Koroški Slovenci zvesti avstrijski državljani
Kolikokrat so nam koroškim Slovencem že očitali, da nismo lojalni avstrijski državljani, kakor bi se spodobilo. Kljub jasnim izjavam naših narodnih predstavnikov in kljub dejstvu, da vsi iz dneva v dan s svojim ravnanjem dokazujemo svoje »avstrijsko prepričanje", nam spet in spet skušajo podtikavati protiavstrijske namere — in to vedno tedaj, če se prizadevamo za uveljavitev naših narodnostnih interesov v kulturi in politiki, v čem po zdravi pameti ni mogoče videti ničesar protidržavnega.
LETO XXVIII. — Številka 36	2. septembra 1976 Cena 4.— šil. P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt. — Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Medtem ko pri nas mnogi dvomijo, ali se res priznavamo k Avstriji in s tem dvomom v danih razmerah iztržijo svoj politični kapital v nemškonacionalističnem smislu, je drugim povsem jasno, da smo zvesti avstrijski državljani. To dokazuje glas iz Južne Tirolske, kakor ga je zaznati v južno-tirolskem dnevniku »Dolomiten".
V izdaji prejšnjega petka komentira ta list kočljivo manjšinsko vprašanje v Avstriji in ob tem mar-
sikaj ugotavlja, kar je vredno brati in slišati.
Uvodoma pisec omenja tajno ugotavljanje jezika, kakor ga omogoča meseca julija sprejeta novela k zakonu o ljudskih štetjih, ki ga pa je treba smatrati za sredstvo, s katerim bi Jugoslavija utegnila prodreti v mednarodni javnosti, npr. pred Združenimi narodi. To uogtavljanje, se zdi dolomitskemu komentatorju, je dejansko ena izmed slabih točk, in tudi psi-
Koroška stvarnost
Naši predniki so pred tisoč leti to zemljo, na kateri živimo, osvojili, jo napravili rodovitno in jo branili pred različnimi sovražniki. Tako je postala njihova in je danes naša domovina.
Tej domovini se niso odpovedali nikdar in se ji tudi mi ne moremo in ne smemo odpovedati. Nismo bili in tudi ne bomo predmet umazane politične igre. Dokler je v deželi pritisk tak, da ni vsakomur zajamčena svobodna izpoved resnice, je ugotavljanje po narodni pripadnosti ali po občevalnem jeziku nemogoče in za nas nesprejemljivo. Deželna in tudi zvezna vlada položaj poznata. Dejstva odločajo, taka dejstva pa je nakazal prejšnji teden na avstrijski televiziji v oddaji »teleobjektiv" prejšnji koroški deželni glavar Hans Sima, ki je razmere označil takole: »Glavna odgovornost za dogodke na Koroškem leži na koroški deželni vladi in njenih predstavnikih. Oni so podlegli vplivu ulice, jaz sem jih svaril, jaz (Sima) sem vedno zastopal mnenje, če se poslužiš nacionalističnega Heimatdiensta, so politične sile in tudi predstavniki dežele sami vršitelji volje Heimatdiensta. Sima je izrecno naglasil, da je za razvoj na Koroškem končno odgovoren kancler Kreisky sam. Iz osebnih koristi so se vsi prilagajali okoliščinam in žrtvovali načela in ideje, da bi tako dokazali svojo moč in veljavo. Kam je tako zadržanje privedlo, kaže koroška vsakdanjost. Tudi moj naslednik (je dejal Sima) ne nosi nič manj odgovornosti za vzdušje v deželi in za dvojezične napise." Sima je s temi izjavami hotel naglasiti, da je on nosil politične posledice za ponesrečene dvojezične table, danes pa je vzdušje v deželi še bolj napeto kot leta 1972 in 1973 in noče biti odgovoren ne deželni glavar Wagner in ne kancler Kreisky. Oba se sklicujeta na tri-edinost strank deželnega zbora in Parlamenta v izvajanju zahtev Heimatdiensta.
Slovenci smo bili tolikokrat vara-ni z obljubami najvišjih predstavnikov dežele in države, da besedam ne moremo verjeti, dejanja pa so Po vrsti naperjena proti naši na-r°dni skupnosti. Tako se je zgodilo 28. septembra 1920 z dano obljubo, tako se je zgodilo z obvezno dvojezično šolo (1945) na katero so se sklicevali pri pogajanjih za državno pogodbo v Londonu in Moskvi, tako je bilo z imenovanjem deželnega svetnika dr. Apovnika, tako bo z izvajanjem zakona za pospeševanje narodnih manjšin, pa naJ pripoveduje kancler Kreisky in Predvideni novi zunanji minister pahr še tako lepe pravljice. Neka-1(0 je značilno, da kancler Kreisky *etos, v času svojega dopusta, ni Prišel na Koroško, marveč je de-*elni glavar VVagner potoval v Be-n®tke na razgovor s kanclerjem.
14. novembra 1976 pa naj bi bilo u9otavljanje narodnih manjšin v Avstriji ali pa samo na Koroškem 'n Gradiščanskem, tozadevnih od-r®db pa še danes ne poznamo.
Pravica do asimilacije
Da, vsakemu Slovencu gre pravica do asimilacije. Vsaj slišali smo pred kratkim tako iz ust bodočega avstrijskega zunanjega ministra, dr. W. Pahra. Da je zagotavljanje te vrste pravice posebno poudaril, bo že imelo določen pomen. Verjetno pa je pravica do asimilacije tista, ki bi jo avstrijska vlada in naše parlamentarne stranke še najraje prisodile Slovencem, kajti tistih pravic, zagotovljenih v državni pogodbi nam — kot kaže — niso pripravljene dati, oziroma jih hočejo bistveno skrčiti. Pravice do asimilacije se torej lahko vedno poslužujemo.
No, na Koroškem ni nič laže kot to. Samo, na Koroškem nimamo le pravico, da se asimiliramo, marveč po zgodovinsko znani praksi smo izpostavljenii sistematičnemu pritisku, da se asimiliramo. Ali krajše povedano: Za Slovenca naj ni enakopravnosti in sreče brez poprejšnje asimilacije. Da bo tako ostalo tudi v naprej, je povzeti iz poudarka, ki ga je dal dr. Pahr v televizijskem intervjuju pravici do asimilacije. Bodoči zunanji minister je, kakor to zdaj pri nas prakticirajo vsi vidnejši politiki, seveda označil jugoslovanske „napade", se pravi proteste, za nemogoče. Koliko je na njih nemogočega, bomo verjetno zvedeli šele iz vladne informacijske brošure, katere izid so pravkar napovedali.
Neonacizma ni?
