neresnih voditeljev, Svojihdelavstvo le igračka v dosego osebnih namenov. Članek se glasi Pred nekaj meseci ,ob priliki berlin-i ske konference vseh treh internacionalnih eksekutiv. se ie neki avstrijski sodrug pogovarjal z ruskim komunistom o politiki neodvisnih socialistov v Nemčiji. Rus je rekel: »Politika izpolnjevanja ie bila naj-vecia napaka, ki so io storili neodvisni. Njih upliv ie zakrivil da ie Nemčija pristala na versaillski mir, da se je pokorila londonskemu ultimatumu. Tako so neod-visneži izdali revolucijo. Kajti če bi Nemčija odklonila mirovno pogodbo in lon- donski ultimatum. potem bi se neusmiljeno sprla z antanta, ki bi jo zopet blokirala in obenem zasedla ruhrsko pokrajino —> v Nemčiji bi vladala najhuiša lakota. Potem bi bili nemški dealvci prisiljeni napraviti revolucijo. Zato ie bila revolucionarna dolžnost neodvisnežev. preprečiti sprejem mirovne pogodbe in ultimatuma. Ker pa so nekai nasprotnega ukrenili, ker so zagovarjali sprejem, imamo pravico, da jih imenujemo izdajalce revolucije.« Redkokdai smo imeli priliko tako jasno spoznat: temeljna nasprotstva med socialistično in komunistično politiko kakor v tem pogovoru. Socialisti so preprečili spor z antanto, da obvarujejo delavstvo pred iakoto. Komunisti pa želijo spor z antanto, da bi potem nastala lakota;’ kajti ta lakota bi potem prisilila delavstvo do revolucije. Socialisti so zastopali živ* lienski interes delavcev, da se ohrani mir in da se prepreči lakota. Komunistom pa ie delavstvo golo sredstvo za revolucionarne namene njihove stranke, golo orodje za »svetovno revolucijo«, kakor si io predstavljajo: prav jim je, da pride delavstvo v najhujšo bedo in v največjo nevarnost; vsai bi bili vsled tega prisiljeni re-voludonirati. In še nekai smo spoznali iz tega pogovora: nasprotje med tem. kar pripovedujejo komunisti delavstvu, in kar hočejo v resnici. Ko so se v Nemčiji prepirali ali nai sprejmejo londonski ultimatum ali ne, so komunisti rekli delavcem; »Ce bomo spreieli ultimatum. vas bo antanta s svojim kapitalom strašno izkoriščala, vaš gospodarski položai se bo strahovito poslabšal. Zato moramo ultimatum odkloniti.« V resnici pa so dobro vedeli, kakor se razvidi iz gori omenjenega pogovora z ruskim komunistom, da bi odklonitev ultimat urna povzročila vojaški spor. ki bi spravil nemško delavstvo v še hujšo be-do. v še bolj obupen položaj. Pa prav to so hoteli da bi bilo delavstvo prisiljeno revolucionirati. Dočim so tako govorili, kakor da bi hoteli delavstvo ščititi pred pretečo bedo. so v resnici hoteli povzročiti naihujšo bedo. da bi s tem zrevohicio-nirali delavce. „ Tega poučljivega pogovora smo se večkrat spominjali, zlasti tedaj, kadar smo opazovali komunistično politiko v, strokovnih zvezah. Kajti tedaj se prav ja-: sno vidi da je komunistom boi za zviša-me mezd vedno sredstvo za pospeševanje mih »revolucionarnih« namenov. Delova-me komunistov med in Do stavki tiskar, skih delavcev ie jasen dokaz za to Ta dokaz nai pouči ne samo tiskarske de- T„ZVn nre delaVCC in »Učence, , gi e n pr. za vprašanje, ali bi bilo umestno, razširi i stavko na tiskarno ban-kovcev. Socialistična strokovna zveza trezno premišljuje o koristi in 0 škodi, ki ahko nastane vsled tega razširjanja stavke. Ce bi tiskarna bankovcev samo tri dni mn ovala, potem ne bj mogli izplačati mezd