Izhaja vsak petek. Izdaja Časopisno-založniško podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Kidričeva 26, tel. 170 Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130 din. Za inozemstvo znaša letna naročnina 1000 din ali 3,5 ara. dolarja. Bančni račun 65-KB-1-181. Prilogo »Uradni vesinik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo.
JXOC<XXX>OOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOCOOCOCO >^CKXXODCOCOCOOOOOOC^)OOOCCOCiXXXXXX30<
§	PRED OBČNIMI ZBORI KMETIJSKIH ZADRUG
Na povabilo okrajnega odbora SZDL so se v ponedeljek, 24. t. m., zbrali v sejni dvorani OLO v Kopru skoraj vsi kandidati za poslance zvezne in republiške ljudske skupščine, ki so jih v našem
Odphto pUmo-
Smo učenci VII. a razreda osemletne šole v Piranu. Ko smo se na razrednem sestanku pogovarjali o delti. VI. kongresa in o vzpodbudnih besedah tovariša Tita v zvezi z gradnjo ceste BRATSTVA IN ENOTNOSTI, se je v nas porodila želja, cla bi tudi mi sodelovali pri tej veliki gradnji. Ker pa smo stari, šele 14 oziroma največ IG let, vas iskreno prosimo, da nam dovolite graditi to cesto kljub temu, da ne izpolnjujemo starostnih pogojev. Obljubljamo vam, da vas ne bomo razočarali. Storili bomo vse, kar bo v naših močeh. Upamo, da nam ne boste odklonili te največje želje, ki nas je popolnoma prevzela. Z a sedaj se je že prijavilo iz našega razreda 15 mladincev, prepričani pa smo, da se bo lej skupini pridružilo še nekaj dijakov naše šole. Naša razredničarka, tovarišica Zadni-kova, je že obljubila, da bo šla z nami.
Zatorej vas prav lepo prosimo, da ugodite naši prošnji in vam zagotavljamo, da bomo zelo pridni pri delu.
Pozdravljajo vas mladinci Osemletke v Piranu
okraju izbrali na nedavnih zborih volivcev.
Predsednik okraja Albin Dujc in sekretar OK ZKS Albert Ja-ltopič-Kajtimir sta kandidate seznanila z vsebino uspelih zbo-
Te dni se bedo začela v koprskem okraju predvolilna zborovanja, na katerih bodo govorili kandidati za zvezno in republiško skupščino. Vseh zborovanj bo okrog 70. Kandidat za zvezno ljudsko skupščine, dr. Marijan Brecelj bo govoril nocoj v Kopru, kandidat za zvezni zbor proizvajalcev industrijske skupine Anton Šturm pa v raznih večjih podjetjih koprskega okraja v dneh od 3. do 14. marca. Kandidat ilirskobistriške občine Janko Rudo,lf bo 3. marca zvečer govoril volivcem v Jelšanah, 4. v Ilirski Bistrici, 5. pa na Premu. Drugi kandidati se bodo svojim volivcem predstavili v prihodnjih
štirinajstih dneh. Podrobnejši razpored njihovih zborovanj bo objavljen na krajevno običajni način.
Naše volivce vabimo, naj se teh predvolilnih zborovanj udeležijo v čim večjem številu in s tem poživijo splošno predvolilno dejavnost.
rov volivcev, na katerih je močno prihajala do izraza tudi želja, naj bi kandidati prišli med ljudi. Zatem so prisotni predstavniki iz uprave OLO pojasnili kandidatom najbolj značilne probleme našega okraja v zvezi z osnutkom petletnega perspektivnega plana, katerega izpolnitev naj bi dvignila naš okraj po višini narodnega dohodka na osebo med prve okraje v državi.
Ko so se kandidati v razpravi z okrajnimi funkcionarji seznanili z vsemi vprašanji, ki so jih zanimala, so, se s predstavniki Socialistične zveze dogovorili za niz predvolilnih zborovanj po našem okraju.
>vi
t S'	'
i -V- irr-^r
'•i 'T
- m.
■
¿■ :: i ■ ■
• V.-" •;:.'-:§? .. v •:'.'.:.■ o • -J1-'
V ponedeljek so se v predsedstvu OLO kandidati na medsebojni pomenek
okraja
Koper sestali poslanski o problematiki koprskega
igncije
Ju
V
V okviru prizadevanj, da bi čim bolj razširili in utrdili stike z vsemi naprednimi gibanji v svetu, je delegacija SZDL pred kratkim obiskala italijansko Socialistično stranko. V uradnem poročilu, ki so ga objavili ob koncu razgovorov, so poudarili, da so dosegli široko soglasje glede nalog delavskega razreda v sedanjem svetovnem položaju. Delavska gibanja lahko s svojimi akcijami mnogo prispevajo k popuščanju mednarodne napetosti — je rečeno v poročilu. Nadalje so tudi poudarili koristnost takih pobud, kakor je načrt poljskega ministra Rapackega o brezatom-ski coni v Srednji Evropi.