Z izvajanj dr. Pahra se dobro ujemajo besede finančnega ministra. Le-ta se je po poročilu dunajske Arbeiterzeitung tudi zupai prestopiti prag finančnega resorja, kot
bodoči vicekancler je podal nekaj izjav k manjšinski problematiki. Sprva je ostro zavrnil očitek, da Avstrija tolerira neonacizem. Tega smo vsaj mi na Koroškem že pogosto srečali, prav letos smo ga spet zelo dobro spoznali. Seveda, Androsch nacističnih dejavnosti v naši deželi še ni zaznal. Vse trditve o neonacizmu pri nas v Avstriji pa ima za nekvalificirane in radikalne. No, vidiš! In še nekaj je povedal varuh financ: Da je zvezna vlada pripravljena potrošiti precejšnja sredstva za pospeševanje manjšine. Bi bilo kar v redu in pozdraviti. Toda kako je to združljivo z nameravano revizijo državne pogodbe? Najbrž samo tako, da nas najprej na nek način likvidirajo in nam nato postavijo mogočne nagrobne spomenike za drag denar. To bi tudi bila ena možnost pospeševanja manjšine.
Večina določa manjšini pravice
Posebno zanimive pojme o manjšinskih pravicah ima brez dvoma
Nadaljnji protesti proti avstrijski manjšinski politiki
Ravnanje avstrijskih oblasti z narodnimi skupnostmi naši rojaki v Sloveniji skupno s pripadniki drugih narodov in narodnosti Jugoslavije ostro obsojajo na protestnih zborovanjih, ki se še naprej vrste širom po državi in v posebnih pismih, ki izražajo tudi solidarnost s Slovenci in Hrvati v Avstriji.
Udeleženci velikega shoda mladinske delovne akcije Sava 76 pri Zagrebu so naslovili na avstrijsko ambasado v Beogradu pismo, v katerem rečejo, da se pridružujejo protestom mladine in delovnih ljudi širom po deželi zaradi kršenja resolucije o miru, podpisane v Helsinkih, v kateri je posebno poudarjeno, da je spoštovanje pravic narodnih manjšin prvi pogoj za mir na državnih mejah Evrope. Proti kršitvi sedmega člena avstrijske državne pogodbe so te dni protestirali tudi številni delovni kolektivi v zagrebških podjetjih.
„Ne moremo mirno gledati početja avstrijskih oblasti, ki ne upoštevajo osnovnih človeških pravic,
hkrati pa dopuščajo ponovno oživljanje nacizma. Naši sosedje žal pozabljajo, da zatirajo naše manjšine na zemlji naših narodov in na zemlji, kjer je bilo prelite veliko naše krvi tudi za osvoboditev sedanje Avstrije izpod nacizma," pišejo delavci tovarne usnja Kamnik. Temu stališču so se pridružile delavske množice v Tržiču, Logatcu, Slov. Gradcu, Ljutomeru, Grosup-Iju, Dobrepolju, v Ljubljani in v mnogih drugih krajih.
Svojo solidarnost z nami v Avstriji zagotavljajo tudi člani madžarske narodne skupnosti v Sloveniji, ko v pismu pravijo, da je »žalostno počutiti se kot tujec v domovini" in da so vedno pripravljeni pomagati slovenski in hrvaški manjšini v Avstriji. Učenci in učitelji iz dvojezične Lendave pa, ker sami dobro vedo, kaj pomeni enakopravnost, zahtevajo od naše države, da omogoči manjšinam enak razvoj in pravice, kot jih ima večinski narod, da bi manjšine končno bile most sodelovanja in prijateljstva, ne pa jabolko spora.
član koroške deželne vlade, deželni svetnik Gallob. Na nedeljski prireditvi v spomin žrtvam prve svetovne vojne ob današnji meji med Avstrijo in Italijo je menda izjavil, da pač manjšinam tudi ni možno več dati kot da je večina pripravljena dati. Točno. Po tem pravilu se pri nas ravnajo že desetletja, če že ne dlje. Kakor zgleda, gledajo funkcionarji strank brezkompromisno samo na »večine", na večino volilcev, na večino glasov, na večino v odborih, v občini, v vladi. Pri tem očitno pozabljajo, da manjšinske pravice niso večinske pravice, kar pomeni, da niso odvisne od večine, za katero politiki trenutno letijo, marveč so določene v državni pogodbi. Ta pogodba pa vendar velja za vse v državi, naj si je v manjšini ali v večini. Naše pravice so zasidrane v državni pogodbi, zato jih nam je država dolžna dati in samo zato!
Vse v redu
Da se spet povrnemo k asimilaciji: VVagnerjevi telegrami delovnim ljudem v Sloveniji in Jugoslaviji naj bi našim rojakom čez mejo dopovedali, da pri nas ni nobenega pritiska, da je vse v redu. O tem naj se prepričajo na kraju, VVagner jih vabi na obisk in ogled. Obiskovalci bi le stežka našli primer diskriminacije našega človeka. Jasno. Za to bi že poskrbeli tisti, ki so odločilni. In saj tudi diskriminacije ni možno opazovati kakor opice v kletkah. Kaj bi na Koroškem obiskovalci pod vodstvom sedanjih oblastnikov kvečjemu mogli dobro videti: uspehe dosedanje asimilacijske politike v politiki, gospodarstvu in kulturi. Kar bi končno tudi bil en zgovoren dokaz za diskriminacijo. Torej.
hološka napaka, ki odkriva demokratične napetosti med strankami, ki so iskale enotno gledanje. Dobesedno piše: Medtem ko vidijo koroški svobodnjaki... v ugotavljanju manjšine conditio sine qua non in koroška OVR z ozirom na Koroški Heimatdienst oficialno le težko zastopa drugo stališče, je tudi SPO privolila v to jezikovno štetje, čeprav je zvezni kancler dr. Kreisky izjavil, da je štetje pravzaprav odveč, da je itak znano, koliko Slovencev živi na Koroškem. Toda prav to štetje, ki so ga sklenili proti volji slovenske manjšine, vzbuja pri tej manjšini nezaupanje, da to ni morda poskus nadaljnje »germanizacije".
Komentator bralce tudi opozarja na rezultate, ki bi jih utegnilo povzročiti tako štetje, če bi se uporabil ta ali drugi procentni ključ za odmero pravic, npr. za postavitev krajevnih napisov. Kljub temu, da bi že 20-odstotni ključ močno zožil dvojezično ozemlje (nekaj od 36 občin), pa so se stranke odločile za 25-odstotni ključ, ki res ni v skladu z zaščito manjšine. V tej zvezi imajo koroški Slovenci vso pravico se sklicevati na besede deželnega glavarja Južne Tirolske, ki je pred leti, tako Dolomiti, dejal, da noben pripadnik manjšine ne bi smel biti prikrajšan, ker živi v kraju, v katerem je manj kot 25 ali 15 ali pet odstotkov njegovih rojakov doma.
V	sredini članka najdemo tole zanimivo ugotovitev: Ne da bi hoteli problem Slovencev podcenjevati, je treba potrditi, da so se koroški Slovenci vedno priznavali k Avstriji. Ne gre torej za napete odnose državne nacije do neke manjšine, ki je prišla iz tuje dežele, marveč nemško in slovensko govoreči Korošci skupaj tvorijo državno ljudstvo. Pisec se nato bavi z vprašanjem asimilacije in pride do zaključka, da na Koroškem le obstajajo določeni krogi, ki delajo asimilacijsko politiko, kajti kot posledica posebno »nacionalnega" mišljenja nekaterih krogov, ki živijo od Abvvehrkampfa (Obrambnega boja), niso redke protislovenske izjave.