in plač; radi tega bi prišlo delavstvo v naihujšo bedo. Podjetniki tiskarske industrije pa imajo za svoje potrebščine še dosti denarja doma. ne bodo gla-dovali. četudi miruje tiskarna bankovcev več dni, dalj časo bodo prenašali stavko bankovcev kakor pa delavstvo. Tako ?e prišla socialistična strokovna zveza do tega zaključka, da stavka v tiskarni bankovcev ni sredstvo, ki bi odločila stavko tiskarskih delavcev. Popolnoma drugače so komunisti obravnavali to vprašanje. Vedeli so, da onemogočuje stavka v ti-; skami bankovcev izplačevanje mezd. kar bi pahnilo delavstvo v najhujšo bedo. Toda to so hoteli: če delavci ne dobivajo plač. če ne bodo mogli ničesar več kupiti, potem bodo pač prisiljeni napraviti revolucijo. Govorili so tako, kakor da bi se prizadevali za to. da dobijo tiskarski delavci zvišane mezde: v resnici pa jim ni šlo za mezdni boi, hoteli so izkoristiti ta boi za to. da napravijo »revolucionarno situacijo«.. Slično je bilo ob koncu stavke. Od gospodarskega položaja ie odvisno, koliko se da doseči s stavko. Tu pride v poštev zmožnost podjetnikov, kupna moč odjemalcev. tržni položaj v obrti in inozemska konkurenca, S popolno natančnostjo se seveda ne da vnaprej ugotoviti, koliko se bo dalo doseči; toda izkušeni strokovni zvezarii lahko približno precenijo, je li nadaljevanje stavke koristno ali ne. To velja tudi za stavko tiskarskih delavcev. Tudi socialistični strokovni zvezarji so lahko različnega mnenja, ali bi bili tiskarski delavci, če bi bili stavko za nekaj dni nadaljevali, več dosegli ali ne. Tudi v našem taboru so o tem različna mnenja. Toda samo izkušeni strokovni zvezarji, samo možje, ki natančno poznaio gospodarski položaj tiskarske industrije, more-io o tem spornem vprašanju pravilno soditi. Komunisti pa se ne brigajo za to stvarno vprašanje, če bi bili tiskarski delavci še tako dolgo stavkali in še toliko dosegli. komunisti_bi bili prav tako kakor sedaj upili. da ie stavka »zadavljena« in »izdana«. Je pač vsakdanja praksa komunistov: v začetku vsake stavke skušajo delavce pregovoriti, naj stavijo neizpol-niive pogoje; nato pa poskušajo preprečiti dovršitev stavke, ne glede na to. kako dolgo že traia in koliko žrtev ie že stala. In zakai delajo to? Ker jim pač ni za mezdni boj, ker zasledujejo pri vsaki stavki svoje posebne namene. Zato skušajo pri vsaki stavki čim največ panog potegniti v stavko in jo podaljšati, da privedejo delavstvo v obup in ogorčenost ki naj povzročita krvave spopade z državno oblastjo in ki naj ustvarita »revolucionarno situacijo«. Seveda mnogo delavcev ne pozna te komunistične politike v stavki. Kakor ima katoliška cerkev dva nauka, enega za duhovništvo in enega za ljudstvo, tako ima komunistična stranka dva nauka: delavce vara. češ. da se brezobzirno bojuje za njihove neposredne interese; komunistični voditelji pa izkoriščajo delavce za svoje neposredne interese, za svoie »revolucionarne namene«. Komunistična politika bi bila razumljiva. če bi bila revolucija zares mogoča. Toda v času, ko izdajalska avstrijska bur-žoazija moleduje okrog držav velike in male antante, nai postavijo Avstrijo pod mednarodno kontrolo in nai ji dajo mednarodno orpžništvo, v času, ko se v Ženevi o tem resno posvetujejo, v času. ko pre-žiio bele tolpe Hejasa na meji Burške in W.ranglovci na mejah Koroške, v takem