USTEK. Ąc*|;ai spomimi* . iJanoi Goleo.i (Konec.) Korno poveljstvo si je zgradilo radlt tega pod zemljo betonirana bivališča, ki so bila dobro zavarovana j.roti vsaki še tako težki bombi. Cela zgradba je morala stati na sto in stotisoče kron. V te pr0siore se je preseljeval korni štab v svitlih nočeh, kjer je lahko doloval v domo\inski varnosti in brezskrbnosti. V Buczaczu smo bivali samo dva dni. Na tukaj,šnjem kolodvoru so nas zrivali v žolezniške vozove; oddrdrali smo proti Bukovini v Že pmenjeno selo Jourkoutz. Saj je bilo že meseca juniJa in pri nas je vedel že vsak infanterist, da se bo prifiela vsak čas ruska velika ofenziva. Mi smo zrli m'rno, samozavestno priliodnjosti v o6i v svesti si, da so naše postojanke nejiremagljive. Ko so nas ztožili dne 3. .iunija na kolodvoru v Jourkbutzu, je povabil nag šfab diviziioner na bogato večerjo. Smo bili prav židane volje do jutrajne zoro. Koraaj sem zatisnil oči t svoji bajti, ma ]e že khcal šef divizije k telefonu, kjer sem zve'del, da so pričeli Rusi napad s pomočjo strupenih plinov. Ta novica me je vznemirila presneto malo, ker sem se čisto mirno vlegel in zadrotal do visoko vozečega se solnca- Ko sem prestopil prag nožišča, mi je zarohnei v uho ruski bobneči ogenj na celi bojni Crti, ka»a" daleč so nesle oči. SovražnijC je streljal iz kalibrov, kakoršnili še do tedaj nismo okusili iz ruskih touovRusi so uporabljali težke ladijske topove, iz kalerih so uošiljali svoje železne pozdlrave daleS za našo fronlo. Cela obdnjestrska ravan se je tresla od yropia; povsnd se je pokajalo v črnih .stebrih proti netn; povsod je bilo videti na tiso6e in tisoče šrapnel<-kih oblačkov. Pri tern prizoru me je nekoliko pogrelo, ker nisem bil vajen podobnega ognjenega plesa, od Gorlic vf;8. Ce predere sovražnik, bo to za nas rezervo dan krvi in smrti. Okoli poldne sma že prejeli povelje: izvesti je protinapadl severuo od sela Jonrkoutz, kjer so Rusi fcili že udrli v naše postojanke z dvema divizijama. Selo Jourkoutz leži v kotanji, nad vasjo je pa plan ravan skoro rlo ruske me.je. Ta oela planjava j" bila meseca junija nepregledno žito morjc. Komaj smo se pokazali iz globeli na ravnini, nas je že objela ruska artilerija s svojo ognjeuo ve- iigo. Za naš hrbet se je vsul tako gost zapiralni ogenj iz samih granat in šrap)ielov, da bi ffie bila ušla nazaj Se miš ne, kaj šele človek. Za hrbtom to^ fta smrti, pred nami kot listja in trave na gosto ruske pehote. Pobeg izključen; zmaga negotova! To so občutki, ki pretresejo trenutnn 5p, vsikepa starega in voj:io:zkugene a vcjaka. Valili srr.o ?& naprej, ne meneč s:- za 3.nrtno točo, ki je sil"1 po: nas od vseh strani. Se daues ne vem ia mi e iac naravnost nerazumljivo, zakaj je zaCela lezti ruska pohota nazaj, ko smo se pojavili mi s protinapadorm. Nikjer nismo zadleli na inianterijski odpor, ker so je umikal sovražnik prostovoljno v honvedom odvzete postojanke. OdWd pa5 nismo mogli preporliti Rusov, ker nam je skoro popolnoma manjkalo artilerije, ki je bila tedaj skoro vsa zaposlena pri ofenzivi proti Jta.li.ji. Od nas zasedena nova bojna firta je bila ugodno ležeča; predstojniki so se zedinili, da jo naj ufrdimo ter trajno zasedemo. Preoej posreSeni protinapad nam ]e močno razrcdlčil vrste Castnikov in moStva. Rusi so sodaj mirovali v našem odseku celi dan 15. iunija. Dne 6. junija so nas zopet obsuli z neveriotno artilerijsko silo. Na levo od nas sta bila dva precej velika ribnika. Bop zna, kaj je domnevnl scražnik v tej mlakužni vodi, ker ie iznlal z grn latami vso vodo in ^6 raztrosil nedolž ie žabje krafie na vse ve- trove. Naš štab se je stiskal par sto korakov za lo fronto v majhne kolibe, ki so bile izKopane v hril>. W našo bližino so bobnele granate, da me je potresavalo na tleh čepečega tako močno, da še telelnn:i nisem mogel vdržati na ulio Naft ubogi |iolkovui o6e! V onih )>ar dneli te smrtne uroze svn postal;!. zaupna. ffa mi še dandanes piše: ,.Ljnbi moj sin!" Enkrat in sicer 6. me je re&il stari gosjjod z objema smrti. Rusi so prali po nas kot po štrenjah. Oberstu