Socialistična blagovna proizvodnja
a)   Nujnost blagoviie   prolzvodnje
Blagovna proizvodnja je nujaia tudi med preliodnim razdobjem iz kapitalizma v komunizem. Iz katerih vzrokovf Prav iz vzrokov, ki so vsebovani v njeni pozi-tivni ekonomski fmnkciji za dolg« dobo razvoja dru/benih  proizvajalnili  sil.
Kakor vemo, je na blago vezana po-srednost pri realizuciji in potrjevanju družbenega značaja dela. Ta posrednost se pojavlja kot objektivna družbena sila, ki je neodvisna od zavesti ljudi in nji-hove volje. Družbenost dela nastopa kot nekaj, kur je izven ljudi. kot lastnost stvari, to je kot tetnost blaga. Pojavlja se kot njena vrednost. Šele znanost od-kriva prav-o vsebino te vrednosti, njeno družbeno substanco — abstraktao delo. Tega pa se na blagu n,e da videti. Kar pravi in vsiljuje kot pogoj, da proizva-ialec in njegovo bjago obsta.neta v tem blagovnem svetu, je izboljšanje njego-vega dela v vsakcm pogledu. Profzvajal-ca sili, da razvija vse činitelje delovne produktivnosti... da znižuje vrednost svojega blaga. Sam-o iako. da je indivi-dualna vrednost blaga nekega proLzva-jnloa nižja od njene dru/jbene vrednosti, pridobi ta večjo vredniost; pridobi »več dela za manj svojega dela« uli povečani dele/ v prisvajanju družbeino uporabnih vrednosti — po razdelitvi, ki se imenaije blagovna  izmenjava.
Blagovna zakonitost vrednosti 9i'li k zmanjša.nju substance abstrakinega dela, to je družbenega dela v proizvodni enoti. Druga piat tega je ... da ista mno-frina družbenega dela daje čedalje TeCjo koli?Mno uporabnih vredmosti ... je Coda-Ije lx>lj ploden vir materialnega lx>gastva družbe.
Abstraktno delo — ali vred.nost blaga — pa obstaja samo s pK«nočjo široke ve-rige konkretnih del. DrugaCe ne more. Sistem konkretnih, družbeno koristnili del — ki se povečuje — ali množine naj-različnejših uporabnMi vrednosti, druSbe-no koristnih. patrebnih uj>orabnih vred-nosti... je edini način realizacije druž-benega dela. Uporabna vrednost za druge je v dru/benem razmerju pogoj za vred-nost. To je, kakor pripominja Marx, isti tisti zak«n, da je u|xirabna vrednost bla-ga nosilec vrednosti, samo opazovana v razviti obliki, na stvarni, najširši druž-beni osnovi.
Vaega tega se blagovni proizvajalci ne zavedajo. Zanimajo jih cene — v prihod-nji ienii pa bomo videli, da predstavljajo cene druž-beno clelo v denarni obliJu — in kako se prodaja neko blago. Prav po tem melianizmu pa realizirajo zahteve družbene proizvodujc, čeprav obstaja kot proizvodnja blaga. Proizvodna pobuda blagovnih proizvajalcev uujiio vkljiuhije:
—  povečanje delovne storilnosti... družbenega dela,
—  proizvodnjo potrebnih dobrin korist-nih,  dobrih  kakt»vosti...  družbenih  npo-rabuih vrednosti.
Drugače  blagovni  proizvaialei  ne  mo-. rejo. V tem je pozitivna funkcija blagov-ne    proizvodjije    in    njenega    zakona... vreduosti.  V tem  je  ekonomska  vsebina taga zakona.
Vsekakor se ta zakoaitost ne realizira gladko. Razen drugega predpostavlja si-stem proizvodnje, v katerem neizogibno vlada anarhija. Odtod pa tudi — neiz-ogibnost določenih izgub. Neka koMžina uporabnih vrednosti si ne pridobi druž-benega priznanja. Propade, z njo pa pro-pade tudi v njcj vsebovano del<j. To za-pravljanje človeSkega dela pa se po eiii strani razdeli na neko števulo blagovoih proizvajalcev. Fri nekaterik se poiaTlja kot izguba. Potrošeiif) koiikretno delo n«-katerili ni prizna.no tudi kot »abstraktno delo« — kot družbeno koristno delo. Ne-ka^teri pa samo delno dobijo io priznanje. To so tisti, ki imajo to nesrečo, da tro-iiijo indiviidualno več delovnega časa, ka-kor znaša družbe-no potrebni delovmd 6as. Tudi ti vedno izigubljajo.