času bi bila revolucija po komunističnem receptu nič drugega kakor znamenje za kontrarevolucijo s tujimi boadli. V takem času ie »revolucionarna gimnastika« komunistične politike v stavki nič drugega kakor blaznost učenih fantastov. Vsaka stavka ie grenka resna stvar. Vsa vprašanja v taktiki stavke se smejo samo po tem soditi, kako bi se dala doseči svrha stavke — povišanje mezd. najbolj uspešno in z najmanjšimi žrtvami. Zloraba stavke v politične svrhe je resna nevarnost, ki lahko privede do težkega poraza. Dvojezičnost, ki govori delavcem samo o njihovih neposrednih, gospodarskih ciljih stavke, v resnici pa zasleduje politične cilje, ie lažnivo zapeljevanje delavstva. Delavski razred se ne bojuje za to. da kot nezavedno sredstvo uresničuje svrhe »revolucionarnih« ideologov: pač pa je najmanjša stavka, kakor tudi največja revolucija, če ie mogoča in potrebna. samo sredstvo za zavedne svrhe delavstva. dobila pri «,visne soc.a|U&e **£ najodločneje obsodi!Sranka ie + Socialistična volit* pri zadnjih drzavno noročaio vah 275.000 .glasov, kakor po ^ ^ Rige. m izvojevala 40 , ez mentu. Od vseh oddanih gla ^ bili socialisti 38 odstotlfov. ^gani- 7.882 članarino plačujocdi elanov, ziranih v 198 socialističnih 84 odstotkov menega člaS odstotke agrikulturnim delavcem: osta* t liJfenti. tvorijo industrialni delavci m internacio-Stranka, ki pripada dunajski mteriw^ nali. je nastopila z vso eiierfCijo proti nemu krilu, ki se j e odcepilo kainj. lirsko vlado z ^^^ejo zavez- Politične vesti. + Karlo liausler, poslanec Radičeve stranke, je objavil v zagrebških listih izjavo. da izstopa iz Radičeve stranke, ker je spoznal Radičevo demagogijo. Kakor ie znano, se bo vršilo zborovanje Hrvaškega bloka in zaupnikov Radičeve stranke. v nedeljo 24. t. m. + Zakonodajni odbor je sklepal o povišanju uradniških draginiskih doklad ter je sklenil na predlog poslanca s. Divača, da bo rešil to zadevo bcez ozira na vladni predlog uradniškega zakona. + Bolgarska vlada je sklenila predložiti narodni skupščini zakon o obtožbi kabinetov, ki so bili na krmilu v vojnem času. Bivše ministre bo Po tein zakonu sodilo 'ljudstvo s posebnim glasovanjem. Čeprav sc. nam zdi simpatično to dejstvo, vendar dvomimo, da bi bilo pomagano bolgarskemu ljudstvu z obsodbo oseb. ki so imele v rokah državno krmilo. Bolgarsko ljudstvo bo moralo stremeti, da bo pričelo delati pri korenini. Treba bo delati proti sistenm. To svojo nalogo bo najuspešnejše vršilo v svojih socialističnih organizacijah, ki bodo sčasoma prevzele vlado, kadar bodo dovoljno močne. 4- Iz Sofije poročajo, da so že izpustil bivše ministre iz zaporov, vendar pa se nahajajo vsi pod strogim policijskim nadzorstvom. Narodna skupščina, ki se bo sestala 2. okt., bo sklepala o njihovi usodi. Opozicija je odpovedala svoj kongres. ki bi se moral vršiti 1. oktobra v Plovdivu. To pa zaradi tega. ker je sklicala "kongres za isti dan in na istem kraju — zemljoradniška stranka, ki ie na viadi. Kakor vidimo, divjajo v Bolgariji najhujši strankarski boji. 4- V Trači ji je izbruhnila vstaja proti grškim oblastim. + Sovjetske čete so prekoračile Dnjester ^ ter so se spustile v boj z romunskimi prednjimi stražami. + V Rodostu, kjer je glavni stan grške armade, so vojaki, preže« komunizma. oropali vsa skladišča živil ter umorili več mož in žen. Vojaki