•it ■	- ... V .'-. ^	.....	>• ■ y
"■■-------"" —" ' -' .' ' ')
Minuli ponedeljek so piranski ribiči zajeli v Portorožu veliko jato morskih lipanov. Vsako leto je to dogodek prvega reda) za naša obalo. Več o tem preberite na 0. strani današnje številke našega lista
Glede medsebojnih stikov Italijanske socialistične stranke in SZDLJ pa je rečeno v poročilu, da so ti stiki pripomogli k medsebojnemu spoznavanju narodov obeh dežel in da bodo v svojem nadaljnjem uspešnem razvijanju koristili tudi okrepitvi sedanjih dobrih stikov med Italijo in Jugoslavijo.
VELIČASTNO PREDVOLILNO
ZBOROVANJE V MARIBORU
V nedeljo dopoldne se je zbralo v Mariboru več kot 30 tisoč volivcev mariborskega okraja na predvolilnem zborovanju. Številni množici so govorili o naših gospodarskih nalogah predsednik Zvezne ljudske skupščine Peter Stambolič, predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher ter poslanska kandidatka za Zvezni zbor proizvajalcev Nada Kebrič. Velikega zborovanja so se udeležili tudi državni podsekretar za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler, ' člani republiškega Izvršnega sveta, generalni major Stane Potočar ter številni poslanski kandidati in javni delavci mariborskega okraja.
ZADENI — ODGOVORI
Ob 12. obletnici Mladinskih de- , lovnih brigad, ki bo v aprilu, namerava komisija za družbeno dejavnost mladine pri OK LMS organizirati kulturno prireditev z nastopom mladih neznanih talentov in mladinskih ekip, ki bodo odgovarjale na vprašanja s področja zgodovine, mladinskega gibanja, mladinskih delovnih akcij, jugoslovanske dramatike, filma in športa.
Letošnje občne zbore splošnih kmetijskih zadrug bomo imeli prav v obdobju, ko je resolucija Zvezne ljudske skupščine o perspektivnem razvoju kmetijstva v Jugoslaviji že pokazala svoje prve rezultate. Ze lani se je namreč povečala kmetijska proizvodnja, obenem pa beležimo znatne uspehe v razvoju socialističnih odnosov na. vasi.
Resolucija nam je tudi nakazala smernice, na osnovi katerih je bil izdelan in sprejet petletni načrt gospodarskega razvoja Jugoslavije, v njem pa je razvoj kmetijstva na prvem .mestu.
Doseženi uspehi v lanskem letu so z ene strani plod pravilne kmetijske politike državnega vodstva, izdatne materialne pomoči družbenih sredstev in dobre letine, z druge strani pa prizadevanja, našega kmetijskega družbenega in zadružnega sektorja, ki je s svojo dejavnostjo upravičil splošna pričakovanja.
Da bi bili v bodoče uspehi še večji in boljši, je pred letošnjimi občnimi zbori potrebno še globlje obravnavati gospodarske programe naših kmetijskih zadrug. Priprava gospodarskih programov kmetijskih zadrug mora namreč sloneti na perspektivnih programih zadružnih poslovnih zvez, ki so izdelani s sodelovanjem, v skladu in z možnostmi posameznih občinskih ljudskih odborov.
Poudariti je potrebno, da je bila doslej sestava gospodarskih programov mnogokrat pomanjkljiva prav tam, kjer zadružna vodstva niso pokazala dovolj zanimanja za izvajanje smernic naše kmetijske politike. Zato je nujno reševati to vprašanje tako, da si člani, kmetijskih zadrug na občnih zborih izvolijo takšna vodstva, ki bodo jamčila za izvajanje nalog prespektiv-nega plana za razvoj kmetijstva. Gospodarski program kmetijske zadruge mora biti osnova, kooperacija pa oblika, ki naj zagotovi spodbudne gospodarske odnose med kmetijsko zadrugo in njenim članom.
Dosedanje že preizkušene oblike kooperacije, kot so pogodbe za semenski krompir na Pivškem in Postojnskem, za pitanje živine — prqu tako na gornjem področju koprskega okraja — kontrahaža za povrtnine v Istri, pogodbena proizvodnja raznih semen in podobno, kažejo, da je pri zadružnikih veliko zanimanje za takšno sodelovanje. Da bi pa dosedanje izkušnje kooperacij še bolj utrdili, moramo bolj smelo kot doslej izločati in opuščati nekmetijske dejavnosti pri naših zadrugah, kot so na primer trgovine z industrijskim blagom, razne obrti, gostilne. mesnice in podobno, ki so do sedaj večini zadrug prinašale deficite in ovirale zadruge, da bi te dejansko mogle postati organizator kmetijske proizvodnje.
Prav tako so nam dosedanje izkušnje pokazale, da so kmetijske zadruge dosegle precejšen uspeh pri odkupu, čeprav to ne velja za vse zadruge. Izpopolnitev in nadaljnje razvijanje odkupne mreže tudi tistih artiklov, ki jih do sedaj nismo zajeli, je nujna naloga v tekočem letu. Prav isto velja za oskrbo z reprodukcijskim materialom, kot so semena, umetna gnojila, zaščitna sredstva itd.
Za dosego teh ciljev bi morali imeti predvsem sposobne kadre v vseh zadrugah, pa naj gre i za upravne odbore ali pa za upravo z upravnikom na čelu. V prvi vrsti morajo občni zbori zahtevati od novoizvoljenih vodstev in uprave, da bodo prežeti z voljo, prepričanjem in sposobnostjo, mobilizirati vse članstvo za nadaljevanje socialistične kmetijske politike na vasi. Vodstvo in uprava zadruge si morata najprej dodobra razčistiti celotno zamisel izgradnje takšne zadruge, ki bo v resnici organizator kmetijske proizvodnje, oblikovalec in graditelj kmetijske zadruge kot posebne gospodarske organizacije, sposobne vršiti akumulacijo in s tem organsko rasti v močno socialistično postojanko na vasi.	,
Da pa bi lahko bila uprava zadruge izvrševalec in izobli-kovalec prej omenjene kmetijske politike, je nujno potrebno, da se položaj uprave okrepi z njenim enakopravnim soodločanjem v upravnem odboru, kar je bila doslej precejšnja pomanjkljivost. Dejstvo je namreč, da kolektiv kmetijske zadruge doslej ni imel nobene besede, dejansko pa je odgovoren za celotno materialno poslovanje in upravljanje z družbenimi sredstvi. Zato je pobuda kmetijskih sindikatov, ki je postala sklep upravnega odbora Okrajne zadružne zveze, da. je v upravne odbore kmetijskih zadrug delegirati eno tretjino § članov iz kolektiva zadruge.- Ta pobuda je utemeljena, opraviti čena in koristna. Iz doslednega izvajanja tega sklepa lahko v 8 bodoče upravičeno pričakujemo bolj plodno delo upravnih odbo-§ rov in zadruge kot celote.
g Seveda moram ob koncu j. rudariti, da uspeh zadrug ni § odvisen le od upravnih odborov in uprav zadrug, temveč tudi s odjtkrbi in pomoči organizacij in članstva Zveze komunistov, g organizacij in članstva Socialistične zveze, kakor tudi od. kra-§ jevnih odborov in pristojnih občinskih forumov. k Za. letošnje občne zbore kmetijskih zadrug se pripravljamo g sočasno ><• predvolilnimi pripravami za republiško in .zvezno o ljudske	'Vino, Zato je prav, da se tudi naše kmetijsko
8 zadružniki- ■ ključi v-to politično akcijo in ji skupno z ostali-R mi organiza ■.jami pripomore, da bo 23. marec po svojih volilnih g rezultatih vsejugoslovanska manifestacija neodvisnosti, brat- § | sil)o. in enotnosti socialistične Jugoslavije.	8
|	Franc Kralj-Petek 8
)OOOOOCXXX XX. CJ OOOCOOOO OOOOOOOO OOOOOCOC <X>X>OOOOOOOOC)CXX COC»DOCOOOOCX>DCCC COCOCOOCKDC>DOCO^<XXXXXXX>
o ^ n
Neuspeh anglo- ameriškega posredovanja v Tunisu
Vse kaže, da anglo - ameriško posredovanje v sporu, ki je nastal med Francijo in Tunisom zaradi francoskega bombardiranja tuniške obmejne vasi, ne bo rodilo zaželenih sadov. Francija namreč še naprej vztraja na svoji koncepciji, da bi govorili le o bombnem napadu, medtem ko Tunis vztraja, da je treba obravnavati vzroke, ki so pripeljali do bombardiranja, predvsem seveda vojno v Alžiru. Politični opazovalci menijo, da bo zelo težko doseči uspeh in da se bo vsa stvar znova vrnila pred Varnostni svet OZN.
Zmaga Frondizija na volitvah v Argentini
V torek so objavili uradne rezultate predsedniških volitev v Argentini. Največ glasov je dobil levi radikal Frondizi, za katerega je glasovala skoraj polovica vseh volivcev. Njegovo zmago so omogočili predvsem pristaši bivšega predsednika Perona, ki si zdaj obetajo več možnosti za vrnitev izgnanega diktatorja. V zvezi z vrnitvijo Perona je novo izvoljeni predsednik Frondizi izjavil, da je to stvar pravosodja. Zastopnik peronistov Jose Al-fonso pa je izjavil, da se bodo z zakonitimi sredstvi borili za prevzem oblasti.
Novi predsednik Frondizi je pozval k sodelovanju vse prebivalstvo in tudi tiste, ki so na volitvah glasovali proti njemu. Obljubil je široko amnestijo za politične zapornike, glede zunanje politike pa je rekel, da bo temeljila na prijateljstvu z vsemi državami, zlasti pa z ZDA.
Prospekt za medeonski turnir
Propagandni odsek pripravljalnega odbora za organizacijo med-conskega šahovskega turnirja za svetovno prvenstvo v Portorožu je začel pripravljati material za izdajo turističnega šahovskega prospekta. Na prospektu, ki ga bodo tiskali v barvah, bodo označene vse turistične zanimivosti Portoroža ter bližnje in daljne okolice, objavili pa bodo tudi vse podrobnosti o sporedu posameznih kol medeonskega turnirja in o številnih prireditvah, ki bodo
DAMASK: Trideset držav je že priznalo Združeno arabsko državo, ZDA pa se ne nameravajo vključiti v splošni lcurz njenega priznanja,
ADDIS ABEBA: Etiopski cesar Haile Selassi je ponovil ponudbo, da bi posredoval pri reševanju obmejnega spora med Egiptom in Sudanom in meni, da je možno obmejni spor rešiti na prijateljski način.
BONN: Južno od Kielskega kanala so se začele prve skupne taktične vaje kopenskih sil Se-vernoatlantskega pakta, na katerih sodeluje 3200 britanskih, danskih in zahodnonemških vojakov ter oficirjev,
TOKIO: Japonska vlada proučuje egiptski predlog o njenem sodelovanju v razvoju nekaterih industrijskih panog v okviru egipt-skega petletnega plana. Vrednost deleža naj bi znašala približno 50 milijonov dolarjev.
KAIKO: Vlada bo v kratkem dala v promet nov denar — arabsko liro, ki bo zamenjala dve dosedanji valuti: sirski in egiptski funt.
WELLINGTON: Britanska antarktična odprava pod vodstvom dr. viviana Fuchsa nadaljuje pot proti Scottovemu oporišču, kamor naj bi prispela prve dni marca.
WASHINGTON: Jedrska komisija je objavila, da je v Sovjetski zvezi v nedeljo eksplodirala vodikova bomba. To je prvi primer v letošnjem letu s področja poskusov eksplozij vodikovih bomb, ki jih pripravljajo ZDA, SZ ter Velika Britanija.
BERN: Poročajo, da so švicarski raziskovalci, našli v Alpah pomembna ležišča urana. Gre za koncentrirano gmoto radioaktivnega gradiva. Obseg in vrednost ležišč bodo ocenili po temeljiti preiskavi še letošnjo pomlad,
MIAMI: Na rtu Carneval na Floridi so te dni izstrelili medcelinsko balistično raketo »Atlas«, ki pa je eksplodirala že po dveh minutah poleta.
med sezono v Portorožu. Prospekt bodo tiskali v štirih jezikih (slovenščini ali srbohrvaščini ter angleščini, francoščini in nemščini).
V kratkem bodo organizirali v Beogradu tiskovno konferenco, na kateri bodo domače in tuje novinarje seznanili z vsemi podrobnostmi portoroškega medeonskega turnirja.
Šah
30 igralcev na brzoturnirju v Kopru
Prejšnji teden bi moral velemojster Gligorič odigrati v Kopru simultanko ' proti šahistom obalnega pasu, vendar so mu snežni zameti pri Senožečah preprečili, da bi prišel v Koper. Zbrani šahisti so zato odigrali brzoturnir, ki se ga je udeležilo 30 igralcev. Po zanimivih borbah je osvojil v finalu prvo mesto Koprčan Zavec s sedmimi točkami, pred Izolanom Mišuro, ki je nabral pet točk in pol. Tretje mesto je zasedel Jevnikar (Koper) s petimi točkami, četrto in peto mesto sta si delila Cah (Izola) in Verk (Koper) s 3 in pol točkami, šesto do osmo mesto pa Majhen (Tomos), Habič (Koper) in Hojnik (Tomos) z 2 in pol točke.
Z ogromno večino glasov se je sirsko in egiptovsko ljudstvo odločilo za skupno življenje v eni sami državi in za prvega predsednika nove republike — Naser-ja. Manifestacije, ki so nastale v Kairu in Damasku ob razglasitvi Naserja za prvega predsednika Združene arabske države, so bile najveličastnejše, kar jih pomni arabski svet.
Poslanski kandidat za republiško skupščino v volilnem okraju Koper-okolica Branko Babič bo imel v prihodnjih dneh naslednja predvolilna zborovanja: v Dekanih 1. marca ob 19. uri, v Gradi-nu 2, marca ob 15. uri, v Vanga-nelu 4. marca ob 19. uri, v Ma-rezigah 5. marca ob 19. uri, v Črnem kalu 6. marca ob 19. uri, -v Ospu 8. marca ob 19. uri, v Šmarjah 9. marca ob 10. uri in v Gradišču 10, marca ob 19. uri.
Poslanska kandidatka Marija Aljančič se bo udeležila predvolilnega zborovanja v Hrvatinih, ki bo 8. marca ob 19. uri, v Ber-tokih 9. marca ob 15. uri, v Škofijah 11. marca ob 19. uri in v Ankaranu 13. marca ob 19. uri.
Kandidat za republiški zbor proizvajalcev Viktor Grča bo go-
smčitev zamisli o združitvi
=2 ° p » (pa,
Nova država šteje 28 milijonov prebivalcev. Njena notranja jn zunanja politika se ne bo prav nič razlikovala od politike prejšnjih držav — Egipta in Sirije. V načrtu imajo nagel gospodarski razvoj, ki naj omogoči izboljšanje
voril na predvolilnem zborovanju v tovarni LAMA Dekani 6. marca ob 14. uri in v tovarni Erma Šmarje 12. marca ob 14.- uri, medtem ko bo imel kandidat za Zvezni zbor proizvajalcev Anton Šturm skupno s kandidatom Viktorjem Grčo 11. marca ob 16. uri predvolilno zborovanje v Kopru,
življenjske ravni prebivalstva. Tako bodo zgradili asuanski jez", da bi lahko spremenili na tisoče hektarjev neplodne zemlje v plodno in moderno cesto, ki bo povezala Kairo in Damask, Na zunanjem političnem področju pa bodo še naprej dosledno izvajali načela »pozitivne nevtralnosti«, to je mirnega sodelovanja z vsemi državami in nevključevanja v bloke.
SYDNEY: V pristaniščih Sydne-ya in Melbourna stavka 10.000 delavcev, ki protestirajo proti zmanjšanju števila delavcev v pristaniških delovnih skupinah.
LONDON: V februarju je bilo v Veliki Britaniji -115.000 brezposelnih, to je za približno 20.000 več kot januarja.
V nedeljo, 16. februarja, so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani zaprli prvi letošnji sejem mode, ki je z revijo sodobnega oblačenja priporočal večjo uporabo konfekcijskih izdelkov in seznanil potrošnike z lepimi dosežki domačih konfekcijskih podjetij. Značilnost tega sejma je bila tudi v tem, da bodo vsi razstavljeni predmeti v dovoljni meri v prodaji že letošnjo pomlad in poletje.
Posebna tričlanska ocenjevalna komisija je med razstavljavce razdelila 70 zlatih, 87 srebrnih in 74 bronastih medalj. Največ "odlikovanj (14 zlatih medalj) je dobila Tovarna čipk in pletenin Rašica, sledijo ji pa Tovarna perila TOPER Celje, MURA iz Murske Sobote, VESNA iz Zagreba, MODNA OBLAČILA iz Ljubljane, Tovarna čevljev PEKO iz Tržiča itd.
Ta sejem si je z zanimanjem ogledalo več kot 51 tisoč ljudi, revijo sodobnega oblačenja pa 7.500 obiskovalcev. Razstavljavci so ob tej priložnosti sklenili za dve milijardi 627 milijonov dinarjev kupčij.
Obiskovalci sejma »MODA 1958«, ki so podali svoje mnenje
o razstavi ter vrsto vzpodbudnih kritičnih pripomb, so podčrtali v svojih izjavah velik napredek domače oblačilne in obutvene konfekcije, pri tem pa opozorili podjetja, da je še vedno čutiti veliko pomanjkanje otroške konfekcije.
PROSTA CONA
Na svoji zadnji seji je vsedržavna konzulta trgovinske konfederacije razpravljala o tržaškem gospodarstvu in o nedavnem protestu tržaških gospodarskih organizacij. Ob tej priložnosti so sprejeli resolucijo, v kateri je poudarjena zaskrbljenost nad krizo tržaškega gospodarstva in nad njenimi posledicami, ki so vsedržav-nega značaja. Za rešitev perečih gospodarskih vprašanj Trsta predlaga omenjena organizacija, naj bi vlada dodelila Trstu prosto cono. To pa je želja vseh Tržačanov, ki ji nasprotujejo le fašisti in demokristjanski voditelji.
DELAVCI IN DELODAJALCI
Ravnateljstvo obratov CRDA je pretekli teden odpustilo deset delavcev iz ladjedelnice Svetega Marka, ki so bili decembra suspendirani in prijavljeni sodišču, češ da so bili krivi neredov, do katerih je prišlo 2. decem-brani lani, ko ravnateljstvo ni hotelo nekaj dni izplačati delavcem tedenske plače,
Kdo bo prvi?
Na velikem nedeljskem volilnem zborovanju v Mariboru sta med drugimi govorila tudi predsednik zvezne ljudske skupščine tov. Fetar Stambolič in predsednik Izvršnega sveta LRS tov, Boris Kraigher. Tovariš Stambolič je v svojem govoru najprej analiziral nekatere uspehe in pomanjkljivosti našega notranjega razvoja, nato pa obravnaval aktualne zunanjepolitične dogodke.
je
Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Stane Skrabar — Odgovorni urednik Rastko Bradaškja — Za tisb odgovarja Franc Zdešar
Predvsem je poudaril, da mi dosledno uveljavljamo politiko miru in socializma in ne bomo nikoli nehali iskati tudi najmanjše možnosti za sodelovanje z vsemi naprednimi silami na svetu. Čeprav mi dosledno izvajamo prakso nevmešavanja v notranjo zadeve drugih strank, pa ponekod posamezniki v socialističnih gibanjih uprizarjajo gonjo proti nam. To se je pripetilo v primeru Djilasa, pa tudi zdaj, leo so v Beogradu obsodili zaradi protidržavnega delovanja Krekiča in Pavloviča. Ta gonja ni posledica tega, da bi bila morda prizadeta njihova človekoljubna ter demokratična čustva, ampak so bile prizadete le nade, da so bo naš socialistični razvoj obrnil v drugo smer. Prepričani pa smo, da ta gonja ni stvar vseh ljudi v socialističnem taboru, predvsem pa ne množic v teh strankah. Tovariš Stambolič je zatem pozval socialiste, naj se odločuje zavzamejo za mir v svetu in naj povzdignejo svoj glas proti kolonial-
nemu podjarmljenju. Pri tem je zlasti omenil najnovejši francoski napad v Tuniziji in dejanja francoske »socialistične vlade« v Alžiru.
Predsednik Stambolič je poudaril, da je v arabskem svetu močna težnja po narodni osvoboditvi in gospodarskem napredku in da teh teženj ne bo mogla ustaviti nobena sila. Opozoril je, da traja vojna v Alžiru že več let in da je na svetu premalo dobre volje, da bi ta vojna prenehala. Naša vlada je z najboljšimi nameni, v interesu miru, predlagala, naj bi našli primeren izhod, ki bi ustrezal tudi koristim alžirskega ljudstva. Ni spornega vprašanja na svetu — je poudaril Stambolič —, iz katerega ne bi mogli najti mirnega izhoda, £e bi uporabili in spoštovali načela aktivne koeksistence. Naša dežela uživa velik ugled v svetu prav zato, ker zagovarja mirno ureditev spornih vprašanj med deželami, ne glede na različne sisteme.
Tovariš Stambolič je govoril tudi
o nekaterih drugih perečih mednarodnih vprašanjih. Med drugim je rekel, da zdaj teži vse' dežele sveta divje tekmovanje v oboroževanju, za katerega trosijo ogromna materialna bogastva. Toda pritisk narodov, da bi našli izhod iz tega položaja, je zmeraj večji. Manj kakor kdajkoli se lahko sprijaznimo s fašističnimi nazori, da je vojna neogibna. Mi se s takimi samomorilnimi nazori ne moremo strinjati in za to imamo realno podlago.
Tovariš Stambolič je v zvezi s tem omenil prizadevanja naše države. Poudaril je, da smo s koristmi miru pred očmi sprejeli ureditev tržaškega vprašanja, ki je bilo stalno žarišče spopada, uredili stike z vzhodnoevropskimi deželami ter razvili prijateljske odnose z vsemi drugimi deželami, Opozoril je tudi na novoletni predlog predsednika Tita o potrebi sestanka na najvišji ravni. Mi predlagamo — je rekel Stambolič — naj bi začeli z najmanjšim, naj bi dosegli minimum v sporazumevanju kot začetek uresničevanja zaupanja v mednarodnih stikih. Zadostovalo bi, da bi za začetek opustili poskuse z atomskim orožjem, da bi nehali graditi nova oproišča in tako ustvarili
vzdušje za razgovore.
V znak protesta proti takemu ravnanju so delavci v vseh obratih CRDA in v Tržaškem arzenalu pretekli teden zapustili delo pred zaključkom rednega delovnega urnika. Strokovna zveza kovinarjev FIOM je takoj protestirala in posredovala na ministrstvu za delo. Podtajnik tega ministrstva je sicer skušal vplivati na ugodno rešitev iz te zagate, vendar ni uspel, ker ravnateljstvo CRDA trmasto vztraja pri svojem stališču.
Zvedelo se je tudi za odpuste v čistilnici »Aauila«. Ravnateljstvo tega podjetja je namreč odpustilo 5 . delavcev z izgovorom, da niso sposobni za delo v čistilnici, čeprav so bili v njej zaposleni že 15 do 20 let. Siri se tudi glas, da obstaja seznam 30 delavcev, ki jih namerava ravnateljstvo odpustiti, na njihovo mesto pa sprejeti novo delovno silo. Delavci so mnenja, da gre za špekulacijo v zvezi z bližnjimi volitvami notranje komisije, v katero naj bi prišli taki, ki bi bili po volji ravnatsljstvu.
Podobni odpusti delavcev so na dnevnem redu tudi v tovarni likerjev Stoek, kjer nameravajo odpustiti 21 delavcev zaradi starosti.
TRST BREZ SENATORJEV?
Predvolilna kampanja je torej že v teku. Večje in manjše stranke se pripravljajo na vsedržavne volitve, ki se jih bodo Tržačanl udeležili prvič po vojni.
Po vsej Italiji bodo volitve v poslansko zbornico in senat, kaže pa. da bodo sedaj Tržačani prikrajšani glede izvolitve senatorjev, ker bi moral zadevni zakon odobriti še senat, ki pa ga bodo verjetno še te dni razpustili. Zaradi tega so KPI, PSI in NSZ poslale v Rim brzojavko z zahtevo po izvolitvi senatorjev tudi v Trstu. Omenjene tri stranke zahtevajo, naj se ne razpustita poslanska zbornica in senat prej, preden ne bo sprejet zakon o izvolitvi treh sena-tgrjev za tržaško področje.
ZAHTEVE PO POMOČI
Tudi pokrajinski svet nadaljuje z razpravo o letošnjem proračunu. Razni govorniki so doslej poudarili, da ima tržaška pokrajina zelo majhne dohodke in naj bi vlada priznala tej pokrajini večjo avtonomijo. Na zadnji seji je govoril tudi slovenski pokrajinski svetovalec Mario Grbee, ki je omenil prehudo zvišanje zemljiškega davka m davka na kmetijske dohodke, Zahteval je tudi otvoritev kmetijskih tečajev s slovenskim učnim jezikom, imenovanje predstavnikov kmetijskih organizacij v razne komisije ter denarno podporo Slovenskemu narodnemu gledališču v Trstu, ki doslej še ni dobilo nobenega državnega prispevka za svoje delovanje.
PREDVOLINA DEJAVNOST
V	nedeljo so bila v Trstu tri večja predvolilna zborovanja, ki so jih priredili republikanci, Ljudska monar-histična stranka in MSI (neofašisti). Ljudska monarlnstična stranka, ki ji načeluje neapeljski bogataš Lauro, se je tokrat prvič predstavila v Trstu. Kljub veliki propagandi njihovo zborovanje ni uspelo.
Na zborovanju fašistov je govoril njihov glavni tajnik De Marsanida, ki je napadel Londonski sporazum in zahteval, naj vlada odpove Memorandum, Zelo je nasprotoval tudi dvojezičnosti in zahteval Istro, Reko in Dalmacijo.
Tudi na zborovanju republikancev je govoril njihov glavni tajnik Reale. Očital je vladi, da se ne zanima za resna gospodarska vprašanja Trsta in je zahteval ustanovitev avtonomno dežele.
V ZGONIKU VELIKO PREMALO
V	nedeljo je bila spet soja občinskega sveta v Zgoniku, na kateri so razpravljali o letošnjem občinskem proračunu in ga po krajši razpravi tudi prejeli. Proračun te občine za leto 1950 predvideva 10.043.714 lir dohodkov in 28,637.014 lir izdatkov. Primanjkljaj naj bi krili z državnim prispevkom, to pa je še vprašanje, ki ga lahko rešijo le višje oblasti.
Prva primorska mladinska delovna brigada, v kateri bo sodelovalo več kot. 100 brigadirjev koprskega in goriškega okraja, je pripravljena na odhod. Brigadirji koprskega okraja se bodo zbrali v Postojni in v Ljubljani in sprejeli v svoje vrste tudi brigadirje iz Goriške.
Okrajni štab mladinskih delovnih brigad v Kopru je imenoval za komandanta brigade Emila Černeliča iz Pirana. Tovariš Emil je dolgoletni mladinski aktivist, udeleženec številnih mladinskih delovnih akcij, trikratni udarnik in nosilec spomenice V. kongresa LMJ ter medalje dela II. stopnje.
Pred dnevi sem ga obiskala in rad mi je odgovoril na vprašanja o svojih dosedanjih sodelovanjih v mladinskih delovnih brigadah. Med drugim je dejal:
»Kot brigadir sem osem mesecev sodeloval pri gradnji proge Šamac—Sarajevo in dva meseca kot komandant brigade pri gradnji tovarne IVO RIBAR-LOLA v Zelezniku.
Lepih spominov iz življenja v brigadah ni malo. Zlasti mi je ostala v prijetnem spominu V. minerska MDB s proge Šamac— —Sarajevo. V njej so bili brigadirji vseh narodnosti naše države. Med njimi je vladalo globoko tovarištvo in volja, da bi svoje naloge čimprej in čim hitreje izpolnili. Živo mi je v spominu, kako smo z velikim poletom v postavljenem roku zgradili predor. Ko je že kazalo, da obveze ne bomo uspeli izpolniti, so brigadirji kot en mož zgrabili za de-
Emil Cernetič
NOV LESNI KOMBINAT, enega največjih v Makedoniji, gradijo v okolici Kavadarca. Ta tovarna bo imela skobljarno. oddelek za izdelavo lesne embalaže, lesne galanterije, pohištva, oddelek za proizvodnjo vezanih plošč iz lesnih odpadkov in oddelek za gradbeno mizarstvo.
MOSTOVE ZA INDIJO IN BURIMO je pričela izdelovati mostov-na delavnica DJURO DJAKOVIC v Slavonskem Brodu, Ta delavnica je že pred leti izdelala vrsto mostov za Turčijo. Za domače naročnike bo omenjeno podjetje izdelalo konstrukcije mostov v Slavonskem Brodu in Pančevu.
191 MILIJARD DIN JE NAMENJENIH ZA GOSPODARSKO NERAZVITE KRAJE. Pri oosojilih iz SPLOŠNEGA INVESTICIJSKEGA SKLADA bodo imela prednost lista območja, ki za sedaj niso v enakem položaju z industrijsko bolj razvitimi predeli naše države. S temi sredstvi bo v glavnem omogočena graditev termoelektrarn na Kosovem, gradnja cest v Makedoniji in v Kosmetu, dalje gradnja luke Bar, aluminijskega kombinata pri Titogradu ter hidrocentrale Peručiea v Črni gori.
ZA 45 '/. SO POCENILI GRADNJO STANOVANJ V ZENICI. To pocenitev so dosegli z enostavnejšimi in bolje Izdelanimi projekti za stanovanja, kakor tudi z istočasno gradnjo večih stanovanjskih objektov, kar je omogočilo racionalnejšo uporabo gradbenega materiala,
700.000 ha BOMO LETOS ZASADILI S HIBRIDNO KORUZO, kav bi pomenilo proizvodnjo več kot milijon vagonov koruze.
ZA 82 MILIJARD DIN HRANILNIH VLOG 30 zabeležili naši denarni zavodi ob koncu preteklega leta. Med posameznimi republikami je Slovenija na drugem mestu.
lo in po 16 urah nepretrganega dela slavili nepozabno zmago. To je bila težka preizkušnja, vendar pa bogato poplačana v zadovoljstvo po dobro opravljenem delu,« Ko sem ga povprašala, kaj pričakuje od naše prve delovne brigade, ki bo gradila cesto BRATSTVA IN ENOTNOSTI, je dejal,
da je z velikim zadovoljstvom sprejel nalogo okrajnega štaba MDB in pripomnil, da je kljub temu, da še ni imel priložnosti, spoznati se s svojimi brigadirji, globoko prepričan, da bo I. primorska mladinska delovna brigada izpolnila vsa pričakovanja.
m. v.
H® ep m w m na sezono v Portorožu
Središče Portoroža bo do sezone' dobilo popolnoma nov videz. Podrli so stari zid, ki je zakrival očem lepi park hotela »Palače«; s tem je izginila zoprna kasar-niška podoba tega dela ceste; hkrati bo razširjena cesta za dober meter.
Na nasprotni strani ceste širijo pločnik, ki je od nekdaj glavna promenadna žila portoroških gostov. V kotičke pod vedno zelenim grmičevjem in drevjem so postavljene moderne klopi. Ko bo predel ceste z razsvetljavo vred končan, bo nudil res lep pogled in to ne bo več samo prostor za sprehajanje pešcev in za parkiranje vedno številnejših motornih vozil.
Prav ta teden so se začela terenska dela za modernizacijo jalvne razsvetljave v Portorožu od ovinka pod vrtom »Vesne« do direkcije in skladišč »Piranskih solin«. Po pogodbi naj bi to bilo gotovo do 1. maja, iz načrtov je razvidno, da bo ta nova cestna razsvetljava v ponos Portorožu.
V kratkem bodo začeli tudi z adaptaeijskimi deli za preureditev poslopja »Ljudskega doma« za potrebe medeonskega šahovskega turnirja. Če omenimo še naraščajoči smisel in prizadevanje Uprave komunalnih dejavnosti za olepšanje vseh javnih nasadov in parkov in za pravočasno ocvetličenje vseh javnih nezazidanih prostorov v Portorožu, lahko napovemo, da bo to naše osrednje letovišče letošnjo sezono pokazalo gostom res dostojen. zunanji videz.
Gostov pa pričakujejo letos v Portorožu še mnogo več kot prejšnja leta. Po pogodbah s tu-
jimi potovalnimi agencijami bodo prve skupine gostov prispele v Portorož že proti koncu marca, od sredine maja dalje pa so do konca sezone pogodbeno razprodana že sedaj vsa mesta V hotelih. Medconski šahovski turnir je sicer glavna, ne pa edina privlačnost tega turističnega centra. Razen naravnih lepot ter možnosti športa in oddiha so zmerne cene in solidna postrežba tisto, kar lahko zagotovi določenemu kraju naraščajoče število obiskovalcev. Tega se dobro zavedajo vsi, ki so v piranski občini odgovorni za turizem, saj bodo do sezone pripravili in prenovili še vrsto sob za tujce; gostišča in hoteli ter trgovske in obrtne poslovalnice prenavljajo svoje lokale in se trudijo odpraviti pomanjkljivosti, ki so še lani motile goste.
Jule
12 3 4
1—1	= v FLRJ za leto 1958
2—2	= v LRS za leto 1958
3—3	= v okraju Koper za i. 1958
4—4	= v okraju Koper za 1. 1956
Temni del stolpca = v občini za leto 1956
Cel stolpec = v občini za 1. 1958
1 m/m stolpca = 3000 dinarjev
Številke od 1—9 pod stcilpoi = naše občine
1	= Divača
2	= Hrpelje
3	= ilirska Bistrisa
4	= Izola
5	= Koper
6	= Piran
7	= Pivka
8	= Postojna
9	= Sežana
Občinski Svet za industrijo in obrt v Ilirski Bistrici je te dni predlagal Občinskemu ljudskemu odboru, naj bi Svet za kmetijstvo in gozdarstvo razpravljal o možnosti sajenja hibridnih to-polovih nasadov.
Ilirsko-bistriški bazen se razteza ob strugi Reke od Zabič do Ribnice v dolžini približno 25 km in ima zelo ugodne pogoje za razvoj te kulture. Na tem področju je skoraj 500 ha neobdelane zemeljske površine, ki bi lahko služila načrtnemu sajenju hibridnih topolovih nasadov. So namreč pogoji, da bi z nasaditvi-
jo hibridnih, hitrorastočih vrst topola dosegli zelo rentabilni donos, ki bi dosegel 15 do 20 milijonov dinarjev letno.
Praksa drugih dežel potrjuje to predpostavko. V ZDA so se odločili, da bodo ob rekah posadili 810 tisoč ha površin s topolovimi nasadi. V Italiji že od leta 1953 dalje z uspehom deluje posebni inštitut, ki skrbi za hibridizacijo in selekcijo topola. Mnogi italijanski kmetovalci so celo opustili saditev pšenice, koruze, krompirja in drugih poljedelskih kultur samo zaradi rentabilnejšega gojenja topolov. Posebno društvo v
NAŠ TEDENSKI GOSPODARSKI KOMENTAR
Važni gospodarski ukrepi Zveznega izvršnega sveta za razvoj kmetijstva in stabilizacijo
gospodarstva
Zvezni izvršni svet je v tem mesecu sprejel tri važne odloke, katerih namen je, vplivati na dvig kmetijske proizvodnje. Morda eden ali drugi od teh ukrepov ne more veljati v polni meri za naše razmere in lahko pride do polne veljave v izrazito kmetijskih iiodročjih, vendar pa jih ne moremo kakorkoli omalovaževati. Čeprav Slovenija ni v vseh pogledih izrazito kmetijska dežela, predstavlja kmetijska proizvodnja za njo važno postavko, v nekaterih primerih, kot je n. pr. proizvodnja hmelja, pa celo pred-njači. In hmelj nam je lani vrgel nad dve milijardi deviznih dinarjev. V prihodnje naj bi jih še več, če bomo seveda dvignili pridelek te žlahtne rastline.
Prvi odlok, o katerem naj bi spregovorili, se tiče kreditiranja kooperacij med zadrugami in kmetijskimi proizvajalci. Zadruga postaja potem, ko se je rešila opravil, ki ne gredo v njeno pristojnost in se tičejo bolj trgovine ali podobno, nosilec socialistične preobrazbe vasi. Vemo, da z razdrobljenim delom ne bomo dosegli uspehov in da se morajo uveljaviti le velike ekonomije, podobne industrijskim obratom, ki razpolagajo s stroji in drugimi modernimi kmetijskimi proizvajalnimi sredstvi. Obdelati je namreč treba vsako leto več površin in vsako leto intenzivneje, uporabljajoč pri tem zlasti mnogo strojev in umetnih gnojil. Tega razdrobljena kmetijstva ne zmorejo, če pa bodo hotela obstati, se bodo morala čbnprej pri-
ključiti sodelovanju, katerega nosilec so njihove zadruge, katerim nudi skupnost v ta namen ugodne kredite.
Lani je že izšel odlok, po katerem so lahko tudi individualni kmetovalci dobili kredite za dvig kmetijske proizvodnje in to pod zelo ugodnimi pogoji. Izkazalo pa se je, ■da se teh kreditov niso ravno posluževali, saj njim odobreni krediti mesečno niso nikoli presegli 30 milijonov. Tak način seveda ne more pripeljati do cilja, ki smo si ga zastavili. Nov odlok naj reši to vprašanje kompleksno in načelno, obenem pa da zadrugam mesto, ki jim je določeno v našem gospodarskem sistemu glede na [dvig kmetijske proizvodnje.
Naslednji ukrep predvideva zaščitne cene za žito in nekatere vrste živine. Proizvajalcem so zagotovljene minimalne cene, ki naj bi jih spodbujale k stalni in enakomerni proizvodnji. S tem bi bile tudi zagotovljene stalne cene in sigurno plasiranje pridelkov. Proizvajalci so z zaščitnimi cenami dobili osnovo za trdno kalkulacijo in s tem za možnosti investiranja v napredek svoje proizvodnje. To je tudi temeljni pomen ukrepa.
Kot tretji ukrep, pa naj navedemo odlok o nagradah za tiste gospodarske organizacije, ki ss bodo udeležile tekmovanja in
dosegle ali presegle določene norme. Od prejetih nagrad dobe 75 °/o člani kolektiva, ki so pripomogli s svojitn delom, k temu, da je bil dosežen tak uspeh.
Ukrepi, ki smo jih navedli, se tičejo kmetijstva. Toda nič manj pomemben ni ukrep Zveznega izvršnega sveta, ki je bil sprejet pretekli teden in ki se tiče evidence in kontrole cen določenih proizvodov. Namen tega ukrepa je pravočasno ugotavljanje in odstranjevanje vzrokov, ki bi lahko vplivali na povišanje cen. Tak ukrep se je izkazal kot potreben in nujen in je nanj opozoril primer nekaterih podjetij, ki so pretekli mesec brez pravega vzroka skušala pavšalno zvišati cene. Seveda je bilo to onemogočeno, za bodoče pa naj bi take pojave preprečil oinenjeni odlok. Cene morajo biti odraz in rezidtat ekonomskih zakonov in ne posledica nerealnih računov, sestavljenih v pisarni. Obenem pa naj novi ukrep omogoči trdnost cen ter prepreči negativen vpliv, ki bi ga lahko imelo povišanje posameznih proizvodov na stabilnost našega tržišča kot celote in s tem seveda tudi gospodarstva. Ukrepi, iki jih predvideva odlok za ohranitev in utrditev stabilnosti, naj bi bili seveda v prvi vrsti ekonomskega značaja in ne morda administrativni.
-dt-
Nemčiji za gojenje topolov je t letih 1947 do 1955 zasadilo reč kot 50 milijonov topolovih sadik. Tudi v Turčiji so z zakonom obvezali vse občine, da pogozdijo s hibridnim hitrorastočim topolom vsa v ta namen določena zemljišča. V tej državi celo njihova državna banka daje zadevne kredite s 15-letnim odplačilnim rokom. Topolovi nasadi so oproščeni plačevanja kakršnegakoli davka, državne drevesnice pa nudijo interesentom topolove sadike brezplačno.
In kako je pri nas?
Naša država uvaža letno 18 tisoč ton celuloze — tisto količino, ki bi jo lahko pridelali doma iz topolove lesne mase. Za tono te celuloze plačamo 200 dolarjev, letno torej približno več kot dva milijona in 270 tisoč dolarjev. Prav zaradi tega smo v proizvodnji in potrošnji umetnih plošč v evropskem merilu na zelo nizki stopnji, saj pride v Švedski na prebivalca 25 kg, v Norveški 12 kg, v Avstriji in Nizozemski po 5 kg, pri nas pa le 2 kg.
Povpraševanje po topolovem celuloznem lesu je v drugih deželah zelo veliko. Nemčija, Italija, pa tudi druge države ga rade kupujejo po 9,10 do 9,40 dolarjev za prostorninski meter. Svetovno tržišče je torej zainteresirano za topolovino in je pripravljeno plačati znatne zneske za njen nakup. Zakaj torej ne bi gojenju topolovih nasadov posvetili več pozornosti, saj kaže gospodarska računica, da bi od tega Jahko imeli znatne koristi?
Gre pa tudi še za eno znano dejstvo: z gojitvijo topolov na nerazraščenih in za druge kuliu-re nerodovitnih tleh lahko zaščitimo prometne zveze pred snežnimi zameti, burjo in viharji. To pa je posebno pomembna za naš Kras,
Če bi torej začeli s sistematičnim gojenjem v ilirsko-bisirri-škem bazenu, bi imeli letno d» 4 tisoč kubičnih metrov prirastka topolove mase. Izkupiček od prodaje doraslih topolov pa bi lahko služil nadaljnji obnovi in dopolnitvi lesnoindustrijskih obratov na področju te občine. Zato velja, da bi o tem predlogu razpravljal tudi Inštitut za gozdarstvo in išs-no industrijo LRS 'in (pri fsm upošteval ugoden teren in klifn» tega dela našega okraja aa hsi-črtno gojenje topolov.
Drago Ovlg
Potrudimo se, d» feo triindvajseti marec zapisan v zgodovini jragosMvansiaiii aa-rcsSov kot simbol našo cmotaooti v miporib a a izgradnjo boljšega žtvljoivju
Jam
ŠIRI
sistem
«lis

Kot v drugih obalnih mestih, je tudi v Piranu huda stanovanjska stiska. Število prebivalstva stalno narašča, po že tako tesnih stanovanjih pa ni prostora zanje, Res je, da stoji marsikatero poslopje še vedno prazno in zapuščeno. Toda ta poslopja so potrebna večjih popravil, česar ne zmorejo zasebniki, niti stanovanjska uprava; take hiše prevzemajo v glavnem delovni kolektivi, ki si v njih urejajo počitniške domove za svoje članstvo. Preko poletja je že prijetno v njih, pozimi pa tesne ulice ukradejo vso svetlobo in zrak; tudi zaradi tega ne bi bile primerne za stalna stanovanja. Mnogo hiš pa je v tako slabem stanju, da jih bo treba podreti. Kakšne težave so zaradi po-
li&$> ft&airifa diug&d
POMUISKI
RAZGOVOR Z NAŠIMI KANDIDATI
PRVA MDB ZA AVTOCESTO
Zadnjo nedeljo je bilo v Murski Soboti posvetovanje predsednikov in sekretarjev občinskih komitejev LM Slovenije. Na posvetovanju, katerega se je udeležil tudi komandant republiškega štaba Jože Predikaka, so sklenili, da bo na prvo delovno izmeno na gradbišču avtoceste Ljubljana— Zagreb odšlo iz Pomurja 120 brigadirjev. Odpotovali bodo že prvega marca.
PRVA MLADINSKA BRIGADA BO NOSILA IME STANETA ŽAGARJA
Še nekaj dni in z Gorenjske bo odšla prva mladinska delovna brigada, ki bo pomagala graditi cesto »Bratstvo in enotnost« na odseku Ljubljana—Zagreb. Na zadnji seji predsedstva OK LMS Kranj so člani sekretariata sklenili, da se bo imenovala prva brigada po Stanetu Žagarju. Do sedaj so še vse brigade, ki so se imenovale po narodnem heroju Žagarju, dosegle najboljše uspehe. Upamo, da bo tudi ta prva letošnja brigada lahko vsem v ponos, štela bo 120 brigadirjev. Do sedaj je okrajni štab zbral že 11B prijav. Med mladino pa je izredno veliko zanimanje, Prijave še prihajajo. Kdo pa bo lahko sodeloval pri tej mladinski akciji, bo odločil šele strogi zdravniški pregled. Za komandanta brigade je imenovan Srečko Pekljaj iz Škofje Loke.
OSNUTKA ZA SPOMENIK SIMONU GREGORČIČU ŽE IZDELANA
Odbor za postavitev spomenika Simonu Gregorčiču je te dni razstavil v izložbenem oknu manufakturne trgovine na Trgu svobode dva miniaturna osnutka za spomenik, ki ju je izdelal akademski kipar Jaka Savin-šek. Odbor je tudi pozval občane, naj si ogledajo osnutka in izrečejo svoje pripombe, ki bodo vpisane v posebni knjigi, ki jo bodo hranili v Gregorčičevi sobi na Vršnem. Mnenja in predloge vaščanov bo upošteval tudi akademski kipar Savinšek za dokončno izdelavo spomenika
Spomenik bodo predvidoma postavili že letos na Trgu svobode v Kobaridu.
manjkanja stanovanj, vedo povedati predvsem gostinci. Primanjkuje jim dobrega strokovnega kadra, ker mu ne morejo nuditi potrebnih stanovanj. Podobno je v vseh drugih gospodarskih organizacijah, kjer primanjkuje strokovnega kadra.
Na piranskem ObLO se tega problema zavedajo prav dobro; prvič, ker dobro poznajo probleme gospodarstva v svoji občini, in drugič, ker je vprašanje stanovanj tudi vprašanje občinskih uslužbencev. ObLO bi prav rad zastavil svoja investicijska sredstva za gradnjo stanovanj — če bi mu ob obilici gradenj in soudeležb pri investicijah raznih domačih (predvsem gostinskih) podjetij še ostalo kaj sredstev.
Zdaj, kaže, so našli za njihove pogoje najprimernejši način, da pride do gradnje stanovanj. Na osebno prizadevanje načelnika Oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve ObLO Piran Mirana Fuxa so bila iz drugih krajev Slovenije zbrana pravila, na podlagi katerih se je ta ponedeljek formirala v Piranu prva stanovanjska zadruga. Na ustanovnem občnem zboru petnajstih interesentov so nadeli svoji zadrugi ime »Moj dom« in si porazdelili pripravljalno delo, da bi čimprej lahko pričeli z gradnjo. Ker upajo na potrebno razumevanje in podporo s strani pristojnih oblastnih in bančnih organov glede potrebnih dovo-
Z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o pravicah in dolžnostih ter o volitvah in odpoklicu ljudskih poslancev Ljudske skupščine LRS je določeno, v katerih primerih se izvedejo ponovne ali nadomestne volitve za ljudske poslance.
PONOVNE VOLITVE SE OPRAVIJO:
® če pristojna volilna komisija razveljavi volitve zaradi nepravilnosti pri volitvah;
@ če je v kakšnem volilnem o,kraju kandidiral en sam kandidat, pa ni dobil večine glasov vseh volivcev, ki so vpisani v volilnem imeniku v volilnem okraju oziroma ni dobil več glasov, kot je polovica skupnega števila proizvajalcev ustrezne proizvajalske skupine na območju vojilnega okraja;
© če je v volilni enoti dvoje ali več kandidatov z največjim številom glasov dobilo enako število glasov;
© če ob verifikaciji mandatov dom Ljudske skupščine razveljavi izvolitev poslanca zaradi nepravilnosti pri volitvah.
Nadomestne volitve se opravijo, če poslanec umre ali če mu preneha mandat iz kakršnih koli drugih razlogov. Nadomestne volitve razpiše republiška volilna komisija in se morajo opraviti najpozneje v treh mesecih od dneva, ko je bilo poslansko mesto izpraznjeno.