Gibanjo teli izgub ima prav tako ko-ristno plat z družbenega stališ&i. Izloča neko Stcvilo.proizvajalcev kot blagovtnih proizvajalcev. Dejansko izloča zastareli način dela, proizvodnjo. v kateri je de-lovna storilnost nizka, ki glede na dano stopnjo ni več ekonomifna za družbo. Nikakor pa ne izloča in niM ne zmanjšu-je dane vrste pnaizvoflnje kot take. Pre-prosto jo prestavlja in osredotoča tam, kjer so pogoji zanjo najugodnejši in kjer je najbolj smotrna z vidika družbe-nih interesov in družbenega napredka.
V tem je blagovna proizvodnja ob vsej anarhionosti in   konkurenci,   propadanju (Nadaljevanje na 16. strani)
NASA                         srtran    1K
8B.UPN0ST               9. II. 1957    iu
LJUBISAV MARKOVIČ: Tečaj politične ekonomije — II. del
(.Na-daljevanj« s  15. straui)
nekalerih in dvigu drugih, kar se n&ogtb-no dogaja, pozitivna. Ob vseia tem torej razvija družbeuo koristuo pruizvodno p-o-budo. Sili k razvoju sil in pagojev, ki so krteres družbe, negleue na tu, da je no-silec lega posamezni interes blagovnega proizvajalca. Posaniezni iateres in imli-vidualnost blagovnega pr-oizvajalca de-jansiko dajeta pečat Jiaglice taki proiz-vodni iniciativi, ki vodi k povečanju ma-terdalnega bogastva družbe in k njego remu nadaljnjemu  razvoju.
Zato je bl&govna proizvodnja dolgo progresivna. Zat-o je ludi neizoigibna v sodobnem preliodnem razdobju ... kot so-cialistična blagovna proizvodaja. Iz teh razlogov.
Rlagovaa proizvodaja os.taja nujnost tako dolgo, dokler ne bo-do proizvodne slle porasle v taki meri, da bodo zelo, z&lo bogajt Tir najrazličnejših uporabndh vred-nosti. Ostaja nujnost, dokler se ne bo •uresiiieila zelo velika produktivaost člo-veškega dela. Dokler se ne bo kolieina dela, ki jo vsebuje pr-oizvodna eivota, redueirala na brezpomembno količino. To jKMiifni, dokler se ne bo razvila do skrajuili posledic ujeua uotranja zakoui-tost... z maiij družbeuo potrebnega dela več, ogroruiio veliko uporabuih vrednosti. To pa bo dosegljivo predvsem z razvo-jem strojuega sisteina proizvodaje, z nje-govo izredno izgraditvijo v vseh člove-ških dejavnostih in zato... z reducira-njeni človeškaga dela ua nadziranje stroj-mh prciizv-odnih mehanizmov ... ua tro-ženje možganov in živcev tzelo malo ihi-šic), ua »abstraktno delo«. To bo doseg-Ijivo s prenosom konkretne strani dejav-nosti na raznovrslne in avtomatizirane strojne uaprave. Scle na tej osuovi bo kontno odpravljeno nasprotje med druž-benim in posamezrtim delom, raed ab-stTaktnim in konkretnim delom, med vretlnostjo ia uporabno vrednostjo. Pro-izvodnja bo popolnoma odvrgla svojo mktično obliko blagovne proizvodnje. Cloveško delo bo postalo viiaprej in znanstveno urejeno družbeno delo. Bo skoraj povsod enake kakovosti, enako itroSenje možgaiMv iu živcev. Nepojmljivo obilje maierialnili dobrin pa bo zaradi lako vclike delovne produktivnosti omo-gočalo n&posredno družbeuo razdelitev — jproizvodnih sredstev kot družbenih, po-trošnih sredstev pa — po potrebali ljudi. To pa je že dograjena komuni-stična družba.
Z ukinilvijo kapitalizma torej ui rno-goče takoj odpraviti tud-i blagovni zna-eaj delovnih proizvodov. Za tein tičijo, kakor smo povedali, globlje ekonomske zakonitosti. Kapitalizem je v splošnem «mi*lu taka zgodovinska oblika iproizvod-¦nj€, ki t najbolj ostri meri razvija de-3ovanje blagovuih zakonitosti, zato pa je ¦tudd najlvilrejša oblika dosedanjega giba-nja družbe. Zato je v vsakem pogledu .revolucionaren. Odpravlja vse zastareJe načine proizrodnje \n na tehtnioi obsioja t >svobodnera tekmovanju« pušča samo !ti«te. ki so nosilci najnaprednejšega na-ičioa in metode proizvodnje. Njegove glav-ne pridobitve — podružbljenje proizvod-nje na osnovi strojne iehnike in izgra-jevanja svetovnega gospodarstva — so plod ieh blagovnih zakonov, ki se pojav-Ijajo kot zakoni kapitala, kot zakon pro-fita.
