Katoliški
Uredništvo in uprava:	Cena: Posamezna štev.	L	25 I
Gorica, Riva Piazzutta štev. 18	Naročnina: Mesečna	L	110 J
Poštno ček. račun: štev. 24/12410	Za inozemstvo : Mesečno	L	190 I
I!!!
Leto V. - Štev. 23
Gorica - 4. junija 1953 - Trst
Izhaja vsak četrtek
H D V9 E RO Avstrijsko vprašanje
zopet na dnevnem redu
se na v:
ROS
Trst, 1. junija 1953.
Era ponjeni štetje let. Slovenci imamo globoko v spominu zapisano Benitovo »ero« z vsemi njenimi dobrotami. Mohamedanci še danes štejejo leta od takrat, ko je njih prerok Mohamed tekel iz Meke. Stari Rimljani so začeli svojo ero, ko sta se skregala Romul in Rem. Slovenci nismo nikoli šteli let po svoje; ko je vladal kralj Matjaž, se nihče ni spomnil na to, pozneje pa tudi ne.
Prihajali pa smo v stik z raznimi tujimi erami. Spoznali smo starorimsko, sicer resda« malo bolj od daleč; trdo smo nekaj stoletij občutili mohamedansko ero (a tudi nekateri Turek je klecnil pod slovensko pestjo), da o Benitovi niti ne govorim, ki se je tudi za Benita samega klavrno končala in smo takrat upali, da ne bo nikoli nobene ere več. Toda up golj’fivi!
V Trstu namreč naši šolniki že nekaj časa sem izražajo težke slutnje, da se je na polju slovenskega šolstva začela nova »era«, ki sicer še ni uzakonjena v Uradnem listu, ki pa že meče svojo senco na bližnjo bodočnost naše šole. Pravijo, da je ta era začela s prihodom prof. Fadda zgojni urad v Trstu. Trdijo, da je ta pod popolnoma prelomil s tradicijo glede slovenskih sol, ces da mnoge stvari niso nikjer uzakonjene (radovedni smo, kje so uzakonjene kompetence prof. Fadda), da hoče vse sam odločati, da pa o naših šolah in o splošnem položaju v Trstu le malo ve.
Ko slišiš take in podobne glasove, se kot zaveden Slovenec, ki ti je pri srcu dobra vzgoja sedanje in bodoče naše mladine in ki te skrbi dragocena kulturna ustanova slovenskih šol, vprašaš, ali je res kaj na tem, da g. prof. Fadda skuša stuberkuli-zirati slovenske šole, ker jih pač brez pr;. Stanka anglo-ameriških zaveznikov ne more ukiniti, in kako je z njegovo obljubo o absolutni objektivnosti. Pravijo namreč, da je kmalu po svojem prihodu korporativno zbranim slovenskim šolnikom slovesno obljubil, da bo do slovenskih šol pravičen, objektiven in da bo skrbel samo za blagor in zboljšanje šol. Kako je v tem prvem šolskem letu držal svojo obljubo? Po delih spoznaš človeka, ne po besedah. Oglejmo si torej dejanja g. prof. Fadda za »zboljšanje« slovenskih šol, v kolikor smo kot ljudje iz javnosti o njih poučeni.
Svojo naklonjenost je Slovencem pokazal s tem, da je iz vodstva počasi izrinil slovenske funkcionarje na superintendenei in na vzgojnem uradu in polagoma izročal te zadeve strokovnjakom, katere je že našel v Trstu ali pa jih je privlekel s sabo. Značilno je, da so menda vsi ti strokovnjaki doma nekje globoko doli pod 11. vzporednikom. ( im manj zna kdo slovensko, tem boljši strokovnjak za slovenski} šole je po mnenju g. prof. Fadda.
Pri vzgojnem uradu je bila že šest ali sedem let neka komisija za slovenske šolske knjige, ki je pridno delala, ker je izdala kakih 70 prepotrebnih šolskih knjig, torej vsaj deset knjig na leto. Država je preko te komisije vršila odlično vzgojno delo, a ni imela pri tem nobene škode, ker je založeni denar dobivala nazaj. Knjige se namreč niso delile zastonj, kot laže »Messaggero Veneto«. Potrebne so še druge knjige, a komisija pol leta ni bila imenovana. Ko so jo končno imenovali, se je izkazalo, da so v njej trije ljudje, ki morda razumejo nekaj slovenskih besied, ki pa se svoj živ dan niso napisali slovenskega stavka. In taki naj pišejo slovenske knjige! Pa da bi vsaj izdali kako knjigo! V devetih mesecih je izšla samo ena, a še to je pripravila prejšnja komisija. Sedanja ni naredila še nič.
G. prof. Fadda je izdal tudi razne uredbe o nastavljanju učnih moči za prihodnje šolsko leto. Tisti, ki to reč poznajo, trdijo, da so te uredbe zanke, s katerimi se slovenskim šolnikom in šolam lahko enostavno zadrgne vrat. To je tudi delo ta »blagor šole«.
G. prof. Fadda skuša, Lot se sliši, zasejati razdor med Slovence. Pravijo, da je
V sredo 27. majnika bi se moral vršiti v Londonu sestanek namestnikov zunanjih ministrov Združenih držav, Anglije, Francije in Sovjetske zveze, ki naj bi obnovili razpravo o sklenitvi avstrijske državne pogodbe. Sestanek so sklicali zapadni zavezniki že pred nekaj tedni, a do zadnjih dni pred napovedanim rokom ni bilo od strani Sovjetske zveze nobenega odgovora na to povabilo. Šele zadnji trenutek, komaj dva dni pred sestankom, je odgovorila Sovjetska zveza, da se tega sestanka ne bo udeležila. Že zavlačevanje odgovora ni dalo nič dobrega slutiti, tako da so bili zavezniki na odklonilni odgovor Sovjetske zveze več ali manj pripravljeni. Tudi v Avstriji ni bilo zaradi negativnega odgovora nobenega presenečenja. V avstrijskih krogih prevladuje zadnje čase mnenje, da se Sov. zveza ne mara več srečati skupno z zapadni-mi zavezniki, ampak da hoče z njimi le ločeno razpravljati. Drugi zopet menijo, da ne mara prevzeti kakih uradnih obveznosti, dokler ne pride do sestanka štirih.
Moskovski odgovor, ki ga je izročil sovjetski namestnik, veleposlanik Malik, pravi, da novi sestanki namestnikov ne dajejo upanja, da bi privedli do ugodnih zaključkov, in da bi bilo pametneje preučevati vprašanje avstrijske pogodbe po navadni diplomatski korispondenčni poti.
Odklonilni odgovor Sovjetske zveze je izzval v zapadnih krogih veliko nevoljo, posebno ker vidijo v tem odkrito bojkotiranje avstrijskega vprašanja. O nobenem vprašanju se ni do sedaj toliko razpravljalo kot ravno o avstrijskem vprašanju, to je o sklenitvi tako zvane avstrijske državne pogodbe, ki naj bi vrnila avstrijskemu ljudstvu njegovo državno samostojnost.
Znano je, da se vlečejo razprave o tem vprašanju že od 1. 1947 dalje ln. %se v ta namčn vršilo že 260 sej; fnano Je tudi, da je Moskva v začetku, to je, predno je Tito odpovedal od Sovjetske zveze, podpirala teritorialne zahteve Jugoslavije gle-de Koroške, in da je pozneje po Titovem odpadu (junija leta 1949), izdala jugoslovanske zahteve
za neka priznanja glede »nemške« imovine v Avstriji”. Pozneje je hotela združiti rešitev avstrijskega vprašanja z rešitvijo tržaškega vprašanja, kar pa so zapadni zavezniki zavrnili kot nekaj, kar, ne spada k stvari.
Leta 1952 so zapadni zavezniki predložili sovjetskemu namestniku tako zvano »skrajšano pogodbo«. Sovjetska zveza je podala k tej pogodbi nekaj protipredlogov, ki so jih zapadni namestniki sprejeli, samo da bi mogli vrniti Avstriji samostojnost, ki so jo zapadne velesile skupno s Sovjetsko zvezo obljubile že 1. 11. 1943. Avstriji, ki je bila tudi žrtev Hitlerjevega napada, kot so bile Poljska, Češkoslovaška, Jugoslavija in druge. Toda že 27. sept. 1952. je Sovjetska zveza to »skrajšano« pogodbo zavrnila. Zadnja seja štirih namestnikov se je vršila 9. februarja t. 1. Ko je sovjetski namestnik na tej seji zahteval, da je treba »skrajšano« pogodbo brezpogojno umakniti, so ostali namestniki predlagali odgoditev zasedanj na poznejši čas. Od tedaj ni bilo nobene seje več.
Po napadu moskovske »Pravde« na bermudsko konferenco je odklonilni odgovor Sovjetske zveze glede sestanka namestnikov drugi hud u-darec za vse tiste, ki so verjeli v iskrenost sovjetskih miroljubnih besed. Obe dejstvi sta zmanjšali upanje, da bi moglo priti do konference štirih, za katero se je bil Churchill tako navdušil. Še konservativni »Daily Telegraph« pravi: »Če so hoteli Malenkov in njegovi tovariši premišljeno ohladiti željo zapadnih velesil po sestanku štirih, niso mogli izbrati boljšega sredstva kot to, da so odklonili udeležbo pri nadaljevanju štiričlanskih razgovorov o avstrijski državni pogodbi. Sedaj izključimo lahko vsako neposredno možnost, da bo moglo priti do sklenitve avstrijske pogodbe in do ureditve centralne Evrope.«
Naj omenimo še to, da so smatrali zapadni zavezniki ravno rešitev avstrijskega vprašanja poleg sklenitve premirja na Koreji za nekak preskusni kamen, ki naj bi dokazal vsemu svobodnemu svetu iskrenost sovjetskih miroljubnih besed.
Potek francoske vladne krize
Francoska vladna kriza ni našla v preteklem tednu nobenega izhoda. Predsednik republike Vincent Au-riol je ponudil mandat za sestavo nove vlade najprej socialistu Guyju Mollelu, nato pa voditelju degoli-stične parlamentarne skupine Andreju Diethelmu, toda oba sta po posvetovanju s svojo stranko vrnila mandat.