Po polni navedbi besedila avstrijske državne pogodbe navaja člankar kot bistvo, da so napisi topografskega značaja obvezno predpisani, neodvisno od števila drugače govorečih, k temu pa pride še prepoved ekstremističnih organizacij, kakor jo je npr. zahtevala Socialistična mladina konkretno glede Heimatdiensta.
V	zaključnih odstavkih članka je zapisano, da priznavalni princip sam še ne more določiti pripad-ništva h kaki narodni skupini. To potrjujejo tudi odločbe najvišjih sodišč tako v Avstriji kakor tudi v Haagu. Vrhu tega, je nadalje rečeno v članku, da so tudi zgodovinski primeri, ki opozarjajo na dvomljivost takih štetij.
Razkol v katoliški Cerkvi
Po razkolu iz leta 1870, ko »stari katoličani" niso hoteli priznati papeževe nezmotljivosti, je prišlo v katoliški Cerkvi do ponovnega razkola. 71-letni francoski nadškof Marcel Lefebvre je v nedeljo, kot je najavil, bral mašo pred 6000 verniki v športni palači svojega rodnega mesta Lilla, v odpravljenem tridentinskem verskem obredu, to je v latinskem jeziku. V svoji pridigi je Lefebvre dejal, da reforme drugega vatikanskega koncila presegajo »francosko revolucijo".
Tako imenovana »rdeča milica" je pretila, da bo med latinsko mašo v športni palači izvršila bombni atentat. Napoved se na srečo ni uresničila. V Rimu pa so katoličani pri maši, namenjeni papežu Pavlu VI., molili zanj in za edinost katoliške Cerkve.
Francoski nadškof je v intervju-
ju z urednikom tednika „L’Europe“ poudaril, da razkola ni povzročil on, pač pa pokoncilska Cerkev, ki ne spoštuje več Kristusovega nauka. »Ni mogoče zabrisati tisočletne tradicije. Zame nova Cerkev ne obstaja, kot ne priznavam papeževega kazenskega ukrepa. (Papež ga je namreč konec julija suspendiral »a divinis".) Nadaljeval bom z branjem maš, s pridiganjem in s posvečevanjem duhovnikov tu v Franciji in drugod, tudi v Rimu, če bo potrebno."
V Franciji naj bi bil Lefebrov pristaš vsak tretji katoličan, veliko pa jih je tudi v Švici, Zahodni Nemčiji, ZDA in Italiji. Glavna opora, ki jo ima francoski nadškof, so vsekakor izdatni kapital, s katerim razpolaga in ki so sad darov njegovih pristašev. S temi sredstvi je v nekaj letih ustanovil tri tradicionalistične seminarje.
Iz gospodarstva:
Mednarodna trgovina je draga
Mednarodna trgovina postaja iz leta v leto dražja. Čim bolj se veča njen obseg in čim več dežel zemeljske oble zavzema, tem dražja postaja. Po številnih deželah je mogoče blago industrijskih dežel placirati le s srednjeročnimi in dolgoročnimi krediti. V industrijske naprave in v stroje naloženi denar se v podjetja, ki so jih izdelala, vrača šele po letih, sicer z obresti, ki pa morajo biti zelo visoke, če hočejo izenačiti padec kupne moči denarja, ki je bil v nje investiran.
Zgovoren primer, kaj stane današnje uspešno uveljavljanje na mednarodnih tržiščih, je Zvezna republika Nemčija, ki sodi v Evropi za deželo, ki ima najbolj razvito zunanjo trgovino, ker trguje skoraj z vsemi deželami zemeljske oble. Med temi deželami so industrijske dežele zastopane enako kot dežele v razvoju in nerazvite dežele. Razlika je le v tem, da industrijske dežele v trgovini z Zvezno republiko Nemčijo do nje nimajo dolgov, medtem ko zadolženost preostalih skupin dežel narašča.
Leta 1975 je Zvezni republiki Nemčiji 66 dežel za blagovne dobave dolgovalo okroglo 76 milijard nemških mark. Med njimi je bilo 7 evropskih dežel. Njihov dolg v trgovini z ZRN je znašal 15,5 milijard DM. Med njimi je bila Italija zadolžena z 5,2 milijarde DM, Turčija z 3 milijardami DM Jugoslavija z 3,6 milijarde DM. Po zadevnih objavah plačujejo evropske dežele svoje dolgove v rednih obrokih.
Sorazmerno večja je zadolženost afriških držav. 18 teh držav je v ZRN zadolženih z 12,3 milijarde DM. Med njimi so Alžirija, Egipt in Libija na prvem mestu. Dolg Alžirije je lani znašal blizu 3 milijarde DM, dolg Egipta 1,7 milijarde DM in oni Libije 1,3 milijarde DM. V primerjavi s temi deželami je zadolženost dežel Bližnjega vzhoda nasproti ZR Nemčiji malenkostna. Osem teh dežel ima dolg v višini 4,9 milijarde DM. Najbolj sta zadolžena Izrael in Iran, ki dolgujeta vsak okrogle 2 milijardi DM.
Visoko so v trgovini z ZR Nemčijo zadolžene države Daljnega vzhoda. Višina njihovega dolga je lani znašala 13 milijard DM. Od tega je na Indijo odpadlo 5 milijard, na Indonezijo in na Pakistan pa po 2,3 milijarde DM. Kitajska in Japonska v tej trgovini nista imeli dolga. Skupno je na Daljnem vzhodu v trgovini z ZRN zadolženih 13
Suženjstvo po svetu
ŽENEVA. — Poročilo Združenih narodov pravi, da je suženjstvo še razširjeno po svetu in da obstajajo v Afriki in Latinski Ameriki posamezni „kričeči primeri". Prisilno delo poznajo v Ekvatorialni Gvineji (zdaj Rio Muni), „številni kmetje pa so praktično zasužnjeni" v štirih srednjeameriških državah, pravi poročilo. Predstavniki Združenih narodov so izjavili, da so te države El Salvador, Honduras, Gvatemala in Nikaragva. Poročilo ugotavlja, da v Paragvaju prodajajo otroke indijanskega plemena Ache po 2 dolarja. Poročilo tudi zatrjuje, da je apartheid v Južnoafriški republiki dosegel stopnjo suženjstva, v Rodeziji pa je zakonodaja celo legalizirala odnose, ki so podobni suženjskim. Mednarodno društvo za boj proti suženjstvu ugotavlja, da v Hong Kongu ugrabljajo mlada dekleta in jih prodajajo javnim hišam po 7000 hongkonških dolarjev. To društvo tudi zatrjuje, da suženjstvo obstaja v Saudski Arabiji.
držav. Enako je tudi število držav Amerike, ki ZR Nemčiji dolgujejo 7 milijard DM. Med njimi je Brazilija z 2,6 milijarde DM prva, Argentina pa z 1,9 milijard DM druga. V nemških gospodarskih krogih trdijo, da je plačilna morala skoraj polovica afriških in ameriških držav ter dežel Daljnega vzhoda v tej trgovini zelo slaba. Najslabša je s strani Indije, Indonezije, Argentine in Egipta.
