Socialistična blagovna proizvodnja a) Nujnost blagoviie prolzvodnje Blagovna proizvodnja je nujaia tudi med preliodnim razdobjem iz kapitalizma v komunizem. Iz katerih vzrokovf Prav iz vzrokov, ki so vsebovani v njeni pozi-tivni ekonomski fmnkciji za dolg« dobo razvoja dru/benih proizvajalnili sil. Kakor vemo, je na blago vezana po-srednost pri realizuciji in potrjevanju družbenega značaja dela. Ta posrednost se pojavlja kot objektivna družbena sila, ki je neodvisna od zavesti ljudi in nji-hove volje. Družbenost dela nastopa kot nekaj, kur je izven ljudi. kot lastnost stvari, to je kot tetnost blaga. Pojavlja se kot njena vrednost. Šele znanost od-kriva prav-o vsebino te vrednosti, njeno družbeno substanco — abstraktao delo. Tega pa se na blagu n,e da videti. Kar pravi in vsiljuje kot pogoj, da proizva-ialec in njegovo bjago obsta.neta v tem blagovnem svetu, je izboljšanje njego-vega dela v vsakcm pogledu. Profzvajal-ca sili, da razvija vse činitelje delovne produktivnosti... da znižuje vrednost svojega blaga. Sam-o iako. da je indivi-dualna vrednost blaga nekega proLzva-jnloa nižja od njene dru/jbene vrednosti, pridobi ta večjo vredniost; pridobi »več dela za manj svojega dela« uli povečani dele/ v prisvajanju družbeino uporabnih vrednosti — po razdelitvi, ki se imenaije blagovna izmenjava. Blagovna zakonitost vrednosti 9i'li k zmanjša.nju substance abstrakinega dela, to je družbenega dela v proizvodni enoti. Druga piat tega je ... da ista mno-frina družbenega dela daje čedalje TeCjo koli?Mno uporabnih vredmosti ... je Coda-Ije lx>lj ploden vir materialnega lx>gastva družbe. Abstraktno delo — ali vred.nost blaga — pa obstaja samo s pK«nočjo široke ve-rige konkretnih del. DrugaCe ne more. Sistem konkretnih, družbeno koristnili del — ki se povečuje — ali množine naj-različnejših uporabnMi vrednosti, druSbe-no koristnih. patrebnih uj>orabnih vred-nosti... je edini način realizacije druž-benega dela. Uporabna vrednost za druge je v dru/benem razmerju pogoj za vred-nost. To je, kakor pripominja Marx, isti tisti zak«n, da je u|xirabna vrednost bla-ga nosilec vrednosti, samo opazovana v razviti obliki, na stvarni, najširši druž-beni osnovi. Vaega tega se blagovni proizvajalci ne zavedajo. Zanimajo jih cene — v prihod-nji ienii pa bomo videli, da predstavljajo cene druž-beno clelo v denarni obliJu — in kako se prodaja neko blago. Prav po tem melianizmu pa realizirajo zahteve družbene proizvodujc, čeprav obstaja kot proizvodnja blaga. Proizvodna pobuda blagovnih proizvajalcev uujiio vkljiuhije: — povečanje delovne storilnosti... družbenega dela, — proizvodnjo potrebnih dobrin korist-nih, dobrih kakt»vosti... družbenih npo-rabuih vrednosti. Drugače blagovni proizvaialei ne mo-. rejo. V tem je pozitivna funkcija blagov-ne proizvodjije in njenega zakona... vreduosti. V tem je ekonomska vsebina taga zakona. Vsekakor se ta zakoaitost ne realizira gladko. Razen drugega predpostavlja si-stem proizvodnje, v katerem neizogibno vlada anarhija. Odtod pa tudi — neiz-ogibnost določenih izgub. Neka koMžina uporabnih vrednosti si ne pridobi druž-benega priznanja. Propade, z njo pa pro-pade tudi v njcj vsebovano delsvobodnera tekmovanju« pušča samo !ti«te. ki so nosilci najnaprednejšega na-ičioa in metode proizvodnje. Njegove glav-ne pridobitve — podružbljenje proizvod-nje na osnovi strojne iehnike in izgra-jevanja svetovnega gospodarstva — so plod ieh blagovnih