hodijo po ulicah z rdečimi zastavami. + Kemalove čete so prekoračile nevtralno ozemlje. Zavezniki so nameravali prirediti demonstracijo s svojimi vojnimi ladjami v Dardanelah, toda ta predlog je propadel, ker ie bila Francija proti njemu. + V PreBburgu so vprizorill komunisti krvave nemire, ki iih je policija komaj udušila. + V Nemčiji je sklenil kongres socialistične stranke kakor tudi kongres ne- burzuaznimi strankam + V Parizu se Poy^3eJ° enCi. Na niški državniki o or^ntsM kon konferenco bodo povalbili skupŠcb Medtem pa je angorska na^“ diktaturo na že z veliko večino potrdda Kemal paše ter ga b^las^' ^sliša«e nadaljuje toliko časa. da bodo vse njihove zahteve. . saarsk0 + Zavezniki so predah.v lista pokrajine urednika sociais Rauschef »Saarbriickner Volkstimmen • postal* ja in Lehmana. Zavezniški -z vsakim dnem boli neznosen. —^ Dnevna vef^U Iz krogov nižjih javnih »^eVščino Daleč smo že prijadrali s svojo ^ vsaK po zaslugi merodajnih ;v0 metj^ nižji nameščenec preklinja . ove bed * dajnih oseb. ki so krive nj nainesč& Šola se je pričela ali nižji dr ^^0»* nec nima denarja za šolsk ^ naS namer |i VI,— ske pc čevlje in obleko za svojo_deco._ ^ uK° pabira v vse mogoče svr . flin sirote nižjih javnih namf rf)dnih dat11' ne misli. Ali ni nobenih i b\ sa _ bi se žrtvovale za to nailog- oblaSti na začeli tako akcijo toda visie dela n ne dovolijo tega. Mnogo ! , mnog‘^ v službi, da se skromno zasluj*°Ve služba ne dopušča ‘da že drza Drugi so že tako »slabe.11. ist0 toc« službe ne morejo opravlja ^ b- oprav st jo kakor poprei. kaj ,, ' ^i nas s* { ljali kako postransko delo. nismo sa^ kazati sv.oio revščino. kerJ ne sramul zakrivili. Če se nasa vlada bračati g n. mnrain nieni uslužbenci t' . trcba javno da se morajo njeni —m ^ tej dobrodelnost, se ** ^gih^ držav zoame dalisb sužnosti. lreoa je '*.1Y''“kj bo poSpjačo'* sramovati. — Eden PrCAa^iih i .c. * * —- v C Treba je močne imovati. — ^ preo*« nj notici ie treba 'razV pot ne vodi k zboljšam znan1 6 nastavljencev. Prosjačenj soCjalisti . ie organizacije. - gtefl0 y.»-u : Za pošteno deto radi , strokovne zahtevo: Za Pos.e- --- morah , ne radi. hoditi not oo kat« saffl<»°S'. no zavedno d/lavstvo. orj;anizaciJ rok„ v roki o delavska ^ ^e^ je edina rešitev, ki DO‘^"so sam' meščence. Vsa druga P° vara! Opomba ured.) Ljubljana Zeodovinska razstava 0”prta Si irstva (Obrtna šol ) ? oS ^j slikarstva (Obrtna ližana n: ijem om< razstave. ><*«Tetek zaotlovlnsko dru^vo v v^,e ^ ^ 3. popoldne bo razlaga še do 25. t. mv|gigte zadnje * nai io gotovo °b,šče„ta.žaIia na 2 f obisk tere ie vstopnina zn 0vaoi°fi oSif o«^ da se vsem^^ ^ * stavljena dela vseučilišČni profesor dr. Izidor Cankar, v soboto ob 3. ooooldne konservator dr. Franc Stele, v nedeljo ob K o opo^ne z°Pet dr. Cankar, v nedeljo “■ popoldne pa bo razlagal slike msgr. Viktor Steska za delavstvo. Nihče naj si razstave ne pozabi ode da ti, ker pozneje morda sploh ne bo imel več tako lepe Ornike, da si ogleda zgodovinska dela slovenskega slikarstva. Opozarjamo občin-: scvo tudi na zbirko »Slovenska moderna tonetnost«. katero je ravnokar izdala Na-odna Galerija. Zbirka vsebuje 27 reprodukcij najboljših modemih slovenskih slik svetlotisku. Dobi se pri blagajni na raz-stavi in stane samo 30 Din. L' .KprancosSti konzulat v LjubSianf. V Jubljani ie osnovan francoski konzulat a območje Slovenije. Francoski vice-°nzul. gosp. Paul Joseph Fiach. je že astopij svoje mesto v Ljubljani. Pisarna aTlc°skesra konzulata se nahaja začasno j °T. injtivne naselitve v novem poslop-Lmbljanske Kreditne banke, na Kreko-ern trgu štev. 10. Tečaj za damsko prikrojevanje. Urad r DosPeševanje obrti v Ljubljani name-s ’a Prirediti v par tednih tečaj za dam-; dan Pr.