Med skupino dežel, ki so bile lani v trgovini z ZR Nemčijo najbolj zadolžene, sodi sedem dežel vzhodne Evrope s tako imenovano državno trgovino. Višina njihovega dolga je znašala 22,8 mi-
V Franciji
Giscard D’Estaing je potrdil tretjo vlado svojega mandata. — Po odstranitvi Chiraca je Barre sestavil novo francosko vlado.
Pariz. Novi predsednik francoske vlade Raymond Barre je v dveh dneh sestavil novo vlado po odstopu bivšega predsednika vlade Chiraca zaradi hudega spora s predsednikom republike Giscard d’Es-taingom. Seznam novih ministrov je Barre predložil predsedniku republike. Barrejeva vlada je tretja po vrsti odkar je bil Giscard izvoljen za predsednika republike. V njej je 17 ministrov in 18 državnih tajnikov. V primerjavi s prejšnjo vlado šteje dva ministra več in 9 državnih tajnikov manj.
Takoj po odstopu prejšnjega predsednika vlade Chiraca je bilo razvidno, da je predsednik republike Giscard d’Estaing izbral moža, kateremu je zaupal rešitev gospodarskih težav, ki zadnje mesece pretresajo tudi Francijo. Barre je znan gospodarstvenik in je zato v novi vladi prevzel tudi ministrstvo za gospodarstvo in finance. Za upravljanje tekočih poslov ministrstva za gospodarstvo in finance je Barre imenoval bivšega ministra za delo za pooblaščenega ministra. Sedanji minister za gospodarstvo in finance pa je dobil v novi vladi ministrstvo za infrastrukture in za naprave.
Nova vlada je dejansko sestavljena, tako, da se bo lahko bolj učinkovito spoprijela z gospodarskimi in denarnimi vprašanji, ki ležijo predsedniku Barreju najbolj pri srcu. Zato so zamenjali tudi zunanjega ministra.
Po strankarski pripadnosti in osebni naklonjenosti do predsednika republike označujejo sedanjo vlado za levosredinsko, ki naj bi
Dunajski župan Leopold Gratz je pretekli petek, potem ko je odstopil mestni svetnik Fritz Hofmana, in zaradi razširitve poslovnega območja — oboje kot posledica porušenja mostu „Reichs-brucke" — poklical v mestni senat nove svetnike. Ti so: deželni tajnik dunajske socialistične stranke Heinz Nittel (mestno uslužbenstvo in varstvo potrošnikov), podpredsednik Avstrijske sindikalne zveze Hans Bock (stavbarstvo) in pro-
PORDENONE. — 30. pordenon-ski velesejem se bo začel 3. septembra na novem razstavnem prostoru, ki razpolaga s 100 tisoč kv. metrov površine, zaprli pa ga bodo
lijarde DM. Od tega dolga je odpadlo na Sovjetsko zvezo 8,5 milijarde, na Poljsko 4,2 milijarde, na Češkoslovaško 3,4 milijarde in na Nemško demokratično republiko 2,4 milijarde DM.
Na primeru Zvezne republike Nemčije je mogoče spoznati, kako je trgovina industrijskih dežel, z njo pa celotno gospodarstvo odvisno od možnosti kreditiranja izvoza v dežele v razvoju in v nerazvite dežele. Če upoštevamo, da so ti krediti po strukturi sklenjenih poslov v glavnem srednjeročni, če ne dolgoročni, potem na primeru Zvezne republike Nemčije lahko spoznamo, da je
bila bolj odprta do francoskih zmernih levičarskih krogov. V njej je seveda še vedno večina degoli-stov. Toda novi predsednik je izbral starejše degoliste in pustil ob strani mlade pripadnike degolistič-ne stranke, ki so v prejšnji vladi podpirali Chiraca in njegovo politiko.
Predsednik republike je že ob imenovanju Barreja za predsednika vlade poudaril, da ima ta izbira točen pomen, ker bo osnovna naloga nove vlade boj proti inflaciji in obramba vrednosti franka. Po zamisli predsednika republike in
storskega načrtovalca univ. profesorja Rudolfa VVurzerja.
V novem poslovnem vodstvu bi bilo omeniti še Franca Nekulo (za podzemeljsko železnico). Vsi imenovani pripadajo socialistični stranki.
Predlog novega nadzornega mestnega svetnika Erharda Buseka, da bi v mestni ustavi izločili dvodelnost mestnega senata (uradovanje in nadzorovanje), je župan Leopold Gratz odklonil.
12. septembra. Letošnji vzorčni sejem bo predvsem posvečen predelovalnim strojem in orodju, kmetijskim strojem, opremi in strojem za administracijo, stanovanjski o-
•	izvoz industrijskih dežel v nerazvite dežele silno drag, ker je vezan na dolgoročne kredite in odvisen od plačilne morale,
•	da nerazvite dežele v danih pogojih dolgove iz podeljenih kreditov zaradi strukture svojega gospodarstva skoraj niso v stanju pravočasno poravnati in
e da številne dežele v razvoju s svojo ponudbo blaga na industrializiranem zahodu v danih pogojih še ne docela prebolete gospodarske recesije le težko najdejo tako zaželjene kupce.
Pa še nekaj kaže ravnokar opisani primer trgovine Zvezne republike Nemčije: kar je pokazala večdesetletna preteklost, ima tudi v modernih pogojih mednarodnega sodelovanja svojo veljavo. Gospodarstvo ima svoje zakonitosti čeprav gre politika večkrat čisto drugačna pota.
(bi)
novega predsednika vlade bi morala nova vlada pripeljati Francijo ponovno v skupino ..najmočnejših gospodarskih sil“ in preprečiti, da bi francosko gospodarstvo zdrknilo na raven britanskega in italijanskega gospodarstva.
Zato politični opazovalci v Parizu ugotavljajo, da bo nova vlada začela s „strogo varčevalno poli-tako“. Predsednik Barre je nedavno izjavil, da je inflacija krivičen davek, ki ga plača vse prebivalstvo, medtem ko pomeni stabilnost cen pogoj za splošni gospodarski in socialni napredek.
premi, pohištvu in gospodinjskim strojem. V sodobnih in funkcionalnih prostorih bo zastopanih več kot 500 razstavljalcev.
V okviru pordenonskega vzorčnega sejma so predvidene tudi razne okvirne prireditve, ki bodo ne samo priklicale strokovnjake in publiko, temveč bodo tudi opozorile na socialno-ekonomski teritorij, v katerem deluje in vpliva sejem, se pravi celotna dežela Furlanija-Ju-lijska krajina. Pordenonski sejem namreč ni zanimiv samo za domače organizatorje, temveč vzbuja pozornost tudi v sosednji Jugoslaviji in Avstriji ter na dobrem delu severne Italije. Tudi potres, ki je maja razdejal del Furlanije in Beneške Slovenije, je po svoje tudi priklical pozornost. V tem smislu bo Trgovinska zbornica iz Pordenona organizirala 11. in 12. sept. zborovanje, kjer naj bi spet opozorili na možne rešitve za obnovo prizadetih področij.