□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
H##@ M	a
S} 0
... če bi uprave trgovskih podjetij uspešneje nadzorovale poslovanje svojih poslovalnic in dosledno preprečevale poslovodjem samovoljno zviševanje cen posameznim prodajnim predmetom
... če bi računovodje gospodarskih organizacij delovnim kolektivom razumljivo tolmačili zaključne račune in se bolj kot mogoče izogibali nejasnih razlag, ob katerih člani delovnih kolekitvov ne dobijo stvarne podobe o stanju podjetja
... če bi upravnikom tistih gostišč, ki izkazujejo izgubo zaradi subjektivnih vzrokov, onemogočili nadaljnje upravljanje upravniške službe .
... če bi finančni organi občinskih ljudskih odborov začeli s pregledovanjem zaključnih računov gospodarskih organizacij takoj, ko so predloženi v pregled in potrditev
... če bi podjetje »Javor« Pivka dokončno rešilo vprašanje delovnega mesta zaposlenega invalida; pri tem pa upoštevalo njegovo zdravstveno stanje	......
... če bi se občinski ljudski odbori v sodelovanju z občinskimi sindikalnimi sveti in okrajno obrtno zbornico takoj lotili priprav za podpisovanje kolektivnih pogodb v smislu, tozadevnih predpisov
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
n
Ijenj in kreditov in ker nameravajo sami zastaviti vse svoje sile, predvidevajo, da bodo prve od 15 enostanovanjskih hišic vse-ljive že letošnjo jesen.
Prepričani smo, da bodo temu vzgledu kmalu sledile ustanovitve nadaljnjih stanovanjskih zadrug,	Jule
IN V KOPRU PRAV TAKO
Na spodbudo koprskega Zavoda za stanovanjsko izgradnjo so se pred štirinajstimi dnevi sestali interesenti, ki želijo sami zgraditi stanovanjske hišice. Ustanovili so iniciativni odbor, ki ima nalogo preskrbeti točne lokacije (le-ta je v glavnem določena za vrsto enostanovanjskih hišic za Slavnikom v Semedeli), bo pa odbor opravil tudi vsa druga pripravljalna dela, kako,r so intervencije za dodatna posojila, pregled možnosti za čini cenejšo gradnjo, ugotovitev najbolj ustreznega tipskega načrta itd.
Do sedaj je prijavljenih interesentov za zasebno gradnjo enostanovanjskih hišic v Kopru že nad 20; vsi razpolagajo z dobrim delom lastnih sredstev za gradnjo in je pričakovati, da bodo že letos pod lastno streho, to pa le pod pogojem, če jim bodo pravočasno dodeljene točne lokacije in parcele, za kar so dobili na občini pozitivna zagotovila.
Med podjetja, ki so v našem okraju vse doslej razpoložljive lastne proste viške porabila za izboljšanje življenjske ravni svojih delavcev in nameščencev, sodi v koprski občini in tudi v okraju na prvo mesto Tovarna motornih vozil TOMOS —- Koper, ki je v nekaj letih več kol 100 za bivanje neprimernih stanovanjskih objektov preuredila v lična družinska stanovanja. S tem je znatno omiljena splošna stanovanjska stiska in omogočen nemoten razvoj ene izmed najvažnejših industrijskih panog naše države'. V tej zvezi srno postavili kandidatu za Zbor proizvajalcev Ljudske skupščine Slovenije, Viktorju Grči, vodji servisne službe tovarne TOMOS, nekaj vprašanj:
Znano je, da vaše podjetje posveča veliko skrb stanovanjski izgradnji, in sicer z lastnimi sredstvi. Ali bi nam pojasnili, kaj in koliko ste napravili na tem področju?
Vzporedno s pospešeno gradnjo našega največjega industrijskega objekta v koprskem okraju se je vse bolj postavljala zahteva po gradnji ter ureditvi stanovanjskih objektov za naše delavce in uslužbence. JJe takrat, ko smo imeli le načrte za velika industrijska poslopja, smo razmišljali, kako dobiti zadostno število stanovanj. Zato smo se že v decembru leta 1954 odločili, da bi obnovili na Ivliljskih hribih zapuščene hiše optantov in vanje naselili prve delavce. Večina hiš je bila v neuporabnem stanju in do skrajnosti zanemarjena, S sredstvi, ki smo jih takrat imeli na razpolago, smo najprej uredili samski dom, postopoma pa začeli z obnovo hiš v Fajtih, Per-mančanu, I-Irvatinih, Božičih, Srigiti, Louranu, Ceraju in v Sodnikih. Doslej smo usposobili v teh krajih že 111 družinskih stanovanj, povrhu pa še tri samske domove s 40 posteljami. Obnova ni bila lahka in je še nekaj hiš, lci za sedaj nimajo tistega udobja, kakršnega si želi-delovni človek. V vseh hišah smo napeljali tudi elektriko. Kjer je le možnost dopuščala, smo zgradili kopalnice, v drugih pa jih bomo postavili postopoma. Vse stanovanjske prostore izpopolnju-

Že pred časom smo pisali o nemogočih razmerah v podjetju »Sobosli-karstvo, pleskarstvo in črkoslikar-stvo Postojna«. Obravnavanje tega problema je dvignilo precej prahu po Postojni, vendar pa ga ni uredilo. Bil je sklican cclo sestanek, na katerem je upravnik Viktor Hajna uporno branil svoje stališče, čeprav ni mogel zanikati niti enega objavljenega dejstva.
Po objavi in po sestanku so se razmere še poslabšale. Kdo in zakaj je kriv, da je zavladalo tako stanje, ki nima nič skupnega z našo socialistično stvarnostjo, bi bilo morda tudi potrebno ugotoviti. Vsekakor so se jjolem dogajale stvari, ki se zdijo spričo osemletnega razvoja delavskega samoupravljanja pri nas nemogoče, vendar pa so še kako bridko resnične.
Ne bi zdaj hoteli razpravljati o poslovnih »javnih lajnah« podjetja, marveč se zadržimc le pri grobem kršenju načel delavskega samoupravljanja. Za razumevanje moramo pojasniti še nekaj stvari.
Delovni kolektiv šteje brez petih vajencev skupaj le devet članov, zato ti vsi skupaj tvorijo delavski svet podjetja. Zadnje volitve tega organa so izvedli v podjetju 12. junija 1957. Tedaj so za predsednika DS izvolili še za eno mandatno dobo Janka Gla-žarja.
Dejstvo je, da se upravnik Viktor Hajna in računovodkinja Anica Bom-bač nista ozirala na DS in ga pri svojem delu sploh nista upoštevala. O tem jasno priča vrsta postopkov. Ker pa so ostali člani kolektiva, v glavnem mladi ljudje, zelo prizadevno uveljavljali delavsko samoupravljanje in s tem neposredne koristi podjetja, je prišlo do odkritega spora med upravnikom in kolektivom. Neopazno je zato z nekaj spretnimi prijemi skušal upravnik oslabiti in razbiti kolektiv — nekaj z odpusti, nekaj z »začasnimi« premestitvami v Koper itd. Z na videz zakonito p6-tezo se je nazadnje skušal znebiti še samega predsednika DS Janka Gla-žarja. Izdal mu je preprosto dekret o odpustu ■ iz službe — ne glede na vse pozitivne predpise, ki te zadeve regulirajo. Glažarju je enostavno pokazal vrata in mu prepovedal vstop v podjetje kot kak kapitalist, v najbolj klasični kapitalistični dobi.
Dne 15. februarja je Glažar sklical sejo DS in vabilo dostavil vsem članom kolektiva, torej tudi upravniku in računovodkinji. Oba sta vabilo zavrnila, češ da je zanju brezpredmetno, ker Glažar tako ni več v delovnem razmerju s podjetjem in nima tam kaj iskati. Kolektiv pa se je kljub temu sestal na sejo in zavrnil odpust Glažarja kot nezakonit. Seje so se udeležili tudi predstavniki ObLO in sindikata, ki so morali spričo jasnega stanja dati prav mladim delavcem.
To pa ni veljalo za upravnika Bajno. Ko se je ,J a lik o Glažar javil na delo v ponedeljek, 17. februarja, mu je upravnik prepovedal vstop v delovne prostore s trmasto motivacijo, da je zanj Glažarjeva odpoved zakonita in zato veljavna.
Ce pustimo vnemar sto drugih okol-liosti, o katerih hi lahko pisali (o gospodarskih in poslovnih vprašanjih v podjetju, o delu, ki ga je dovolj v Postojni in vendarle ga ni, o raznih drugih očitkih in umaknjenih tožbah itd;), nas pritegne predvsem nauk, ki ga lahko potegnemo iz te zadeve. Gre namreč za to,1 da se vse po letu 1950, ko je bilo uvedeno delavsko
samoupra\rljanje v Jugoslaviji, nismo načelom te velike pridobitve delavskega razreda nikoli več zamerili niti za ceno še takšnega strokovnjaka, še tako nepogrešljivega ali zaslužnega človeka. Upravljanje podjetij po delavcih je postalo nedeljiv del naše socialistične stvarnosti, že nekaj samo po sebi umevnega. Zato se ljudje v Postojni toliko bolj sprašujejo, kateri in čigavi interesi so vzdrževali toliko časa tako stanje v pleskarskem podjetju, ko je vendar bilo na dlani, da je upravnik Viktor Hajna kršil najosnovnejša pravila naše socialistične demokracije. Kaže pa, da se bo zdaj zadeva le uredila, saj je bila imenovana posebna komisija, ki naj zadevo podrobno preišče in svoje ugotovitve predloži pristojnim forumom.	—a
PIVKA
Ze dalj časa žene v Pivki pripravljajo 15-letnico svoje organizacije. To je tem bolj pomembno, ker te priprave tečejo vzporedno s predvolilno aktivnostjo in ker bo ta proslava združena s proslavo 8. marca, mednarodnega Dneva žena.
Na predvečer praznika bo v kino-dvorani slavnostna akademija. Pri programu bo sodelovala godba na pihala JLA iz Postojne in prvakinja ljubljanske Opere Vilma Bukovčeva. Drugi dan. 8. marca, bo v domu JLA v Pivki družabni večer. Igrala bo jazz-godba reške garnizije.
Za proslavo se ne zanimajo samo žene, ampak vsi Pivčarii.
V. J.
je
Tovariš Viktor Grča se je ro dil leta 1923 v Ribnici na Do lenjskem. Meščansko šolo obiskoval v domačem kraju, nato pa se je izučil za avto-mehanika. Kot aktivist NOB je delal do leta 1943, ko so ga Italijani zaprli, in v jeseni istega leta je po razpadu Italije odšel v partizane. Naslednje leto so ga ranjenega ujeli in ga odpeljali v taborišče v Buchenwald, kjer je dočakal osvoboditev.
V SKOJ je bil sprejet leta 1942 in je bil po osvoboditvi nekaj časa sekretar SKO.T sektorja v Ribnici. Leta 194G je postal član partije. Ko je leta 1949 dokončal oficirsko šolo, ie bil izvoljen za sekretarja okrajnega komiteja LMS Grosuplje in to funkcijo opravljal do leta 1951, Tega leta se je zaposlil v Litostroju kot šef promet nega oddelka in je bil tudi član tovarniškega komiteja ter sekretar mladinske organizacije. Leta 1955 je nastopil mesto vodje servisne službe za FLRJ v Tovarni motornih vozil TOMOS v Kopru. Tovariš Grča je sekretar osnovne ganizacije ZKS TOMOS. okrajnega komiteja ZKS, občinskega LO, in član okrajnega sveta za splošno upravo in notranje zadeve.
jemo s sanitarijami in težimo za tem da bi bila v vsako hišo napeljana voda. Precejšnje izdatke smo imeli tudi s postavitvijo strelovodov, ki so v Miljskih hribih marsikje nujno potrebni.
Razen tega je TOMOS tudi v Piranu adaptiral 21 družinskih stanovanj v Portorožu samski dom s 23 ležišči in v Bertoklh samski dom s 37 ležišči. Ob vsem tem poseduje tovarna tudi v Kopru 9 stanovanj in l garsonjero, v Semedeli pa 40 družinskih stanovanj in 12 garsonjer.
Kaj nameravate graditi v bližnji bodočnosti?
Potreba po novih stanovanjih je še vedno občutna. Zato bomo morali s pomočjo lastnih prostih viškov in s krediti v kratkem razširiti naš stanovanjski sklad še za li blokov v Semedeli in za 90 garsonjer ter nekaj družinskih stanovanj na Belvederu v Kopru. Poudariti moram, da vsa ta adaptacijska dela opravlja naša lastna režijska gradbeno-mizarska skupina. Le-ta bo imela še dovolj dela, saj po našem trenutnem programu potrebujemo še okrog 300 stanovanj.
Kolikšna sredstva je podjetje vložilo za stanovanjsko izgradnjo liiš, namenjenih članom svojega kolektiva?
Doslej smo porabili 219 milijonov dinarjev, od tega 13 in pol milijona za opremo samskih domov. V glavnem predstavljajo ta sredstva uspeh našega dela, saj so bili to prosti viški naše proizvodnje, le v majhni meri so v tej vsoti udeleženi razni krediti. Sedanja vrednost obnovljenih stanovanjskih objektov je znatno višja. Vse to kaže, da je tovarna TOMOS storila, kar je mogla za dvig življenjske ravni svojih delavcev.
Kako ste se lotili reševanja prehrane delavcev in nameščencev in kakšni so načrti za izboljšanje življenjskih in družabnih pogojev?
Tudi prehrana delovnega človeka je važen činitelj pri povečanju storilnosti, česar se vodstvo tovarne dobro zaveda. Zato smo v Kopru in v Hr-vatinih uredili menzo. Ker pa predvidevamo, da se bo ob koncu letošnjega leta, če bodo 1. julija dani pogoji za poskusno proizvodnjo, dvignilo število zaposlenih za nadaljnjih 400 do 500 delavcev in bo naš kolektiv štel približno 1200 ljudi, bo potreba, da bomo tudi v sami tovarni odprli menzo, v Bertokih po prostore za kulturno in športno izživljanje. V Bertokih nameravamo namreč urediti prostor za čitalnico, klubske prostore ter razna športna igrišča. Seveda bomo vse to zgradili s prostovoljnim delom.
Tudi skrb za zdravje naših delavcev nam je blizu. Zato bomo v kratkem uredili splošno in zobno ambulanto, nabavili bomo rentgen, z lastnim rešilnim avtom pa bomo razbremenili reševalno postajo v Kopru.
Imamo pa seveda tudi nekaj težav. Čeprav i-azpolagamo s 4 avtobusi in nam podjetje SLAVNIK rado pomaga pri prevažanju naših nameščencev na delo in z dela, se vendar kaže vse bolj nujna potreba po povečanju lastnega voznega parka. Pričakujemo tudi, da bodo pristojni oblastni in trgovinski organi uredili zadostno pre-skrbovanje naših delavcev in uslužbencev z živilskimi potrebščinami, saj je njihova oskrba v Miljskih hribih za sedaj še dokaj pomanjkljiva,
Smlljan Volčič
. .•', ... "*


or-član član
i-


m i

i
: j
KULTURA PKOSVETA ° KULTURA PROSVETÄ ° KULTURA PROSVETA ® KULTURA PK©3V£TA ®
KULTURA
POMENIMO SE PRED VOLITVAMI TUDI O TEM
PREMIERA RADIJSKE SLUŠNE IGRE
Govoriti o važnosti in pomenu šole, o mestu šole v našem družbenem življenju bi moralo biti danes docela odveč. Našim ljudem postaja vedno bolj jasno, da je šola tako tesno povezana s slehernim kulturnim, gospodarskim in tehničnim napredkom, da teh dveh pojmov, šola in napredek, sploh ne ločimo več.
Danes, ko se nam zdi tako samo ob sebi umevno, da je skoraj v vsaki vasici šola, da je v vsakem večjem naselju osemletka, gimnazija ali strokovna šola, ki je na široko odprta vsakemu mlademu državljanu, prav radi pozabljamo, s kako velikim napo-rom in s kako velikimi žrtvami smo začeli graditi in še gradimo tisto, kar imenujemo naše šolstvo. Da bi vsaj nekoliko osvetlili razmere, v katerih smo se znašli tik po osvoboditvi, naj na kratko obnovimo spomine na usodo slovenskega šolstva pod Italijo.
Tile pred prvo svetovno vojno, torej še za časa Avstrije, je bilo v sedanjih mejah koprskega okraja okrog 12» slovenskih osnovnih šol, 120 šol v polnem razvoju in z velikim številom učencev.
Leta 1915 je stopila Italija v vojno, leta 1918 so prišli v naše kraje italijanski okupatorji. Zgodovina slovenskega šolstva pod Italijo je prav kratka in splošno znana: leta 1926 ni bilo na vsem našem ozemlju nobene slovenske šole več. Kako se je v tistih težkih letih godilo slovenskemu človeku, slovenski besedi in knjigi, slovenskemu učencu in učitelju, — o tem so napisane knjige in bodo še napisane. Na tem mestu bi hoteli ugotoviti le eno: napačno je misliti, da so začeli zapirati slovenske šole in preganjati slovensko učiteljstvo šele fašisti; to se je godilo že mnogo prej, že leta 1918, takoj po prihodu Italijanov in še pred aneksijo naših krajev. Tako imenovana Gentilijeva »reforma« je ta proces samo pospešila in dokončala.
Potem, ko so zatrli slovensko šolo, so začeli Italijani v naših krajih uvajati svoj šolski sistem in izgrajevati svojo šolsko mrežo.
Poglavitna naloga italijanske šole med Slovenci je bila ta, da čimprej in čim temeljiteje raznarodi in po-italijanči slovenskse otroke. Hkrati pa so imeli Italijani tudi interes, da bi se mladi Slovenci naučili v nizkoor-ganiziranih šolah zgolj zasilne pismenosti, kajti Slovencem je bil odmerjen v družbi najnižji položaj, položaj nekvalificiranega delavca. Temu namenu je bil prilagojen ves vzgojni sistem, prilagojena pa mu je bila tudi šolska mreža. Za to dobo je značilno veliko število drobnih, nizko-organiziranih, eno- ali dvooddelčnih šol, ker .je pač hotela imeti italijanska oblast v vsaki vasi svojega učitelja — raznarodovalca. ki je bil seveda obenem tudi njen politični pri-ganjač.
Posledica tega petindvajset let trajajočega raznarodovalnega dela, združenega z brutalnim političnim in ekonomskim pritiskom, so bile za nas Slovence zelo hude; pri tem pa ne mislimo samo na narodno odpadni-štvo, ki se je javljalo ponekod v večji, drugod zopet v manjši meri. temveč tudi na splošni padec kulturne ravni — kar se je posebno očitovalo v velikem številu analfabctov prva leta po osvoboditvi.
Vojna, ki je divjala preko naših krajev, pa nam jc pustila še druge posledice. Do temelja je bilo porušenih S, težko poškodovanih pa pet šolskih zgradb. Začeti je bilo treba popolnoma znova.
Takoj po osvoboditvi leta 1945 je začela ljudska oblast oživljati stare in ustanavljati nove šole. Razumljivo je, da je prišla pri tem krajevna tradicija do polne veljave in da so čestokrat prevladali navidezni lokalni interesi nad treznimi ter splošnimi koristmi.
Obnova porušenih in poškodovanih zgradb nikakor ni zadostovala za naraščajoče šolske potrebe in je bilo treba zato že od vsega začetka misliti na povečanje že obstoječih poslopij in na adaptacijo razpoložljivih, vsaj deloma ustreznih tujih stavb, predvsem pa je bilo treba misliti na gradnjo novih šol. Po vojni je bilo zgrajenih 15 novih šol (pri čemer ni všteta šola v Tatrah, ki se nahaja v preadaptiranem zadružnem domu) in en dijaški dom. Nekateri objekti še niso popolnoma dovršeni (Gračišče, Dijaški dom Postojna), drugi zopet — ki so bili grajeni tako, da dopuščajo možnost etapne izgradnje — niso do kraja dograjeni (Dekani).
Od leta 1915 pa do konca šolskega leta 1958-57 je bilo v sami šolski mreži, v tipu šol, kakor tudi v njihovi notranji organizaciji mnogo sprememb, saj je šol-
ska oblast težila k temu, da ustvari tako šolsko mrežo in take tipe šol, ki bi najbolje ustrezale ljudskim potrebam.
Ob koncu šolskega leta 1956-57 so bile v našem okraju naslednje šole, šolske in predšolske ustanove: osnovnih šol in osemletk 126, nižjih gimnazij 7, višjih gimnazij in učiteljišče 4, nižjih strokovnih in vajenskih šol 9, srednjih strokovnih šol 2, posebnih šol 2, otroških vrtcev 2:3, dijaških domov in internatov 9, italijanskih osnovnih šol in osemletk 9 in italijanskih gimnazij 2.
Vseh šol in šolskih ustanov je bilo v okraju 193 s 14.389 učenci.
Kljub vsemu, kar smo navedli, pa ne moremo mimo nekaterih slabih strani našega šolskega sistema. Te slabe strani so:
1.	Veliko število osnovnih šol, med katerimi so nekatere prav majhne, saj ima na primer 61 osnovnih šol manj kot 50 učencev.
2.	Iz tega izhajajoča nizka organizacijska stopnja naših šol, saj imamo na našem področju 92 ali 73 odstotkov takih šol, kjer poučujeta samo eden ali dva učitelja. O tem, da mora pouk na takih šolah nujno zaostajati za poukom na više organiziranih šolah, in sicer tako po količini kakor tudi po kakovosti znanja, ni treba posebej govoriti.
3.	Razcepljenost naše obvezne šole na dva popolnoma ločena tipa, brez kontinuitete in brez vsakršne notranje povezave: na štirirazredno osnovno šolo z razrednim in na štirirazredno nižjo gimnazijo s predmetnim poukom, pri čemer pa je slednja bolj primerna za to, da pripravlja svoje učence za nadaljnje šolanje na višjih gimnazijah in srednjih strokovnih šolah, kakor da bi nudila svojim absolventom zaokroženo in za življenje potrebno znanje.
4.	Dejstvo, da dovrši vseh osem razredov obvezne šole komaj ena petina vseh šoloobveznih otrok.
Vsi ti in še nekaj drugih razlogov je narekovalo, da so pristopile tudi naše šolske oblasti k nekaterim važnim in daljnosežnim ukrepom, ki bodo pomenili, ko bodo do kraja izvedeni, zares prelomnico v našem šolstvu.
Najvažnejši ukrepi so bili naslednji:
1.	V krajih, kjer obstoji poleg osnovne šole tudi nižja gimnazija, se združita obe šoli v osemletko, ki bo postopoma začela uvajati nov učni program.
2.	Osemletke bodo ustanovljene samo v tistih krajih, ki bodo ime-
li za to potrebne pogoje; primeren šolski prostor in zadostno število šolarjev.
3.	Nekatere enooddelčne in dvo-oddelčne šole se ukinejo, učenci teh sol pa preusmerijo v sosednje više organizirane šole, toda samo v primeru, če zaradi tega niso primorani hoditi v šolo dalje kot 3—4 km. Ta razdalja sme biti večja samo tedaj, če jim je zagotovljen prevoz do šole ter nazaj.
4.	Nekatere šole, ki nimajo izgledov, da bi same vzrastle v popolne osemletke, bodo pošiljale svoje učence v nadaljnje šolanje na bližnjo popolno osemletko.
5.	Nekaterih šol ne bo zaradi prevelike razdalje mogoče povezati z osrednjimi osemletkami. Imele bodo sicer vseh osem razredov, toda združenih v majhnem številu oddelkov. Njihovo začasno ime pa je: nepopolno razvita osemletka.	L. J.
/i
grpfjfI;i®
-rT^r; =r. ?	iti-i-	»3 -
I jjj Iii ..žJiJJ - ----- "
t -T^.pCT^ I: _ - > '
Od Pirandella dalje srečujemo v italijanski dramski literaturi znova in znova vprašanje »Kaj jc resnica?«, ki ga obdelujejo razni avtorji v najrazličnejših oblikah. To vprašanje se vleče kot rdeča nit skozi dela mlajše generacije italijanskih dramatikov. Najdemo ga kot centralno temo pri Massimu Bontempelliju, pri Ugu Bet-tiju in v zadnjem času tudi pri Diegu Fabbriju — tu v svetovnonazorski, tam v politični, drugod pa v religiozni varianti. V to vrsto del, ki jim jc botroval Pirandello, sodi tudi drama italijanskega dramatika Paola Levija »Legittima difesa« (Zakonita samoobramba), ki smo ji pri nas dali naslov »Po čem je resnica«.
Najprej nekaj podatkov o avtorju: Rodil se je 20. junija 1919 v Genovi; sedaj živi v Rimu. Svoje pisateljsko delo je začel leta 1948 z zelo uspešno radijsko igro »Temna stran lune«. Kot dramatik je debitiral leta 1951 z. igro »Ana in telefon«. Sledila je drama »Zakonita samoobramba«, ki je bila nagrajena kot drugo najboljše dramsko delo Italije v letu 1952. Ta drama je imela zelo lepe uspehe tudi v Španiji, Franciji in Nemčiji. V Jugoslaviji jo bo prvi izvajal Radio Ljubljana. Levi jc napisal še tri drame: »Kakor za šalo«, »Sovražniki« in »Kazenska zadeva Pinedus«. Zlasti zadnja je s svojo družbenokritično ostjo vzbudila mnogo pozornosti.
V. ' 'i--' - "-> rrr.i . ,•>,/-
g? W
j,. ;■
C:.- . . v
"gWSfffe- . -
©iiifi-grer -Sffssmss-•Efss'ffsygg' .^ss-srsr "
MWßi'ssr .