zakonov, ki se pojav-Ijajo kot zakoni kapitala, kot zakon pro-fita. Učinek tistit globljih zaJtoucv, ki dre-majo t biagovnein histvu, ostane tudi v sociailistični prehodni dobi. Vsekakor Lma-jo na drugačnih tleli družbenih odnosov dragačno LtttenzivEost učiDkovanja in drugačni dpužbend smisel. Toda kot za-koD>itosti ostanejo. Zato se socialistični proizvajalci nujno pojavljajo kot bla-g-ovai proizvajakj. Imeti morajo svojo proizvodno samostojnost, to je ekonom-sko individualnost. Kot proizvajalci mo-rajo imeti »svojo ofalast« v odločevanju o pPoizvodnem -trošenju svojega dela in proizvodnih sredstsiv ... »oblast« v odlo-čanju o proizvodnji določenih uporabnih vrednosti kot vre-dnosti, kot blaga. Imeti morajo tudi v tem svoj individualui in-teres, ki ni popoLnoma ideatičeu z drttž-benim — ki se šele povezuje z zaine-njavo bla.ga, s tržiščem — ki pa tudi ni tako nasproten družbememu kot v kapi-talizmu. Socialističai delovai kolektivi morajo nujno biti bliigovui proizvajalci s poseb-nostmi, kt nastajajo, ker gre za sociali-stične proizvajalce. V člove&ki moči je vsekakor tudi, da v neki mer.i duši objektivne ekonomske zakone. Posebno, ko se izvede centraliza-cija proizvodnih sredstfv kot družbendh in pod oblastjo politične sile, kakršna je država, to je sooialistična država. Toda kaj vse poraja dušenje objektivnih eko-nomskih zakoaov v danih pogojih. b) Ekonomske in družbene posledice duScnja blagovnib zako n itos ti Objektivni zakoni zahtevajo posreduost — po blagu in tržišou — v realuaciji družbenega značaja ia družbenega inte-resa proizvodnje. Država, ki razpolaga z družbenimi proizrodnimi sredstvi. gre lahko, posebno če zajema veliko ozeralje, kjer se ugodino kombinira naravno bo-gastvo — tudi po drugi poti realizacije družbenega značaja proizvodpje. Lahko neposredno im do potankosti regiuilira človeško delo kot družbeno delo, vna-prej, s podrobnim in vse zajemajočim planom. Lahko (na vddez) zanemari bla-govnost proiivodnje, to je zaduši bla-govno stran proizvodnje. Toda, kaj to pomeni? Taka vloga države predstav~lja nepo-sredno razdelitev prodzvodivih sredsiev kakor tudi potro&nih sredstev na ravni splošaega pomanjkanja en€ga in dru-gega. Posehno, ker pospešuje iluzdjo o vsemogočnos.tii držare v ekonornskem raz-voju, ureditev vsei odnosov ua načelu določenega programa dndustrdalizacije in ustvarjanja vseh števihiih proizvodnih, posebno pa neproizvodiiiih sltižb, s kajte-rimi obkrožuje novo družbo. To popoliK)-nia ukinja v*ak pomen in vlogo delovne storilnosti. Vse obsegajoči plan pospešuje nešteto konkretnih del. Zaradi nezadost-ne ¦tehnične razvdtosti proizvodiije, zaradi velikega deleža živega dcla v tovarnah, pa ostaja a^ortima izdelkov zopet ome-jea, kakovost pa ai na ravni možnosti in družbe-nih potreb. Kratko — vsaka aporabua vrednost je vnaprej določ&na kot družbeno uporabna vred-nost. Za njeno kakovost se ne vpraša. Samo ... ali je na razpolago. — Vsako potrošeno delo ie vnaprej do-ločeno kot družbeno delo. Za količino po-trošenega dela na proizvodno enoto ... se ne vpraša. Družbeno potrebno delo kot ekoaomska kategorija ne obstaja. Vsako delo je družbeno potreboio... z vso ko-] ličino. In vsako konkretno dalo je druž- ' beno koristno. Vlada popolna eaotuust posamezuega ia družbenega dela... aa ravni veldke potrošnje dndiTidua.lae,ga de-la za proizvoduo enoto. To je tdsto, kar ekouomsko prinaša tako staaje v raz.merali nezadostne