^rojeva,1ie v Ljubljani v dopol-tinj'S popoldanskih urah. Interesen- viin m9^s^r*ce pomočnice, naj prija-Ua/vofo udeležbo pismeno ali ustmeno CeJ *Za Pospeševanje obrti. Dunajska a st 22, najkasneje do 31. okt. 1.1. Ču ^kajšnjem »Ljudskem vseučiliš-Zon t° Se v wndeljek dne 18. t. m. začela £ vi /e-dna Predavanja, ki jih je otvoril c;npr- LSVetnik Lilek. Predaval ie medi-s. Fedor Mikič »O žalostni Statistiki fciianče a!kohlVanja v JU"osiav^1 m 0 retormi se v esra gospodarstva«. Predavanje v ^-PP^eljek 25. t. m. ob pol 8. zvečer meščanski šoli nadaljuje. t)i-;gr, e^Gvadba »Svobodašev« se je redno j v telovadnici v meščanski šoli. Se \ ’ red bomo objavili. Vsi, kateri buJ • Drišli, pridite in pokažite zobe Maziji! Mi vstajamo! ^e!;,,x^e^avski dom v Celju»: Toliko za-beseda se je spremenila v dejanje. Zadr ra^m ie bil ustanovni občni zbor So nDfi:e 5>Pe^avski dom« v Celju. Temelj Dostavili naši sodrugi. Vsak. kdor ve, sal h0?11®11* gibanje, bo prišel in podpi-rokii ?>.Za Din. ki se plačuje v ob-ul_ g- Pisarna zadruge je v Vodnikovi bocfl -am ^estc vse. če boste pridni, e videli tudi načrt za delavski dom. Maribor« razrednim organizacijam, so-‘StienJn, društvom, sodrugom in so-javKo«31?,’ Prihodnji teden pričnemo obse k« članke k vsedelavskemu zletu, ki >ki n Vr^ Pri,1odnje leto. Ker imajo član-i ciip .en, da spodbudijo naše organiza-Prii-P!?f društva k delu za to silno važno Četic v j'm podajo že od vsega po- se t ”eJcolik° smernic, po katerih naj bi f 0 vrnilo, naj si jih vsak razredni? delavec prebere. Naše ured- VJV0 ,bo sprejelo z naavečjim veseljem nadaljnje predloge in jih objavilo. rev. Na carinarnici se nam obljublja nov Oro^aj°> da so že dobili nov pra-Ob za ^trejše carinjenje paketov. . enem se pripravlja preiskava, koliko ki^Pr.1Vatna« carinska posredniška špe-i'ohp°Ha 3užne železnice kriva zatajenju §Del t -0r Pravi »Tabor«. O oficialnih ie _ acijah torej ni govora, čeprav jo eiio-reT^J ve^ ^ot one- Zanimivo je še ”* *Tabor« se hvali, da je dr. Kukovec tisti, k! je dosegel novi režim pri mariborski carini, dr. Kukovec — torej liberalna stranka. Človek, ki ima vseh pet možganov zdravih, si misli ob takem poročilu: Liberalci počenjajo samo zavo-Ijotega toliko korupcije, nezmožnosti in grehov, da se pri enem ali drugem grehu, kjer so slučajno malce bolj zaloteni. potegnejo sama za ušesa, češ: Glejte, tako znamo mi! Nova velika tovarna bo nastala na Teznu, kakor poročajo hrvaški listi. Ta-mošnjo tvomieo za vozove kupi neki češkoslovaški konsorcij, ki jo spremeni v tovarno za železniške vozove s približno 1000 delavcev, samih češkoslovaških državljanov. Samo kako te delavce na-, seliti, tvori oviro, da bi dela takoj priče-čela. Naše organizacije bodo morale vsekakor paziti, kakšen material so ti de-, lavci, da ne bodo šli našemu pokretu in nam v škodo. V svrho, da se preprečijo eventualni poznejši težki konflikti, naj se sporazumejo s češkoslovaškimi