Po osvoboditvi je zraslo v Kopru na Belvederu moderno poslopje osnovne šole, to se pravi prvi trakt predvidenega projekta. Zaradi večjega števila učencev (v isti stavbi je tudi učiteljišče) so postali prostori pretesni in prva pomoč je bila — nadzidava enega nadstropja. Dela so bila končana letos in v drugem polletju se je začel pouk
že v novih učilnicah
IZ NASE KULTURNOPROSVETNE DEJAVNOSTI
»Hmeljska princesa« v ilirski Bistrici
Ta teden je DPD Svoboda iz Postojne uprizorila v Ilirski Bistrici Gobčevo opereto v treh dejanjih »Hmeljska princesa«. Postojnski gostje (pri predstavi jih sodeluje kar 70), so dali dve predstavi: popoldne za dijake in zvečer za ostale. Vsi, ki so prisostvovali predstavi, so se o nastopu izražali z navdušenjem, posebno priznanje pa je žela tovariša Danica Kašca v vlogi Darinke, kakor tudi komične vloge hmeljskih prekupčevalcev. Bistričani so zelo hvaležni za obisk in ta predstava jim bo obenem spodbuda za nadaljnje delo.
Veseli večer v Jelšanah
So DPD Svobode in prosvetna društva, ki se v polni meri zavedajo svojih nalog, in med te brez dvoma sodi tudi prosvetno društvo Sloga iz Jelšan.' Zato velja o delu tega društva zapisati nekaj besed.
V nedeljo, 16. t. m,, sem obiskal Jelšane. Člane prosvetnega društva Sloga sem zalotil pri zadnjih pripravah za pestro kultu r-no-prosvetno prireditev, medtem ko so se v okusno okrašeni dvorani zbirali Jelšanci, vsi nestrpni, kaj jim bodo pokazali neutrudni domači prosvetarji. Nisem jih hotel motiti pred predstavo, zato sem se pomešal med gledalce in 7, zanimanjem sledil njihovemu bogatemu sporedu zborovskih pesmi, koncertu tamburaškega zbora, narodnim plesom v izvedbi folklorne skupine in dobro naštudiranemu programu dramske skupine. Lahko mirno zapi-
šem: nastop mladih Jelšancev je marsikoga presenetil. Zato sem po predstavi poiskal predsednika društva Jožeta Hrabra in ga zaprosil, naj mi kaj pove o delu društva in še to in ono. Rad se je odzval moji radovednosti ter mi med drugim dejal:
»Razumljivo je, da so težave s pripravami in izvedbo takšnih prireditev. Te težave so pač objektivnega, često pa tudi subjektivnega značaja. Med nami je še vse premalo razvita poglobljena težnja po načrtnem kulturno-prosvetnem delu, kaže pa, da smo led že prebili in s smotrnim delom bomo lahko, v prihodnje še bolj pritegnili predvsem mladino v kulturno-umetniško dejavnost. Prepričan sem, da bodo vzgledu Duilija Boštjančiča, ki se z vso požrtvovalnostjo udejstvuje v našem društvu, v kratkem sledili tudi tisti, ki za sedaj vidijo vse razvedrilo le v plesu in drugih vaških zabavah,«
Ko sem ga povprašal, kaj ima društvo v bližnjem načrtu, mi je odgovoril:
»S pravkar naštudiranim programom, ki je kakor kaže v Jelšanah žel zadovoljiv uspeh, bomo nastopili v vseh okoliških vaseh, pa tudi v Ilirski Bistrici. Zelo radi gostujemo tudi v vaseh okrog Reke. Težave imamo le s prevozom, upam pa, da jih bomo z našo dobro voljo znali premostiti. Sedaj pripravljamo uprizoritev komedije »Trije vaški svetniki«. Mimogrede rečeno — ne bo dolgo in marsikoga bomo presenetili. ker se vestno pripravljamo na premiero.«
Ob zaključku razgovora se mi je tovariš predsednik potožil, da
ima društvo' dokaj tc-žav, ker doslej še niso naleteli na razumevanje pristojnih organov, niti ne na razumevanje kmetijske zadruge, da bi popravila dvorano in oder. Njihovo edino upanje je za sedaj odobritev društvenega proračuna, ki bi jim omogočil intenzivnejšo kulturno-prosvetno delo.	DH
Novo društvo »Podgora« v Bukovju
Pretekli teden, 16. t. m. je bil v Bukovju pri Postojni ustanovni občni zbor novega . prosvetnega društva »Podgora«. Med 65 člani je bilo precej mladine. Razen običajnega sprejema pravil za registracijo društva so se udeleženci občnega zbora pogovorili tudi o popravilu prosvetnega doma in o knjižnici, ki jo bodo priključili društvu. Za knjižničarja so izvolili Janeza Marinška. Napotila za bodoče delo jim je dal član občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev v Postojni Slavko Črnelič. V upravni odbor društva so izvolili Marijana Ka-listra (predsednik), Valerijo Bizjak (podpredsednik), Jelko Mil-harčič (tajnik), Emo Baje (blagajnik), Faniko Požar. Antona Poljšaka, Meri Turk, Vero Mrhar, Ivana Turka, v nadzorni odbor pa Cveto Gantar, Ludvika Černi-goja in Franjo Premru.
LENINGRAJSKI BALET JC OBISKAL JUGOSLAVIJO
Te dni je prišel na gostovanje v Jugoslavijo lenigrajski balet »Kirov«, Sovjetski baletni umetniki so se predstavili v Beogradu, obiskati- pa bodo tudi Zagreb, Skoplje, Sarajevo. Novi Sad in predvidoma tucli Ljubljano. Baletni ansambel šteje 120 umetnikov. na turneji po Jugoslaviji pa bodo izvajali »Labodje jezero« P.
I. Cajkovskega, »Kameniti cvet,. Sergeja Prokofjeva izbrane odlomke iz baletov »Olzela*. :>Sura-la«, »Popelka«, -Taras Buljba«, »Gajana« itd.
Levi je v drami »Legittima dilesa« obdelal vprašanje resnice s psihološke plati. Prikazuje nam človekovo nujno potrebno po gotovosti in dokazuje, da mu je nemogoče živeti v stalnem dvomu v moralne osnove svoje eksistence.
Na začetku njegove igre se srečata ponoči v osamljeni ulici dva človeka: inženir Matteo in član tihotapske družbe Pietro. Njun razgovor je pravzaprav vsa igra. Matteo je namenjen h Grazii, ženi vodje tihotapske družbe Rocca; ta mu je bila obljubila, da z njim pobegne. Pietro ga svari, naj ne gre h Grazii, ker bi to pomenilo Matteov konec, marveč naj se vrne v mesto. Matteo je postavljen v prastaro mitično situacijo v moderni preobleki: postavljen je v Herkulov položaj, torej v položaj človeka, ki stoji na razpotji', in ki se zaveda, da je od njegove odločitve, ali krene na levo ali na desno, odvisna njegova bodoča usoda, življenje ali smrt, sreča ali pogin. Z mojstrskim sistemom retrospektiv, torej prizorov iz preteklosti, in imaginarnih prizorov iz bodočnosti prikaže avtor, kaj čaka Mattca v prvem ali drugem primeru: na eni strani nevarnost najbolj podle izdaje in katastrofe, na drugi strani pa vabljiva slika srečnega življenja z ljubljeno ženo v solidni meščanski spodobnosti — vendar za ceno večne negotovosti, ali ni ta sreča zgrajena na laži. V Kij tragični dilemi se mora Matteo sam odločiti.
To spretno zgrajeno in napeto dramo, ki ima mestoma skoraj značaj kriminalke, bodo izvajali člani Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta. Zasedba vlog je naslednja: Gra-zia — Štefka Drolčeva, Matteo — J o š k o L u k e š , Pietro — Stane Starešinič, Roceo — Miha Balo h. Delo je zrežiral Ac-ton Marti iz Kopra. Premiera bo t Radiu Ljubljana v torek, 4. maroa, ob 20.30.
UMRL JE PETER BEZRUC
Na Češkem je umrl 17. t. m. v bolnišnici v Olomucu češki ljudski umetnik, eden največjih pesnikov našega časa Peter Bezruč, ki ga imenujejo tudi barda šlezkega ljudstva. Peter Bezruč, s pravim imenom Vladimir Vašek, se je rodil pred dobrimi 90 leti (15. septembra 1867) v glavnem mestu Slezke, v Opavi. V češki literaturi se je pojavil v začetku tega stoletja m takoj s svojim odločnim in samoniklim pesniškim nastopom. polnim upora proti nasUju in izkoriščanju, opozoril svet, da je dobil novega in velikega pesnika. Drobna knjižica njegovih pesmi s preprostim naslovom »Slezke pesmi« je izhajala znova in znova, pesnik jo je le dopolnjeval vedno z novimi pesmimi. V slovenščini smo dobili prevod »Slezkih pesmi« po zaslugi Frana Albrehta takoj po prvi svetovni vojni.
JOŽE PAHOR — SEDEMDESETLETNIK
20, t. m. je praznoval kraški publicist in pisatelj Jože Pahor 70-letnico svojega rojstva v Sežani. Njegovo pisateljsko delo obsega romane, drame, pa tudi številne članke po najrazličnejših listih. Po poklicu je Pahor učitelj in je do leta 1923 služboval v Sežani. Svojega dela pa ni posvetil samo literaturi, ampak se udejstvuje tudi na raznih področjih .javnega življenja. Njegova najbolj znana dela so: »Mcdvladje«, »Matija Gor-jan«. »Otrok črnega rodu«, Pot desetega brata«, »Serenissima«, »Viničarji«, »Cas je dozorel«. »Hodil po zemlji sem naši«, »Tako je bilo* trpljenje«.
UMRL JE SLIKAR
LOJZE ŠPACAPAN
V Torinu je 19. t. m. v starosti 68 let umrl slikar Lojze Spacapan. doma iz Gradiške na Primorskem. Slikarstvo je študiral v največjih tedanjih likovnih centrih Evrope, v likovnem svetu pa je vzbudil nozornost s svojo originalnostjo in močno umetniško individualnostjo. V prvih letih svojega javnega življenja se je močno udej-stvoval v domačih krajih, v Idriji in Gorici, ilustriral skoraj vse pomembnejše tedanje slovenske publikacije, ki so takrat izhajale na Primorskem, pred 30 leti pa se jc za stalno naselil v italijanskem Torinu, kjer je umrl kot italijanski slikar evropskega slovesa.
SLOVAR MAKEDONSKEGA JEZIKA
Znanstveni zavod za makedonski jezik pri univerzi v Skopju pripravlja za tisk prvi del makedonskega slovarja, ki bo obsegal 25.000 besed. To bo prvi slovar makedonskega jezika v obliki makedonsko-.srbskega besednjaka.. Ta slovar bo tudi uzakonil jezikovno bogastvo mladega makedonskega jezika in njegove slovnične oblike. Za slovar vlada veliko zanimanje zlasti v slavističnih krogih.
LJUDSKA KNJIŽNICA KOPER je odprta za stranke vsak dan razen sobote od 33.—17., efe sobotah ocl 9.—11. Hre
novo NA KNJIŽNI polici * NOVO NA KNJIŽNI POLICI tV NOVO NA KNJIŽNI pölich
3E2E3
Stavk® (fbum:
Ne vem, kako me ,ie zanesla noga oli tej pozni in sneženi url na ulico.
Dobro mi de (o večno paclanjc z neba in utripanje svetilk skozi za-stor.
In čemu tavam po parku? Kaj mi grobovi? Pst! Srce ima svoj vernih duš dan, (lan spominov. Ne smem ga motiti v molitvi.
Tako zapuščen sem zadnje čase. Popolnoma sam. Hudo je, če človek nima nikogar, da bi se smejal in jokal z njim. Planeti krožimo drug krog drugega, privlačujemo se in odbijamo. če se pa poruši zvezda, tedaj, tedaj odleti planet osamljen v brez-dajnost m pada, pada — — —
Takrat tava človek po snežnem, mrtvem parku ter pusti, da se zgrinja nanj sneg in spomini, ko je še krožil med sonci.
Največje čudo je to s spomini. Greš po poti, iz gotove rože ob cesti se utrga cvetni prah in pripolzi v dušo. Z njim se vlije tudi tisto soncc, ki je sijalo takrat in tisti ljudje, ki si lovil njih dilic, ko je bil duh tiste reže krog tebe.
In tisti hip je vsak človek umetnik, ko se razlije pred njim detinslvo in velika čuda, ki so jih ustvarjale oči otroka. Oči otroka so oči umetnika in njihovo delo je stvarjenje.
Ko je ležala moja mati na mrtvaškem odru in so se tuji ljudje šepetajo prestopali po hiši, sem bil še majhen in nisem vedel, kaj se je zgodilo. Bil je sončen dan in na travniku sem natrgal polne roke zrelih regratovih lučk. Pa se mi je potožilo po mamici, da bi ji pokazal lučke. Prismejal sem se v mrtvaško sobo in stekel k nji. Nič se ni zmenila zame in sem mislil, da-je jezna. Pa so rekli tisti ljudje, ki so se tiho prestopali, da je mrtva. Čudna beseda je padla v me in je nisem razumel. Privil sem se k nji in ji kazal lučke. Odpihnil sem jim glavice in kosmičasti plodovi so se razleteli po črnem odru. In sem mislil: kaj je to smrt? Poglejte plod rože, kamor pade. zraste nova. Kaj je smrt?
Velik umetnik sem bil takrat, ko še nisem verjel v smrt.
Skozi sneg pribeže koraki. Mož in žena. Smejeta se. Ah, kako lažeta! Ljubiti more samo človek, ki ima še tiste oči. Zgodi se, da se zagleda dekle v postopača, ko se ji ponuja gospod. Pa se čudijo! Ženska ohrani pač dalj časa detinslvo v sebi in čiste oči. Mladenič pa jih umaže. Poglejte dečka, ki dobi uro v roke. Ena, dve in narazen je do zadnjega kolesa. Kako bi mu bilo potem še do ure, ko ve, da v nji ni skrivnosti, ampak kolesa.
Jaz sem tudi prehitro razdrl igračo, zato tavam danes po pokopališču rož. In sneg so zmrzle solze.
Ženska pribeži mimo. Bogve. kakšno sonce obkroža njen planet!
Kot bi slišala mojo misel, je obstala in se obrnila:
—	Gospod, ali grem prav v L-sko ulico? Zdi se mi, da sem — Milan, ti? Gospod Milan, vi? Kdo bi mislil, da se najdeva takole?
—	Danica, pozdravljena! Dovoli, da . te spremim. Kako prideš ti v to veliko, zbegano mesto? Čudno je to, po toliko letili takole drug ob drugem. Šest, osem, da osem let. Mislil bi, da sediš kje lam doma za toplo pečjo, v naročju dve punčki, ki z ročicami gladijo očka po obritem licu.
—	Saj ne veš, če nisem gospa? Mogoče imam še več otrok, kot si cenil? — je nerodno afektirala.
Potem sva molčala, dolgo molčala. Nekaj nerodnega je leglo med naju.
Besedil sem dalje:
—	Imaš službo? Glej, ravno od tebe ne bi pričakoval, da boš šla tako daleč od tiste peči, vse tople.
—	Moj bog, saj veš, kako pride! Ali se ti mar še vedno greješ?
—	Ne vem.
—Hm, smešno, da se moški tako težko odtrgajo od otroške dobe.
vsi^v
II .....
- .

SODOBNA POTA, ŠTEV. 2
Iz vsebine:
Vinko Trinkaus: Pogovori (Karel Pahor), Milan Merčun: Obisk na Šlonsku, Peter Levcc: Pogovori o obilni letini partizanske proze, Gri-gor Vitez: Pesmi, B. S.: Skrb za kader: šolanje novih in izpopolnjevanje starih, Avgust Vižintin: Ljudsko knjižničarstvo in njegov razvoj, Dušan Moravec: Nekaj o Remčevih dramah in o »Magdi« posebej, Milan Malnar: Neprijetno doživetje, Iko Ot.rin: Smem prositi, Svatopluk Cech: Govoreči krap, J. Stanek; Dudincev — Človek ne živi samo od kruha. Vitko Musek: V soboto zvečer; Likovni prispevek; Rlko Debenjak.
MLADA POTA, ŠTEV. 1—5
Iz vsebine:
Kari Gorčancc: Spomin na prvo obletnico II, Ivan Zorman: Pesmi, Ivan Zigart: Obvezana roka, Jože Olaj: Nocoj, Jože Felc; Sirota, Sergej Pirjevcc: Moj oče, Franc Trampuž: Petrova nedelja, Marjan Kuncj: Pesmi, Marjan Erbežnilc: Pesmi, Jolin Dos Passos: Telo nekega Amerikanca, D. Nehru: Indija in Grčija, Janez Dokler: Nove knjige (Človek ne živi samo od kruha, Meeesni nad dolino), Drago Druškovič: Pogled na severozahodno mejo, Lionello Venturi: Kako gledamo sliko, Oleg Mandič: Antropomorfne religije, Marjan Maher: Ob prvem srečanju s kitajskim filmom, Žarko Petau: Dvoje nenavadnih srečanj, Pogovori, Beležke. Likovni prispevki: Tranquillo Marangoni, Leopold Hočevar, C. Jerič, Irena Rahov-ski, Albin ltramberger, Boris Batista, Toulouse-Lautrec, Bouguerau, Ke-noir, Van Gogh.
Zopet sva molčala. Naenkrat sem dejal, ne vem, kako mi je prišlo na usta, Neka zlobnost me je prevzela in zavpil sem nanjo:
—	Zakaj lažeš? Ali te je sram tistega sonca?
Povesila je oči iti čenčala:
—	Kaj bi sedaj s soncem, mraz je. Kako naenkrat je začel letos sneg! Huda zima bo. In naš šef je skop, nič ne pusti kurili. Revicc prezebamo v bureauju —
Lažnivka! Od kdaj hodiš na cesto?
Ravno sva dospela do stanovanja in je pritisnila na zvonec.
—	Ti si drzneš? Gospod, vi ste nesramni, vi, vi---Naenkrat so se
ji udrle solze, težke, tople solze. Drobna, zmrzla ročica je pritrepetala do moje in lelo, vse trudno, je padlo na moje rame.
—	Milan, Milan, tistega sonca, odpusti, da sem ga zatajila. Ti dobri otrok mojih sanj, ne pahni mc od sebe. Drugi so naredili to iz mene. Drugi so pohodili otroško oblekco in vrgli umazano cunjo na ccslo.
Vratar je odprl. Proseče mc je pogledala, potem pa je pomežiknila portirju in ga pogladila po zaspanem licu. Ko nit; jc ugledal, je zarolinel:
—	Punca, tega ne trpim več, da bi jih vlačila k sebi! Naredil bom konce enkrat za vselej in naznanil policiji.
Stisnila mu jc v roko bankovec in me potegnila za seboj. Zaspani umazanec jc godrnjaje zaloputnil vrata.
Visoko sva stopala po stopnicah do podstrešja. Odprla je mansardo in me potisnila na zolo.
Nemo, brez besed jc zakurila železno pcčico in se vsedla na prucico k mojim nogam. Pobožno me je gledala in držala roko s trepetajočimi prsti, kol bi se bala, da ji uidem. In takrat sem šele vedel, kaj so napravili iz tega otroka.
—	Danica, zakaj neki se mora raztrgati tisti pajčolan?
—	Revež, ti tudi že vse veš?
—	Vse.
—	Oprosti, da sem te vlekla v to umazano sobo. Pusti, da se razlije po nji nekaj tistega sonca. Glej, že se mi zdi, da trepeta v vzduhu tisti prvi poljub, ki sva ga dihnila lam na oni travi.
—	Ženska, ne spominjaj me, če ne zbežim. Ali ne veš. kaj je smrt? Nekaj je hilo, ki ne bo nikdar več, nikdar. To je groza. Ne smelo bi izginiti za vedno, vsaj majhen up bi moral ostati, da se vrne še enkrat za malo, samo za malo.
Tedaj je planil ogenj v njo, razpa-ljena se je oklenila mojega vratu in mi šepetala z vročo sapo:
—	Mesec je žgal z neba z rdečimi žarki in trava je imela poročni dan. Strast, ki še ni poznala izhoda, je bičala telo, da sva ležala kot naga v luni. In si vztrepctal desetkrat, dvajsetkrat in se opogumil in padel zopet nazaj v travo. Tedaj sem se te