Auriol je pozval nato Paula Rey-nauda, naj sestavi novo vlado. Ta je nalogo sprejel ter se predstavil poslanski zbornici, da bi prejel od
obljubljal osebam in skupinam oseb to in ono. No, tu je pa slabo naletel. Če se Slovenci kregamo med sabo za drobnarije in malenkosti, smo pa v bistvenih narodnih zadevah vedno složni. Če je g. prof. Fadda pridobil koga zase, bo to samo kak obroben malkontent dvomljive slovenske preteklosti. Slovenski šolniki pa so, to lahko mirno rečemo, vsi značajni in zavedni.
Obračun g. prof. Fadda za »zboljšanje« slovenskih šol je torej precej klavrn.
Napisano v prvem šolskem lelu ere Fadda ali na kratko: E.F.
SLOVENSKIM VOLIVCEM V ITALIJI!
V nedeljo 7. junija se bodo vršile pri nas volitve za državni zbor in senat. Od izida teh volitev bo v veliki meri odviselo tudi, če naj bo v Italiji verska svoboda ali umik katoličanov v katakombe.
Ker ni še urejen pravni položaj slovenske manjšine v Italiji, ne moremo Slovenci nastopiti pri volitvah s samostojno listo. Zato je SDZ kot politična stranka sklenila, da naj slovenski volivci v znak protesta oddajo neprečrtane glasovnice v volilne skrinjice.
Z zgolj narodnega stališča bi to bilo pravilno, ker znači naš protest zoper vse stranke, ker nobena ne zasluži našega zaupanja v narodnem oziru; pri teh volitvah pa gre poleg narodnih tudi za najvišje versko-nravne vrednote. Če zmaga komunizem ali fašizem, so uničene ne samo dosedanje demokratske svoboščine, ampak je tudi katoliška Cerkev v nevarnosti za svojo svobodo in s tem celotna krščanska kidtura. To bi značilo tudi narodno smrt naše slovenske manjšine.
Cerkvene oblasti so ponovno pozvale vse katoličane, naj volijo stranko, ki nudi najboljšo poroštvo, da se bodo spoštovale božje in cerkvene pravice. Tudi naš prevzvišeni nadškof je s posebnim pismom, objavljenim v škofijskem listu, jasno poudaril to dolžnost.
Višji verski razlogi zatorej zahtevajo, da tudi slovenski volivci oddajo svoj glas stranki, ki priznava krščanska načela in od katere po vsej pravici zahtevamo, da v duhu krščanske pravičnosti uzakoni zaščito slovenske manjšine v Italiji, kakor je predvideno v italijanski ustavi in dokler tega pravno ne izvrši, se ne odpovemo našemu boju za dosego teh pravic.
V Gorici, 31. maja 1953.
SLOVENSKI DUHOVNIKI
Pogajanja za premirje
nje tako zvano investituro. Po francoski ustavi ne zadostuje, da prejme kdo od predsednika republike mandat (nalogo) za sestavo nove vlade, ampak mora biti za to tudi od zbornice potrjen, to je dobiti mora od zbornice ustavno podpisano večino glasov, ki znaša sedaj 314 glasov. Šele po investituri od strani zbornice sestavi novi ministrski predsednik svojo vlado.
Paul Reynaud se je predstavil zbornici ter v svojem investiturnem govoru razložil svoj delovni program. Pri tem pa je brez usmiljenja razkril slabosti sedanje ustave ter opozoril na nevarnosti, ki pretijo francoski republiki zaradi nestalnosti njenih vlad. Opisal je finančne težave, ki pretresajo Francijo, saj znaša letošnji državni primanjkljaj 730 milijard frankov, drugo leto pa bo dosegel že tisoč milijard. Ta pojav mora voditi dosledno v inflacijo in v zastoj vsega narodnega gospodarstva.
Glede zunanje politike je Rey-naud poudaril, da ostane Francija zvesta atlantskemu paktu in da on
Pogajanja za premirje na Koreji so po dveh tednih zopet obnovili, toda še isti dan, to je zadisji ponedeljek, so jih preložili na 1. junij.
Kakor znano, je bil zadnji komunistični predlog ta, da bi ujetnike, ki se nočejo vrniti domov, izročili v varstvo petčlanski nevtralni komisiji. Ta predlog so zavezniki načelno sprejeli, toda pod pogojem, da se tej komisiji izročijo samo kitajski
osebno zagovarja potrditev evropske obrambne pogodbe, a da ni gotovo, kakšno bo njegovo stališče, ko bo treba meseca septembra razpravljati o tej pogodbi. S to izjavo se je zameril večini krščanskih socialeev (demokristjanom) in vsem tistim, ki vztrajajo, da je treba evropsko obrambno pogodbo brezpogojno potrditi.
Nato je govoril Revnaud o nestalnosti francoskih vlad, ki daje Franciji neko inferiornost (manjšo vrednost) pred ostalim svetom. Že pod predsednikom Poincarejem je bilo 17 vladnih kriz; pod Lebrounom 16, po odrešitvi Francije od Nemcev (1944) pa celo 22, medtem ko ima Zapadna Nemčija v 5 letih svojega obstoja še vedno istega ministrskega predsednika, Adenauerja, in medtem ko je De Gasperi že 8 let na vladi.
Paul Reynaud je kritiziral sedanjo ustavo ter predlagal spremembo člena 51., ki govori o predčasni razpustitvi poslanske zbornice.
Paul Revnaud s svojim govorom ni uspel. Pri glasovanju je dobil samo 276 glasov, dobiti bi jih pa moral vsaj 314, da bi bil potrjen za predsednika nove vlade. Proti njemu so glasovali komunisti, socialisti in nekaj radikalov in degolistov.
Paul Revnaud ni uspel, a pokazal je na rakovo rano francoskega parlamentarnega življenja in na potrebo revizije sedanje ustave, kar gotovo ne bo ostalo brez dobrega vpliva na nadaljnji razvoj francoskega parlamentarnega življenja.
Predsednik republike je medtem poveril sestavo nove vlade novemu možu. Ta mož je Pierre Mendes-France, ki se bo predstavil to sredo (3-6) francoski zbornici. Ali mu bo uspelo dobiti zaupanje zbornice, bomo prihodnjič poročali.
ujetniki, medtem ko bi bilo treba korejske ujetnike takoj osvoboditi ter jim dati možnost, da se povrnejo v civilno življenje.
Gen. Harrison je zahteval nadalje, da mora dati vojake, ki bodo potrebni za varstvo ujetnikov, samo Indija ter da bi nevtralni komisiji predsedoval indijski zastopnik. Tudi rok, v katerem bi se morali ujetniki, ki ne marajo domov, ohraniti pod kontrolo nevtralne komisije, se mora skrajšati na 60 dni. Po preteku tega roka bi bilo treba vse kitajske ujetnike, ki bi ne hoteli domov, takoj osvoboditi, ne da bi morala kaka konferenca odločati o njihovi usodi.
Komunisti so te zahteve zapadnih zaveznikov kratkomalo odbili in to je bil glavni vzrok, da je prišlo do začasne prekinitve pogajanj.
Medtem so pogajanja v Paninun-jonu že ponovno odgodili in sicer na 4. junij in to na prošnjo komunistične delegacije, ki želi nove zavezniške predloge bolj natančno proučiti. Kakšni so ti predlogi, ki so jih zavezniki izročili 25. majnika komunistom, ne vemo natančno, ker so ostali, vsaj uradno, do sedaj tajni.
\ emo pa, da so ti novi predlogi naleteli pri južnih Korejcih na hud odpor, tako da je prišlo med južnimi Korejci in zavezniki do resnih nasprotij. Južni Korejci so baje izjavili, da bodo napadli vsako četo satelitskih držav Poljske in Češkoslovaške pa tudi Indije, ki bi stopila na korejska tla ter hotela prevzeti nadzorstvo nad korejskimi ujetniki. Padle so celo besede, da se bodo južni Korejci kljub premirju, ki bi ga slučajno sklenili, še nadalje borili zoper komuniste, ali pa umaknili svojih 16 divizij s korejske fronte. Seveda so to le besede, toda te besede kažejo dovolj jasno, kako ogorčenje so vzbudili novi predlogi zaveznikov pri južnO-korejskem ljudstvu, tako da je bil celo predsednik Eisenhower nekako prisiljen poslati posebnega odposlanca k predsedniku Južne Koreje Sigman Rheeju, da bi ga pridobil za nove zavezniške predloge. Te predloge so baje odobrili vsi na Koreji vojskujoči se zavezniki.
Kako se bo vsa stvar nadalje razvila, nam povedo prihodnji dnevi.
e4fxd»cLt{
Druga nedelja po binkoštih
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 14, 16-24)
Tisti čas je povedal Jezus farizejem to priliko: Neki človek je napravljal veliko večerjo in jih je mnogo povabil. Ob času večerje je poslal svojega služabnika povabljenim povedat, naj pridejo, ker je že vse pripravljeno. In začeli so se vsi hkrati izgovarjati. Prvi mu je rekel: »Pristavo sem kupil in jo moram iti pogledat; prosim te, imej me za opravičenega!« Drugi je rekel: »Pet jarmov volov sem kupil in jih pojdem preizkušat; prosim te, imej me za opravičenega!« In spet drugi je rekel: »Oženil sem se in zato ne morem priti.a Služabnik se je vrnil in to sporočil svojemu Gospodu. Tedaj se je hišni gospodar razsrdil in je rekel svojemu služabniku: »Pojdi brž na ceste in ulice po mestu in pripelji semkaj uboge in pohabljene in slepe in kruljave/« Služabnik je rekel: »Gospod, zgodilo se je, kar si naročil, pa je še prostora.« In Gospod je rekel služabniku: »Pojdi na pota in k ograjam in primoraj jih vstopiti, da se mi hiša napolni. Povem vam pa, nobeden izmed onih mož, ki 'so bili povabljeni, ne bo okusil moje večerje.«
*
NJEGOVA VEČERJA
Med dobrotami in čudeži, ki jili Gospod vrši med svojim skromnim in ubogim ljudstvom, so tudi opomini onim, ki se smatrajo voditelji naroda. Ti se radi dado povabiti od svojih kolegov na večerje in pojedine. Sem in tja povabijo tudi Kristusa, pa se vselej prej dogovore, kaj bodo govorili z njim, ki jim je večen sovražnik, in kako ga spravili v zadrego. Toliko so se že naučili, da je treba biti z njim v razgovoru zelo previden, ker sicer vlečejo kratko. Gospod se odzove vselej povabilu. Njegov obisk je onim, ki imajo dobro voljo, v milost, drugim pa v obsodbo.