je postajalo malo pretesno krog srca in je poklical mene od telelona v svojo bližino. Se nisem pofienil k njemu, je prilrftala skozi okno moje luknje granata in razkadila celo kolibo. Sedem mož, mea njimi tu'di moj sluga, so si kuhali pri meni 6rno kavo, ko je udarila granata. Vseh sodem je obležalo mrtvih. Se človek oddahne pri takem trenutno sluRajnem pobegu iz pesti gotove smrti. Dne 7. junija je zakrilatil zopet mir. Plazil se sem v naše |K)stojanke, da blagoslovim padle in zaGrtam na karti novo bojno 8rto., Naših in Rusov je dosti ugriznilo v travo; vse smo položili v tri zelo rnzsežne grobove. Pri pregledu postojank so me prosili vojaki od Ifi. kompanije, naj odstranim za božjo voljo ruskie r;:liSe, ki so ležali Že nekaj dni v junijskem solncu fik pred njimi. SovraŽnik je tifial koj pod bregom le ' ''H"ih 10 korakov odl naših. Kakor hitro je kateri olil nos ali roko iz kritja, se mu ]e že pocedila 1 ri ali ga je pa zavil smrtni plašC. Vsled sovražne strojnice, ld jp bila preblizu, je bilo izkljufeno rais- liti, «1a bi se dali mrlifii odstraniti z rokami. Smrad je bil tako omamljivo dušee, da bi naše vojaštvo ne moglo še nadalje vdibavati okuženega zraka. Naročil sem pri trenskih kovačih železne harpune in jih pritrdil vsako na vrv. Na te drogove bi nai naši pritrdili mrtvece in jih potegnili v jarke, da se potem zagrebejo. Niti tega niso dopustili Rusi, ker so prestrelili vsak motvoz, predno je bil še  mrlič v naSem jarku.  To poSčtje je nas vse jezilo. Z oberstom sva sklenila, da jih bova izkiirila izpod brega kot jazbece z minarai in havbicami. Polkovnik jni je zapovedal na večer 7. junija, da se podam 8. opoldne na liolm 260 in opazuiem od tamkai, kako se bo streljaJo na Ruse pod bregom.  Da bi se pa lahko priplazU na opazovališfie  neopaženo varno, je zaukazal pa§ oSka pionirjem:  izkopati v noči od 7. na .8. dohodni jarek od nas na grifiek. To oCetovo povelje me ie uŠCipnilo prav io živega. Sem razkladal gospodu, dlv se bom vlekel na odkazano mesto brez vsakega dohodnega jarka, kateri bi mi ne bil nič drugega nego pot v smrt. R,uski o:»azovalec bo takoj zapazil razruvano zemljo in lopnil po raeni z artilerijo. gospod oberst je v skrbi zi' mojo varnost nakremžil obraz v predstojniSke gubr in vztrajal pri izdanem povelju po Pilatovo z besf dami: MKar sem ukrenil, sem ukrenil!" Kaj sem hotel? Sem se paft vdal oberstovem-.1. poveljn. Ono no8 od 7. na 8. sem spal nemirno v golovi zavesti, da me 6a.ka drugega dne nekaj krvnvp^i. | Drugo dopoldne sem popi) iiekaj crne kave, si I vzel dva dlaljnogleda, svojega in polkovnega, telefo: niftni aparat in se podal v usodepolni ja.rek z ne; o | pisnimi občutki gotove nesrefte. Točno ob 12. uri r jpoldne smo otvorili ogenj iz treli metalcev min i;  dveh havbic v ono rusko gnezdo pod bregom. Zade ¦vali smo dobro. Že koj po prvjjh strelih so zafo!  Rusi frčali iz podbrežnega kritja posamifi eden drugim. Oberst mi je še ves oveseljen ¦ fiastital k ^idi-c mu uspelin. Zahvalil sein se mu za fiastitkb, ko ; pribrenČal prvi šrapnel nad mojo glavo. Zavedal s'1 sem: sedaj (e pa že imajo! Prcmišljal seni v negotn vosti: bi li naj pobegnil ali vztrajal, da prežentmo vse Ruse do zadnjega? Med tem omahovanjem me'd vztrajnostjo in ;< fcegom je pripiskala prva težka granata in se zakopala kakih 30 korakov na levo od mene. Druga jo /atulila na desno, tretja je parlla pred me, Cetrtaf:i za menoj. Sledilo je par mufinih trenutkov: bo Se li sireljal naprej, potem me pogodi prav cotovo: gnče bo pa odnehal in me pustil pri miru. Telefoniral sem še oberstu: da me moSno ob-strel.jujejo, moral bom bržkone pobegniti. Očetoveg^ odgovora nisem 6ul vefi, ker sem omahnil smrtnonevarno zadet v ja,rek. Pred o5mi mi je zaplesalo n» nerazlofino pliit; zaskelelo me je v levici, po glavi, v lopatici in 00 hrbtu, kakor da bi me nekdo lopnil s težkim batom, OmraCila vse mi je zavest popolnoma in nisem se vefi zavedel nekaj dni, dokler se nisf prebudil iz cmotičnega spanja, ležefi na operaeVlslR mizi v Miskolfzu na Madžarskem. — — —