mtmmm^ mm/s
^(¡BS
oklenila in te poljubila. Ali veš, kaj jc bilo takrat? Zvezde so padle z neba, zemlja se je pogreznila in spla-mencla sva v fantastičen čar. In ko si odprl oči ter je blesknila luna skozi veke, si sc pognal kvišku in zbežal. Tekel si v noč, samo tvoje ihtenje sem slišala.
Mariborska založba Obzorja jc izdala roman angleškega pisatelja Richarda Gordona ZDRAVNIK V HISI v prevodu Jožeta Fistrovifa ¡n v opremi Uroša Vagaje ob uporabi ilustracij Fergusona Dewarja. Izvirnik tega romana je doživet v dveh treh letih skoraj trideset izdaj, L uspehom so ga priredili za film (gledali smo ga tudi pri nas), kar V3e priča o priljubljenosti v širokem krogu bralcev, Baje je delo našlo priznanje celo v očeh' strogih angleških kritikov, ki so bili soglasni, da <;e že dolgo niso tako od srca nasmejali zabavnim, pa tudi mučnim in nedolžno okroglim doživljajem brezskrbnih študentov v neki angleški bolnišnici,
Avtor »Zdravnika v hiši« pripoveduje svoje doživljaje v prvi osebi In priznali mu je treba, da s tenkočutnim posluhom za razlikovanje smešnega od tragičnega ln brez banalnih spodrsljajev ua spolzkih bolniških tleli. V tem okolju spoznamo zdravnike, bolniško osebje in seveda tudi študente, med katerimi je nevedni in boječi novinec, pa tudi večni študent, rahločutni nervozneš, nepriljubljeni gulež in lahkomiselni veseljak. Skratka, seznanimo se z vrsto že znanih, a vendar novih značajev, ici so bolj ali manj karikirani, vselej pa živi in dobrodušni.
Majhno sliko, kakšno je to okolje in kakšen je Gordonov način pisanja v tem romanu, nam bo pokazal odlomek, ki ga objavljamo.
—	Danica, ženska, nehaj, kaj hočeš od mene? — Prestrašen sem se umikal obrazu, ki je gorel v ine.
—	Poljub — jc zavpila — poljub, še enkrat tisti poljub hočem od tebe. Kadar se vrnem vsa umazana s ceste v to sobo, začujem ihtenje tiste noči. In me je strah. Zavijam si glavo v blazine, tvoj jok pa ne jenja. Milan. samo še en tisti poljub, potem me ne bo več strah.
Nagnila je pijane ustnice čez moje.
RICHARD GORDON
Prvi vtis pri praktičnem izpitu je bil, da se je zdravnikova operacijska soba spremenila v oddelek za množično proizvodnjo. Bolniki so bili razpršeni vse povprek po sobi na kavčih, posteljah, stolih na kolesih, moški pa ločeni od žensk z zavesami preko sredine sobe. Slekli so se bili in preiskovali so jih do najrazličnejših stopenj.
Napotili so me k prijaznemu, sodčku podobnemu izpraševalcu.
»Hej, mladenič,« je pričel prisrčno, »Od kod pa ste? S Svithi-na, a? Kdaj nameravate vi pobje spet osvojiti prvenstvo v rugby-ju? Pojdite in zabavajte se s tisto ljubko damo v kotu, jaz pa pridem čez dvajset minut.«
Bila je res čedna mlada dama. Rdečelaska s postavo, kakor jih najdete v Esquire.
naš ekspresionisiični dramatik in pripovednik
(S. Grum: Goga — proza in drame. Založba Obzorja. Uredila Herbert Grün in Milan Pritekelj. V Mariboru 1957
Literarna in splošno umetniška stru-ja ekspresionizem se je začela uveljavljati pri nas med prvo svetovno vojno in je trajala nekako do leta 1931), ko so močni pripovedniki, Kranjec, Ingolič, Voranc obrnili našo pripovedno umetnost v realizem. Seveda je zaslediti elemente ekspresionizma tudi že pred tem časom pri Ivanu Cankarju, v tej ali oni obliki pa se pojavlja še v današnji pripovedni, likovni in glasbeni umetnosti,
Slavko Grum (rojen 1901, umrl 1949) je prišel kot študent medicine na Dunaj in se je tam srečal s povojnim notranje razrvanim človekom in z literaturo, ki je bila posledica te raz-rvanosti. Bratstvo med narodi, enakost vseh ljudi, stvari, ki so ju propagirali humanistični pisatelji pred prvo svetovno vojno, ti dve stvari sta bili do kraja poteptani, vsi ideali o pravičnosti so se razblinili v strahotah burnega občečloveškega klanja. Te grozote so pustile zevajočo rano na vesti tedanjega evropskega inteli-genta, politika in umetnika.
Grum je gimnazijska leta preživel sicer v provincijskem Novem mestu, vendar grozote niso šle mimo njega, kajti občutek tega je lebdel v ozračju. Zato se je na Dunaju z vso vnemo oprijel modernega umetniškega gibanja ekspresionizma, ki ga je evropski človek moral zapisati na svoj prapor, če je hotel po takih razočaranjih in moralnih krizah samega sebe spet spraviti v red.
Umetnik ekspresionist se poglobi sam vase, razglablja v najskritejše kotičke svojega jaza in vsa njegova umetnost, naj bo pisana v tej ali oni obliki, je ena sama izpoved trpeče in neurejene ter razbičane notranjosti. je en sam pogovor s samim seboj.
Brez lega splošnega okvira, brez teh splošnih smernic si ne moremo misliti Slavka Gruma, Šele v teh splošnih tendencah tedanje umetnosti si je Grum, naš najboljši ekspresionisiični dramatik, izoblikoval svoj obraz, svojo umetniško podobo. Krilc osamljenosti, krik proti družbenim krivicam (Kosovel), krik za končnim ciljem in pravim smislom človekovega obstajanja — vse to je pri Gruntu odjeknilo
Posebno slišen je pri njem krik osamljenosti. V trenutkih samote in neusmiljenega razglabljanja po samem sebi se mu v fantaziji vrstijo grozotni dogodki, ki so odmev nje-
govih želja, strahu, hrepenenja in bojazni. Včasih se zdi, kot da so njegove črtice in novele izpoved že pol blaznega, a vendar izredno fino čutečega človeka.
Pri takem načinu ustvarjanja pisatelju ne gre za to, da bi povedal zanimivo in napeto zgodbo. Gre mu za drobne notranje premike, neopazne odtenke, komaj slutena dejstva iz, podzavesti, Vse to spravi Grum neprisiljeno v črtico ali novelo. Za ne-pozornega bralca- so te črtice druga drugi podobne, nadaljevanje in dopolnilo druga druge. To ravno zato, ker piscu ne gre za zgodbo, marveč za čim vernejše prikazovanje svoje notranjosti.. Med prozo skoraj ne najdemo objektivnega popisovanja, razen morda nekaj mest v delih iz ljubljanske dobe, ko je Grum kot zdravnik v umobolnici, opazoval in skušal umetniško upodobiti duševno neuravnovešene ljudi. Večinoma je pisana ta proza v načelih skrajnega indivi-dualizma in drobnega samoopazova-nja.
Podoben svet, če ne kar isti. se odraža v Grumovih dramah: Dogodek v mestu Gogi, Trudni zastori, Pier-rot in Pierrette, Upornik. Tu je pravzaprav pravi Grum, pisatelj, ki ga danes še nekako neuradno postavljamo na prvo mesto med ekspresio-nističnimi dramatiki. V teh dramah pa odmeva glasno drugi klic ekspre-sionislične umetnosti, krik za sončnim ciljem in pravim smislom človeškega obstajanja. V njih je slišati krik, ki hrepeni ven iz utesnjenosti, ven iz labirinta človeške notranjosti, ven iz vsega. V tem kriku se odraža krik stagnlranih malomestnlh utesnjenih razmer in težnja po harmoniji in uravnovešenosti. Zato njegove osebe težijo po tem, da bi se kaj zgodilo, kar bi jih notranje utrdilo, po tem, da bi v svoji umetnosti našli popolnost in zadoščenje.
Založba Obzorja je z izdajo Grumovih del obudila in postavila pred današnjega bralca osebnost iz včerajšnjega sveta, zanimivega in problemsko globokega ekspresionista. Cena knjige je baje res bajna (1U00 dinarjev — kljub gmotni podpori Ob LO Zagorje ob Savi in nekaterih podjetij na tem področju), toda upajmo, da to ne bo plašilo prizadevnega bralca, da ne bi z zanimanjem prebral, kaj so mislili Slovenci včerajšnje generacije.	Jože Hočevar
»Dobro jutro,« sem pozdravil s poklicnim nasmehom.
»Dobro jutro,« je jasno odzdravila.
»Upam, da nimate nič proti, če vas vprašam za ime,« sem uglajeno poizvedel.
»Nikakor ne. Molly Ditton. Sem samska, stara dvaindvajset let, po poklicu stenodaktilografi-nja, kar opravljam že štiri leta. Živim v Ilfordu in nisem bila še nikoli v inozemstvu.«
Srce mi je zaigralo: vedela je, kako to gre.
»Koliko časa pa že prihajate semle?« sem jo vprašal. »Kaže, da znate vse odgovore.«
Zasmejala se je.
»Oh, leta in leta. Stavim, da vem več o sebi kakor vi.«
To je bilo tisto! Zlato pravilo pri praktičnih izpitih je — vprašati bolnika. Toliko let so pri izpitih in tako pogosto slišijo, kako razpravljajo o njih s pripravniki, da imajo izraze v malem prstu. Vse, kar sem moral storiti, je bilo to, da sem pravilno igral karte. Pogovarjal sem se z njo o Ilfordu in o tem, kako čudovita prednost je, da živi tam; o stenografiji in strojepisju in o tem, kako učinkujeta na nohte; o njenih prijateljih in o tem, kako kaj kaže z možitvijo (tu sva se malo hehetala); o vremenu in o tem, kam hodi na. počitnice.
»Mimogrede,« sem skrbno zaigral slučajnost, »kaj pa vam manjka?«
»Oh, imam mitralno stenozo, ki jo je treba pripisovati revmatični mrzlici, vendar se mi zdravje boljša in imam ugodno prognozo. Tu je še zvok pri apexu, a predel okrog aorte je čist in v osnovi ni šumov. Mimogrede, ščitnica je rahlo povešena, ugaja jim, če to omenite. Ne fibriliram in trenutno me ne zdravijo.«
»Prav lepa hvala,« sem rekel,
Sodčku podobni mož se je razveselil, ko sem mu podal natančno bolničino diagnozo za svojo.
»Izredno, izredno!« je ves žarel, »Še ščitnico ste dognali... vesel sem, da imajo nekateri mladi ljudje oči na pravem mestu. Ze leta pripovedujem svojim študentom — opazujte, opazujte, opazujte. In vendar tega nikoli ne storijo. Dobro ste opravili, dobro. Zdaj pa vzemite samo še tale of-talmoskop in mi povejte, kaj lahko vidite v očesu te starice.«
Moje srce, ki je bilo poletelo kakor lastovica, je ostro strmoglavilo na zemljo. Izpraševalec mi je podal mali črni instrument z lečami, skozi katere pogledaš v oko. Cesto sem videl, kako ga v oddelkih uporabljajo, kazalo pa je, da nikoli nisem imel časa. da bi se bil naučil, kako se ga bom posluževal. Potrebna je bila ročnost, ki je nisem imel; in dovolj dobro sem vedel, da to zadostuje, da takoj zlelim. Predstavljal sem si, kako se bo izpraševalčevo sončno prijateljstvo spremenilo v viharno jezo; roka se mi jc tro-
Telo mi je odrevenelo, ves odpor je izginil in zaprl sem oči.
Ustnicc so se ulegle na moje, vse mrzle, in pobožno čakale, da sc zvezde utrnejo, zemlja, da se pogrezne. Potem so sc približale blazne, zagrizle so se kot divja zver in — se v grozi odtrgale.
—	Ni ga več. Ugasnil jc magični ogenj. — Globoko je sklonila glavo.
—	Umrl je.
—	Sedaj vem, kaj je smrt.
Q ®
sla, ko sem vzel instrument. Počasi sem ga namestil tesno med svojim očesom in očesom bolnico, i Vse, kar sem lahko videl, je bilo nekaj, kar je bilo podobno umazani posodi v akvariju, v kateri je velika, motna riba. Prišel je čas, ko je bilo treba hitro misliti. Medtem ko sem pozorno gledal skozi instrument, sem nenadoma osuplo zažvižgal.
»Tako je, ablatio retinae, posebno izrazit primer, kajne?« je ves blažen spregovoril izpraševalec, vzel oftalmoskop in me po-trepljal po ramenu. Videl sem že, kako sem izdelal in po hvaležnem nasmehu rdečelaski sem svečano odstopical po stopnicah. . V veži sem spet srečal Benski-na. Gledal je silno klavrno. »Kaj pa je?« sem ga vprašal v skrbeh.
Benskin je skimal z glavo in s pridušenim glasom povedal, kaj se je bilo primerilo. Medtem ko sem jaz raziskoval zdravniške primere, so. njega, povprašali v praktičnem babištvu. Enega izmed poskusov za bodoče porodničarje je predstavljal iz papirne mase napravljen model spodnje-
ga ženskega telesa v naravni velikosti, v katerega so potisnili skozi vratca na zaklopko s slamo natlačenega otroka. Pripravnika so potem oskrbeli s parom porodniški škarij in zahtevali, da reši otroka »per viam naturalem«. To so hoteli od Benskina. Dostojanstveno je pričel z obema škarnicama za glavo, pazeč, da je prvo uporabil pravilno. Zaprl je ročaja, prijel, kakor je priporočeno in krepko potegnil. Nič se ni zgodilo. Potegnil je močneje, toda slamnati plod se ni maral roditi. Na čelu se mu je nabiral pot, usta pa so se mu osušila; videl je, kako možnost, da bi izdelal ugaša kakor prižgana vžigalica. Obupano je nabreknil. Noge sc mu zdrsele po pološče-nem podu in preko glave mu jc zletela mati, otrok, škarje in vse.
Izpraševalec ga je za trenutek tiho gledal, kako leži. Potem jc pobral eno škarnico in mu jo podal,
»Zdaj pa udarite s tem še očeta,« je rekel kislo, »in ubili boste vso prokleto družino.«
N A Š RAZGOVOR O A K T U A L N I TE IVI I
Razvoj Industrijsko-kovinarske šole v Kopru
Za Vajenskim domom v Vergerijevi ulici, od. koder je lep pogled na porajajoče se pristanišče, rasle nova, velika stavba: poslopje bodoče Industrijsko-kovinarske šole v Kopru.
Znano je, da predstavlja vzgoja kadrov kovinarske stroke v našem okraju resen problem in da je potreba prav po tem kadru med največjimi. Zato ni čuda, da vzbuja novogradnja zanimanje in obenem up, da bodo imeli mladi ljudje odslej možnost boljše strokovne izobrazbe in kvalifikacije. Zdaj šola že. drugo leto gostuje v Vajenskem domu in mora zaradi omejenih prostorov odklanjati številne vpisnike, ki bi radi postali gojenci. To in tudi marsikaj drugega bo bolje, ko se bodo jeseni preselili v nove prostore in urejene delavnice.
Poiskati smo direktorja šole, profesorja Slavka Brataševca in. ga naprosili, da bi odgovoril na nekaj vprašanj. Morda bodo njegovi odgovori zanimali naše državljane prav zdaj, ko se v času pred volitvami oziramo na dosežene uspehe in jih primerjamo ž žalostnim stanjem, ki smo ga podedovali.
—	Tovrstna šola menda pri nas nima tradicije?
Znano jc, da pred priključitvijo teh krajev k matični državi nismo imeli industrijskih in vajenskih šol. Učenci v gospodarstvu niso bili dolžni obiskovati niti večernih tečajev. Posledice tega vidimo in občutimo Se danes. Kes pa je tudi. da v teh krajih nekoč ui bilo večjih industrijskih podjetij, če izvzamemo tovarne ribje industrije, kjer je bila zaposlena večinoma nekvalificirana ali polkvali-ficirana delovna sila. Razen tega so bile le še obrtniške delavnice, katerih lastniki so bili v glavnem Italijani.
—	Kako so reševali včasih vprašanje vajencev?
V	večjih središčih so bili vajenski tečaji, toda samo v italijanskem učnem jeziku. Domači obrtniki, navajeni na prejšnje stanje, tudi po osvoboditvi niso imeli razumevanja za izobraževanje učencev v gospodarstvu. Posledice tega vidimo in občutimo še danes. Naša ljudska oblast je omogočila šolanje vajencev italijanske narodnosti na Reki, maloštevilni učenci v gospodarstvu slovenske narodnosti pa so bili prepuščeni sami sebi vse do leta 1952, ko smo jih začeli vključevati v razne vajenske periodične šole v Sloveniji. Tako tudi mladino industrijsko-kovinarske stroke.
Vsa državna in privatna obrtna podjetja kovinske stroke so do zdaj vzgajala kvalificiran kader po vajenskem sistemu. V večjih podjetjih imajo posebne prostore, kjer imajo vajenci štiri dni v tednu praktični pouk, dva dni v tednu pa se vozijo k teoretičnemu pouku v vajensko šolo v Izolo.
—	In zdaj bomo imeli industrijsko kovinarsko šolo. Ali je zdaj potreba po teh strokovnjakih znatno večja kot prej?
Seveda zdaj to ne zadostuje več. Dobili smo nova industrijska podjetja (Tomos, Mehanotclinika, Ladjedelnice in drugo), ki morajo zaposliti strokovno šolan kader. Zato je OLO Koper leta 195G ustanovil industrijsko-ko vinarsko šolo v Kopru, ki naj bi krila vsaj najnujnejše potrebe podjetij.
—	Pogoji za sprejem vaših gojencev? Kako dolgo traja šolanje in kakšno strokovno usposobljenost imajo absolventi?
V	šolo se lahko vpiše vsak, ki je uspešno končal najmanj tri razrede gimnazije (kar je odvisno od poklica, ki se ga uči) in ni starejši od 17 let. Šolanje traja tri leta. Pouk je teoretičen in praktičen, t'e učenec z uspehom konča tretji razred, ima pravico opravljati zaključni izpit pred pristojno komisijo. Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu postane absolvent kvalificirani delavec svojega poklica.
—	Kako boste strokovno pripravljali svoje gojence, to se pravi, zanima nas učni načrt, oprema šole in poklici, ki jih bodo dosegli gojenci po končani šoli?
Sedanji učni načrt za industrijske šole obsega splošno izobraževanje, strokovne predmete in praktično delo v delavnicah. Splošno izobraževalni predmeti, to je slovenski jezik, gospodarski zemljepis, zakonodaja in gospodarska ureditev FLRJ naj dajo absolventu primerno splošno izobrazbo. Glavni poudarek pa je na strokovnih predmetih in v praktičnem delu v šolskih delavnicah, kar je povezano tudi s počitniško prakso v podjetjih. Strokovni pouk mora namreč dati absolventu IKS toliko strokovnega znanja, da bo sposoben v terc je v naši industriji največje poklica. Seveda je zato potrebno, da ima šola za to tudi pogoje, da sodeluje in živi s podjetji, za katere vzgaja strokovni kvalificirani kader.
Za sedaj izučujemo poklice, za katere j v naši industriji največje povpraševanje. To so: orodjarji, strojni ključavničarji, avto-moto mehaniki, kovino-strugarji, kovino-rezkarji, kovači, avtogeno- in elektrovarilci.
—	Videli smo, da zidate novo šolsko poslopje, kje je zdaj pouk in kakšen napredek si obetate, ko bo dograjena šola?

•v ■t
2*

i^HflniijS
Razumljivo je, da potrebuje naša šola razen običajnih šolskih prostorov še velike sodobne delavnice za praktični pouk in da morajo biti tc delavnice opremljene z vsem potrebnim orodjem in stroji. Letos imamo že drugi letnik, interesentov za šolo je zelo veliko, zaradi pomanjkanja prostorov pa moramo število vpisnikov omejiti. Nimamo namreč lastnih prostorov, temveč gostujemo v učil-cali in delavnicah v Vajenskem domu. Kljub dobri volji in razumevanju šola ni mogla dobiti primernejših prostorov, kajti upoštevati moramo, da je imel Koper pred vojno samo osnovno šolo in gimnazijo, po osvoboditvi pa je bilo odprtih več srednjih šol (učiteljišče, ekonomska srednja šola itd.). K vsej tej problematiki, ki jo predstavljajo šole v Kopru, pa se je pridružilo še vprašanje industrijsko-kovinarske šole. Kje dobiti prostore za učence, katerih število bo že v prihodnjem letu narastlo na 180 do 200?
Našo novo stavbo je prevzelo v zidavo podjetje Gradbenik in rok dovršit ve del je 1. september letos. Cc jo bomo uspeli letos tudi delno opremiti, je še vprašanje. Celotni znesek, ki je potreben za zidavo šole, delavnic in opreme, znaša okrog 230 milijonov dinarjev. Te investicije finan-sira v glavnem zveza in republika, naš okraj prispeva po svojih možnostih.
Seveda bo naša šola v polni meri zadostila svojemu namenu šele v novih učnih prostorih.
— Šola bo prav gotovo potrebovala tudi internat, kajti gojenci ne bodo samo iz Kopra in bližnjih krajev?
Naša šola je edina tc vrste na Primorskem, zato je seveda nujno graditi šolo nc samo z delavnicami, ampak tudi z internatom. Toda to vprašanje ostane letos še odprto, čeprav šola brez internata ne bo mogla obstajati, kajti učenci so v glavnem iz oddaljenejših krajev in nimajo kje stanovati.
NJIHOV SPOMIN BO OSTAL TRAJEN
Občinski odbor Zveze borcev v Pivki bo s sodelovanjem tamkajšnjih pripadnikov JLA še letos dogradil grobnico, v katero bodo položili posmrtne ostanke sedemdesetih borcev XX. dalmatinske udarne divizije, ki so padli v borbi za osvoboditev Pivke in njene okolice. Ob grobnici bodo postavili spomenik partizanskega borca, ki sedaj stoji pred poslopjem občinskega ljudskega odbora.	dur
— Še kakšni posebni problemi?
Kdo jih pa nima? Nerešeno je še vprašanje stanovanj za strokovne učne moči, ki jih bo s prihodnjim šolskim letoni že okrog 24. To število pa bo kasneje še narastlo. Le z vso in popolno opremo bomo lahko naše kandidate vestno in resno pripravili za bodoče poklice.
Tovarišu direktorju smo se zahvalili za izčrpne podatke z željo, da bi ta strokovno vzgojni zavod postal zgleden primer naše družbene skrbi za vzgojo kvalitetnih strokovnih kadrov ene najvažnejših panog industrije.
Obširno gradbišče IKS na Belvederu v Kopru
Na nedavni redni letni občinski konferenci ZB v Ilirski Bistrici so kritično obravnavali dosedanje delo osnovnih organizacij ZB. Analizirali so uspehe in pomanjkljivosti dela občinskega odbora in sprejeli vrsto nalog, ki jih morajo člani te organizacije opraviti v letošnjem letu.
Skrb za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega terorja je bila članom Zveze borcev nenehno pred očmi. Uspelo jim je, da
so s pomočjo izdatne podpore ljudske oblasti omogočili tem otrokom osnovna materialna sredstva za življenje in nadaljevanje šolanja. Zveza borcev mora namreč skrbeti za 71 otrok, ki so v uku kot učenci v gospodarstvu ali obiskujejo razne šole. Ti otroci so v preteklem letu dobivali povprečno po 3300 dinarjev štipendije in preživnin mesečno, to je skoraj dva in tri četrt milijona dinarjev letno. Ob No-
in tovarištvo na cesti
Nenadno poslabšanje vremena v torek, 18. februarja popoldne, ko je močno snežilo in ko je bru-ja nanesla sneg na ceste v tolikih količinah, da je bil marsikje na Krasu popolnoma ustavljen ves cestni promet, se je odvijalo predvsem na križišču pri Podgorju toliko poučnega, pa tudi graje vrednega. Prav na tem križišču so se pokazale razne slabosti voznikov motornih vozil in njihova neodgovornost do potnikov, Vsak voznik večjega motornega vozila bi namreč moral imeti na vožnji v zimskem času kolesne verige in vsaj eno lopato, da jim nagla sprememba vremena ne bi ovirala nemotenega potovanja. Ce bi v torek zjutraj imeli šoferji te varnostne ukrepe pred očmi, ne bi prišlo do takega zastoja prometa, kot je bil tistega dne. So pa tudi primeri, ki zaslužijo javno grajo. Tako je večina voznikov v noči med torkom in sredo zapustila svoja vozila na zasneženi cesti, se oddaljila neznano kam, ne da bi pomagala ublažiti dokaj neugoden položaj potnikov in vozil. Takim voznikom ni bilo mar za potnike v štirih avtobusih, med katerimi je bilo precej mater z majhnimi otroki, in so morale tako rekoč brez pomoči čakati skoraj 21 ur, da so lahko avtobusi nadaljevali svojo redno pot.
V sredo zjutraj je obtičalo na
cesti več vozil, ker jim je zmanjkalo goriva ali vode. Mimo njih so vozili drugi in niti eden izmed njih ni sodeloval v tovariški pomoči na cesti. Takšen odnos voznikov do sotovarišev in drugih potnikov je pač vreden vsega obžalovanja in graje.
Tudi cestno nadzorstvo Koper ni pokazalo dovoljne organizacijske sposobnosti. Namesto, da bi poskrbelo za čimbolj uspešno odstranjevanje žametov z mobilizacijo motornih vozil in delovne sile, je dodelilo za čiščenje snežnih žametov le dva delavca in en tovornjak, ki pa ni pripeljal niti peska za posipavanje cest. Vse priznanje pa velja uslužbencem milice iz Kopra, saj so požrtvovalno priskočili na pomoč potnikom in jim nudili vse, kar je bilo v njihovih močeh.	A. M.
Pod tem geslom je zasedala v nedeljo skupščina okrajne Počitniške zveze v Kopru. Več kot 50 delegatov, ki so zastopali 41 družin, je z zanimanjem sledilo izvajanjem predsednika okrajnega odbora Počitniške zveze Julija Titla. V svojem izčrpnem poročilu jo poudaril, da je Počitniška zve-
.iU*--: * - V '• - - • . •.
ObLO v Divači je namestil pred restavracijo Risnik bencinske črpalke, ki bodo začele obratovati v marcu
vem letu je ZB razdelila med te otroke novoletna darila v vrednosti 176 tisoč dinarjev. Vse premajhna pa je bila skrb za usmerjanje otrok v razne poklice in za zboljšanje njihovih učnih uspehov.
Konferenca je naglasila nujnost objektivne presoje priznanja aktivnega sodelovanja v NOB, kar je velikega pomena za priznanje delovne dobe in za odstranjevanje možnosti izkoriščala naše socialne zakonodaje.
Prav bi bilo, da bi povečali število šol in tečajev, ki bi omogočili bivšim borcem dosego osnovne in višje kvalifikacije. Zato bo potrebno tesnejše sodelovanje s podjetji, saj le-ta lahko marsikdaj uspešno pomagajo ZB v težnji, da bi njeni člani dosegli strokovno usposobljenost in priznanje boljšega plačilnega razreda.
S podelitvijo enkratne denarne pomoči v znesku 183 tisoč dinarjev je ZB izboljšala gmotni položaj nekaterih svojih članov. Konferenca je pohvalila prizadevnost za postavitev spomenika padlim v Tominjah in Knežaku, organizacijo raznih partizanskih kome-moracij in proslav ter številno udeležbo članov iz Podgore in Knežaka pri prostovoljnem delu za ureditev raznih komunalnih naprav, ki so ocenjena na 6 in pol milijona dinarjev.
Ob zaključku občinske konference so delegati sprejeli sklepe, katerih realizacija bo organizacijsko še bolj utrdila Zvezo borcev.	1. m.