Tako jim pri obedu pripoveduje zgodbo moža, ki je po dolgih in težavnih pripravah pripravil sijajno gostijo. Vse, katere je radi njih položaja, službe in drugih ozirov moral povabiti, jih je povabil in sedaj čaka, da se napolni njegova hiša. In prav zadnji trenutek prihajajo odpovedi ena za drugo. Vse izgovore, katere si je človeški razum tekom časov izmislil, je moral slišati. A razbere iz teh izgovorov resnico: nočejo priti! Večerja je pripravljena, vse je na mizi, zato večerje ni mogoče več odpovedati. Povabljeni naj bodo, kjer hočejo. Gospodar povabi iz vseh skrivališč in cest reveže, usmiljenja in sočutja vzbujajoče postave, ki še nikdar v življenju niso sedele za mizo bogataša. Gospodar posebej zatrdi: »Nobeden izmed onih, ki so bili povabljeni, ne bo okusil moje večerje.«
*
Bog je izbral Izrael, da ponese luč v temo poganstva, da postane jedro Cerkve. Povabljen tudi k nebeški gostiji v božjem kraljestvu, Izrael ne dojame veličine to odlike. Kadar je Izrael bil na tem, da zgreši svoj cilj, odločen mu od Boga, ga ta preizkuša: izgnanstvo, naravne stiske, sovražniki od vseh strani; znak božjega usmiljenja.
Junak z gorečim srcem je stal sredi Izraela pred nedavnim. Janez Krstnik. Njegov klic je oglušel v Jordanski dolini. Njegova glava je padla pod mečem na zahtevo grešne priležniee. »Povabljeni niso hoteli priti«. V ozkosti svojih možganov niso našli poti izven narodnosti k univerzalnosti vseh ljudi v kraljestvu božjem, kjer bi Izrael z istimi pravicami sedel skupaj s poaani pri isti nebeški gostiji. Izrael je izrekel svoj »ne«, Gospod pa je poklical pogane, revne, najrevnejše otroke in jih nadel z belim oblačilom in povabil k nebeški gostiji v milijonih.
V ozadju te nebeške večerje, o kateri govori Gospod v evangeliju, je drugačna pojedina, brez katere si Cerkev, božje kraljestvo nove zaveze, ne moremo misliti. Po besedah Gospoda samega »ne bodo imeli življenja v sebi, ki ne bodo jedli mesa Sina človekovega in pili njegove krvi.« Odvzemi skrivnost tabernaklja in večno luč iz naših cerkva. pa bo kakor bi smrt šla preko zemlje in uničila vse življenje naših svetišč. In duhovnik? Si ga moreš misliti drugačnega, kakor ga je naredil Gospod, namreč »za delivca božjih skrivnosti« ?
Gostija Gospodova, presveta Evharistija, je postala srce in najsvetejša stvar vernega sveta. In Kristus vabi k svoji večerji vse narode iz vseh delov sveta. Ko greš na vsakdanje delo, te pot vodi mimo cerkve
Kako komunisti dobivajo od misijonarjev „priznanja“
»Če bi imeli pred seboj tudi sfingo, bi jo tudi pripravili do tega, da nam pove točno to, kar želimo.«
Tako se je hvalil neki komunistični za-sliševalec leta 1950, preden je madžarsko komunistično sodišče obsodilo ameriškega gospodarstvenika Roberta Vogelerja. Voge-ler je zares »priznal«, po 71 dnevih stalnega zasliševanja.
Tehnika zasliševanja je jedro komunističnega kazenskega postopka, posebno v zvezi z uprizorjenimi procesi. Ta tehnika je seveda vedno ista pri civilistih ali vojnih ujetnikih. Medtem ko niso na raz-polago obvestila iz prve roke, ki zadevajo komunistična zasliševanja vojnih ujetnikov Združenih narodov (ker do sedaj vojnih ujetnikov še niso izpustili), pa naglo rastejo dokazi o načinih, kako kitajski komunisti izsiljujejo »priznanja«.
To potrjujejo ne samo pričevanja kitajskih beguncev, marveč tudi evropskih in ameriških misijonarjev, šolnikov in pravnikov, ki so bili dolgo časa zaprti, preden so jih izgnali.
Med temi dokumentarnimi pričevanji so tudi izjave dr. Johna D. Hayesa in dr. Francisa Olin Stockvvella, ameriških protestantskih misijonarjev, preč. Jožefa Schi-jonsa, belgijskega katoliškega duhovnika, preč. Mauricea Kavanaugha, irskega katoliškega misijonarja in preč. Eegenea Fa-hyja, ameriškega katoliškega duhovnika.
Njihove izkušnje odkrivajo tehniko, ki jo uporabljajo kitajski komunisti, da izsilijo priznanja političnih jetnikov. Nedvomno je, da so isto tehniko izvajali tudi proti vojnim ujetnikom. Pripomniti moramo, da je pekinška vlada odločno odklonila zastopnikom Mednarodnega Rdečega križa, ali kakršne druge nepristranske u-stanove, dostop v taborišča vojnih ujetnikov, da bi lahko poročali o postopanju z ujetniki v soglasju z ženevsko konvencijo. Med psihološko tehniko uporabljajo množične obtoževalne sestanke in demonstracije drhali. Ob taki priliki kličejo obtožene pred drhal, kjer dvignejo proti njim obtožbo.
Tako nam je preč. Fahy opisal množični obtožilni sestanek:
»Pred sodniško mizo so nas obkrožili stražniki. Za mizo so sedeli mestni zastopniki, pred njimi je bil mikrofon. Najprej je bilo dovoljeno da sedimo, potem pa je nekdo iz »ljudstva« zahteval, naj vstanemo, »da vidimo moč kitajskega ljudstva«. Vstali smo in stali smo tri ure, da bi se prepričali o moči »ljudstva«.
To pa še ni tako hudo. Druga tehnika je zasliševanje po skupini zasliševalcev. Stalno zasliševanje jetnika, ki je popolnoma izoliran, se pretvarja v mučenje. Pisci knjige »O ruskih čistkah in o izsiljevanju »priznanja« F. Beck in W. Goding navajata primer nenehnega zasliševanja 11 dni in drugega 48 dni s priložnostnimi prekinitvami dveh ur. Dr. Hayes je izjavil, da so ga zaslišali 40 dni zoporedoma, zasliševanja so trajala tri do devet ur.
Tehnika ustvarjanja občutka popolne o-samljenosti in brezkoristnosti vsakega odpora je nadaljnja značilnost komunističnega izsiljevanja priznanja. Jetnik je nedoločen čas v preiskovalnem zaporu. Ne pred-
tvoje vasi, tvojega mesta. Hiša božja se dviga nad druga stanovanja ljudi. Pomisli vsaj včasih, da je tu vir tvoje moči, da tu bije srce, v katerem najdeš svoj mir. In še to vedi, da Gospod, ki samuje v tabernaklju, želi videti svoje pred seboj vsaj enkrat na teden in se često z njimi združiti.
Gospod ve, da je naša stiska narasla v nedogled; ve, da naše roke stegujejo svoje prste v veliki naglici po kruhu tega sveta, da nam o-stane vsaj košček; pa ve tudi, da se morajo naše roke dvigniti tudi k njemu, da ne opešajo pri delu, da se mora človekovo srce odpreti pod toplino božje milosti, če hoče zmagati boj, ki sapo jemlje. On, ki je kelih trpljenja izpil do dna, ga daje piti drugim in ga z njim pije, da jim more dati več milosti in moči. Veruj, da ve, kako je včasih življenje težje kakor smrt; ve, da je samota v tvoji duši nekaj hudega. V njegovem srcu so izkušnje življenja vseh ljudi. On, ki ti v največjih stiskah polaga roko na ramo, ti tudi pravi: »Pridi, pokrepčaj se! Tudi v viharju, da, tedaj še bolj! Hočem te vsaditi v zemljo mojega božjega življenja!«
ložijo mu nikake obtožnice. Vsako upanje na pomoč ali rešitev izginja. Popolnoma je odrezan od zunanjega sveta. Nazadnje ga pokličejo pred zasliševalce ter ga izpostavljajo brezkončninj vprašanjem, obtožbam in mučenju. Ta postopek traja tedne, mesece in celo leta, jetnik pa je medtem popolnoma ločen od zunanjega sveta. Jetniki pridejo nazadnje do zaključka, da ni nobenega izhoda in podajo vsako zahtevano priznanje.
Tehnika »samoodkritja« je način, po katerem zahtevajo od jetnika, . da napiše vse, kar je kdajkoli delal ter popolnoma odkrije svoje lastno preteklo življenje. Tako so prisilili preč. očeta Sehijnsa, da je moral napisati 500 na stroju pisanih strani o sebi in o drugih. Dr. Hagesa so prisilili, da je moral napisati izvlečke o tem, kaj so ga zaslišali. Ves ta material seveda uporabljajo proti obtožencem.
Goljufija in zvijača sodita tudi med važno komunistično tehniko. Tako so očetu Schijonsu izročili obtožnico v kitajščini in zahtevali od njega, da jo prevede v francoščino. Prevod je znašal 17 strani in na vsako stran je moral pristaviti svoj prstni odtis in podpis. Prevod je zadržala policija ter ga je potem razmnožila kot podpisano »priznanje«.
Tehnika zasliševanja v komunistični Kitajski ima seveda svojo šolo v sovjetski praksi, ki jo izvajajo povsod tam, kjer so komunisti prevzeli oblast. Gotovo se bodo tudi med našimi čitatelji našli taki, ki so imeli podobna doživetja.
(Benjamin Wesl)
Poljski begunci protestirajo proti verskemu preganjanju
Poljska zveza v Veliki Britaniji je sklicala zborovanje, na katerem so sprejeli protestno resolucijo proti uredbi poljske komunistične vlade, ki daje državi nadzor-stvo nad cerkvenimi imenovanji.