Učinek tistit globljih zaJtoucv, ki dre-majo t biagovnein histvu, ostane tudi v sociailistični prehodni dobi. Vsekakor Lma-jo na drugačnih tleli družbenih odnosov dragačno LtttenzivEost učiDkovanja in drugačni dpužbend smisel. Toda kot za-koD>itosti ostanejo. Zato se socialistični proizvajalci nujno pojavljajo kot bla-g-ovai proizvajakj. Imeti morajo svojo proizvodno samostojnost, to je ekonom-sko individualnost. Kot proizvajalci mo-rajo imeti »svojo ofalast« v odločevanju o pPoizvodnem -trošenju svojega dela in proizvodnih sredstsiv ... »oblast« v odlo-čanju o proizvodnji določenih uporabnih vrednosti kot vre-dnosti, kot blaga. Imeti morajo tudi v tem svoj individualui in-teres, ki ni popoLnoma ideatičeu z drttž-benim — ki se šele povezuje z zaine-njavo bla.ga, s tržiščem — ki pa tudi ni tako nasproten družbememu kot v kapi-talizmu.
Socialističai delovai kolektivi morajo nujno biti bliigovui proizvajalci s poseb-nostmi, kt nastajajo, ker gre za sociali-stične proizvajalce.
V člove&ki moči je vsekakor tudi, da v neki mer.i duši objektivne ekonomske zakone. Posebno, ko se izvede centraliza-cija proizvodnih sredstfv kot družbendh in pod oblastjo politične sile, kakršna je država, to je sooialistična država. Toda kaj vse poraja dušenje objektivnih eko-nomskih zakoaov   v danih  pogojih.
b)   Ekonomske    in   družbene
posledice    duScnja    blagovnib
zako n itos ti
Objektivni zakoni zahtevajo posreduost — po blagu in tržišou — v realuaciji družbenega značaja ia družbenega inte-resa proizvodnje. Država, ki razpolaga z družbenimi proizrodnimi sredstvi. gre lahko, posebno če zajema veliko ozeralje, kjer se ugodino kombinira naravno bo-gastvo — tudi po drugi poti realizacije družbenega značaja proizvodpje. Lahko neposredno im do potankosti regiuilira človeško delo kot družbeno delo, vna-prej, s podrobnim in vse zajemajočim planom. Lahko (na vddez) zanemari bla-govnost proiivodnje, to je zaduši bla-govno stran proizvodnje. Toda, kaj to pomeni?
Taka vloga države predstav~lja nepo-sredno razdelitev prodzvodivih sredsiev kakor tudi potro&nih sredstev na ravni splošaega pomanjkanja en€ga in dru-gega. Posehno, ker pospešuje iluzdjo o vsemogočnos.tii držare v ekonornskem raz-voju, ureditev vsei odnosov ua načelu določenega programa dndustrdalizacije in ustvarjanja vseh števihiih proizvodnih, posebno pa neproizvodiiiih sltižb, s kajte-rimi obkrožuje novo družbo. To popoliK)-nia ukinja v*ak pomen in vlogo delovne storilnosti. Vse obsegajoči plan pospešuje nešteto konkretnih del. Zaradi nezadost-ne ¦tehnične razvdtosti proizvodiije, zaradi velikega deleža živega dcla v tovarnah, pa ostaja a^ortima izdelkov zopet ome-jea, kakovost pa ai na ravni možnosti in družbe-nih potreb. Kratko
—  vsaka aporabua vrednost je vnaprej določ&na   kot   družbeno   uporabna   vred-nost.   Za   njeno   kakovost   se   ne   vpraša. Samo ... ali   je na razpolago.
—  Vsako potrošeno delo ie vnaprej do-ločeno kot družbeno delo. Za količino po-trošenega dela na proizvodno enoto ... se ne vpraša. Družbeno   potrebno   delo kot ekoaomska kategorija ne obstaja. Vsako
delo  je družbeno  potreboio...  z  vso ko-] ličino.  In  vsako  konkretno dalo je druž- ' beno   koristno.    Vlada    popolna   eaotuust posamezuega   ia   družbenega   dela...   aa ravni veldke potrošnje dndiTidua.lae,ga de-la za proizvoduo enoto.