Triindvajseti marec naj postane simbol zaupanja vanje velike graditve lepšega življenja v naši socialistični
in potrdilo dosedanjih naporov ter naša obljuba za nadaljt domovini!
za okraj Koper postala številčno zelo močna mladinska organizacija, ki šteje danes 1748 članov. Mladi delavci in vajenska mladina sestavljajo 40 % celotnega članstva, kar je brez dvoma razveseljiva ugotovitev. Največ delavske mladine je v to organizacijo vključenih v izolski in sežanski občini. Posebno skrb pa bodo morale družine v prihodnje posvetiti vključevanju kmečke mladine v Počitniško zvezo, kar bodo najlaže uspele preko aktivov mladih zadružnikov in kme-tijsko-gospodarskih šol.
Da bi bilo delo družin boljše, so bili v preteklem mesecu ustanovljeni občinski odbori, katerih naloga je, povečati število članov in družin ter jim pomagati pri njihovem delu. Aktivnost družin se jo lani kazala predvsem v organizaciji številčnih potovanj, pohodov in krajših izletov. Pri tem so člani koristili razne ugodnosti, tako glede potovanja kot prenočišč. Pri teh poučnih ekskurzijah je marsikateri udeleženec imel priložnost, da je bolje spoznal lepote naše dežele in tudi njene običaje ter njen vsesplošen gospodarski razvoj.
Skupščina je ob zaključku svojega dela na osnovi živahne razprave sklenila, da bo treba Počitniško zvezo postaviti na širšo množično osnovo s povečanjem števila družin in s smotrnim izvajanjem načel te organizacije, katere namen je vzbuditi v mladini ljubezen do domovine.
ŽENA m DOM ★ ZDRAVSTVO IN VZGOJA ★ ŽENA SM DOM tV ZDRAVSTVO IN VZGOJA ★ 2ENA IN DOM i; ZDRAVSTVO IN VZGOJ
POSVETOVANJE O POUKU GOSPODINJSTVA V OSEMLETKAH
-------
cvetacni narasteií
1 lepa cvetaCa, 15 dkg riža, G dkg margarine, 25 dkg čebule. -1 srednje debeli paradižniki, poper, sol, malo naribanega sira; pol 1 mleka ali vode. v kateri se je kuliala cvetača, G dkg margarine, 3—1 dkg krompirjeve moke, malo muškat-nega oreščka, sol, 1 jajce, malo drobtín in nekoliko surovega masla ali margarine.
Cvetačo kuhamo v majhni količini slane %'ode, toda ne premcli-ko, prav tako riž. Oboje dobro odcedimo. Na margarini lepo rumeno prepražimo čebulo, dodamo olupljen in zrezan paradižnik, oso-limo in popopramo ter dušimo tako dolgo, da se vsa tekočina posuši in začne izstopati maščoba. Riž zmešamo z naribanim sirom. Polovico ga denemo v dobro po-maščeno posodo za narastke. Zelo primerna je posoda iz jenskeea sctkla, ker damo lahko jed kar v njej na mizo. Ce pa posebne posode nimamo, vzamemo navadno kožico, ki ima neokrušeno dno.
Cez riž denemo dušen paradižnik s čebulo, po vrhu Se ostali riž. Na riž zložimo na cvetke razdeljeno cvetačo.
Mleko ali voda od cvetače. lahko tudi vsakega pol, denemo v posodo s celim dnom, dodamo margarino, mnlo naribanega mu-Skalnega oreščka, sol in v nekaj-žlicah tekočine razmešamo krompirjevo moko. Vse skupaj med mešanjem zavremo in, ko je zgoščeno. odstavimo. Jajce dobro raz-žvrkljamo.
Jed je zelo izdatna in jo imamo z dodatkom solate za kosilo. Vse skupaj zlijemo na cvetačo, potresemo z drobtinami in obložimo s koščki margarine ali surovega masla.
Pečemo 30 do 10 minut v pečici ali električnemu pečniku.
L*
» • :Jm ■
' :•> ^ '/V
Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani je 18. in 19. t. m. sklical posvetovanje o pouku gospodinjstva oz. domačega gospodarstva na osemletnih šolah. Posvetovanja so se razen gospodinjskih učiteljic in upravnic okrajnih zavodov za napredek gospodinjstva udeležile tudi to-varišice iz drugih republik.
Direktorica Centralnega zavoda Živa Beltram je v uvodnih besedah orisala pomen gospodinjskega pouka v obveznih šolah in prikazala napredek v letošnjem šolskem letu. Letos je gospodinjski pouk uveden že na 106 šolah v Sloveniji, to se pravi na 30 šolah več kot lani. Iz poročil posameznih okrajev pa je bilo razvidno, kje in kako je uspelo uvesti ta pouk in kakšne so težave. Nekatere so objektivnega značaja (pomanjkanje kadra, finančnih sredstev, prostora), druge pa tudi subjektivnega, kot je nerazumevanje nekaterih prosvetnih delavcev in podcenjevanje tega predmeta. -
Lepe rezultate je dosegel zlasti goriški okraj, kjer jim je uspelo uvesti gospodinjski pouk kot obvezni predmet kar na 16 osemletkah. -Poučujejo gospodinjske učiteljice. V koprskem okraju pa
y I
imamo pouk gospodinjstva na 14 osemletkah, na učiteljišču in na kmetijskih šolah, Razen tega imamo v Kopru še gospodinjski oddelek pri Ekonomski srednji šoli. Ce upoštevamo, da je bil lani ta pouk le na treh šolali, moramo priznati, da je letošnje stanje lep korak naprej. V Kopru, Ilirski Bistrici in Sežani poučujejo strokovne učiteljice, v ostalih osemletkah pa osnovnošolske učiteljice. Zato pa je tudi pouk dokaj različen in najdemo razne stopnje, od sistematičnega pouka v Ravnem, kjer je ta pouk vezan na šolsko mlečno kuhinjo ter šolski vrt, do takega pouka, ki je omejen le na nekaj ročnega dela.
Kakor v ostalih krajih tako je tudi pri nas pereč problem kadra, prostorov in učnih pripomočkov. Vse to bo treba reševati postopoma in po razpoložljivih možnostih.
Republiški inšpektor za strokovne šole Mira Majcen je po poročilih okrajnih zavodov izdelala učni načrt za gospodinjski pouk za vse razrede osemletne šole, kot je predvideno po šolski reformi. Načrt ima tele teme: 1. obleka in obutev; 2. dom in okolica; 3. osnove priprave hrane; 4. šolski vrt; in 5. gospodarska vzgoja. Vse to pa se deli v dva dela: v kompleksni pouk v zvezi z vsemi učnimi predmeti (od 1. do 5. razreda) in v predmetni pouk (od 6. do 8. razreda). Pri tem velja poudariti, da ves ta

•C • /.< . wr , ^¡Ml^i
^ m m \ % ........"*J
w	o . ^

Uspehi, ki smo jih dosegli, so za začetek še kar lepi, je rekla ob zaključku posvetovanja tova-rišica Živa Beltram, in nimamo nobenega vzroka za pesimistično gledanje na ta pouk v šolah. In ti uspehi so že zdaj, ko ta predmet še niti ni obvezen. Torej imamo za prihodnje leto vse pogoje za še lepši in hitrejši razvoj.
D. K.
Ohlapni pasovi, ki ne poudarjajo preveč pasu, so iznajdbe nove pomladanske mode. Najdemo jih na plaščih, jopah in oblekah. Na sliki vidite vrečasto obleko s takim pasom
4■ M
" -'•■Kfe&lS
Jedila hranimo le v porcelanasti, stekleni ali emajlirani posodi, ker se od kovinske jjosode navzamejo neprijetnega duha in okusa.
* *
Madeže po kakaou odpravimo, če jih takoj splaknemo z mrzlo vodo, nikoli ne z vročo, sicer se jih pozneje ne znebimo več,
* *
Na prtu ne bo madežev od vina, če vrat steklenice z vinom namažemo od zunaj v obliki obroča s surovim maslom.
v
Se en mesec nas fluoro graviranj a v
Današnja moderna medicina se ne zadovoljuje več s tem, da zdravi samo individualno razne bolnike, ki so se sami zatekli v zdravstvene ustanove. Ta zahteva od zdravstvenih organov, da z vsemi sodobnimi diagnostično-tehničnimi sredstvi sami iščejo bolnika, da odkrivajo žarišča raznih kužnih bolezni.
Tuberkuloza je še vedno med najbolj množičnimi socialnimi boleznimi, ki terja vsako leto velikansko število človeških žrtev in povzroča veliko materialno škodo. Ce jo odkrijemo v njenih začetkih, jo kmalu pozdravimo, sicer pa jc zdravljenje zelo dolgotrajno. Zaradi prepoznega začetka zdravljenja pogosto taki bolniki ostanejo težki invalidi in so velika nesreča za vsako družino ter precejšnje breme za družbo.
Za razne množične zdravstvene akcije, katerih cilj je borba proti , tuberkulozi, moramo žrtvovati vse. Konec marca bomo začeli z množičnim rentgenskim slikanjem prebivalstva koprske, izolske in piranske občine. S posebnimi rentgenskimi aparati v avtomobilih (fluorografi) bosta dve ekipi obšli vsa večja naselja teh treh občin in po načrtu preslikala prsne organe vseh prebivalcev v starosti od 15 let naprej. Tiste osebe, pri katerih bodo ugotovljene kakršne koli bolezenske spremembe, bomo poklicali še na specialni pregled v Proti-tuberkulozna dispanzerja v Kopru in Piranu, kjer bomo še z drugimi metodami in natančnejšimi specialnimi pregledi ugotovili, ali gre za tuberkulozno ali kako drugo pljučno obolenje. Na ta način bomo odkrili večino bolnikov, ki imajo
loči od. priče£ka obmorskih krajik
kakršno koli bolezen v prsnih organih. Ne smemo pozabiti, da ao v pljučih tudi druge bolezni in ne samo jetika.
Zdravstvena slika celotnega prebivalstva bo po tej akciji jasnejša, kar je posebno važno za obmorska mesta, kjer se je prebivalstvo v zadnjih letih skoraj v celoti izmenjalo in živi velik del prebivalstva v neugodnih, tesnih stanovanjskih razmerah. In to v precejšnji meri delavstvo mlade, naglo se razvijajoče industrije, ki se je regrutiralo predvsem iz pasivnih kmečkih predelov. Upoštevati moramo tudi lažjo ali težjo aklimatizacijo novodošlega prebivalstva na težke higienske, stanovanjske in tudi ekonomske razmere v obmorskih mestih. Ker so to še družine s številnimi otroki, je še bolj nujno, da čimprej odkrijemo prav vse bolnike, ki bi mogli biti nevarni za svojo okolico, in pričnemo z njihovim zdravljenjem.
Na zadnjem zasedanju okrajnega sveta za zdravstvo smo osnovali okrajni «Štab za fluo-rografijo«, kateremu bodo v posameznih občinah v pomoč še občinski štabi. Njihova naloga bo organizacija in izvedba fluorografske akcije ob podpori in razumevanju prebivalstva. Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Kopru in Okrajni ljudski odbor Koper sta že preskrbela potrebna denarna sredstva, Fluorografiranje bo za vse prebivalstvo brezplačno, posamezne občine pa bodo še prejele sklepe o obveznosti fluoro-grafiranja, ker le če bo sto-odsotna udeležba, .bo akcija uspela, ker sicer se lahko zgodi, da ostanejo prav bolni neodkriti.
Dr. Ivan Kastclic

Če si nameravate omisliti za pomlad nov plašč, vam bo gotovo všeč tale model s širokimi, nizko zarezanimi reverji in ohlapnimi rokavi
pouk da učencu le osnovo iz domačega gospodarstva, vse drugo pa naj dobi v raznih krožkih in pri pošolskem izobraževanju.
Tovarišica Majcnova je zlasti poudarila pomembno dejstvo, da je na šolah, kjer je uveden pouk iz gospodinjstva, le-ta obvezen tako za šolo kot za učence. Predlagala je še, naj bi okraji uvedli inštruktorje za gospodinjski pouk.
MESTO', KI GA UPRAVLJAJO SAMO ŽENE
Majhno mesto v Arizoni (ZDA), kjer živijo pretežno Indijanci, ima prav posebno mestno upravo, v kateri so samo žene. Mesto ima 3000 prebivalcev in zanimivo je tudi, da sploh ne trošijo alkoholnih pijač.
ZASLUGA ŽENA V BORBI PROTI RAKU
Konec lanskega leta so proglasili laureate nagrade »Essec« za borbo proti raku. Od petih nagrajencev za zasluge, ki jih ima znanstvena skupina raziskovalcev inštituta Villeuif. so — kar tri žene,
NAJSTAREJŠA ŽENA V SOVJETSKI ZVEZI
Lani je sovjetska državljanka Lju-bova Pužak slavila svoj 154. rojstni dan. Rojena je bila namreč 1. 11)03. Novinarjem, ki so jo obiskali, je izjavila, da se počuti še kar dobro, da še vedno vstaja vsak dan ob šesti uri zjutraj, spat pa hodi okrog polnoči. Se vedno opravlja lažja hišna dela. Trdi, da je s svojimi očmi vi-
dela pesnika Puškina, posebno dobro pa se spominja Nelcrasova in Tolstoja. Kar zadeva hrano, pravi, da uživa le sočivje in sadje in da se ne spominja, da bi kdaj jedla meso. Njena mlajša sestra ima zdaj 112 let, pa tudi oba brata sta že čez 100 — eden ima 118, drugi pa 122 let.
MAJHNO ŠTEVILO ŽENA-INŽENIR.TEV V ANGLIJI
Po nekem angleškem časopisu je razvidno, da ima angleško združenje inženirjev le 40 članic-žena. Časopis ugotavlja, da je temu stanju kriva starokopitnost podjetij, ki nočejo nastavljati žena-inženirjev Zato so žene s to izobrazbo opustile proizvodnjo in delajo večinoma po znanstvenih laboratorijih. Isti časopis pa obenem prinaša vest, da so začeli z novim poskusom, da bi dokazali, da so žene sposobne tudi za delo v proizvodnih podjetjih. V ta namen so ustanovili podjetje, lci zaposluje samo žene: od direktorice, preko delavk do snažilke. Moških ne sprejemajo v službo. Od uspeha tega podjetja je odvisno, ali bodo žene-inženirji uspele zlomiti angleški konservativizem.
M
A ||p|
.....
% f mštffl.
Bit««.
73coc»ocooooœoOToooœ<x>o«xx>ory7oo
V istem stilu kot obleka je tudi plašč, ki ga seveda lahko nosimo tudi brez pasu
IZREKI
Zanimanje za vzgojne probleme je menda staro kot človeštvo. Skozi vso zgodovino najdemo zapiske bolj in manj znanih in slavnih ljudi o pravilnem razumevanju in tolmačenju problema vzgoje mlade generacije. Tako tudi, če beremo dela Michela Montaignea, francoskega filozofa, skeptika in moralista, ki je živel od 1539 do 1592, najdemo vrsto pomembnih pedagoških načel in misli. Med njimi tudi tele:
—	Utrdite otroka, da bo prenašal vročino in mraz, veter in sončne žarke in da se ne bo ustrašil vsake nevarnosti in težave. Naj ne bo razvajen v vprašanju obleke, postelje, jedi ali pijače. Navadite ga na vse, pa bo poslal moč<m in pogumen deček, ne pa gizdalin in mehkužec.
—	Otrokom ni treba dati d.elo po položaju staršev, temveč po otrokovi sposobnosti.
—• Občevanje z ljudmi nam bistri moč presoje. Če se ukvarjamo samo s seboj, postanemo ozkosrčni in ne vidimo dalje od nosa.
—	Starši naj p oskrbe, da bo otrok sam vse natančno raziskal in spoznal kot pravilno, ne pa da bo karkoli sprejel za svoje zaradi avtoritete staršev ali slepega verovanja.
•— Ko so nekoga vprašali: »Kaj naj se otroci uče?« Je odgovoril: »Vse tisto, kar bodo morali delati kot odrasli.«
—	Pogosto tako starši kot šola doseže samo to, da imajo otroci polno glavo znanja, prav nič pa niso zmožni, zdrave presoje in dobrote.
—• Zdi se mi, da je najbolj važno vzbuditi pri otrocih zadovoljstvo in ljubezen do učenja, sicer bomo naredili iz njih le osle, natovorjene s knjigami.
—	Odvrzimo nasilje in pretirano strogost, ker po mojem mnenju, nič ne bo bolj uničilo in prestrašilo dobro nrav otroka.
—	Ne vzgajamo ne telesa in ne duše, temveč č l o v e. k. a. Teaa ne pozabimo nikoli.
i^A^oOQOCX30o,'X>aoec©ooc*>cxx©GOCoaooccxxxxxttsooo<^^	ocoOKCiOflOccccccoevcocooTCOceoooooeMccCGOoooeoc . < < »v-crouoocccn ■ - ^ i c,xx.t.x - ca
To je žena s črne celine — ii Afrike, in sicer pripadnica b on-dialskega plemena, ki živi o» Z lati obali. Tu še vedno veljajo najstarejši običaji človeštva, načela in navade, ki so bile nekoč skupne vsem primitivnim ljudstvom.
V Afriki najdemo celo sledove matriarhata. Tako n. pr. v belgijski kolonij/ Ruanda Ur« udi živi pleme, ki mu vlada ženska. Ta ima dve sto ženinov. Ustno izročilo pravi, da jih jc imela Al Kahinaz, nekdanja kraljica At-lante, kar šliri si o.
Kot vemo. je matriavhalni dobi v zgodovini sledila patriarhalna, potem pa še nove oblike, v katerih pa je vedno bile. žena podložna možu. Toda 2daj so tudi * Afriki že naredili prve korake za enakopravnost moža in 33?te.

Te dni smo ob naši slovenski obali priča znamenitemu dogodim: izkreavanju 9.500 ton soli v Portorožu. To je doslej največji tovor, ki ga jc hkrati kdajkoli prišlo sko.zi naša pristanišča. Lahko rečemo, da je znanilce vedno večjih možnosti in s tem seveda tudi dejanskega razvoja pomorskega tovornega prometa ob naši obali.
Sol je za račun podjetja Piranske soline pripeljala iz Egipta največja ladja Splošne plo.vbc Piran P/l »Pohorje«. Zasidrala se je prav pred velikimi skladišči soli v Portorožu, od koder zdaj praznijo njen trebuh v skladišča. Tudi to je dogodek prve vrste, saj ladjo prvič iztovarja novo koprsko, podjetje Pristanišča in skladišča Koper. Izlcrcavanje gre dobro od rok. Sol prekladajo z ladje na maone in nato v skladišča. Dnevna norma razkladanja soli je tudi v reškem pristanišču, kjer razpolagajo s popol-
17 O
il
EGIPTOVSKA TRGOVSKA MORNARICA
Sedem novih ladij bo dobila v teku prihodnjih let. Imele bodo skupno 50.000 ton. Naročila jih je državna > Splošna plovna družba«, in sicer eno v Vzhodni Nemčiji, dve v Jugoslaviji in štiri na Poljskem. Stale bodo okrog pet milijonov egiptovskih funtov.
ŽELEZOBETONSKE LADJE
V	zadnjem času SZ že kaj pogosto gradi ladje iz železobetona. Izkazalo se je, da so znatno bolj zdržljive kot jeklene. Medtem ko opravlja ladja z jeklenim trupom službo brez generalnega popravila največ do dvajset let, je železobetonska delazmožna najmanj šestdeset pa tudi več let. Važna pa je pri gradnji ladje poraba kovin. Železobetonska jih zahteva skoraj polovico manj kot jeklena.
V	letih 10513—1900 bodo predvsem za celinsko plovbo v SZ zgradili nad tisoč takih ladij, zato so že vse sovjetske ladjedelnice urejene tudi za te vrste gradenj.
VZIIODNONEMŠKA TRGOVSKA MORNARICA
Mlada je še in skromna, šteje pa vendar že 21 enot s skupno tonažo 37.000 ERT, Nobena ni starejša od Nemške demokratične republike (1949) same. Posredujejo 5% skupnih zunanjetrgovinskih prevozov Najmlajša jc- 10.000-tonska motorna tovorna ladja »Freundschaft«, uvrščena, v vzhodnoazijsko službo; njena lc nekaj mesecev starejša sestra »Frie-den« vzdržuje z več 3000-tonskimi tovornimi ladjami zvezo s Sredozemljem. Ostale enote, večinoma 500-ton-ske obalne motorne ladje, vežejo domače luke z nizozemskimi in skandinavskimi.
Trenutno stanje se bo predvidoma temeljito spremenilo že v dveh letih. Trgovska mornarica bo narastla za nadaljnjih dvanajst 10.000-tonskih ladij, priključile pa se bodo še tri tovorne ladje za Levanto, dalje štirje tankerji in več motornih ladij za obalno plovbo. Vzhodnonentška trgovska mornarica se bo dvignila na 200.000 ton.
P/l »BIHAC« je 20. februarja zapustila Antwerpen in bo 7. marca prispela v Aleksandrijo v Egipt
P/l »DUBROVNIK« je 23. februarja plula mimo Dakarja na poti za Buenos Aires M/l »GORENJSKA« je 22. februarja prispela v Sibenik, kjer vkrcava za Ravcnno P/l »GORICA« je 22. februarja plula mimo Barija na poli iz Sibenika za Odeso, kamor bo priplula 28. februarja M/l »MARTIN KRPAN« je 25.
februarja priplula v Lattaqijo P/l »NERETVA« je 27. februarja priplula iz Billinghama v Ca-sablanco
P/l »POHORJE« je 21. februarja prispela v Portorož, kjer izkrcava sol
P/l »ROG« je 2G. februarja od-
plula iz Rotierdama P/l »ZELENC.ORA« je 20. februarja odplula iz Leitha v Albany (ZDA)
nejšo mehanizacijo, 000 ton. Toi normo pa dosega in celo prekoračuje tudi novo koprsko podjetje. Na nekatere nesporazume, ki so nastali s tem v zvezi pri Piranskih solinah, se bomo še povrnili kdaj drugič.
Po zadnjem izkreavanju bombaža s parnika »Užice« v piranskem pristanišču jc ta še veliko večji tovor soli torej že druga velika pošiljka blaga čez prista-
i"*' ^.^••'•-vV^v
' V • •y?;.-^
tei4'S, fete ■--ist i i >	v - ■;
■ iti/V •: i te ■•;, - :■•--■ -.j
Bogata žetev v Portorožu
Piranski ribiči si za to zimo lahko oddahnejo — po tedne dolgem pričakovanju in skrbnem opazovanju ribjih jat v portoroškem zalivu, se jim je pretekli ponedeljek končno posrečilo ujeti pravi trenutek, da so zajeli letošnjo »pošiljko, cipljev (morskih lipanov, skoče). Druga leta se to zgodi prej, v mrzlejših dneh; in ko letos ob takih dnevih ni bilo prave vznemirjenosti med ciplji (ki so sc sicer zbirali v zalivu, vendar ne v večjih skupinah), so ribiči že skoraj vrgli puško v koruzo (bolje rečeno: mrežo na suho). Preteklo nedeljo so bili še zadnjikrat — in seveda najhuje — razočarani: ribiči so zasledili tri velike »vlake«, kot pravijo, cepljev. Toda ko so jih poskušali z mrežami obkoliti, so se ribe razpršile, deloma pa zatekle med stebrovje portoroškega ladijskega pomola. Velika pojedina je dobesedno splavala po vodi.
A le do naslednjega dne. V ponedeljek so se jate cepljev zopet zbrale in v dopoldanskih urah se je ribičem posrečilo ribe obkoliti. Z mrežami so pritirali zajete ribe do obale ob koncu vrta hotela »Central« in počasi začeli zoževati vso mrežo proti obali. Ujete ribe so spoznale nevarnost, toda vse zaletavanje v mrežo in poskakovanje iz vode jim ni pomagalo. Tiste redke, katerim je uspelo uiti iz najožjega obroča mrež, so
J
nišča ol) slovenski obali. To kaže, da jc kljub pomanjkljivim pristaniškim zmogljivostim vendarle veliko možnosti za dovoz in odvoz blaga po morju. Ko pa bo zgrajena prva podetapa severne obale koprskega tovornega pristanišča, bodo na široko odprta vrata oceanskim ladjam in tovoru v našo ožjo domovino. Tedaj bomo tudi lahko zapisali, da je začela za naše področje nova doba neslutenega gospodarskega razvoja — začeli bomo živeti in dihati z morjem in od njega.
P/l »Pohorje« je priplula v Portorož minulo soboto, 22. februarja, in bo izkrcavala približno 14 dni.	mg
vxT//u//«aiifl . isa >
/ iMIlii 11.m i
^1MJ
k	^^B

v nedeljo zvečer v Portorožu
V četrtek, 20. t. m., so na seji okrajnega Sveta za blagovni promet in turizem ponovno razpravljali o vprašanju priprav na letošnjo turistično sezono in s tem v zvezi načeli tudi vprašanje najnujnejših turističnih investicij za letos. Izkušnje so nas izučile, da moramo veliko več pozornosti posvetiti sanitarno tehnični ureditvi gostinskih objektov in trgovskih obratov. Po podatkih, ki sta jih zbrali trgovinska in sanitarna inšpekcija, bo potrebno investirati za najnujnejšo ureditev teh lokalov v našem okraju približno 290 milijonov dinarjev,
se znašle v rezervnem kolobarju mrež.
Okrog pol dveh so ribiči (lov, kot že prej vse tedne trajajoče zasledovanje cepljev je organiziralo piransko podjetje Ribič«, pomagali pa so številni privatni ribiči in ribiči-amaterji) stisnili obroč mrež toliko, da so ujete ribe plavale že tako na gosto, da
STROJNA TOVARNA V SE-SVETSKEM KRALJEVCU pri Zagrebu bu začela po francoski licenci izdelovali traktorje, ki jih bo mogoče uporabljati na 5:>0.000 ha kmetijske zemlje v državi. Ta tovarna bo že letos izdelala prvih 400 enoosnih traktorjev primernih za strma zemljišča, zlasti pa za delo v vinogradih in sadovnjakih.
ZA MILIJARDO DIN je bil v letošnjem januarju izvoz večji kot lani januarja in za DVE MILIJARDI DIN večji kakor predlanskim v istem mesecu. Izvoz je namreč znašal 3.3 milijarde din. Predvidoma bi moral izvoz doseči vrednost okrog 10 milijard din. bil pa je manjši predvsem zaradi skrčenega izvoza živine zaradi potreb domačega trga.
NASA ZUNANJA TRGOVINA JE LANI ZAVZELA NAJVEČJI OB-SEG po vrednosti blagovne izmenjave, Medtem ko je znašala vrednost izvoza 110 milijard 137 milijonov din. je vrednost uvoza dosegla 198 milijard 553 milijonov dinarjev. Največ smo izvažali v evropske • dežele, znatno manj pa v Severno Ameriko.
-	Tiniiiff'HTTP*
I , -- ■ •' ''* - -- ■ .... ""	i''.j ' r'\	■