Resolucija označuje uredbo za odkrito kršitev svobode in organizacije katoliške Cerkve na Poljskem, ki postaja s tem odvisna od brezbožne komunistične vlade.
Resolucija poudarja, »da oblasti poskušajo razbiti zveze, ki vežejo Cerkev na Poljskem s svetim očetom in s celokupno Cerkvijo;
da so škofje in duhovniki izpostavljeni nenehnemu nadlegovanju policije, žaljivi časopisni gonji in oviranju pri svojih duhovniških opravilih;
da duhovnike zapirajo, mučijo, obtožujejo in obsojajo na smrt zaradi izmišljenih zločinov;
da je mladina sistematično oropana verskega pouka, medtem ko so v šoli uvedli materialistično in protiversko vzgojo;
da katoliške otroke silijo v mladinske organizacije, sovražne krščanstvu;
ter da je Cerkev ukinjena v vzhodno-polj-skih pokrajinah, ki si jih je Sovjetska zveza nezakonito prisvojila.
Zagotavljamo bratom v matični državi, kakor tudi vsem katolikom za železno zaveso v tej usodepolni uri, da smo z njimi združeni v mislih in molitvah, podpirani po nezlomljivi veri v božjo previdnost, poudarjajoč svojo zvestobo do apostolske stolice.
Objavljamo vse omenjene zločine ter nasilja in pozivamo katolike svobodnega sve-
t Prelat dr.
Radio Vatikan je dne 26. maja prinesel naslednjo vest:
»Slovenskim poslušalcem vatikanskega radia moramo naznaniti smrt velikega slovenskega moža, univerzitetnega profesorja, dekana teološke fakultete, znanstvenika, rektorja slovenske teološke fakultete v zamejstvu, prelata dr. Alojzija ODARJA. Marsikdo ne bo verjel tej novici, kakor tudi mi nismo mogli verjeti, ko je prispela ta vest iz Buenos Airesa v Argentini. In vendar je res: prelat dr. Alojzij Odar je umrl preteklo sredo 20. maja zjutraj zadet od srčne kapi.
Prav je, če se noeoj vsaj v nekaj potezah spomnimo tega moža, ki je s svojim delom zadal globoke brazde v slovensko katoliško življenje.
Mesec dni mu je manjkalo, da bi dopolnil enainpetdeset let. Doma iz Srednje vasi v Bohinju je študiral v škofovih zavodih, kjer je maturiral 1. 1922. Leta 1927 je dovršil teološko fakulteto v Ljubljani, leto nato dosegel doktorat, odšel v Rim, da se je izpopolnil v cerkvenopravnih strokah. Leta 1931 je postal docent na teološki fakulteti v Ljubljani, 1937 izredni 1939 pa redni profesor. Bil je dekan teološke fakultete prvi dve leti vojne. Leta 1945 je odšel v tujino, kjer je njegovemu prizadevanju in ljubezni do preostalih bogoslovcev uspelo, da je zbral vse bogoslovce v zamejstvu, jih organiziral v semenišču najprej v benediktinski opatiji Pra-glia pri Padovi, nato v Brixnu na južnem Tirolskem, kjer je rad pomagal tudi na farah, končno se je z vsemi bogoslovci preselil v Argentino, najprej v San Luis. nazadnje pa v Adrogue pri Buenos Airesu, kjer je bil nekaj časa rektor, do konca pa profesor cerkvenega prava. To je njegova zunanja življenjska pot.
Njegovo delo je težko popisati, treba bi bilo podrobnega študija, da bi samo nazna-
ta in vse ljudi dobre volje, da se izrazijo solidarne 8 Cerkvijo, ki jo terorizira brezbožni komunizem, ter da ne odnehajo v svojih naporih za obnovo svobode za Cerkev in versko življenje v onih državah, kjer sta preganjani.«
Neki mlinar
je dolgo let mlel gospodarju žito. Pa se je spuntal. Rekel je služabnikom:	»Vašega
gospodarja ne poznani več, barantal bom z vami.« Rekli so eni: »Dobro,« drugi pa: »Kje bomo mi jemali žito?« Odgovoril je: »Če ne bo žita, bomo mleli smeti, da bodo le vreče polne.«
Tako se je zgodilo v Ljubljani. Agencija KIPA poroča, da je 16. marca izdal minister za notranje zadeve odlok, po katerem nista več zakonito priznana škofa v Mariboru in Ljubljani. Vsak škofov dopis ali listino morajo uradi vrniti škofu kot brez vrednosti. Kot edino pristojno cerkveno oblast prizna vlada le »Društvo duhovnikov sv. Cirila in Metoda«. Seveda gospod minister ne vedo, da je uredba Cerkve božje-pravna in tk so škofje gospodarji, duhovniki pa od njih odvisni. Brez škofov ni duhovnikov. Duhovnik ne more ne maševati ne spovedovati ne učiti, če mu škof ne da dovoljenja. Duhovniki z ministrom vred brez škofa bodo lahko mleli smeti, ne pa žita! Gospod minister, nikar ne zamerite, ampak vaši ukrepi so butanje ob Skalo.
Glas iz Združenih držav
Edini dnevnik katoliških Slovencev Združenih držav, ki je obenem najvplivnejše glasilo Slovencev v zamejstvu, »Ameriška domovina« je dne 23. in 24. aprila prinesla uvodnik »Dva velika cilja«, v katerih poziva rojake na delo za dva velika cilja, ki sta slovensko semenišče v Buenos Airesu in pa Katoliški dom v Gorici. Takole pravi: »Pomagati našemu sivemu vladiki Rožmanu v vzdrževanju slovenskega semenišča v Argentini je resnično svet, življenjsko važen cilj zamejskih Slovencev.«
»Katoliški dom v Gorici je pa naš drugi veliki cilj, ki je svet in življenjsko važen za ves slovenski narod.
Ta cilj je nespremenljiv in njegov obstoj, ker bo katoliški, bo trajen — dokler bo slovenska beseda v nas živela, dokler bomo peli slovensko pesem in dokler bomo z njima hodili pot k Bogu.
Dva velika slovenska cilja sta pred nami:
SEMENIŠČE V ARGENTINI, ki nam vzgaja učitelje Resnice in KATOLIŠKI DOM V GORICI, ki naj da
Alojzij Odar
čili njegovo delavnost na vseh področjih duhovniškega delovanja.
Pokojni gospod prelat dr. Odar je bil brez dvoma največji živeči slovenski znanstvenik. Njegovo delo ’ na tem področju je ogromno. Njegove najvažnejše publika-eije so, da navajamo samo nekatere: Sodbe rimske rote v zakonskih pravdah, 0-krožniea Leona XIII. o krščanski državi, I ravila KA v Sloveniji, ista tudi z razlago v obliki katekizma, Temelji organizacij, Cerkvene določbe o tisku, Zakonik cerkvenega prava, delo, ki je velikega pomena tudi na mednarodnem polju, saj je to prvi celotni prevod cerkvenega zakonika. In koliko je člankov, razprav po raznih revijah. Samo v »Bogoslovnem vestni-ku« jih bo okrog 60. potem v »Casu«, v »Reviji KA«. In to niso le priložnostne razprave, nekatere so naravnost monografije, ki bi prevedene v kak svetovni jezik brez dvoma imele velik pomen.
Njegova posebna ljubezen poleg znanstvenega dela je bilo pristno dušnopastirsko delo. Kot kurat v ženski kaznilnici v Begunjah na Gorenjskem je čudovito delal med kaznjenkami in pri fari je bil priljubljen spovednik in pridigar. Na neštetih zborovanjih, prireditvah je bil slavnostni govornik, pobornik za vse dobro. Organiziral je slovenski tisk in povečal delavnost bivše katoliške tiskarne, kateri je bil predsednik. Bil je velik organizator in je za prof. Tomcem prevzel vodstvo slovenske Katoliške akcije.
V begunstvu je bil Slovencem veliko, vse: znanstvenik, ideolog, kulturni delavec. Posebno se je zadnje čase posvetil naši inteligenci v zamejstvu in vedno je nastopal kot neustrašen borec za zmago Kristusovega kraljestva in za zmago načel in naukov katoliške Cerkve. Bil je klen govornik na vseh večjih slovenskih prireditvah slovenske katoliške skupnosti v Argentini, organizator slovenskega katoliškega shoda v Buenos Airesu, dober tolažnik trpečih v spovednici, vsakemu svetovalec in prijatelj. Zato pa žalujejo za njim vsi Slovenci v zamejstvu, pa tudi v domovini vsi, kateri so ga poznali, videli njegovo delo in sodelovali z njim.
Ko to žalostno vest preko tega radia sporočamo slovenskim poslušalcem, jih o-
benem naprošamo, naj obvesti* . njegove tU*-
hovne sobrate, da se ga spomnijo v svojih molitvah. Bog mu bodi usmiljen in dober plačnik.«
I Poslušajte versko uro na radia I Trst II. vsako nedeljo ob 9,301
Naraščanje kat. prebivalstva
Po uradni katoliški statistiki za leto 1952, ki so jo objavili ta teden, znaša skupno število rimsko-katoliškega prebivalstva v Združenih državah, na Alaski in na Havajskih otokih 30.425.015 oseb, za 1,017.049 oseb več kot v letu 1951. Statistika tudi poroča o povečanju števila zavodov za vzgojo duhovnikov, katoliških bolnišnic in o povečanju števila študentov v osnovnih in visokih šolah, padlo pa je število študentov katoliških kolegijev.
Na praznik sv. Rešnjega Telesa
ni bilo v Gorici običajne procesije, ker se je prenesla na dan evharističnega kongresa, ki bo 21. junija.
zavetje slovenski besedi, pesmi in veri na Goriškem.
Naj bi bila to cilja vsakega slovenskega srca kjerkoli v svetu in naj bi budila v vsakem veselo požrtvovalnost,« zaključuje »Ameriška domovina«.
Darovi za Katoliški dom
M. F., Gorica, mesečni prisp.	Lir	1.000,—
Ussai Feliks - Gorica-Cleve-		
land		»	10.000.—
M. B. - Števerjan	»	1.000,—
Jelen I. - Doberdob -	»	500,—
H. K., Gorica - mesec april-		
maj		»	2.000.