Kratke vesti
H Nasprotnik komunističnega režima, matematik Andrej Amalrik,
ki so ga pred kratkim izgnali iz Sovjetske zveze, se je pritoževal nad grobim ravnanjem avstrijskih obmejnih organov pri Kufsteinu. Amalriku, ki je prišel čez mejo v Avstrijo z nizozemskim potnim listom, so začasno odvzeli le-tega in so mu ga vrnili šele po posredovanju vodje alpskega foruma pri pravosodnem ministru Kristijanu Brodi. Po tem pripetljaju je Amalrik dejal tole: „To zadržanje avstrijske policije nasproti ruskim emigrantom govori svoj jezik. Avstrijska žandamerija ni najboljša plast avstrijskega ljudstva. Med olimpi-ado pa so tudi tirolski varnostni organi slabo postopali z berlinskim profesorjem Altvatrom. (To so mogli na svoji koži občutiti tudi naši slovenski mladinci nedavno v Škocijanu. Op. ured.)
■ Šejk Sara Al Salem, vladar Kuvajta, je nenadoma razveljavil deželno ustavo, razpustil vlado in parlament; razen tega je odredil cenzuro tiska. S temi ukrepi je prehitel levo usmerjene sile, ki so hotele v bližnji prihodnosti prevzeti oblast v Kuvajtu.
El 4. septembra se bosta v Zii-richu srečala južnoafriški ministrski predsednik J. B. Vorster in
ameriški zunanji minister Henry Kissinger. Pogovarjala se bosta o usodi južnoafriškega juga.
g Predsedniški kandidat demokratske stranke Jimmy Carter je
sodelavcu pariškega tednika „L’Express“ razložil svoje poglede na napredovanje komunističnih strank v zahodni Evropi. Dejal je, da se bo pogajal s Sovjetsko zvezo bolj odločno. Zbliževanje Združenih držav Amerike s Sovjetsko zvezo sta predsednika Nixon in Ford, pa tudi Kissinger kot minister za zunanje zadeve uporabili kot propagandno geslo. Večjo pozornost bo posvečal „naravnim“ zaveznikom Amerike v Evropi pa tudi v Aziji. Napredovanje komunistov v zahodni Evropi ni po njegovem mnenju nikakšna katastrofa, prav tako ne vzrok za razpad Atlantske zveze (NATO). Carter je proti vmešavanju v volilno agitacijo v drugih državah. Prav tako je obsodil grožnjo s povračilnimi ukrepi v primeru, ko bi na volitvah v katerikoli evropski državi zmagali komunisti.
H Del Cipra, ki so ga zasedle turške čete, je obiskal turški minister za notranje zadeve Oguzhan Asilturk. Tuškim novinarjem je dejal, da bo turška vlada pozdravila razglasitev neodvisne turške države na Cipru na dan turškega narodnega praznika (29. oktobra). Ako bodo Turki na Cipru to storili, bo turški minister za notranje zadeve prišel na Ciper in ciprskim Turkom čestital. Asilturk je tudi dejal, da bodo turške oblasti na Cipru pričele naseljevati Turke v Fa-magusti, iz katere so se izselili Grki na pritisk turških oblasti.
H Bivši predsednik Brazilije Juscelino Kubiček, ki mu je bilo 73 let, se je smrtno ponesrečil na avtomobilski cesti Rio — Sao Pau-lo. Ubil se je tudi njegov šofer Geraldo Riberto. Avto je treščil v traktor, ki je vozil po cesti. Kubiček je prevzel priimek po svoji materi — Čehinji, očeta je zgubil v zgodnji mladosti. Kot predsednik je vodil Brazilijo od leta 1956 do 1961. Pridobil si je velike zasluge za gospodarski razmah države. Za časa njegovega vladanja so zgradili novo prestolnico Brazilijo, pa tudi avtocesto med glavnim mestom in Belemom ob izlivu Amazonke.
Protestno pismo ob poskusih asimilacije slovenske in hrvaške
manjšine v Avstriji
Nismo zgodovinarji, še manj pa diplomati, vendar menimo, da lahko presodimo, kaj je in kaj pomeni izigravanje listine o človekovih pravicah OZN, mednarodnih pogodb, sklepih listin helsinške konference o varnosti in miru v Evropi, predvsem pa pravil humane in napredne družbe.
Dobro nam je znano, da obstajajo v Avstriji nam nasprotujoče grupacije kot posledica zgodovinskih ostankov II. svetovne vojne in zunanjepolitičnih trenj z našo državo. Za ta dva elementa, ki delujeta izven naše države, pa lahko trdimo, da ne bosta bistveno vplivala na bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, čeprav uživata nesebično pomoč gospoda ministra Pahra, ki skuša farizejsko opravičiti surovo obnašanje do narodnostnih manjšin, kot posledico domnevnih trenj v naši državi.
Prepričani smo, da bodo demokratične sile Avstrije in vsega sveta s svojim kritičnim odnosom do dvosmiselnih potez avstrijske diplomacije prisilile povojno avstrijsko republiko v okvire razvoja, ki jih je občasno nakazovala, a nikdar dosledno izpolnjevala, po storjeni zgodovinski zmoti, resnici na ljubo zaželjenem An-schlussu k III. Reichu.
Kolektiv Kmetijskega inštituta Borisa Kidriča
Imenovanje novih članov v dunajskem mestnem senatu
30. pordenonski velesejem
imajo novo vlado
Rasna diskriminacija:
Vsak narod ima pravico, da...
Zaradi g. Pahra in njemu podobnih bi morala biti različnost kultur uradno priznana. — Izraz rasna diskriminacija lahko zavede v zmoto, kakor da gre samo za diskriminacijo, katere povod je barva kože. Pojem rasna diskriminacija pa danes v Združenih narodih (OZN) zaobsega tudi druge vrste diskriminacije.
Med človeškimi skupnostmi so razmerja nadarjenosti in podrejenosti, izkoriščanja in izkoriščenosti, ki izvirajo iz gospodarskih in drugih družbenih razlogov. Skupnost, ki izkorišča, to razmerje razlaga in opravičuje z lastnostmi, vezanimi bodisi na drugačno barvo kože (Južna Afrika, Združene države Amerike), na drugačen jezik ali narodnost (Palestinci v Izraelu, Slovenci v Avstriji), na drugo vero (severna Irska) ali kasto (Indija).
Najbolj brutalen je pojav nacizma
Najbolj groteskno in najbolj brutalno obliko je ta pojav dobil v sami Evropi z nacizmom, ki je, lažno sklicujoč se na znanost, prebivalstvo Evrope razdelil na rase ter biološkim dejavnikom pripisal tudi razlike v intelektualnih in kulturnih sposobnostih in tako ustvaril red vladanja dostojnih narodov in narodov, ki so, če ne bodo iztrebljeni, sposobni le za suženjsko delo.