razvitosti proizvajalurh sil. Toda zelo važne so tudi posleddce, ki Dastanejo v samih družbe-ivih odnosih prehoduega razdobja. Kaže-jo se v nasledujem: — Prvič postane zelo odgovorna vioga države, njen^ga aparata, v uprav4jaBJu družbe, ajeuega gibanja. Njegova dejav-nost je vsestrausia. rovsod neposredno upravlja. Zatt> mora bitd Sievilen, imeti iuora številne organe in veliko miiožico uislužbencev, da bi bilo mogoče vse za-pleteao ekooomsko življenjs zajeti, evi-dentirati ia gibati... v akciji vsakega dne. To poteneira razvoj n«proizvodnib. funkcij v družbi. Razen tega zmanjšuje # tudi s splošnega stališča uspehe v delnein večajiju delovne prod^uktivno&ti v tdstib. proizvodnih vejah, ki jLh industrialdza-cija pospešuje. Po svoje potepta ekonom-ski pomen delnega naipredka delovne sto-rilnosti. — Drugič pomend ta vloga državnega aparata, da se v njem osredotoča oblast nad ljudmi, proizvajalci... ekonomska oblast nad vsem ekonomskim ždvlj«njein druibe in vsakega posd.meziiika. Premoč ¦ družbenc proizv-udnje in njeao pogojeva- I nje indavidualnega ekonoruskega življe- ™ nja se kaže sedaj kot -oblast iu premoč državnega aparata v diužbi. V njem se pravtako pooseblja povezancst družbene proizvodnje in ra-ideldtve. P-o&taja dejau-sko temeljni poimdndi in osnovno orodje gibauja ti kpmunizmu — g^iaTna »ila v siste-mu diktature praletariata, kakor je ^ formuliral Stalin. Družbeno upravJjanje gibanj stvari postane dejansko upravlja-nje gdbanja dxužbe, v grvi nrsti dejan- j ska oblast neproizTajalcer nad resnični- j mi proizvajaloi. Dol-očeni pogoji lahko začasno vsildjo tak odnos socialistdčni revoluciji. Za do-ločeno dobo je labko progresiven, ker centralizira družbena sredstva v graditer ključjaih vzvodov ekonomskega iivljenja. Politična in ekonomska obla*t v družbi pa združena in poosebljena t fuakcijah. državmega aparata nujno poiaja težnjo birokratizacdje. To je težnja izrojevanja države... organov revoluciie v >silo aad družbo«, ki mu absolutno vlada. A dovolj je, da kakšen stalinski itleolog absoluii-zira to vlogo države, razglasi te odnose za jčisti sooialLzemi, pa je birokratizem — rcrišeno dejanje. Postane stvaraost, ideološko ia praktično. Vsekakor družba tudi t tei pogojih realizira določen naptedek. Osredotoče-nje naporov, da bi se razvilo določeno ekonorasko področje, ki se realizira s pcanočjo te oblasti državuega aparata, mora dati rezuhate. Celota ekonomske-ga gibanja pa resno trpi. Razen tega pa ni nobenega merila ekonomske smotrno-sti količine in rrste človeškesra dela. Ni racioiialnosti v vodenju družbenega go-spodarstva niti množične pobude, da bi gospodarstvo postalo racionalno. Vse se veže na fuukcijo, oblast in zavest držarnega aparata, ki organsko vklju-čuje tudi aparat, ki uipravlja odarske enote — direktorje podjetij dn druge. (Nadaljevanje sledi) Izdaja Socialistična zveza delovneea ljudstva Jugoslavije. — Urejuje urednišM odbor. — Urednlštvo in uprava: Beograd, Dečanska 35. — Telefoni: centrala 20-061, sekvetariat redakoiie 20-118, uprava 21-169. — Tekoči račun 10-KB-32-2-349. — Uredniški odbor ln dopisništvo za Slovenijo. Ljubljana, UHca Toneta Tomšiča 5/II. telefon 21-605. — Uprava »Naše skupnosti« za Slovenijo, Ljubljana, Ulica Toneta TomSiia štev. l/n. teleion 21-832, poštni predal 29, tek. rač. prl KB v Ljubljani 60-KB-5-Z-367, s posebno oinako »Za NaSo skupnost«. — Natisnila tiskarna »Toneta Tomšlča« \ Ljubljani