Ž. A. ■ Doberdob	»	4.000.
Lavrenčič Jožef - Doberdob -	»	1.000,—
K. J. - Moša - - - .	»	1.000,—
Č. g. Stanko Zorko - Rojan -	»	2.000,—
Pegan Tereza - Videm •	»	500.—
V. S. - Gorica -	»	100.—
Lupine Ivan - Praprot -	»	1.000.
Lupine Marija - Praprot	»	1.500.—
Turk Jožef - Šempolaj -	»	1.000.—
P. I. • Gorica -	»	300.—
Iz življenja Cerkve
ZA KATOLIŠKI DOM
Leto V. - štev. 23
KATOLIŠKI GLAS
Stran 3.
KDO SO TO? TO SO KOREJSKI SKAVTI, KI JIH VZGAJAJO KATOLIŠKI MISIJONARJI.
KIUILITIUIRIA 1
Zaključna številka IV. letnika Literarnih vaj
19. maja je v Trstu izšla 7., to je zadnja številka Literarnih vaj za letošnje leto. S tem je zaključen že četrti letnik tega glasila tržaških dijakov, ki je iz leta v leto lepši in boljši. O Lit. vajah smo že poročali v našem listu, pa vendar, zdaj ob koncu, še nekaj besed o njih.
Vse številke IV. letnika obsegajo skupno 272 strani. To je brez dvoma veliko za ta tiskani dijaški list. Zadnja številka prinaša tudi kazalo vsega letnika in, ko prebiraš celo vrsto naslovov, občutiš neko zadovoljstvo in občudovanje do naših tržaških dijakov, ki se- tako pogumno lotijo najrazličnejših motivov in vprašanj. Le to bi pripomnili, da je del poezije v primeru s prozo le majhen. Pa ker so nekatere izined pesmi vendarle prav dobre, se nadejamo, da se bo prihodnje leto opogumilo še več mladih pesnikov in se pomerilo med s,., boj, tako da se bo del poezije sorazmerno dvignil.
Kaj pa še obsega zadnja številka? V marsičem se razlikuje od ostalih. Pesmice in sestavki v prozi, leposlovni in pripovedni spisi: vse to je prav zanimivo in privlačno. Vmes so ilustracije, a tokrat morda bolj srečno izbrane kot kdaj prej. Posebno na ovojni strani bi bilo želeti, da bi vedno bilo kaj lepega, primernega in resnejšega. Vidi se pa, da se dijaki pridno udejstvujejo pri risanju, kar pričajo ra>-lični linorezi, perorisbe in risbe, ki so jih izdelali vsakokrat drugi dijaki, tako da n* srečaš nikjer istega imena. Na zadnji strani je res posrečena karikaturna slika profesorjev viš. real. gimnazije, kakršne si dijaki predstavljajo, da so pri konferenci, ko odločajo njihovo usodo. Ta številka prinaša tudi fotografije tržaških maturantov z vseh štirih višjih slov. šol (real. gimnazije, klas. gimnazije, učiteljišča in tr>. akademije).
Poleg športa in kulturnih novosti je ob koncu uredniških sporočil še zaključna beseda in napotnica ztt počitnice. Dijakom se priporoča, naj se med počitnicami
deljo gotovo zadovoljni. Vse tri burke so bile namreč na višini običajnih pustnih prieditev po deželi, brez vsake problematike, pobrane iz repertoarja Gabrščkove Talije, razen »Dvorca na deželi« dr. K. Birse. Ta slednja burka je po svoji zamisli in igranju še najbolj ugajala, zlasti zaradi dobre igre glavnega igralca — sta-rega gospodarja. Ta se je izmed vseh najbolj vživel v svojo vlogo in nam kar resnično predstavil starega penzionista, ki želi mirno živeti v svojem dvorcu na deželi, a mu nekateri tega ne privoščijo. Ostali dve, »V posredovalnici« in »Pavliha in policaj«,
sta bili srednje dobro podani in nista prišli do polnega učinka še posebno zato rie, ker so igralci govorili pretiho.
Vemo, da od komaj doraščajočih fantov in deklet ne moremo preveč zahtevati. Zato smo jim hvaležni tudi za nedeljski nastop. Želimo le, da bi še zanaprej ohranili tradicijo šolskih prireditev in se iz leta v leto izpopolnjevali. Saj smo že letos opazili, da je bilo njih igranje in posebno še petje že precej boljše od prejšnjih let. Zato, mladina in nje vzgojitelji, le naprej do vedno večjih in boljših uspehov!
(r + r)
GIOISIPIOIDIAIRISTIVIO
odpočijejo in navcselijo ter tako naberejo novih moči za prihodnje šolsko leto, obenem pa naj se tudi spomnijo svojega lista, na katerega so lahko ponosni. Takega lista slovenski dijaki nikjer nimajo, niti v Sloveniji ne. In še nadaljuje: Glejte, da boste tudi sami čimveč pripomogli k njegovi rasti. Opazujte, pišite! Mnogo in počasi berite! Staršem bodite v veselje! In narod ljubite in naš jezik.
Tem iskrenim besedam iz Lit. vaj se pridružujemo tudi mi in želimo vsem tržaškim dijakom vesele počitnice, za prihodnje leto pa še mnogo takih uspehov in tolikega navdušenja!
Alenka
Prireditev strokovne in nižje šole v Gorici
Kakor so se na binkoštni praznik poslovili od šolskega leta višješolci in učiteljišč-niki s svojo prireditvijo, tako so se preteklo nedeljo poslovili tudi strokovničarji in nižješolci. Njih prireditev je priklicala še več občinstva kakor prejšnjo nedeljo, tako da je bilo šolsko dvorišče kar pretesno.
Spored je bil močno pester. Prvi del je obsegal pevske točke in balet. Pevski zbor s strokovne je zapel pet pesmi in Vodopivčev kuplet »Hej. kokoš je čuden ptic«. Nastopil je pod vodstvom svojega prof. M. Fileja. Strokovničarji so peli dobro, vendar, če smemo primerjati, povemo, da nam u8ajalo preteklo nedeljo petje uči-teljiščnikov. Je pa upanje, da bodo strokovničarji presegli učiteljišče, ko bodo njih glasovi bolj izvežbani. Vsekakor pa je bilo občinstvo s tem prvim delom prireditve prav zadovoljno, posebno še s kupletom, ki so ga morali ponoviti. Vmesno rajanje je prišlo manj do izraza, morda zato, ker je bila godba pretiha.
Drugi del nastopa je obsegal tri burke enodejanke; dve so igrali dijaki s strokovne, eno pa nižješolci. Tisti, ki so pri bin-koštni predstavi rekli in tudi zapisali, da je bila drama Vera in nevera težka in mračna, reč preteklih časov, so bili v ne-
Škropite krompir in paradižnike proti peronospori
Ta peronospora je na las podobna oni na trtah. A dočim je samo po sebi umljivo za našega kmetovalca, da škropi z raztopino modre galice proti peronospori na trtah, so danes še zelo redki, ki z nekako raztopino škropijo tudi krompir. In vend-dar je to nujno potrebno, ker peronospora uniči neredko več kot polovico krompirjevega pridelka, pa tudi paradižnikov.
Peronospora je glivična bolezen, torej je ne povzroča ne mrčes, pa tudi ne bakterije- Predvsem na nižjeležečih listih, potem pa tudi na ostalih in na poganjkih se najprej pojavijo blede pege, in sicer najprej na robovih; polagoma zavzamejo bolj temno, rjavo barvo.
Če tak 'bolan list pogledaš v času jutranje rose ali pa v vlažnem in toplem vremenu, opaziš na njegovi spodnji strani belkast puh: s tem puhom se bolezen širi, ker puh predstavljajo mali izrastki (troso-nosci), na katerih so trosi, neke vrste seme bolezni. Tega puha ni videti v sončnih dneh.
Ce je vreme vlažno (letos ga moramo za enkrat smatrati za takega), potem se pege na listih hitro večajo, polagoma zavzamejo celo rastlino in s trosi se zanese bolezen na zdrave rastline. Če nastopi suho vreme, se bolezen ne Širi več, pač pa se takoj obnovi, čim bi deževalo. — Oni deli listov, kjer so rjave pege, postanejo suhi in krhki.
Če rastlina nima zdravih listov, se v istih pod vplivom sončnih žarkov, zraku in rastlinskega soka ne morejo tvoriti škrob, tolšče ,beljakovine, sladkorji in vse tisto, kar cenimo v paradižnikih in krompirjevih gomoljih. Zato pa mora biti naša skrb, da ohranimo liste zdrave, ker le take rastline zamorejo nuditi zadovoljive pridelke.
Čim opazimo na krompirjevih ali paradižnikovih listih prve blede pege, moramo takoj škropiti z raztopino modre galice in apna. Ni pa potrebno, da bi bila raztopina premočna in popolnoma zadostuje 3/4%, kar pomeni, da raztopimo v 100 litrih vode 75 dkg modre galice in odgovarjajočo množino apna.
Važno pa je, da prav škropimo: Z raztopino ne smemo rastlin oblivati, temveč moramo škropiti skozi dober razpršilnik, ki spremeni škropivo v fino meglico. Največji uspeh pa bomo imeli od škropljenja, če bomo škropili predvsem spodnjo stran listov, ker tam je puh s trosi.
Navadno pa ne zadostuje eno škropljenje, temveč moramo isto ponoviti, kadar je potreba. Ta pa zavisi od vremena. Škropiti bi morali vsakokrat, ko dežuje, sledi huda vročina, navadno pa vsaj vsakih 15 dni.
*
Če sta krompir in paradižnik napadena od peronospore, niso plodovi samo drob-
ni, temveč tudi zelo malo trpežni, če ne celo gnili.
Kako presajaš povrtnino
Če presajaš lastne sadike, ki si jih sam vzgojil, potem pazi, da bo imela sadika okoli lastnih korenin čim več zemlje. Taka presajena sadika se ne bo prav nič »ustrašila« in bo rastla naprej kot na prejšnjem mestu.