Zaradi tragičnih izkušenj s takim načinom vrednotenja ljudi v drugi svetovni vojni je že ustanovna listina OZN (1945) znova potrdila „vero v dostojanstvo in veljavo človeške osebnosti" in kmalu potem je splošna deklaracija človekovih pravic (1948) zapisala, da sme vsak uživati vse pravice in vse svoboščine, ki jih deklaracija razglaša, in sicer ne glede na pleme, barvo, spol, jezik, narodno ali socialno pripadnost.
Popačeno pojmovanje rase
Leta 1950 in 1951 so se pod okriljem UNESCO sestali svetovno znani biologi in antropologi in kot znanstveniki začeli boj zoper tako popačeno pojmovanje rase, kot ga je imel nacizem ali kot ga ima danes južnoafriški režim. Na podlagi tedaj najmodernejših znanstvenih izsledkov so pripravili izjave, ki so jih kasneje leta 1964 še izpopolnili. Le-te ugotavljajo: da danes vsi ljudje na svetu pripadajo isti vrsti, homo sapiensu; da obstajajo očitne telesne razlike med prebivalstvom, živečim na različnih geografskih področjih sveta glede na njihov Povprečni videz; da nikakor ne moremo razlik med kulturami pripisovati vplivu genetske dediščine;
so ljudstva obdarjena z enako življenjsko silo za dosego katere koli ravni intelektualnega, tehničnega, družbenega ali ekonomskega razvoja; da je treba razlike v dosežkih pripisovati predvsem geografskim in zgodovinskim dejavnikom; da pojem „višjih“ in „nižjih“ ras ni le odiozen in škodljiv, tem-več je tudi brez vsake znanstvene utemeljitve, tako glede možnosti intelektualnih dosežkov in sposob-n°sti za kulturni razvoj kot glede telesnih značilnosti.
Osvobajanje kolonialnih narodov
ki naj bi imela moralni in politični učinek.
Dve leti kasneje, leta 1965, pa so Združeni narodi sprejeli mednarodni dogovor o istem vprašanju, ki je za državo, ki jo potrdi, pravno obvezujoča. Dogovor v svojem 1. členu natančneje določa pojem rasne diskriminacije kot ..razlikovanje, izključevanje, omejevanje ali dajanje prednosti zaradi rase, barve, pokolenja, narodnega ali etničnega izvora."
Z dogovorom je bil tudi ustanovljen odbor za odpravo rasne diskriminacije. Člen 9 tega dogovora določa obveznost podpisnic, da periodično predlagajo poročila o izvajanju dogovora, ki jih obrav nava odbor za odpravo rasne diskriminacije.
UNESCO nadaljuje delo za odpravo diskriminacije
Medtem ko sta glavni skupščini sprejeli deklaracijo in dogovor o odpravi rasne diskriminacije, je tudi UNESCO nadaljeval delo na svojem področju. Izjavi o bioloških vidikih rasne diskriminacije sta imeli velik odmev v znanstvenem svetu in tudi zunaj še gospodarske in družbene dejavnike, ki so jih tu OZN že v šestdesetih letih imeli za bistvene.
Leta 1967 so se sestali sociologi, pravniki, specialisti za socialno psihologijo, etnografi, zgodovinarji in genetiki, ki so sprejeli novo izjavo in tako je bil problem rasizma (besedo so prvič uporabili leta 1964) vsestransko osvetljen. Med podpisniki izjave iz leta 1967 je tudi profesor beograjske pravne fakultete Jovan Djordjevič.
Prvim izjavam o rasi je sledilo desetletje množičnega osvobaja-nia kolonialnih narodov, ki je prišlo tudi do tega, da je glavna skupščina Združenih narodov, sPrejela deklaracijo OZN o odpra-vi vseh oblik rasne diskriminacije,
nje kulture diskriminiranih skupnosti in delavcev migrantov in konča s tem, da je mednarodna akcija potrebna za to, da bi vzpostavili pravičnejši mednarodni gospodarski red in da bi se končno priznalo, da so kulture vseh narodov prispevale k bogastvu kulture, ki je zdaj dediščina vsega človeštva.
Nemogoče je v tako kratkem prikazu podati vsebino osnutka, ki ima sedem drobno tiskanih strani. Medtem ko je bil v prvih izjavah UNESCO poudarek na prevzgoji tistih, ki diskriminirajo, je v osnutku poudarek na borbi ljudstev in skupnosti, ki so žrtve diskriminacije: imeti morajo dostop do oblasti, treba je spremeniti zastarele gospodarske in družbene strukture, iz katerih rasizem izvira.
Nemogoče je tudi v tako kratkem prikazu podati pregled predlogov za spremembe. Eden izmed pomembnih je, naj besedilo dosledno upošteva vso razsežnost rasizma, naj ga nikar ne zožuje samo na rasno diskriminacijo zaradi polti, čeprav je apartheid (ločitev med črnci in belci) danes naj bolj brutalna oblika rasizma. Po možnosti naj bi bila posebej po-
udarjena vloga materinega jezika v šolstvu.
Materin jezik idealno sredstvo pouka
Očitno je, da je materin jezik idealno sredstvo pouka. S psihološkega vidika predstavlja sistem simbolov, ki v otrokovem duhu avtomatično funkcionirajo, kadar se hoče izraziti ali razumeti. S sociološkega vidika ga ozko povezuje s skupnostjo, kateri pripada. S pedagoškega vidika mu omogoča, da se uči hitreje kot v jeziku, ki ga slabo pozna.
Pomen materinega jezika obravnava D. Druškovič v delu „Narod-na manjšina kot subjekt": Pojem materinega jezika vključuje celotno kulturno dediščino narodne manjšine, povezane z ozemljem, na katerem živi. V tem pogledu je avstrijsko definiranje koroških Slovencev kot jezikovne skupine in ne narodne, primer rasističnega zanikanja slovenskega jezika v polnem pomenu besede (o tem priča tudi enačenje slovenščine z jezikom vindišarjev) in s tem rasistično za-
nikanje slovenske manjšine ter njenih narodnih pravic.
Poglavje o kulturi
Posebej nas bo zanimalo poglavje o kulturi, s katero se je prav na kratko ukvarjala tudi že izjava strokovnjakov iz leta 1967, ki služi kot izhodišče za osnutek.
UNESCO se danes pod vplivom novih držav Azije in Afrike in potrebe po hitrem razvoju na manj razvitih območjih sveta vse bolj zaveda naloge, ki jo v razvoju posameznika in razvoja sploh opravlja kulturna istost. Osnutek deklaracije zato ugotavlja, da je kulturna enovitost v veliki meri mit in da je dejansko zelo malo kulturno enovitih držav. Cesto so vladajoče skupnosti pripravljene prenašati skupine, ki so žrtve diskriminacije, le da se te odrečejo svoji kulturni istosti, zato bi morala biti različnost kultur uradno priznana. Posebej bi morala biti poudarjena priznana pravica manjšinam, da razvijajo svojo kulturo.
Izhajajoč iz naše izkušnje bi se človek moral vprašati, ali je potrebno te resnice še razlagati in obdelovati. Primer gospoda Pahra, ki je pred odborom za odpravo rasne diskriminacije Združenih narodov zagovarjal odrekanje manjšine svoji kulturni identiteti (istosti), pa nam potrjuje, da je to, žal, še vedno aktualno in potrebno.