¿> saki in košarami in vsem mogočim so pomagači prekladali iz morskega bazena, ki bogati srebrni zaklad v čolne in barke. V zajetih rib, ki so jih nato iz Portoroža. odp< na vse strani, največ v
ribiči in so ga ob k vodi vse rtjali. v Pi Trst
njih olili vre ran.
oni številni z mrežami, ? in mrgoli od tam pa
da bi zadostili predpisom zveznega pravilnika o minimalni ureditvi trgovin in gostišč. Del sredstev za to je zagotovljen, vendar večjega dela sredstev letos ne bo možno zbrati in si bo svet prizadeval za najetje potrebnih kreditov.
Gostinski kadri
Najtežavnejše vprašanje pri pripravah na letošnjo turistično sezono pa je vprašanje osebja v gostinstvu. Gostinska zbornica je že izvedla tri strokovne tečaje, na katerih bo približno 80 ljudi pridobilo ustrezno teoretično in

jih je bilo mogoče začeti pobirati iz vode z ribiškimi saki. Okrog pol treh popoldne je lov na ciplje dosegel svoj višek — ribe so bile zgnetene v vodi tako na gosto, da bi jih lahko kidali kot sneg, če ne bi bile žive. Ribiči so jih na vse mogoče načine — z vrečkami, košarami in tudi kar z rokami, iz čolnov in do pasu bre-doč v vodi — metali v čolne.
Do poznega večera jc trajal ta bogati lov*. Polni čolni so takoj odpeljali ribe v Piran, kjer so jih stehtali in naložili na kamione za razne smeri — mnogo rib je bilo poslanih v Ljubljano, največ pa jih je šlo za izvoz v Trst. Tehtanje rib jc trajalo še tudi naslednje dopoldne. V ribarnicah Pirana. Izole in Kopra so se pojavili dolgi repi domačinov, ki so hiteli nakupovat to ceneno zimsko poslastico — kilogram je bil namreč samo po 200 din. Ribiči so si zadovoljni meli roke. Ko so skoraj končali s tehtanjem, smo izvedeli: bogati lov je znašal nad tri vagone rib. Nad 32.000 kg rib v 1 dnevu je res tak lov, da ga ribiči lahko jemljejo kot svoj praznik.
Jule
POPRAVEK POMORSKE KARTE
Na vseh svetovnih zemljevidih je bila v bližini Kurilskega otočja doslej označena globina morja z 8513 m. Nosi ime po ameriški ladji »Tuska-rog«. ki jo je leta 1874 ugotovila. Leta 1954 je sovjetska odprava Inštituta za oceanologijo Akademije znanosti z ladjo ••Vitjas« raziskovala zahodni del Tihega oceana. Pri tem je dognala, da globina Tuskarog ni okro-glaste oblike, kakor je to v zemljevidih označeno, temveč se kot na-tognjena ozka špranja vleče do 2000 kilometrov daleč vzdolž Kurilov in južno od polotoka Kamčatke. Sovjetski znanstveniki so jo nazvall >ku-rilsko-Kamčatkina globeli. Na najglobljem mestu so v njej izmerili 10.474 m. Dobila je inte »Globina Vltjas.c,
PODMORNICA ZA RAZISKOVALNE NAMENE
Ena izmed podmornic sovjetske vojne mornarice bo usposobljena za raziskovanje morskih globin. Opremili jo bodo z raznimi pripravami, na sprednjem delu z okroglimi okenci, na zunanji strani pa /. mučnimi žarometi. Z udobnih sedežev v njeni notranjščini bodo znanstveniki lahko opazovali podmorski svet, ga slikali in filmali, S posebnimi napravatpi bodo jemali poskušn.le vode in morskega dna, merili bodo toplino in solno vsebino morja v poljubni globini in hitrosti vožnje ter ugotavljali količino kisika v morju. Opazovanja med vožnjo bo posredoval podvodni televizijski aparat, ki bo nameščen v podmornici.
Na svojo prvo raziskovalno pot se bo podmornica podala s številnimi znanstveniki v letošnjem poletju,
praktično znanje. Toda glede na zmogljivost naših obratov bo to vprašanje kljub temu ostalo letos še bolj pereče, kot je bilo v prejšnjih letih.
Maloobmejni promet
Glede na vedno večji maloobmejni promet so se člani sveta zavzemali, da bi tudi bloki II. reda poslovali vsaj do polnoči; gre za razbremenitev bloka na Škofijah. Pristojnim organom bodo predlagali, naj na bloku v Škofijah še pred sezono uredijo dvosmerni promet, postavijo novo upravno zgradbo na drugi strani ceste, razširijo cestišče, pa tudi menjalnica in bufet naj bosta do sezone končana.
Izletniške točke
Člani sveta so med drugim zahtevali za zboljšanje turističnih možnosti, naj bi pristojni organi uredili nekatere izletniške točke, kot je n. pr. grad Socerb, za kar je OLO že pred leti finan-siral približno 5 milijonov dinarjev. Urediti jc treba še cesto od bloka do vasi, odpreti še eno gostišče v vasi in končno tudi hotel Triglav bo moral bolj skrbeti za poslovanje bufela na gradu.
Vprašanje cest
Ko so člani Sveta za blagovni promet in turizem OLO obravnavali še vprašanje cest, so sklenili predlagati okrajni upravi za ceste, naj na cestah II. reda postavi potrebne cestnoprometne znake, hkrati pa bodo pristojnim občinskim ljudskim odborom predlagali, naj posvetijo nekoliko več pozornosti zunanjemu videzu naselij ob glavnih cestah.
Pomorski potniški promet
Do sezone bo treba ustrezno rešiti še vprašanje pomorskega potniškega prometa med kraji zahodne istrske obale. Ta promet bi lahko opravljale manjše potniške ladje, hkrati pa bi prav gotovo močno razbremenili avtobusni promet in potnikom olajšali neprijetno potovanje v vročih poletnih dneh.
Druge najnujnejše potrebe
Mimo navedenih investicij za ureditev sanitarno tehničnih naprav je Svet izračunal, da bo letos po možnosti potrebno vložiti še nadaljnjih 350 milijonov din za najprioritetnejše investicije: ureditev pekarn v Piranu, Izoli, Kopru, Divači, Pivki itd., povečanje zmogljivosti nekaterih trgovskih in gostinskih obratov v turističnih središčih, za postavitev novih bencinskih črpalk in servisnih delavnic v Portorožu, Kozini, Divači itd., za izgradnjo dveh hladilnic za ribe v Izoli in Piranu, za ureditev pomola v Ankaranu in drugih obmorskih objektov itd. Za uresničitev predvidenih investicij pa se bodo podjetja morala v glavnem naslanjali na lastne vire dohodkov in na lastne mo/.nosti. Novo razsvetljavo v Postojni in Portorožu, kakor tudi ostale komunalne objekte, pa bodo finansirali občinski ljudski odbori prav tako v glavnem iz lastnih sredstev;
s. e;
j Stran 10_____SLOVENSKI JADRAN __________Slov. 8 — 38. februarji'. ijjjjg
NAŠ! K R A J 3 E N LJUDJE * NAŠI KRAJ! !N LJUDJE * NAŠI H R A J i iN LJUDJE >r
razširjeni plenum okrajnega odbora ljudske tehnike v kopru
V	torek je zasedal v Kopru razširjeni plenum okrajnega odbora Ljudske tehnike, kateremu so prisostvovali tudi predsednik Glavnega odbora Ljudske tehnike Slovenije Milko Goršič, organizacijski sekretar republiškega GO Lojze Prvinšek, sekretar okrajnega SZDL Ivan Mavsar in načelnica okrajnega tajništva za prosveto Danica Kogoj. Plenum je temeljito razpravljal o tehnični vzgoji mladine na osnovi izčrpnih referatov Marijana Malca, ki je govoril o pomenu ter problematiki pouka ročnih, spretnosti, o analizi ankete, o razvoju tehnične vzgoje na obveznih, strokovnih in posebnih šolah ter v predšolskih in vzgojnih ustanovah, ki jo je podal profesor Jože Valentinčič, ter o splošnih problemih tehnične vzgoje mladine na osnovi referata Evgena Batiča.
V	razpravo je posegel tudi predsednik GO Ljudske tehnike Slovenije Milko Goršič, ki je nagla-sil velik pomen tehniške izobrazbe pionirjev in mladincev. Poudaril je, da bo v prihodnje potrebno pritegniti vso našo javnost in družbene organizacije, ki se ukvarjajo z vzgojo mladine, da bi še bolj . uveljavili tehniško izobrazbo mladih ljudi.
Plenum je nakazal nekaj smernic za nadaljnje delo, ki naj v okviru tehničnega pouka obravnava odnos med prirodo in človekom in odnos do tehničnih procesov ter pridobitev. Zato tehnični pouk ne sme biti samo učni predmet, temveč življenjski vzgojni princip v širšem pomenu besede.
Da bi poglobili delo za tehnično vzgojo mladine, je tudi koprski okraj v okviru široke zvezne delovne akcije za pospeševanje vzgoje mladine ood geslom TEHNIKO PIONIRJEM IN MLADINI
V ponedeljek je v Pivki zborovalo več kot 100 žena, ki so živahno razpravljale o praktičnosti pivške servisne delavnice. Ob tej priložnosti so nanizale tudi nekaj vprašanj, ki bi jih lahko same ali pa s pomočjo skupnosti rešile v splošno korist predvsem zaposlenih žena. Govorile so tudi o pripravah za pi"oslavo svojega praznika, 8. marec. O občinskih gospodarskih in političnih vprašanjih pa je ženam spregovoril podpredsednik občine in tamkajšnji kandidat za republiško ljudsko skupščino Albin Kuret. Na tem zborovanju je prišla močno do izraza težnja, da bi take
PREDVOLILNE PRIPRAVE SO JIH RAZGIBALE
Dobra udeležba, veliko zanimanje volivcev za razprave o kandidatih v zvezno in republiško Ljudsko skupščino, o gospodarskem razvoju naše države, republike, oki-aja in občine, to je bila osnovna značilnost drugih zborov volivcev na Pivškem. Teh zborov, najbolj živahni so bili v Zagorju, Juriščah, Kočah, Kalu, Hrastju in tudi v marsikaterem drugem kraju pivške občine, se je udeležilo skoraj 2000 volivcev. Z zanimanjem so volivci spremljali poročila predstavnikov oblastnih organov in političnih funkcionarjev o dosedanjem gospodarskem in političnem življenju občine in z razumevanjem sprejemali naloge, Id jih imajo v okviru izvajanja petletnega perspektivnega gospodarskega plana, predvsem na področju kmetijstva. Te dni pa bodo volivcem na predvolilnih zborovanjih govorili tudi poslanski kandidati Albin Dujc, Albin Kuret, Anton Šturm in inž. Jože Drnovšek, ki bodo tako vzpostavili tesnejšo povezavo med ljudskim poslan-eem in volivci. Predvolilna zborovanja se bodo predvidoma za-Sela 28. februarja in bodo trajala vso prvo polovico marca, dnr
organiziral okrajni koordinacijski in občinske okrajne odbore, ki so sestavljeni iz članov raznovrstnih družbenih organizacij, društev, šolstva in drugih čini-teljev, katerih naloga je, pomagati pri pospeševanju tehniške vzgoje mladine. Ti odbori bodo skrbeli za prirejanje tekmovanj, predavanj in izletov z namenom, da bi pritegnili k tehnični dejavnosti čimveč pionirjev in mladincev, vzgojili večje število inštruktorjev, zagotovili materialne pogoje pod geslom VSAKI ŠOLI TEHNIČNI KOTIČEK, da bi pri-
K O R T E
V nedeljo, 16. februarja, nas je prijetno presenetila domača dramska skupina, ki je uprizorila Cvetka Golarja ljudsko igro v štirih dejanjih »Dekle z rožmarinom«. Kljub dokajšnji zahtevnosti nekaterih vlog je predstava dobro uspela, kar je predvsem zasluga nosilcev glavnih vlog in malega Urhca. Scena in razsvetljava sta občinstvo presenetili. Ne smemo pa pri tem prezreti prizadevnosti tovarišic Čermeljeve in Štrumbljeve, ki sta ob požrtvovalni pomoči vseh nastopajočih mladincev uspeli dokazati, da so tudi v Kortah igralski talenti. Največja želja vseh igralcev pa je, da bi dobili nove kulise	Gledalec
bližali našemu naraščaju tehnično vzgojo na čim primernejši način s stališča psihologije in metodične obravnave učnih ur ter da bi ob zaključkih šolskega leta odprli razstave tehničnih izdelkov, ki naj bi prikazale enoletne uspehe dela.
Ob zaključku zasedanja plenu-ma je predsednik Glavnega odbora Ljudske tehnike Slovenije, Milko Goršič odlikoval v imenu Centralnega odbora LT Jugoslavije sekretarja okrajnega odbora LT Mira Okretiča in predsednika komisije za tehnično vzgojo mladine pri okrajnem odboru LT Evgena Batiča za požrtvovalno delo in dosežene uspehe na področju tehnične vzgoje mladine v letu 1957 z »Bronasto plaketo Borisa Kidriča«.
:>•>!••• - 'T-nriiiBBiiirfr^ r""1' —-	••..•-•
■ \Wmgž .....-m
. ■ : -.....
^ ; - ; " Û
Lcs in izdelane elemente za barake na CESTI BRATSTVA IN ENOTNOSTI dobavlja tudi znano postojnsko Lesno industrijsko podjetje. V svojem obratu v Koritnicah pri Ilirski Bistrici zdaj pospešeno delajo, da in pravočasno zadostili sprejetim obveznostim. Skupaj bo postojnski LIP dalo že do začetka marca na avtocesto okrog 706 kubičnih metrov lesa. Na sliki glavni objekt LIP v Postoj^ii.
S SEJE SVETA ZA KMETIJSTVO' IN GOZDARSTVO OLO KOPER
V ponedeljek so na seji okrajnega Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo najprej načeli vprašanje organizacije gozdarske službe in se hkrati pogovorili tudi o osnutku pravil gozdarske poslovne zveze Postojna, ki jih bodo predlagali Okrajnemu ljudskemu odboru v potrditev, nato pa so pro-
JE MESAMJI
Pred dnevi so se v Kopru na pobudo okrajne trgovinske zbornice sestali predstavniki podjetij za odkup živine in oskrbo z mesom s področja našega okraja. Razpravljail so o nujnosti boljšega in cenenega oskrbovanja z mesom, o ustrezni ureditvi loka-
zbore in posvetovanja žena priredile večkrat.
V	Prvo primorsko mladinsko delovno brigado se je doslej prijavilo že več kot deset mladincev in mladink, kaže pa, da se bo število prijav do odhoda brigade še povečalo. Največ prijavljencev je iz Pivke, Bača, Košan in Neverk.
Te dni je občinski komite LMS podaril delovnemu kolektivu v Zagorju kot priznanje za dosedanje delo radijski sprejemnik in mu tako dal vzpodbudo za širši
razmah njihove dejavnosti.
*
V	kratkem bodo v Pivki odprli nov frizerski salon v poslopju železniške postaje. Pomanjkanje takega obrata je bilo v Pivki zelo občutno, zato je vest o njegovi otvoritvi vzbudila vsesplošno odobravanje med tamkajšnjim ženskim svetom.	S. M.
lov ter o obveznih običajih pri prodaji mesa. Med drugim se je na tem posvetovanju ugotovilo, da je povišanju odkupnih cen goveji živini največ krivo preplače-vanje, ki ga povzročajo predstavniki nekaterih podjetji, med katere sodi GRUDA Sežana, JADRAN Sežana in poslovalnica ŽIVINOPROMET Ljubljana v Prestranku. Ta negativni jiojav je prišel najbolj do izraza na raznih sejmih, zlasti na sejmu v Pazinu. Do pretiranega poviševanja cen je prišlo tudi pri licitaciji jančkov.
Udeleženci posvetovanja so bili soglasni, da je potrebno vse take nezdrave pojave prijaviti okrajni tržni inšpekciji, ki naj podvzame najstrožje ukrepe proti navijal-cem cen,
Zaradi manjšega povpraševanja po mesu prednjega dela telet pa bi bilo prav, če bi podjetja za preskrbo z mesom podrobneje klasificirala vrednost prednjega od zadnjega dela. Priporočeno je, naj bi podjetja upoštevala pri prednjem delu 30%, pri zadnjem pa 70% teže teleta. Določitev višine cene mesu prednjega in zadnjega dela telet je prepuščena mesarjem in naj jo prilagodijo po svoji uvidevnosti krajevnim potrebam,
učili še predloge letošnjih predračunov dohodkov in izdatkov za sklade za pospeševanje kmetijstva, za gozdni in vodni sklad.
Sklad za pospeševanje kmetijstva bo letos razpolagal z nad 29 milijoni dinarjev, od tega bo šlo največ za sadjarstvo in živinorejo, veliko sredstev pa je namenjenih za izdelavo načrtov in programov. Veterinarska služba bo razen prispevka osemenjevalnemu centru dobila še nad 5 milijonov dinarjev za nakup potrebne opreme, za izvedbo tečajev in za razne veterinarske akcije. Okrajni gozdni sklad ima letos nekoliko manj razpoložljivih sredstev (kot lani zaradi znane omejitve, toda sredstva sklada se bodo zato v prihodnjem letu kazala v svoji večji moči. Največji del sredstev je namenjen za red-
Vse delo avto-moto društva »STJENKA« v Sežani je v preteklem letu slonelo več ali manj le na nekaterih članih upravnega odbora, vendar pa so na zadnjem občnem zboru delegati le ugotovili nekaj vidnih uspehov.
Lani je društvo organiziralo tri šoferske tečaje: enega v Toma ju (udeležilo se ga je 43 tečajnikov, od katerih je 41 opravilo izpite z uspehom), drugega v Sežani (na njem se je osposobilo za voznike — amaterje 45 tečajnikov), tretji
KOČE NA PIVKI
Trinajstim mladinskim aktivom . pivške občine se je pred kratkim pridružil še nov mladinski aktiv v Kočah pri Slavini. Za sedaj šteje ta aktiv 38 članov iz vrst kmečke, šolske in vajenske mladine. Vzpodbuda za ustanovitev tega aktiva je prišla iz vrst mladincev samih, ki so po večletnem mrtvilu začutili potrebo po mladinskem delu. Dva starejša domačina, Kastelic in Bole, pa rada pomagata članom aktiva z raznimi nasveti.
V Kočah so tudi ustanovili prvo družino Počitniške zveze, ki jo sestavlja 26 kmečkih fantov in deklet. Veliko zanimanje vlada tudi za delo v dramski družini, za organiziranje šoferskega tečaja in fotoamaterskega krožka. Ljudska univerza je pripravljena prirediti tudi nekaj predavanj s predavanji filmov, da bi se splošna izobrazba mladincev in mladink čimbolj razširila.
Posebno razveseljiva pa je bila številna udeležba mladih volivcev na nedavnih zborih volivcev ter njihova odločitev, da bodo storili vse za dobro izvedbo vo-litev.	m, S.
no vzdrževanje gozdov in za poravnanje obveznosti gozdarske službe iz prejšnjih let.
Pri vodnem skladu predvideva osnutek predračuna razdelitev sredstev no posameznih občinah za določena dela, toda člani Sveta so se zavzemali, naj bi bila sredstva združena za večja dela in naj bi jih izkoriščali v glavnem za izdelavo načrtov. Ta sredstva naj bi izkoriščale vodne skupnosti. Zato bodo ponovno predlagali občinam v višinskih predelih okraja, naj vendar ustanovijo vodne skupnosti, saj bodo tako mogli izbrati večja sredstva za ureditev del. kakršnih iz proračuna ni možno dobiti. Vodni sklacl dobi letos od okraja dotacijo v znesku 25 milijonov dinarjev, od tega pa bo šlo nad polovico za regulacijo Badaševice.
tečaj pa je sedaj v Štanjelu in je tik pred zaključkom,. Ta tečaj obiskuje 73 prijavljencev, večina kmetov iz bližnje okolice. Lani je društvo osposobilo osebni avtomobil za praktični pouk. Vzdrževanje tega avtomobila pa je dokaj drago in društvo s težavo zbira finančna sredstva za kritje velikih izdatkov.
Na občnem zboru so grajali premajhno kulturno-športno dejavnost društva. Člani so le enkrat nastopili z vozili in to o)» zaključku TEDNA MLADOSTI, enkrat pa so se udeležili lova na lisico. Društvo je priredilo več predavanj po šolah o cestno-pF«-metni varnosti. Med učence in vzgojitelje je razdelilo razne brošure in draga učila, za najboljše pismene naloge dijakov o varnosti v cestnem prometu pa je nagradilo 5 gojencev nižjih gimnazij v Sežani in Tomaju. Ob Novem letu so dijaki nastopali v Sežani kot mladi prometniki in 13 najboljših je bilo nagrajenih.
Upravni odbor društva je imenoval posebno komisijo, ki je proučila stanje cestno-prometnih. objektov in izdelala predlog občinskemu ljudskemu odboru b ukrepih za izboljšanje varnosti v cestnem prometu. Del tega predloga je že uresničen,
Med nalogami, ki čakajo društvo v prihodnji poslovni dobi, bo organiziranje raznih tekmov:uij šolske mladine s skiroji, dvoko-lesi in otroškimi avtomobili, predavanja ter priložnostne razstave. Društvo pa bo moralo r prihodnje še tesneje sodelovati z Društvom prijateljev mladine, z Družtvor» šoferjev in mehanikov, z Ljudsko tehniko in z vzgojitelji.
d. e.
Predstavniki postojnske občine (v sredi predsednik Jože Basa) se dogovarjajo z republiškimi predstavniki (v sredi desno Edo Turnher) o prevzemu Predjamskega gradu od strani Notranjskega muzeja v Postojni. Sestanek je bil, kot smo poročali v prejšnji številki, pred:
kratkim v Predjami
Na bližnjih skupščinskih volitvah bomo glasovali za nadaljnje razširjanja samoupravnosti obuja fca družbenega npravijanj»!
TELESNA VZGOJA * ŠPORT * ŠAH * TELESNA V Z G