Če presajaš sadike, ki si jih dobil od drugod, mogoče celo od daleč, potem napravi iz zemlje in kravjeka redko blato, v katero postaviš sadike za par ur: sadike so tako v vlažnem, nasrkajo se potrebne vode, drobne koreninice-sesalke pa dobijo prvo hrano.
Jasno je, da morajo biti pripravljene luknje ali jamice dovolj velike in globoke, da pridejo sadike dovolj globoko in da se pri tem ne skrivijo korenine. K vsajeni sadiki pritisni s klinom nekaj zemlje.
Če presajaš listnato zelenjad (solate, endivije, blitev, pa tudi peso), moraš prikrajšati liste, ker bi drugače obstoječi listi močno izhlapevali in pozneje oveli.
To seveda veš,, da moraš presajenje sadike takoj zaliti, kar ima dvojen pomen: sadika ima na razpolago vlago in zalival-na voda prinese h koreninam zemljo.
Kdaj nabiraš povrtnino
Nikdar ne kaže nabirati povrtnine v vročih dnevnih urah, ker izkustvo pravi, da je taka povrtnina manj sočna, zato manj okusna in tudi manj trpežna.
Povrtnino moramo nabirati vedno hlad-' no, to je ali pozno v noč, ko se je že ohladila ali pa v zgodnjih jutranjih urah. Seveda moramo hraniti nabrano povrtnino v hladnih prostorih.
Moč italijanskih vin
Kmetijsko ministrstvo v zvezi s finančnim določi vsako leto srednjo gradacijo zadnjega vinskega pridelka, in sicer po provincah. Za lansko vinsko letino (1952) povzemamo iz tega seznama:
Srednja gradacija 14.5% je bila v provincah Lecce, Taranto in Trapani. 14%: Bari, Brindisi, Catanzaro, Reggio Calabria, Palermo, Siracusa, Ragusa, Messina, Agri-gento. 13%: Foggia, Potenza, Matera, Co-senza, Catania, Caltanissetta, Enna, Caglia-ri, Sassari.
12.5%: Firenze, Nuoro.
12%: Gorica, Cuneo, Asti, Alessandria, Verona, Siena, Pistoia, Livorno, Rim, Chie-ti, Pescara, Teramo.
11.5%: Pavia, Sondrio, Bolzano, Trento, Treviso, Vicenza, Forli, Grossetto, Pisa, Frosinone, Viterbo.
11%: Turin, Vereelli, Novara, Genova, La Spezia, Imperia, Savona, Milan, Brescia, Mantova, Padova, Venezia, Udine, Ra-venna, Reggio Eniilia, Parma, Arezzo, Luc-ca, Massa Carrara, Ancona, Pesaro, Ma-cerata,, Ascoli Pičeno, Perugia, Terni, La-
tina, L'Aquila, Campobasso, Napoli, Caser-ta, Salerno, Benevento.
10.5%: Avellino.
10%: Bergamo, Cremona, Como, Varese, Belluno, Rovigo, Ferrara, Rieti.
Zadr. kleti na južnem Tirolskem
V celi Italiji je danes 208 zadružnih kleti s kapacitetom okoli 2 milijona hi vina ali 5% vinske letine.
Na južnem Tirolskem so zadružne kleti neprimerno bolj pomembne, in sicer: V provinci Bolzano je 20 zadružnih kleti s kapaciteto 224.100 hi ali več kot za polovico pridelka; provinca Trento šteje 12 zadružnih kleti s kapaciteto 146.000 hi ali 30% srednje vinske letine.
Provinci Trst in Gorica: zadružne kleti nobene.
DROBNE NOVICE
Mount Everest je padel
Najvišji vrh sveta je končno premagan. To izredno zmago je dosegel član britanske ekspedicije Novozelandec Hillary in njegov nepalski nosač Tensig Brutia, dne 29. maja. Novozelandski ministrski predsednik Holland je to veselo novico uradno potrdil. V Londonu so to zmago, kljub temu da se pripravljajo na kronanje kraljice, sprejeli z nepopisnim veseljem.
V londonskih športnih krogih so mnenja, da je k tej zmagi mnogo pripomogla skrbna priprava, dovršenost aparatov za kisik, ki sta jih rabila oba plezalca, in pa izredno ugodno vreme.
Novozelandec Hillary je že leta 1951 poskušal svojo srečo za dosego najvišjega vrha sveta in je takrat odkril južno pot, ki pelje do Mount Everesta.
Neurje v Benečiji
27. maja popoldne se je znova razbesnelo silno neurje nad Beneško Slovenijo. Hudemu nalivu je sledila še toča, ki je prizadela veliko škodo ubogim kmetom. K temu so pripomogli še plazovi, ki so se usuli v dolino in pokrili plodna polja, in pa narasle reke, ki so odnesle vse, kar jim je bilo na poti. Najbolj prizadeti so kmetje v Grmeku, Št. Lenartu in okolici, vondar ni mogoče še ugotoviti škode, ki jo je povzročila predvsem toča. Zaskrbljeno se prizadeti kmetje izprašujejo, kaj bo vlada ukrenila v tem žalostnem primeru.
48 novih stanovanj za begunce
Ze v tem mesecu se bodo začela dela za zidavo nadaljnjih 48 stanovanj za »ezule«. V Gorici bodo sezidali dve veliki hiši, v katerih bo 24 stanovanj. Drugi dve hiši bodo sezidali v Fari in Ronkah.
Zaključek šolskega leta
Vse šole so letos izredno zgodaj zaprle vrata in odslovile svoj mladi naraščaj. V soboto 30. maja je bila povsod že zaključna šolska maša. Tako zgodnjemu zaključku je krivda nova refoma šolskega leta, ki se bo odslej zaključevalo z majem, otvarjalo pa verjetno z oktobrom. V mesecu juniju se bodo vršili razni izpiti; kot zadnji izpit bo na vrsti matura. Zaradi volitev 7. junija pa se bodo izpiti za nekaj dni prekinili ter se nadaljevali po volitvah.
Darovi za sklad L. Kemperla
—*..........i' ■■—■■■■■■■■.  '	.....
Pavla Kuštrin lir 350.
Hvala!
Za SLOVENSKO SIROTIŠCE
Namesto cvetja na grob f Pepija Valentinčiča daruje A. M. iz Gorice lir 1000.— Hvala!
WILHELM HONERMANN:	20
©ee Damijan.
Nekega dne je obiskal samostan Najsvetejših Sre apostolski vikar iz, Tahitija, msgr. Štefan Jaussen. Školastikom je pripovedoval o daljnih otokih v neizmernem oceanu, o otokih, kjer bivajo človeški otroci, polni smeha in sonca in petja, pri katerih evete večna pomlad. A govoril je tudi o vulkanih, ki gorijo v teh rajskih vrtovih, o grozotah poganskega bogočastja, o delu in razočaranju in o tihih, osamljenih grobovih mučencev, nad katerimi se zaganjajo valovi večnega morja. V vsem sijaju je prelat prikazal daljino. A vsa sinja romantika sc tu brez rešitve razblini. V misijonih ni prostora za pustolovce, ampak le za može, ki se znajo žrtvovati m nesebičnim junaštvom.
V teh urah je Damijan čutil, da je misijon tista njiva, na katero ga hoče postaviti Bog. Tu Ijo tudi on nekoč zastavil
poslednjo silo in trebil peščena tla ter jih spreminjal v rodovitno deželo. Na tej njivi bo doživel boj z grudo, kakršnega še ni bojeval noben kmet. In v tem boju bo našel srečo in mir. Domov jc pisal:
»Mislim, da bo goreči misijonar kmalu odpotoval v svoj misijon na Oceanu. Morda vzame s seboj enega izmed nas.
Ali bi ne bili srečni, če bi bil jaz med njimi ?«
\ mladem bratu Damijanu jc živel duh osvojitelja Jožefa Coudrina.
SMRT, TIFUS IN TEŽKO SLOVO . . .
Nad mestom Loevenom so doneli zvonovi. \ vsaki cerkvi je pred glavnim oltarjem stal v črnino zastrt mrtvaški oder in ob njem so prasketali mračni plameni rumenih sveč. Vse orgle so bučale veliko spokorno pesem sveta: Dies irae, dies illa. Dan strahote, dan plačila!
Po Loevenu je hodila smrt.
Grobar je s svojimi tovariši dan za dnem kopal nove grobove. Kadar je zasadil lopato v blagoslovljeno zemljo, so se mu
tresle roke. Še nikoli se mu ni zdela zemlja tako težka kakor v tisti strašni jeseni leta 1863, ki jc zvrnila v grob toliko cvetočega življenja. Težka je bila lopata prsti, najtežja tedaj, ko je moral kopati grob kakemu otroku! Grobar se je sam sebi zazdel hudoben, kot bi bil on kriv, da morajo starši svojo srečo odnesti na pokopališče. Plašno in boječe jih je ledaj gledal, kot bi se moral opravičiti, da je izkopal grob.
»Samo drevesce vsadim v božji vrt,« se je ob takih prilikah tolažil. »Gotovo nekoč spet vzcvcte.«
Dies irae, dies illa.
Ob bolniških posteljah so se sestre in zdravniki zgrudili pod prevelikim bremenom. Na njih mesta so stopili prostovoljni Samarijani, dokler se tudi njih ni lotila mrzlica, kajti v flamskem mestu je razsajal tifus.
Po Loevenu je hodila smrt.
Tudi v samostanski cerkvi, ki je bila posvečena presvetima Srcema, je donel re-quiem. V koru je na mrtvaškem odru le-
žal vratar brat Kalist. Siromašni, vročični rokodelčič, katerega je bil brat onemoglega našel pred samostanskimi vrati in ga negoval, dokler ni ozdravel, mu jc za Bog plačaj pustil lastni križ, ki je zanj kmalu postal mrtvaški križ.
Requiem aeternam dona ei Domine!
Neutrudni vratar je slednjič našel mir. Toda saj on sploh ni maral počivati! Še nazaduje je rekel, če v vročici ali zdrav, tega niso vedeli:
»Ko bi tam zgoraj vsaj nekoliko mogel odpirati vrata tudi bedi!«
Zdaj je ležal brat pod črnim mrtvaškim prtom kakor na dan svetih zaobljub.
Tihi reddetur votuni in Jerusalem.