Marija Vilfan - Delo
Mostovi sodelovanja
RAZEN EKONOMSKIH KORISTI PRINAŠA TURIZEM TUDI ZNATEN DELEŽ K RAZUMEVANJU MED NARODI
Svetovna turistična organizacija WTO (VVorld tourism organisation) je lani ocenila, da je okoli 220 milijonov ljudi potovalo kot turisti iz države v državo, da bi v dopustniškem času spoznavalo nove kraje, njihove znamenitosti, nove ljudi, njihove šege in navade. Po istih podatkih se v okviru domače države priključi k turistični reki še oko-
ne, ustaviti pa je ne morejo. Napovedi, da bo svetovna recesija zaustavila turistično plimovanje, so pregazila dejstva. Morda bi v normalnih gospodarskih okoliščinah turistični promet naraščal hitreje, povsem ustavil pa se ni.
Po podatkih organizacije zdru-nih narodov narašča gospodarstvo na svetu s poprečno letno stopnjo
Štiri izjave UNESCO
Deklaracija in dogovor OZN obvezujeta vlade tako ali drugače. Vse štiri izjave UNESCO pa so poziv znanstvenikov svetovni javnosti. Prišel pa je čas, da tudi UNESCO pripravi dokument, s katerim bi se vlade izrekle za določeno politiko odpravljanja rasne diskriminacije na področju dejavnosti UNESCA. Zato je glavna konferenca leta 1973 naročila glavnemu direktorju, naj pripravi besedilo take deklaracije.
Vse vlade članice UNESCO imajo sedaj v rokah osnutek besedila deklaracije, o katerem naj bi v začetku septembra razpravljala konferenca strokovnjakov, preden bi o njegovi nadaljnji usodi odločila glavna konferenca UNESCO, ki se bo začela konec oktobra v Nairo-biju.
Vlade so imele možnost, da do konca julija pošljejo pripombe na osnutek besedila naravnost glavnemu direktorju UNESCO, do konca avgusta pa naj bi dale navodila strokovnjakom, ki jih bodo pred stavljali na konferenci.
Osnutek deklaracije
Osnutek deklaracije najprej obravnava biološke, nato sociološke vidike, vlogo zakonodaje, šolstva in vzgoje nasploh, vlogo sredstev množičnega obveščanja, vpraša-
Mesto Piran
li 800 milijonov ljudi, iz tega dobimo presenetljiv podatek, da skoraj četrtina človeštva tvori iz leta v leto naraščajočo turistično reko.
Turizem še vedno raste
Pred petindvajsetimi leti je v mednarodnem turističnem prometu sodelovalo okoli 25 milijonov ljudi, deset let pozneje so našteli okoli 71 milijonov turistov, pozneje že okoli 169 milijonov turistov. To mogočno reko, ta svojevrsten pojav sodobnega časa lahko sicer zavro posebni dogodki in okolišči-
5,2 dostotka. Za turizem pa so zadnje desetletje izračunali, da narašča letno kar 11,6 odstotka. Zadnji dve leti se je krivulja turistične rasti nekoliko umirila, še vedno pa je nad poprečno rastjo gospodarstva. Ti podatki dokazujejo, da se turistična potrošnja čedalje bolj uvršča med neobhodno potrebne človeške dobrine.
Okoli 72 odstotkov svetovnega turističnega prometa odpade na Evropo, več kot polovica evropskih turističnih tokov je obrnjenih v dežele Sredozemlja. Tako kot drugod tudi na tem območju ta množičen družabni pojav prodira v
vrsto dejavnosti, ki niso imele stičnih točk s turizmom (industrija, gradbeništvo, kmetijstvo). Dalje daje vrednost dobrinam, ki nimajo značilnosti blaga (kulturni spomeniki, planine, morje, krajine), spreminja strukturo zaposlenih (terciarne dejavnosti), veča dohodek nacionalnega gospodarstva, prispeva k zunanjetrgovinskim bilancam, prostorsko in časovno prerazporeja dohodek.'
Turizem v Jugoslaviji stopil na pozorišče svetovnega tujskega prometa
Jugoslovanski turizem je v zadnjih dveh desetletjih z izredno velikimi koraki stopil na prizorišče svetovne turistične ponudbe. V turističnih zmogljivostih, in teh je največ v obmorskih območjih, lahko hoteli, penzioni, avtocampi in zasebne sobe hkrati sprejmejo okoli milijon gostov. Lani je jugoslovanske turistične kraje obiskalo okoli 15,5 milijona ljudi, od tega okoli 5,8 milijona iz drugih dežel. V statistične obrazce so zapisali okoli 70,4 milijona nočitev, od tega približno 31,6 milijona nočitev tujcev. Čeprav letošnja turistična sezona doslej ni taka, kot so pričakovali, računajo, da bo jugoslovanske turistične kraje obiskalo okrog 16 milijonov gostov, od tega najmanj 6 milijonov s tujim potnim listom.
Petletni in dolgoročni plan razvoja dajejo turizmu poudarek kot dejavnosti posebnega družbenega pomena. Po dolgoročni zasnovi razvoja Jugoslavije naj bi I. 1985. Velika prednost takega naglo se razvijajočega turističnega gospodarstva je nedvomno v tem, da ima pretežno nove, v zadnjih letih zgrajene sodobne nastavitvene zmogljivosti. Zlasti v turistično najbolj razvitem delu Jugoslavije, to je v obmorskem območju, so v zadnjem desetletju kot gobe po dežju rasla nova turistična naselja in mesta, ponekod povsem samostojno, marsikje pa v simbiozi z zgodovinskimi, krajinskimi in arhitektonskimi spomeniki.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Srečanje in občni zbor izseljencev
Preteklo nedeljo, 29. avgusta t. I., se je zbralo izredno lepo število bivših izseljencev na redni občni zbor in družabno srečanje slovenskih izseljencev pri pd. Miklavžu v Bilčovsu. Posebno je bilo razveseljivo, da je bilo navzoče toliko mladine.
Dolgoletni predsednik zveze g. Lovro Kramer je prisrčno pozdravil rojake iz vseh treh naših dolin, prav tako goste, med njimi jugoslovanskega kon-zula g. Zupančiča. G. Janko Ogris se je spomnil vseh, ki so nas v preteklem letu zapustili. G. Hanzej Ogris pa nas je pozdravil pod svojo streho in tudi v Bilčovsu kot bilčovški župan. Omenil je, da so pred 35 leti nacisti točno vedeli, kje da prebivamo Slovenci, da so nas lahko selili, in to danes prav tako dobro vedo. Zato moramo podpreti obe naši slovenski osrednji organizaciji in se upreti sklepu večinskih strank. Letos novembra se ne da-damo preštevati!
Dr. Franci Zvvitter pa je preudarno razložil današnje stanje in opozoril na skupne ukrepe osrednjih organizacij, da bi nas po sklepu večinskih strank ne odštevali.