Piranski Partizan je izrabil preteklo nedeljo za številna športna srečanja.
Dopoldne so prispele v Piran rokometne ekipe iz Kopra, ki so
N o g o m e t
IZOLA : LJUBLJANA 2 : 2
Primorske nogometne enajsto-rice- so tudi preteklo nedeljo izkoristile za priprave za bližnjo spomladansko prvenstveno sezono.
Največji uspeh so dosegli vsekakor Izolani, ki so igrali s članom prve cone Ljubljano 2 : 2 (2:1). Ta rezultat dokazuje, da prihaja moštvo Izole v odlično formo.
Dokaj boljšo formo kot prejšnjo nedeljo je pokazala tudi Nova Gorica, ki je doma premagala Miren s 6 : 1. Idrijski Rudar je gostoval V Novi Gorici in prepričljivo premagal domačega Branika s 4:1.
Koper je imel v gosteh jesenskega prvaka ljubljansko-primor-ske lige ljubljanski Krim in izgubil z 2 :4 (0 :3), Izid je časten za Koprčane, ki so zlasti v drugem polčasu pokazali zadovoljivo igro.
ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE i n
PEDAGOŠKO DRUŠTVO KOPER
vabita slarše in odraslo mladino, da sc vpišejo V
ŠOLO ZA STARŠE
V vrsti predavanj bodo pedagogi, zdravniki in pravniki obdelali vsa Klavna vprašanja o vzgoji in zdravem razvoju naših otrok. — Število slušateljev je omejeno. Cas predavanj bo določen po skupnem dogovoru. Obisk je brezplačen. — Prijavite se osebno ali pa pismeno z navedbo naslova do 1. marca v dopoldanskem času na ravnateljstvo učiteljišča v Kopru (Drevored 1. maja), kjer boste prejeli podrobne informacije.
OBVESTILO
Planinsko društvo v Kopru bo imelo svoj redni občni zbor, dne 4. marca 1958 ob 17.30 v dvorani OLO na trgu Brolo Koper.
se pomerile z domačimi rokome-taši. Pred približno 600 gledalci. je domači Partizan premagal koprski Partizan s 15:10, srečanje z rokometnim klubom Koper pa je izgubil z 12:15. Nato sta se pomerila še koprski Partizan in rokometni klub Koper. Zmagal je Partizan z 12:10. V srečanju mladink pa so domačinke premagale neizkušene Koprčanke s 14:1.
Popoldne so obiskali Piran izo-lanski športniki. V malem roko-
Tudi postojnski
Preteklo nedeljo so postojnski nogometaši nastopili v prvi letošnji tekmi proti ekipi JLA iz Postojne in zmagali s 6:4. Tekma je bila na primerni tehnični višini in je zadovoljila gledalce. Postojna je preizkusila v prvem moštvu dva mladinca, ki sta se prav dobro izkazala. Tako je Franko Celan kot vodja napadalne vrste zabil dva gola.
Postojnčani so letos začeli s treningi v telovadnici že konec januarja, ker se zavedajo, da je pot do prvega mesta v Primorski podzvezi težavna. Upajo pa na najboljši uspeh in so zanj pripravljeni tudi vse žrtvovati.
metu so domačini visoko zmagali, kar je bilo pričakovati, saj so Izolani nastopili prvič. Treba pa je pohvaliti veliko borbenost gostov. Domačini so zmagali tudi v košarki in sicer z 61:42.
V nedeljo je bilo v Piranu tudi namiznoteniško prvenstvo za pionirje in mladince. Pri pionirjih in mladincih je zmagal Andrej Šinkovec, pri pionirkah pa Lidija Koman. Vsa srečanja so bila zelo borbena in so navdušila gledalce. Mladi piranski igralci so pokazali, da lahko od njih še mnogo pričakujemo,
M. DJ.
Paradi prevelike hitrosti je v soboto, IS. t. m., zvečer trčil potniški avtomobil Tovarne mila iz Pirana, ki ga je upravljal voznik Marjan Keber, pri kamnolomu v Razdrtem v obcestni kamen. Škodo na avtomobilu je komisija ocenila na okrog pol milijona dinarjev.
Naslednega dne, ob 23. uri, je Silvo Pegan obračal na postajališču v Sečovljah avtobus podjetja Primorje iz Pirana. Med obračanjem sta mu dva potnika zaprla cesto in da bi preprečil nesrečo, je Pegan zavozil tik zgradbe, v kateri je javna tehtnica, Pri tem je zadel ob hišo in poškodoval avtobus za približno 50 tisoč dinarjev.
V ponedeljek zvečer je pri Ribarnici v Kopru motorist Danilo Zgavec, pod vplivom pustnega razpoloženja, zavozil na levo stran ceste, kjer je trčil v osebni avtomobil. K sreči motorist ni utrpel telesnih poškodb, motorni vozili pa sta bili poškodovani za skoraj fiO.OOO din.
Vremenske razmere so v torek, 18. t. m., ob H, uri prisilile voznika pol-tovornega avtomobila Vladimira Ziv-koviča, da je vozil po sredi ceste Rižana—Dekani. To pa je bilo usod-
no za tovornjak — Upravljal ga je Milan Derkovič — ker ritU je hotel voznik 2ivkovič s svojim poltovor-nim avtomobilom napraviti prostor, pa ga je .spolzka cesta tako zanesla, da je z njim trčil. Skoda na tovornjaku je ocenjena na 150.000 din.
Nepazljivost — 200.000 din škode. To je zaključna bilanca Tržačana Ivana Mavrija. ko je na cesti med Hrušico in Podgradom zavozil s ceste in trčil z osebnim avtomobilom v obcestno drevo.
Iz teh skopih podatkov je razvidno, da so bile omenjene prometne nezgode več ali manj posledica neprevidnosti, ki pa k sreči niso zahtevale človeških življenj, pač pa samo materialno škodo. Pa tudi ta ne bi bila nujna, če bi vozniki upravljali njim zaupana vozila z večjo odgovornostjo in prisebnostjo.
i se pripravljajo
Upravni odbor stoji pred raznimi težavami, ker klub nima gmotnih sredstev za nabavo opreme. Zdaj se bodo obrnili na gospodarske organizacije in računajo na razumevanje. V nasprotnem primeru jim preti, da bodo morali odpovedati vse prijateljske tekme in tudi prvenstvo
samo.	. T .
Stojan Inocente
Balinanje LETOS VEC IGRIŠČ
V nedeljo je bil v Sežani redni letni občni zbor Balinarskega, centra za Slovensko Primorje. Udeležili .so se ga zastopniki vseh balinarskih klubov pa tudi zastopniki tako imenovanih divjih klubov, kjer naj bi letos začeli ž rednim delom. Člani centra so v svojih referatih poudarili, da smo v balinanju dosegli lani znaten napredek. Ugotivili so, da je športno balinanje vzgojno sredstvo, ki odvrača ljudi od pijančevanja, da pa je seveda potreben kot pri vseh drugih športih reden trening. Poudarili so, da ni primerno igrati za vino, ampak posvetiti vso pozornost izboljšanju tehnike in telesne spretnosti ter se boriti za zmago v športnem smislu.
Nerone Olivieri
UPRAVA AVTOPODJETJA »SLAVNIK« KOPER
obvešča vse cenjene stranke
DA JE BILO PRIKLJUČENO DNE 1. JANUARJA 1958 bivše podjetje Potovalni urad »ADRIA« v Portorožu in bivše avtopodjetje »PRIMORJE« v Piranu k avtopodjetju »SLAVNIK« Koper.
Tek. rac. podjetja pri Komunalni banki Koper št. 65-KB-L-Ž-13
MLADINCI NA RABU
V torek je iz Kopra odpotovala na Rab 11-članska mladinska delegacija, ki bo v imenu raznih političnih in gospodarskih organizacij položila na grobove in-ternirancev iz druge svetovne vojne pet vencev. Pobudo za to je dal mladinski aktiv »Kajuh« iz Kopra. Med svojim obiskom na Rabu se bodo koprski mladinci pomerili s tamkajšnjimi v raznih športnih panogah.
POSVETOVANJE MLADIH
DELAVCEV
Občinski komite LMS v Izoli se je že lotil priprav za bližnje republiško posvetovanje mladih delavcev živilske stroke, ki bo predvidoma okrog 20. marca v Izoli. Pobudo za to posvetovanje je dal koprski okrajni komite LMS, Po posvetovanju si bodo mladi delavci in delavke ogledali delovni proces v raznih podjetjih ob slovenski obali ter prisostvovali raznim kulturnim prireditvam ter predvolilnim zborovanjem izolske mladine.
ZAGORJE PRI PIVKI
Ljudska univerza je v našem kraju priredila že dve predavanji. Prvo je imel Silvo Fatur o Črni gori, drugo pa je obravnavalo zgodovino naših krajev. Obe predavanji sta bili zelo dobro obiskani in poslušalci so bili z njima zelo zadovoljni.
Naša mladina pa bo začela s študijem nove igre in pričakovati jS, tia bč> njena prva Uprizoritev v začetku pomladi.	M. -5.
DVOKOLESA od 7.000.— dalje, ciklomotorji od 44.000.— dalje ter Vespe, nove in rabljene,
Vam nudi tvrdka Marcon, Trst, ulica Pieta 3. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo.
Upraviteljstvo osnovne šole v Kopru razpisuje 3 MESTA HONORARNIH SNAŽILK. Prošnje je vložiti na upraviteljstvo šole do 28. februarja 1958.
Trgovsko podjetje »Mavrica« v Izoli, Kopova 15, telef. št. 49, proda staro zidano barako, primerno za manjše skladišče. Barako lahko odstopi tudi kot neodplačani prenos osnovnih sredstev.
RIŽANSKI VODOVOD KOPER išče gradbenega
DELOVODJO
za stalno delo v Kopru. Ponudbe s kratkim življenjepisom dostaviti na upravo.
Nedelja, 2. marca
8.00 Kmetijska oddaja — 8.30 Ven-ček polk in valčkov, izvajajo Vaški trio, Veseli planšarji in Veseli godci
—	10.30 Sosedni kraji in ljudje — 14.15 Pogovor s poslušalci — 14.20 Glasba po željah — 15.00 Vesti — 15.10 Nedeljski popoldanski koncert.
PONEDELJEK, 3. marca 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti: »Varnostni ukrepi in nega sadik v toplih gredah« — 13.45 Ponedeljkove popevke — 14.00 Od melodije do melodije — 14.30 Športna oddaja — 14,40 To smo izbrali za vas — 15.00 Vesti — 15.25 »Od Celja do Žalca . . .« in druge narodne.
TOREK, 4. marca 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13,30 Vesti — 13.40 Kmetijska radijska univerza: »Pripravimo vse za škropljenje« — 13.50 Torkov operni oder — 14.30 Okno v svet: »Arabska federacija« — 14.40 Filmske melodije — 15.00 Vesti,
SREDA, 5. marca 7.15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti: »Vzreja jagned« — 13.45 Od melodije do melodije — 14,30 Šola in življenje: »Pionirji svojim materam, Pionirska pošta«.
ČETRTEK, 6. marca 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijska radijska univerza: »Kako pravilno sadimo gozdno drevje« — 13.50 Anton Jaki: »Odmevi iz naših krajev« — 14.00 Glasba po željah — 14.30 Pogovor z volivci: govori predsednik OLO Koper Albin Dujc.
PETEK, 7. marca *!. 15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti: »Ukrepi za varstvo, hruško-vih nasadov« — 13.45 Popoldanske melodije — 14.30 Gospodarska oddaja: »Kako izboljšati trgovino š kmetijskimi pridelki« — 15.25 Domači pevci in aii.^mbli pred mikrofonom: moški pevski zbor Iz £>ornbei'ka.
SOBOTA, 8. marca 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vest^ — 13,30 Vesti — 13.40 Kmetijska radijska univerza: »Spomladansko gnojenje in obdelava vinogradov« — 13.50 Popevke in ritmi od tu in tam
—	14.30 Kulturni obzornik: »Zena v našem kulturnem življenju«.
PORTOROŽ: 2. marca ameriški barvni film POT V HOLLYWOOD. 4. marca ameriški barvni film ŠPI-JONSKI LOV. G. marca ameriški barvni film 2ENA Z NEAPELJSKIH ULIC.
PIRAN: 1. in 2. marca sovjetski barvni film NESMRTNI GARNIZON, 3. in 4, marca ameriški barvni film POT V HOLLYWOOD, 5. in 6. marca ameriški barvni film ŠPIJONSKI LOV.
KOPER: 28. februarja in 1. in 2. marca ameriški barvni film ZGODBA O GLENNU MILLEHJU, 3. in 4. marca sovjetski film VELIKI POZIV, 5. in 6. sovjetski barvni film DELO RUMJANCEVA.
POSTOJNA: 28. februarja in 1. in 2. marca italijanski barvni film ATI-LA, 4. in 5. marca ameriški film ŽENE ORKESTRA.
SEŽANA: 1. in 2. marca ameriški film HOUDINI, 4. in 5. marca francoski film SVET TIŠINE, G, in 7. marca francoski film KROJAČ ZA DAME.
KAM V SOBOTO? PRIDITE NA PLANINSKI PLES DNE 1. MARCA 1958
V KOPRSKO GLEDALIŠČE
Podjetje »MESO« Piran proda sledeča osnovna sredstva:
MOTOR-TRICIKEL nosilnosti 1000
kilogramov MOTORNO KOLO znamke BSA 500 ccm in
voz na Stiriii kolesih. Vse informacije dobite na upravi podjetja v Piranu
ČLANI PREŠERNOVE DRUŽBE bodo prejeli za redno članarino 320 din pet za 550 pa celo 7 knjig. Ena izmed njih je
IVAN RIBIC SIN
V redno zbirko je uvrščeno najnovejše delo plodovitega pisatelja Ivana Ribiča, ki ga bralci že poznajo zlasti po knjigah »Stopinje v snegu« in »Kala«. To pot se razteza dejanje njegove povesti od prve svetovne vojne preko časa med dvema vojnama v drugo svetovno vojno. V povesti »Sin« je pisatelj v liku kovača Matevža, ki je v prvi vojni postal invalid, prikazal boj za obstoj malega človeka, ki ga jc pohabila vojna, Matevž je postal hud sovražnik vojne in nasilja in vnet glasnik miru na svetu. Zato dobiva ta knjiga na pragu atomskega obdobja, ko se milijoni in milijoni ljudi vseh narodov sveta bori za mir, ie posebno vrednost.
POHITITE Z VPISOM! ČLANE VPISUJEJO POVERJENIKI PREŠERNOVE DRUŽBE, KI SO SKORAJ V VSEH ŠOLAH IX VEČJIH PODJETJIH, VSE KNJIGARNE, PODRUŽNICE SLOVENSKEGA POROČEVALCA IN LJUDSKE PRAVICE IN UPRAVA V LJUBI,JANI. ERJAVČEVA CESTA 14a.
Pred Icakimi štirinajstimi dnevi sem naposled upokojil svojo staro torbo, ki me je lep čas zvesto spremljala po Primorski. Reviea je res še zaslužila počitek, zato sem sklenil, da jo zamenjam z novo. Imela je namreč tudi nekaj lukenj, tako da še mi je sem in tja le kdo izmuznil skozi. No, pa sem stopil povprašat v Trgovski dom, če imajo kaj takšnega, da bi bilo zame. Ko sem jim povedal, kaj bi rad, so mi vljudno razložili, da trenutno ne morejo ustreči moji želji, da pa bodo naročili, kar potrebujem. Zadovoljen spričo kulturne postrežbe sem odšel domov in se čez nekaj dni spet oglasil. Tedaj so mi povedali, da potnika še ni bilo naokrog in da moram še počakati. »Kaj pa, če potnik ne ve, da ga tako nestrpno čakamo?« sem se pozanimal in mimogrede omenil nekaj o »iniciativi«. Glede na to, da so se zelo pomenljivo spogledali, sodim, da so naposled le po-gruntali, kaj sem hotel reči.
Šel sem torej na pot brez torbe. Z ene strani je tako še bolj udobno. Zapeljal sem se kot navaden državljan proti Piranu, in sicer kar s kolesom. Tocla še preden sem prišel dobro v to naše
slovito mestece, mi je bilo hudo žal, da se nisem raje napotil peš. Na tistem ovinku pred trgom se mi je namreč zapodilo med kolesa neko nedisciplinirano kuže in telebnil sem na kamniti tlak, da sem videl vse umetne satelite s tistimi vred, ki jih bodo spustili v prihodnjih desetih letih. Na hitro sem se obvezal, vendar takšen nisem bil sposoben za kakršnokoli pametno opravilo. Zato tudi nisem mogel ustreči tamkajšnjim. gradbenikom, ki so me prosili, naj stražim opeko in pesek, češ da jim mularija to razmetava in uničuje. »Pa spravite na varno,« sem zagodrnjal in zavil naravnost k Trem vdovam. (Zaradi Juce moram pojasniti, da je to ime gostilne in da tistih treh vdov že zdavnaj ni več med živimi.) Ker je gostilna menda pod vplivom bližnje obale, sem imel priložnost videti lepo plavalno tekmo, ki »se je vršila« po blatnih lužah na trgu pred lokalom. Sosedje so mi povedali, da so takšne tekme zadnje čase precej pogoste, zato vas nanje še posebej opozarjam. Zanje vestno skrbita dva zvesta varovanca Treh vdov.
Vračal sem se peš. Tako sem
zakasnil in še pred Portorožem me je ujela noč. Pred počitniškim domom podjetja Koteks sem občudoval res učinkovito javno zatemnitev in pri tem spet dobil dve ali tri bunke, ki so me spravile v slabo voljo, kljub merodaj-nemu zagotovilu, da sem jo še poceni odnesel.
Po vsem tem boste pač razumeli, da sem imel tistega konca kar dovolj. S prvim avtobusom sem se potegnil do Postojne, kamor so me povabili že pred časom. da bi mi pokazali svojo mo-torizacijo. Mesto je v tem pogledu res lepo napredovalo. Motorjev in motorčkov je kar lepo število. V nekaterih, podjetjih so mi zaupali, da s tem ogromno prihranijo na času. Prej so morali namreč uslužbenci peš na kavo in po cigarete in tako so izgubljali dragocene uradne ure. V skladu z geslom: »Čas je zlato«, se postojnski uslužbenci zdaj vozijo med delovnim časom na kavo z uradnimi motorji. Pravijo, da se to lepo pozna tudi na prometu gostinskih podjetij, kar je nazadnje razumljivo, saj moramo priznati, da je motoriziran človek mnogo hitrejši. V času, ki ga potrebuje njegov kolega pešec za pot do prve gostilne, lahko obišče vse lokale v mestu.
No, dovolj za danes in vsem lep pozdrav!	Vaš Vane
JJW WW


»Naselje Safjet-Sidi-Jussef je skoraj nedotaknjeno... Zadeti so bili izključno vojni objekti...« Tako stoji med drugim v uradnem poročilu francoskega komandanta. Slika, ki jo objavljamo, pa govori drugače. Na njej vidimo razbito avtoambulanto Mednarodnega Rdečega križa med ruševinami, v katere so francoske bombe spremenile večji del naselja
Nekateri ljudje naučijo svoje pse, da jim prinašajo kamenje in druge predmete, ki jih zaženejo nekam v grmovje ali celo v vodo. Prav takšnega psa ima tudi neki francoski kmet. Ta se je nekega dne sprehajal s svojim sosedom po polju. Na lepem sta našla staro ročno bombo in jo očistila. Potem je eden izmed njiju po-
mxir is
-- —^sia, I eg
s-'

-.J B I -_;_______J
Prvi češki atomski reaktor. V okviru izgradnje Inštituta za nuklearno fiziko so konec minulega leta zgradili na Češkem prvo atomsko peč. Reaktor bo služil predvsem v znanstvene namene. Radioaktivne izotope, ki jih bodo tu pridobivali, pa bodo uporabljali v zdravilstvu, kmetijstvu in industriji
tegnil za vrvico in zagnal bombo. Pes pa, ki je bil navajen, da vsako reč prinese spet nazaj svojemu gospodarju, je seveda takoj stekel za bombo, jo zgrabil z zobmi in že se je vračal z njo. Oba kmeta sta se spustila v. tek, kolikor so ju noge nesle, vendar ju jc pes kmalu dohitel in spustil bombo svojemu gospodarju pred noge. 1C sreči je bila pokvarjena in ni eksplodirala.
AVTOMATIČNA VREMENSKA POSTAJA ZA ANTARKTIKO
Blizu Melbourna v Avstraliji so za poskušnjo postavili avtomatično vremensko postajo, Izdelali so jo francoski znanstveniki in jc namenjena za Antarktiko,' od koder bo skozi 18 mesecev vsako uro pošiljala poročila o zračni vlagi, oblačnosti, smeri in hitrosti vetra. Segala bo 1200 km daleč.
NASEDLI KITI
Na peščeni prod nekega flo-ridskega obmorskega kopališča je nedavno nasedlo 57 kitov. Brezglavo so se zapodili na obalo. Ob oseki jih je petdeset poginilo, sedem pa so jih rešili strežniki bližnjega velikega akvarija na prostem.
Naložili so jih na posebna nosila in prepeljali do mirne lagune s kamioni, ki so bili postlani z mrvo in žimnicami. V morje so jih spustili z žerjavi. Po nekajurnem počitku in primerni hrani je vseh sedem rešencev spet zajadralo v ocean.
Londonska podzemeljska železnica, popularna pod nazivom »t.hc Tube,<, je stara 88 let. Pričela je sredi mesta s kratkim predorom pod Temzo, kt je bil prvi predor za podzemeljsko železnico na svetu. Danes zajema področje s premerom 80 km in 10 milijonov prebivalcev.
Skupna dolžina njenih podzemeljskih rovov znaša 410 km, od teh eno tretjino v ožjem mestnem področju. Njena najdaljša proga meri 120 km, najdaljši cevni predor na svetu 28 km. Postaj ima podzemeljska železnica 277. Vanje vodijo deloma tekoče stopnice, najdaljše 25 m globoko, deloma pa dvigala, najgloblje 55 m v osrčje zemlje. Skoraj dva milijona potnikov se vozi dnevno 8 km daleč.
Zgoraj po cestah pa drvijo avtobusi na več kot 600 progah, ki zajemajo skupno okrog 5000 km dolžine, Na njihovih 24.000 postajališčih vstopa dnevno blizu devet mili-
KRSTA Z RADIJSKIM SPREJEMNIKOM
To je najnovejša domislica nekega ameriškega pogrebnega zavoda. Majhen radijski sprejemnik je vgrajen v krsto, tako da pokojniku omogoča zvezo s »tostranstvome, če si jo zaželi.
MILIJARDO ZA LEPOTICENJE
Po podatkih statistične službe ZDA potrošijo ženske v tej deželi vsako leto približno milijardo dolarjev samo za razno lepotičje.
jonov potnikov. Cestni prevoz obstaja že 101 leto, Pričel je s 27 konjskimi omnibusl.
Prevoz po zemlji in pod njo je že 25 let združen v podjetju .LONDON TRANSPORT'. Ima 88.000 uslužbencev.
si-
te sä
Poglavarjeva poroka. Prvič v zgodovini Indijancev plemena Iowa je neki njegov pripadnik vzel za ženo belo dekle. To je naredil eden izmed poglavarjev plemena, Beli Oblak. Na velikem slavju so se zbrali Indijanci štirih plemen. Na sliki Beli Oblak s svojo ženo Shirley Jean Shorts, ki so ji Indijanci dali ime Poslednje dekle
ZANIMIVA ODKRITJA NA LEDENEM KONTINENTU
Sovjetski raziskovalci, ki so v preteklem letu večkrat odpotovali na Antarktiko in tam proučevali neznane predele, so našli globoko v večno zmrznjenem pesku poogle-nela drevesna debla in listje. Po tem sklepajo, da so v davnih časih tudi tako imenovani Ledeni kontinent pokrivali gozdovi. Starost pooglenelih kosov lesa cenijo na 350 milijonov let..
STOLETJE RAKET
Za Sputnikoma in Raziskovalcem je pričela tudi mladina po raznih deželah sveta kar strokovno graditi rakete in jih spuščali v zrak. Nedavno je taka miniaturna raketa treščila v vrata neke vrtne lope v Niirnbergu. Vmešati se je morala policija. V ZDA pa je raketni hobby v veliki modi. Ameriška mladina žrtvuje zanj vse ter se opaja z mislijo, kako bo dorasla z novimi iznajdbami te vrste poletela na Luno ali še delj v vesolje.
ZRAK IZ LEDENE DOBE
V Arktiki so ameriški znanstveniki raziskovali sestavino zraka iz ledene dobe. Prvič v človeški zgodovini. Črpali so ga iz zračnih mehurčkov v ledu, ki je ostal ohranjen še iz tistih časov. Ugotovili so, da je vseboval manj kisika kot današnji zrak. Vzrokov še niso dognali.
Minidi teden so po vsej Indiji slovesno proslavili obletnico osvoboditve, ki jo praznujejo na dan, ko so Angleži zapustili to deželo. Povsod so bile velike proslave, ki so se jih udeležili milijoni ljudi. Proslave so trajale kar tri dni zaporedoma. Ob tej priložnosti se je zbralo samo v Bombaju nad S milijonov ljudi. Na sliki vidimo boginjo obilja Lakšimi, ki jo v slavnostnem sprevodu vodijo po mestnih ulicah

Uporaba tankov v »miroljubne« namene. Neki ameriški gradbeni podjetnik je najel dva 45-tonska Slier-mana, da bi z njuna očisti! zemljišče, kjer namerava graditi nova poslopja. Kaže, da sta orjaka dobro opravila svojo nalogo. Na gornji sliki ju vidimo, kako »jurišata« na zgradbo, ki jo je bilo treba podreti, spodaj pa, kako se je hiša zrušila, kot da bi bila iz papirja
4HVX... / *m

AVSTRALIJA BO' GOJILA BISERE
Skupina avstralskih, japonskih in ameriških znanstvenikov bo napravila poskus z gojenjem biserov v avstralskih vodah. Prvo biserno farmo so že uredili ob obali otoka Augustus, nekako 240 km severno od mesta Derby na avstralskem severovzhodu.
— Kar sem na sejo ga prinesi. Tu bo morda le zaspal!
r .■■ ■■■ .--^Tv-T-I ISKIST H E MI MGW1Y >
fOSLGVBNIL RADO BOHDON
u -11 Maro a Bagra
Stopila sva ven v sneg, toda zameti so bili tako veliki, da nisva mogla daleč iti. Jaz sem hqdil spredaj in sem delal gaz do postaje, toda ko sva prišla tja, sva se ze dosti nahodila. Sneg je tako naletaval, da sva se komaj videla; stopila sva v malo gostilno blizu postaje, očistila drug drugega z metlo, potem pa sedla na klop in naročila vermut.
»Huda burja,« je rekla natakarica.
»Da.«
»Letos je sneg prišel zelo pozno.«
»Da.«
»Lahko pojem malo čokolade?« je vprašala Catherine. »Ali pa je že čas za kosilo? Vedno sem lačna.«
»Kar vzemi in jej,« sem ji rekel.
»Vzela bom tole z lešniki,« je rekla Catherine.
»Prav dobra je,« je rekla natakarica. »Te,le imam najrajši.«
»Meni pa dajte še en vermut,« sem rekel.
Ko sva stopila in se napotila po cesti, je bila najina gaz že zasuta s snegom. Tam, kjer so bile prej luknje, so bile zdaj samo še vdolbine. Veter nama je nosil sneg v obraz, da sva komaj razločevala drug drugega.
OčistiIa»sva se in vstopila, da bi obedovala. Stregel nama je gospqd Güttingen.
»Jutri bo tu smučanje,« je rekel. »Se vi smučate, gospod Henry?«
»Nc. Toda prav rad bi se naučil.«
»Zlahka se boste naučili. Moj sin bo tu za božične
praznike in vas bo učil.«
»Odlično. Kdaj pa pride?«
»Jutri zvečer.«
Ko sva po kosilu sedela pri peči v mali sobi in gledala skozi okno, kako sneži, je Catherine rekla:
»Ali ne bi rad sam kam šel, dragi, ali pa se smučal z moškimi?«
»Ne. Zakaj pa?«
»Včasih se mi zdi, da si želiš razen mene videti tudi druge ljudi.«
»Bi ti rada videla druge ljudi?«
»Ne.«
»Tudi jaz ne.«
»Vem. Toda ti si drugačen. Jaz pričakujem otroka in sem prav zadovoljna, da mi ni treba nič delati. Vem, da sem strašno neumna in da preveč govorim, toda mislim, da bi moral iti, da se me ne bi naveličal.«
»Želiš, da odidem?«
»Ne. Želim, da ostaneš.«
»Torej bom qstal.«
»Pridi sem,« je rekla, »rada bi potipala buško na tvoji glavi. To je velika buška,« Pobožala jo je s prstom. »Dragi, bi si rad pustil brado?«
»Bi ti bilo všeč?«
»Bilo bi prav zabavno. Rada bi videla, da bi imel brado.«
»Prav. Pa si jo bom pustil. Prav ta hip si jo bom pustil. To je dobra misel. Tako bom imel vsaj kaj početi «
»Ti jc hudo, ker nimaš kaj početi?«
»Ne. Kar prav mi je tako. Prav lepo živi jen fc imam Ti ne?«
»Prav krasno življenje živim. Toda bala sem se ti bom morda v nadlego, ker sem nosna.«
»Oh, Cat. Saj ne veš, kako, blazno rad te imam.«
»Tudi takšno?«
»Takšno, kakršna si. Prav lepo mi je. Kaj nama lepo?«
»Meni je lepo, toda mislila sem, da si morda nemiren.«
da
ni
ti
»Nisem, Včasih razmišljam o
fronti in o ljudeh. Iti
jih poznam, toda prav nič se ne vznemirjam. O ničemer kdo ve kaj ne mislim.« »O čem razmišljaš?«
»O Rinaldiju in kuratu in mnogih ljudeh, ki jih poznam. Toda ne mislim dosti nanje. Nočem misliti na vojno. Zame je končana.«
»Na kaj pa misliš zdaj?« »Na nič.«
»Da, mislil si na nekaj. Povej mi.« »Razmišljal sem, če je Rinaldi imel sifilis.« »Nie drugega? « »Nič.«
»Pa ima sifilis?« »Ne vem.«
»Vesela sem, da ga ti nimaš. Si kdaj imel kaj takega?« »Imel sem gonorejo.«
»Nočem, da mi govoriš o tem. Je bilo zelo hudo,
dragi?«
»Zelo.«
»Žal mi je, da je tudi jaz nisem imela.« »Ne, tega pa ne.«
»Da. Rada bi jo imela, da bi bila kake,r ti. Rada bi
_ 2 ys«mi tvojimi dekleti, da bi se lahko pred tabo norčevala iz njih.«
»Lepa slika!«
'"»i bila Jcpa slika, ko si imel gonorejo.« »Vem. Glej, kako sneži.«
las?«Ra,Ši gIedam tcbc- D^gi, zakaj si ne pustiš dolgih
»Kako dolgih?« »Malo daljših.« »Saj so dovolj dolgi.«
,Puf mal° daljše, Potem pa si bom jaz dala sto,je malo skrajšati in bova imela oba enako dolge, samo da bom jaz imela p!ave, ti pa temne.«
»Nočem, da si svoje skrajšaš.«
„ "i0 bi bi}° prav zabavne. Naveličana sem že teh las. i ono« v postelji so mi strašno v napoto.« »iiau imam tvoje lase.« »Kaj kratkih ne bi imel rad?«