Prisega posvečenja ti bo zadonela v Jeruzalemu.
»Šel je v nebesa k slovesnim zaobljubam,« je mrmral brat Damijan, ki je bil zdaj že dve leti spet v flamskem samostanu. Nato pa ga je prevzela misel, ki mu je stisnila srce:
»Brat Damijan, če bi jutri ti legel pod mrtvaški prt, bi bil pripravljen?«
Tuba mirum spargens sonum...
Zadonel bo trombe glas...
»Ne, ne!« se je branil brat. »Ne zdaj! Ne zdaj, ko sem tako blizu cilja! V enem letu bom posvečen. In takrat se bodo pred menoj odprla vrata v svet in Bog me bo napravil za kmeta na kameniti njivi svojega misijona, kakor mojega brata Pam-fija. ki se bo na Vseh svetih dan odpeljal na Sandviške otoke.«
Ozrl se je v klop, v kateri jc klečal pater Pamfij. Šele pred nekaj meseci jc bil posvečen.
»Kako bled je brat!« je pomislil Damijan. A končno to ni nič čudnega. Noč za nočjo je prečul ob bolniških posteljah. Noč za nočjo je bedel ob ležišču bede v prostovoljni samarijanski službi.
Patrov obraz je bil kakor obličje umirajočega. Kaj je bilo vendar to? Ali ga je naenkrat premagala utrujenost, katero je dolgo s silo premagoval. Ali mar to izmučeno telo ni hotelo več vršili težke službe ?
Leto V. - 'ev. 23
S TRŽAŠKEGA
LETOŠNJI ROJANSKI PRVOOBHAJANCI
Gremo na Koroško
Skupno tržaško romanje h Gospe Sveti pri Celovcu
Objavljamo napovedano obvestilo o skupnem tržaškem romanja v letu 1953:
ČAS ROMANJA: Romanje se bo vršilo nepreklicno v soboto in nedeljo 25. in 26. julija tega leta. Prijavi se lahko vsak, kdor se hoče. Vedite pa, da je število udeležencev radi prevoza in prenočišča omejeno, zato se prijavite takoj, sicer lahko zamudite.
KAKO SE PRIJAVIŠ: Čas za prijavo je samo tri dni in sicer 8., 9., 10. junija, to je v ponedeljek, torek in sredo naslednjega tedna. V teh dneh oddaj svojemu duhovniku v župniji vsoto 4.200 lir in svojo osebno izkaznico. Zavedajmo se, da gremo v drugo državo in da je za to potreben potni list, zato mora vsak oddati izkaznico. V četrtek zvečer 11. junija dobi lahko vsak svojo osebno izkaznico nazaj in sicer pri duhovniku, kjer se je vpisal. Nekateri mladoletni in poročeni bodo imeli pozneje še kakšno pot, prav zato mora imeti vodstvo romanja dovolj časa, da se vse pravočasno uredi. — Optanti in vsi, ki nimajo italijanskega državljanstva, se ne morejo prijaviti na skupni potni list. Kdor ima svoj osebni potni list, se lahko pr;-javi.
STROŠKI ZA ROMANJE: Skupna vsota za vsako osebo je 4.200 lir. S tem denarjem je plačano sledeče: vožnja v lepem pulmanu, dvojno kosilo v Celovcu, prenočišče in potni list. Vsak odda pri prijavi takoj celotno vsoto. Če bi se zgodilo, da kakšen pozneje ne bi mogel iti z nami, bo dobil nazaj ves denar razen za potni list, ki bo 1. julija že vložen in plačan. — Vsem prijavljencem bodo pravočasno sporočili, kje in kako si naj kupijo avstrijski denar, šilinge, brez katerega se na Koroškem ničesar ne dobi.
GLAVNI SPORED ROMANJA: Odhod v soboto 25. julija zjutraj ob petih. Na poti odmor v Vidmu in Trbižu. Po prehodu avstrijske meje obisk Vrbskega jezera in otoka, nato okrog treh popoldne kosilo v Celovcu. Zvečer ob šestih romarska pobožnost pri Gospe Sveti. Drugi dan po sveti maši s svetim obhajilom, obisk vojvodskega stola na Gosposvetskem polju, nato kosilo in po kosilu izlet v Rožno dolino. Domov se vrnemo pozno ponoči. — Vsak romar bo dobil prve dni julija točen spo-
red s podrobnimi navodili in s številko avtobusa.
OTROCI se morejo prijaviti le, če so v spremstvu očeta ali matere. Za otroke je ista cena kakor za odrasle. Radi policijskih predpisov je tudi boljše, da mladoletni potujejo v družbi očeta ali matere (mladoletni do 21. leta).
To so jasna navodila za letošnje skupno romanje. Teh navodil ne bomo več objavljali; kdor česa ne razume, naj povpraša svojega duhovnika v župniji. — Za vodstvo romanja so odgovorni sledeči gospodje duhovniki: iz Doline, iz Ricmanj, iz Rojana in iz Bazovice.
Ta navodila sklenemo s prijaznim vabilom na vse naše dobre vernike, naj se tega skupnega romanja udeležijo. To je že naše četrto vsakoletno skupno romanje. Rim, Barbana, Padova, Gospa Sveta. Kakor vidite, povsod poudarjamo romanje, ker to je naš cilj. Kdor bi mislil samo na izlet, naj ne hodi z nami, ker se ne bo dobro počutil. Mi romamo' h Gospe Sveti ob veliki obletnici 1.200 let, kar so se pokristjanili naši pradedje na. Koroškem. Rečemo pa jasno, da pri našem romanju ne bo manjkalo veselja in prijaznega razvedrila, kakor ga ni manjkalo v prejšnjih letih ob taki priliki. Želimo tudi, da se prijavi tudi veliko veselih pevcev, ker kaj bi rekli naši Korošci, če jim bomo premalo zapeli 1 Zato z veseljem na dolgo pot k najstarejši slovanski Marijini božji poti, ki je Gospa Sveta na Koroškem!
VODSTVO ROMANJA
Bazoviški srednješolci ponovijo prihodnjo nedeljo v Bazovici lepo uspelo pravljično igro:
P E P E L K A
Igralci nastopajo v bogatih srednjeveških oblekah. Kdor hoče videti pravi kraljevski dvor, naj pride ta dan v BAZOVICO. Začetek ob 5h in pol. Vabljeni predvsem okoličani!
Odgovorni uredniki Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici
Za poitalijančenje slov. obale
Gotovo ni brez pomena; da namerava italijanska vlada zgraditi na meji med Italijo in Svobodnim tržaškim ozemljem v devinsko-naibrežinski občini in sicer pri Sesljanu naselje za 400 italijanskih ezulskih družin. Ezulski zvezi je bil v ta namen že izročen znesek 300 milijonov lir. S to vsoto so baje že kupili od devinskega princa potrebno zemljišče. Omenjeno zemljišče je nameravala kupiti že devinsko-nabrežinska občina, da bi na njem sezi-
r CJ
takrat zemljišča ni hotel prodati. Ker ne. to zemljišče ne zadostuje za tako veliko naselje, ki bo obsegalo nič manj kot 100 stanovanjskih poslopij s štirimi stanovanji vsako, grozi sedaj domačim Slovencem nevarnost razlastitve. To bi bilo že četrto naselje italijanskih ezulov na naši slovenski obali, in še več na ozemlju, ki ga upravlja ZVU. Vidno je, da ne gre tu samo za človečanski čut in usmiljenje do brezdomcev, ampak ima Italija s tem svoje posebne namene.
Z GORIŠKEGA
Katoličani in volitve
V nedeljo se vrše v Italiji volitve v poslansko zbornico in senat.
I olitve so povsod vazne in to še posebno dandanes, ko vedno gre za krščanske principe ali proti njim. Kjer se polastijo vlade materialistične stranke s komunističnim ali socialističnim programom, tam je odklenkalo verski in cerkveni svobodi.
Med Slovenci se danes trudijo kominformisti, da bi jih zase pridobili. Imajo na razpolago slovenske govornike in na kandidatni listi se blesti celo ime neke ženske, ki ima kljukico na c, nje slovenska zavest pa ji ni dala, da bi v Štandrežu na shodu izrekla slovensko besedo. Pred podgorsko predilnico pa vrše vsak dan intenzivno propagando samo v italijanskem jeziku. V Gorico so spravili celo samega Terracini-ja. V Štandrežu so se pa osokolili celo dvakrat pred cerkvijo po veliki maši ter vabili Slovence, naj volijo srp in kladivo, če hočejo dobiti narodne pravice, katere jim demokristjani odrekajo itd. Isto je bilo v Doberdobu.
Poleg komunistov so se drznili z volivno agitacijo priti med Slovence tudi •»misovcia. Kdo so ti? To so stranka, ki jo smatrajo za dedinjo fašistov in ima za volilni znak trobarvni plamenček.
Upamo, da ni zavednega Slovenca, ki bi se izpozabil ter bi take ■ stranke volil.
Doberdob
V četrtek sta praznovala svojo zlato poroko zakonca Ferletič Mihael in Terezija; čeprav vreme ni bilo naklonjeno, je vendar slovesnost v cerkvi in na domu potekla v najlepšem razpoloženju. Zakoncema, ki sta starsa našega župana, želimo še mnogo let v zadovoljstvu in miru v krogu svoje družine.
Kraševcem je deževno vreme ugodno in so se pridelki lepo popravili. Volilna propaganda nas pusti precej v miru. le komunisti hodijo vabit naše ljudi in jih »far-bat«, pa nuj hrže ne bodo veliko dosegli, ker njihovi zastopniki ne delajo ravno lepe podobe o njihovi stranki, saj jo v vasi že imenujejo »stranko pijancev«; v naši vasi so vsi komunisti pijanci in vsi pijanci komunisti : zares lepa družba!
Sprejem v Marijino kongregacijo in dekliški Marijin vrtec
Zadnja nedelja v majniku bo ostala s svetlimi črkami zapisana v življenju Marijinih kongregacij. Zopet so se njene čete pomnožile za lepo število novih članov. Lep in v srce segajoč je bil pogled na strumne čete naših fantov pred oltarjem v cerkvi sv. Ignacija. Stolniški vikar č. g. dr. Humar je v izklesanih besedah poudaril velik pomen tega dogodka. Le v katoliških društvih organizirana mladina, je naš up za lepšo bodočnost. Sledil je obred sprejema in blagoslov.