To je tdsto, kar ekouomsko prinaša tako staaje v raz.merali nezadostne razvitosti proizvajalurh sil. Toda zelo važne so tudi posleddce, ki Dastanejo v samih družbe-ivih odnosih prehoduega razdobja. Kaže-jo  se  v nasledujem:
—  Prvič postane zelo odgovorna   vioga države,   njen^ga  aparata,   v   uprav4jaBJu družbe, ajeuega gibanja. Njegova  dejav-nost  je  vsestrausia.   rovsod   neposredno upravlja.  Zatt>  mora  bitd  Sievilen,   imeti iuora  številne  organe  in   veliko   miiožico uislužbencev,  da  bi  bilo  mogoče   vse   za-pleteao  ekooomsko   življenjs  zajeti,  evi-dentirati   ia   gibati...   v   akciji   vsakega dne.  To  poteneira   razvoj    n«proizvodnib. funkcij v  družbi.  Razen  tega   zmanjšuje # tudi s splošnega stališča uspehe v delnein večajiju  delovne   prod^uktivno&ti   v   tdstib. proizvodnih    vejah,   ki   jLh   industrialdza-cija pospešuje. Po svoje potepta ekonom-ski pomen delnega naipredka delovne sto-rilnosti.
—   Drugič  pomend   ta  vloga   državnega aparata, da  se v  njem osredotoča oblast nad   ljudmi,   proizvajalci...    ekonomska oblast nad   vsem  ekonomskim  ždvlj«njein druibe  in   vsakega  posd.meziiika.  Premoč  ¦ družbenc  proizv-udnje in njeao pogojeva- I nje  indavidualnega   ekonoruskega   življe- ™ nja  se  kaže  sedaj   kot -oblast   iu   premoč državnega  aparata   v  diužbi.  V  njem  se pravtako  pooseblja  povezancst  družbene proizvodnje in  ra-ideldtve. P-o&taja dejau-sko temeljni poimdndi in osnovno orodje gibauja   ti   kpmunizmu   —   g^iaTna   »ila   v siste-mu   diktature   praletariata, kakor je ^ formuliral  Stalin.  Družbeno   upravJjanje gibanj stvari postane  dejansko upravlja-nje  gdbanja dxužbe,   v  grvi   nrsti   dejan- j ska oblast neproizTajalcer nad  resnični- j mi proizvajaloi.
Dol-očeni pogoji lahko začasno vsildjo tak odnos socialistdčni revoluciji. Za do-ločeno dobo je labko progresiven, ker centralizira družbena sredstva v graditer ključjaih vzvodov ekonomskega iivljenja. Politična in ekonomska obla*t v družbi pa združena in poosebljena t fuakcijah. državmega aparata nujno poiaja težnjo birokratizacdje. To je težnja izrojevanja države... organov revoluciie v >silo aad družbo«, ki mu absolutno vlada. A dovolj je, da kakšen stalinski itleolog absoluii-zira to vlogo države, razglasi te odnose za jčisti sooialLzemi, pa je birokratizem — rcrišeno dejanje. Postane stvaraost, ideološko ia praktično.
Vsekakor družba tudi t tei pogojih realizira določen naptedek. Osredotoče-nje naporov, da bi se razvilo določeno ekonorasko področje, ki se realizira s pcanočjo te oblasti državuega aparata, mora dati rezuhate. Celota ekonomske-ga gibanja pa resno trpi. Razen tega pa ni nobenega merila ekonomske smotrno-sti količine in rrste človeškesra dela. Ni racioiialnosti v vodenju družbenega go-spodarstva niti množične pobude, da bi gospodarstvo postalo racionalno. Vse se veže na fuukcijo, oblast in zavest držarnega aparata, ki organsko vklju-čuje tudi aparat, ki uipravlja <ros!>odarske enote — direktorje podjetij dn druge. (Nadaljevanje  sledi)
Izdaja Socialistična zveza delovneea ljudstva Jugoslavije. — Urejuje urednišM odbor. — Urednlštvo in uprava: Beograd, Dečanska 35. — Telefoni: centrala 20-061, sekvetariat redakoiie 20-118, uprava 21-169. — Tekoči račun 10-KB-32-2-349. — Uredniški odbor ln dopisništvo za Slovenijo. Ljubljana, UHca Toneta Tomšiča 5/II. telefon 21-605. — Uprava »Naše skupnosti« za Slovenijo, Ljubljana, Ulica Toneta TomSiia štev. l/n. teleion 21-832, poštni predal 29,  tek. rač.  prl  KB v Ljubljani 60-KB-5-Z-367, s posebno oinako   »Za NaSo skupnost«.  —  Natisnila  tiskarna  »Toneta  Tomšlča« \  Ljubljani