strokovnimi organizacijami koj, ko bo o novi tovarni na Teznu kaj določnejšega govora. VVranglovca Benjamina Svečniko-vega, ki je na Silvestrovo lanskega leta iz ljubosumnosti in preračunano ubil ptujskega zdravnika Scheichenbauerja, je mariborska porota obsodila na štiri leta težke ječe. Primerjaj obsodbo tega wranglovskega poročnika z obema smrtnima obsodbama, ki jih je mariborsko porotno sodišče pri tem zasedanju izreklo. Mariborska dijaška kuhinja ima svoj letni občni zbor v sredo 27. sept. ob 20. v Narodnem domu. Ker je dijaštvo radi nastale draginje ogroženo v svojih študijah in ker ima ravno takšna ustanova, kakor je dijaška kuhinja, namen, da izključi, vsaj kar se tiče prehrane, vsako nevarnost, so vabljeni vsi njeni udje, da se občnega zbora v polnem številu udeleže. Humor v slabih časih. V sredo so imeli trgovci sestanek v restavraciji »Maribor«. To in ono so govorili, kakor je pač navada ob takih prilikah, posebno če navdušuje čaša močnega Štajerca. Finančni minister jo je marsikatero slišal!’ Dobro, da ga ni bilo zraven. Na koncu je imenitni gospod Weixl napravil še imenitnejši dovtip. Napovedal je namreč za bližnje dni shod p. n. trgovstva za pobijanje draginje. Konzumentom priporočamo, da izrabijo ugodno priliko in se nalože z vsemi trgovskimi dobrotami, dokler gredo cene še navzdol. Ker po tistem shodu bo joj! Invalidi, vdove in sirote prirede v, nedeljo 1. oktobra ob 9. dop. v Gambri-novi dvorani shod. Med drugim bo govor o invalidskem zakonu, o izplačilu zaostalih doklad, o invalidskih domovih in zdraviliščih ter proti vožnji po železnicah. Moji prijatelji pr! »Enakosti« še niso pričeli govoriti o stvari, še niso nehali pisati o meni. Tako je prav. Jaz tudi ne bom nehal pisati o njih, to j'e o prokletem rokodelstvu, ki so ga do-zdaj izvrševali in bi sa še hoteli pod okriljem stranke proti stranki. Kaj za to, če me skuša »Enakost« od mojega dela odvrniti z vedno bol) bedastim streljanjem odpadkov! Ali stojim Pred samim seboj in poštenimi ljudmi kaj bolj umazan, če pustim Huronce dodati še nekaj psovk k tistim, ki so jih nagromadili v prešnjih številkah, ali sem kaj slabši, ce me »Enakost« ozmerja še za pijanca, provokaterja, špijona Itd. itd.? Ne! Sam pred seboj imam čisto vest, tisti, ki so se mi kdaj v življenju približali, pa tudi vedo, da ne gre name niti trohica vsega smradu, ki ga lijete name, vi Bahuni, Golouhi in drugi mazači poštenih imen! V tej zavesti grem svojo pot, y. tej zavesti mi bo lahko predati vas stranki, ki je močnejša kot jaz, da vas obsodi, brcniti vas kakor lajajoče pse ob steno, da se razbijete. Vem, da vas je samo tega strah, priča pa o vaši že popolni duševni zmedenosti, če ne znate x strahu ničesar ‘drugega, forf da JčrfCffe', namesfo Qejovška mr V Paradi žit sta bila brez obleke ADAM m EVA sedaj tega ni treba, ker se dobe vsakovrstne obleke za gospode, dame Ih otroke v trgovini o. B ernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5-6. Delavke Zahtevajte prospekte od j Ralpli F. Richter, Subotica VI. I ve In spretae Poueevame 1 šivilje ^^ v vseh strokah, moderne, mehanične izdelave obuval. Zahtevajte prošpekt tovarna Štora> Zgoroj Zapuž®- Ira&iovos« pee« I. pekajj 4 v Llubllani, K©2ea:ilska m . r0 in g« odda!!* ** v Lšutožšaisi in «ko>Si«i v ©£33*8 prodaš ©sroarejae s t©Kad©wfiira?i nap