Prav tako je v cerkvi sv. Antona pokleknilo pred Marijin oltar 19 mladih deklic, ki so želele vstopiti v Marijin vrtec. Č. gospod voditelj jih je spomnil na veliko nalogo, ki jo tudi one lahko izvršijo v	svetu,	če	bodo navdušene	za dobro
stvar,	kakor	so	bili navdušeni	otroci, ki
so Se odpravili s križarsko vojsko v sveto deželo	in kakor	so bili vztrajni	in pogumni	otroci	iz	Fatime. Bog se	čestokrat
poslužuje otrok, kim ni dano.
da zmaga tam, kjer veli-
Želeti je, da bi se ti lepi dnevi sprejemov v Marijine kongregacije še večkrat ponovili in da bi naša mladina spoznala velik pomen organiziranega življenja pod Marijino zastavo.
Kako je bil sprejet Terracini v Gorici
V soboto zvečer se je zbralo na tr^n Cesare Battisti veliko število Goričanov, da bi poslušali ali bolje preprečili govor komunističnega prvaka Terracinija. Komaj
pa je Terracini začel svoj govor, so ga Goričani prekinili s petjem patriotičnih pesmi in z žvižganjem. Celo liro se nemir
moran zapustiti svojo govorniško tribuno. V zvezi s teni navaja »Giornale di Trieste« be>ede Togliattija, ki da je označil Gorivo za slovensko mesto. Ker pa smo za »Giornale di Trieste« vsi Slovenci komunisti, bi morali pač braniti Terracinija, in ker tega nismo storili, Slovencev v Gorici ni.
Štandrež
v nedeljo zadnji dan maja smo imeli pri slovesnem sklepu šmarnic tudi sprejem 17 deklic v Marijin vrtec.
Ganljivo jih je bilo videti v belih dolgih oblekah, klečeče okrog Marijinega oltarja, še bolj pa slišati njih srčno obljubo, da bodo zveste Mariji in pravilom Njenega Vrtca.
Ga se bo tudi pri slovesnostih in procesijah ta Marijina družinica izkazovala, smo danes tudi slčvesno blagoslovili prapor z Marijinimi simboli in z napisom »MARIJIN VRTEC«.
Po slovesnosti smo vsi pohiteli v dvoranico, kjer smo se zares čudili pridnosti naših otrok pri deklamacijah, solospevih, baletih in živih slikah.
Čestitke in zahvala za zabavo vsemu novemu Marijinemu vrtcu!
Sovodnje
V nedeljo smo imeli prvo sveto obhajilo. Čeprav je prejelo letos samo pet otrok prvoobhajancev Jezusa v svoje srce, je bilo tudi zanje vse lepo pripravljeno in okrašeno. O, da bi jim sreča prvega sv. obhajila ostala vedno v srcu! — Po sv. maši so sli v spremstvu lanskih prvoobhajancev v župnišče, kjer so zajtrkovali in se slikali in prejeli spominske podobe. Popoldne pa smo se poslovili najprej od letošnjih šmarnic, katere so nam še bolj utrdile ljubezen do Marije — Matere Stvarnikove. — Potem pa so nas razveselili v šolski sobi otroci iz Sirotišča z lepo trode-janko »Ivančkove sanje na dan prvega sv. obhajila«. — Morda je marsikateri otrok pri tej igrici začutil v srcu tisti glas, kt je Ivančka klical za misijonarja. Bog nam daj kakšnega duhovnika — misijonarja tv<-di iz naše vasi! Tudi s petjem in živimi slikami so nas razveselili otroci iz Sirotišča in tudi naši otroci. — O, da bi rodilo sadove prvo sv. obhajilo!
»Katoliški glas“ v vsako slovensko družino I
Ob prvi obletnici smrti našega preljubega in nepozabnega
dr. Josipa Abrama
bo sv. maša zadušniea dne 8. junija ob 8 uri v cerkvi Srca Jezusovega (ul. Ronco).
Žalujoči družini ABRAM - JEVNIKAR
POZOR !	POZOR	!	POZOR	8
DARILNE POŠILJKE
Ali ste že narofiili darilno pošiljk® pri tvrdki
IMPORT CITRUS EXPORT
Lastnik Aleksander Goljevšček
TRST - TORREBIANCA 27 - TELEFON 24467
Storite to čimprei, ker Vaši sorodniki, znanci in prijatelji nujno potrebujejo in pričakujejo Vašo pomoč.
»Bog, daj mi moči! Daj mi moči!« je molil duhovnik. Nato pa mu je bilo, kot da vihrajo pred njim na neizmernem oceanu velika bela jadra. Misijon je klical!
»Misijon,« je zastokal pater. »Bog, daj mi moči! Ne pusti, da bi zdaj omagal!«
Orgle so spremljale pesem pri darovanju :
»Libera eos de ore leonis, ne absorbeat eas tartarus, ne cadant in obscurum —.
Reši jih iz žrela leva, da jih ne pogoltne pekel, da ne padejo v temo —.«
J
»Bog, ne daj, du bi tudi mene zagrnila tema!« je prosil duhovnik. »Ne pusti me brez nadc zdaj, ko hočem stopiti na tvojo ladjo!« Tedaj pa mu je spregovoril nek glas:
»In če te zdaj porinem od roba ladje nazaj; če se namesto tebe odpelje kdo drug, če te pahnem v največje trpljenje? Ali si pripravljen doprinesti tudi to žrtev?«
Zona je spreletela izmučeno telo. Mrzel pot mu je stopil na čelo. Duhovnik pri oltarju je dvignil kelih pri povzdigovanju. Pater Pamfij je krčevito sklenil roki in v duši mu je kričalo:
»Oče, ako je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene...«
Izpred glavnega oltarja se je oglasil zvonček. Gospod se je daroval. Kelih trpljenja se je lesketal kakor milostni kelih nad sklonjenimi glavami in metal zlate žarke na krsto brata Kalista. In glas je iskal patra Pamfija:
»Bog svojemu lastnemu sinu ni prizanesel. Ali hočeš ti odriniti od sebe kelih trpljenja, ako ti ga pošlje? Kdo si, da hočeš pasti v roke živemu Bogu?«
Sunkoma je dihal mladi duhovnik. Mučila ga je dvojna bridkost, dušna in telesna. Kri mu je plala v sencih. Rdeči krogi so mu plesali pred očmi. Vse njegovo telo je objel žareč plamen. A njegove ustnice so trudno jecljale:
»Oče, zgodi se tvoja volja!«
Nato se je nezavesten zgrudil v klop. Brat Damijan ga je na svojih močnih rokah odnesel v celico.
»Tifus,« je ugotovil zdravnik in sko-mizgnil z rameni.
Do smrti prestrašen ga jc Damijan pogledal.
»Ali je nevarno?« je zlogoval.
»Bolnik ima krepko naravo, zdravo, močno kri. A oslabljen je, zelo oslabljen zaradi premnogih prečutih noči. Bomo videli!«
»Ali bo v štirih tednih mogel biti zdrav?« je komaj izdavil iz sebe Damijan. »Ali bo potem prvega novembra mogel na ladjo, ki naj ga odpelje v misijone?«
»To je izključeno,« je trdno povedal zdravnik.
Damijan je žalostno povesil glavo.
»Zelo mu bo hudo,« je rekel tiho...
Po cele dneve je mladi duhovnik visel med življenjem in smrtjo. Napadla ga je huda vročica, da je po več dni ležal v nezavesti. Ko mu je brat čez dva tedna obzirno sporočil, naj na potovanje v misijone nikar ne misli, se je čudil njegovi vdanosti in pripravljenosti. Pamfij je samo žalostno pokimal in dejal:
»Da, da, vem, ne more biti...«
Nekega dne je pater Pamfij vprašal
brata:
»Kdo odpotuje namesto mene v misijone ?«
»Še ne vemo,« je odvrnil Damijan. »Mnogi upajo. Ko bi bil jaz posvečen, bi tako dolgo prosil, dokler me ne bi poslali namesto tebe.«
»Zakaj šele, ko bi bil posvečen,« je počasi spregovoril Pamfij. »Tudi tam je škof, ki te lahko posveti.«
Tedaj je Damijan krepko stisnil bolnikovo roko in razburjen zaklical:
»Meniš, da bi vendar smel prositi prednika ?«
»Vsekakor poskusi!« mu je svetoval bolnik. »Vem, da je to tvoja največja želja in meni bi bilo v tolažbo, ko bi vedel, da si ti na mojem mestu.«
Nekaj minut kasneje je Damijan potrkal na vrata patra Venceslava Vinckeja...
Pater Pamfij pa je sklenil roki in molil :
»Vse svoje bolečine in veliko razočaranje, o Bog, ti darujem, da pošlješ njega namesto mene v misijone.«
Bolnikova molitev ni bila zaman. Prednik je sicer imel pomisleke. Razen tega je morul dati dovoljenje generalni pred-
stojnik. Vendar je pater Vincke Damijanovo prošnjo toplo priporočil. In res je čez nekaj dni iz Pariza dospelo dovoljenje.
Bogoslovec Damijan de Veuster naj namesto svojega brata odpotuje na Saudviške otoke.
Radost" novoimenovanega misijonarja je bila tako neugnana, da je sredi učne ure bušnil v študijsko sobo in tam preko klopi in miz predstavljal indijanski ples. Škola-stiki so sprva prav zares mislili, da se je mlademu Flamcu zmešalo. Ko so pa zvedeli za vzrok njegovega norega veselja, so mu veselo stiskali roke. Damijan pa je planil dalje v bolniško sobo:
»Odpotujem! Odpotujem!« je kričal bratu.
Pater Pamfij mu je brez besed stisnil roko, oči pa je imel polne solz.
Najhujše ga je seveda še čakalo — slovo od doma.
Oktober je potrgal listje z dreves in ga kot preprogo razstlal po tleh, pred njim so bili Vsi sveti in tedaj gre nebo preko zemlje. Tudi na najbolj zapuščene grobove je za dan vernih duš položil pisane vence.
(Nadaljevanje)