Dr. Zvvitter je med drugim dejal:
Koroški Slovenci smo nad dvajset let potrpežljivo in naravnost s kaznivim zaupanjem čakali in si prizadevali, da bi sporazumno z vlado rešili naša življenjska vprašanja. Dvajset let smo dajali predloge in pobude za tako reševanje, v korist sporazumne rešitve smo celo več kakor je mogoče zagovarjati popuščali, kakor je razvidno iz Spomenice koroških Slovencev z dne 11. oktobra 1955 in Spomenice koroških Slovencev ob 20-letnici podpisa državne pogodbe z dne 15. maja 1975; in še zadnji čas smo se iskreno in prizadevno trudili za tako rešitev vse do trenutka, ko so nam dali vedeti, da nas ne potrebujejo več, ker so se že med seboj sporazumeli...
... Zato je očitek zveznega kanclerja, češ da koroški Slovenci ne bi sprejeli nobene rešitve brez deklaracije slovenskega teritorija, absolutno neupravičen in ga moramo z vso odločnostjo zavrniti! Mi ne zahtevamo nobenega slovenskega ozemlja, pač pa zahtevamo, da uživa vsak naš rojak na domači avtohtoni zemlji pravice, ki mu gredo po državni pogodbi, ker smatramo, da je priznanje enakopravnosti in narodne svojstvenosti v podedovani domovini naravna pravica sleherne narodnosti, še
70-LETNICA ŽUPNIKA JOŽEFA KANDUTHA
Na praznik Marijinega vnebovzetja je praznoval boroveljski župnik msgr. Jožef Kanduth sedemdesetletnico svojega rojstva;. Zanimivo je bilo, da se je isti dan obhajala šesta obletnica posvetitve cerkve ter enajsta obletnica njegove umestitve v Borovljah. Prejšnji škofov tajnik sedaj že enjst let deluje v Borovljah čil in zdrav.
K njegovemu jubileju mu želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let!
PARNI VLAK NA PLIBERŠKI JARMAK
Dne 5. septembra bo vozil posebni parni vlak na pliberški jar-mak: Celovec — glavni kolodvor
—	odhod ob 9.05, Pliberk mesto — prihod ob 10.30. — Pliberk mesto
—	odhod ob 18.45, Celovec, glavni kolodvor — prihod ob 19.55.
Vstopne možnosti: Grabštanj ob 9.20 — Tinje-Kamen 9.45 — Sinča vas-Velikovec ob 10. uri.
Možnost fotografiranja med vožnjo. Sprejem vlaka na kolodvoru v Pliberku.
(Eisenbahnverein - Guttenbrunner J.)
posebej tedaj, ko njene pravice in njen značaj zagotavlja mednarodna pogodba." ...
Po ponovni izvolitvi starega odbora, z g. Lovrom Kramarjem na čelu, so izseljenci še sprejeli izjavo, da se bodo odločno uprli nameravanemu iztrebljanju slovenskega življa na Koroškem.
Srečanje nam je olepšal bilčovški moški zbor, ki nam je zapel v pozdrav in tudi ob zaključku še vrsto naših lepih narodnih pesmi.
V živahnem pogovoru smo še posedeli s prijatelji iz težkih dni in se ločili v trdni zavesti, da se našim nasprotnikom ne bo posrečilo, da bi nas za vedno odšteli.
Izjava
sprejeta na občnem zboru Zveze slovenskih izseljencev dne 29. av. gusta 1976 v Bilčovsu.
Bivši pregnanci, zbrani na občnem zboru Zveze slovenskih izseljencev, z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da se je položaj slovenske narodne skupnosti na Koroškem v zadnjem času nevarno poslabšal. Pri tem moramo poudariti, da krivdo in odgovornost za ta razvoj predvsem nosijo merodajni politični dejavniki v deželi in državi, ki ne samo da so kapitulirali pred znanimi nemškonacionalističnimi krogi, marveč so celo postali izvrševalci njihovih načrtov za dokončno iztrebljenje slovenskega življa na Koroškem.
Na uresničitev pravic, ki smo si jih priborili z oboroženim bojem proti fašizmu in z nepopisnim trp-
2e od davnih časov so bile pasijonske igre prav priljubljene. Medtem ko so zapadni kulturni narodi uprizarjali take igre že koncem novega in v začetku srednjega veka, smo začeli v naših krajih z njimi precej pozno.
Tako so v Ljubljani leta 1598, potem ko so se zaradi epidemične bolezni — kuge zaobljubili, da bodo vsako leto priredili pasijonsko procesijo, da bi Bog odvrnil to strašno bolezen. Prvič so jo organizirali 24. marca leta 1617; udeležilo se je je 23 skupin, ki so predstavljale Kristusovo trpljenje. V
SPREJEMAMO ŠE PRIJAVE ZA DOMOVE MOHORJEVE DRUŽBE
Opozarjamo, da je na razpolago še nekaj sob za slu-šateljice na visoki šoli in pedagoški akademiji.
Kranju so podoben pasijon s 15 slikami uprizorili na Glavnem trgu leta 1730. Tudi v Novem mestu so priredili tako pasijonsko procesijo. Žal o teh ni ohranjen noben rokopis, le pasijonski slovenski tekst iz tiste dobe hranijo v knjižnici kapucinskega samostana v Škofji Loki iz leta 1721.
Leta 1720 je škofjeloški glavar, baron pl. Ecker dobil dovoljenje za tako pasijonsko procesijo. Besedilo za recitiranje je priredil pater R o m u a I d iz Št. Andraža pri Gorici. Besedilo obsega nad tisoč verzov v slovenščini. Procesija je imela 13. do 14 slik ali prizorov, ki so se odigravali vsak posamičen na svojem vozu. Sprevod je krenil po mestnih ulicah na veliki petek ob 4. uri popoldne po končani pridigi izpred kapucinske cerkve.
Vsaka okoliška vas je poskrbela za eno sliko; sodelovalo je naj-
Ijenjem, kakršnemu je bila v času nacistične strahovlade na ozemlju Avstrije izpostavljena zlasti naša narodna skupnost, koroški Slovenci čakamo že več kot enaindvajset let. Člen 7 državne pogodbe, s katero je Avstrija po letih nesvobode spet postala samostojna in neodvisna država, je še vedno skoraj v celoti neizpolnjen. Z nespoštovanjem mednarodnih obveznosti si izstavlja Avstrija skrajno slabo spričevalo pogodbene zvestobe in verodostojnosti. Z nameravanim ugotavljanjem manjšine, ki ga je kljub utemeljenim svarilom domače in mednarodne javnosti ter upravičenemu odporu prizadete manjšine uzakonila zgolj na zahtevo nemških šovinistov, pa se podaja na nevarno pot enostranske revizije državne pogodbe, ki je temelj njene suverenosti in jamstvo ozemeljske nedotakljivosti.
Koroški Slovenci na tako revizijo državne pogodbe nikdar ne bomo pristali, še posebej pa ne na izničenje tistih njenih določil, ki jamčijo obstoj in vsestranski razvoj naše narodne skupnosti. Zato se bomo z vsemi močmi in ob podpori demokratičnih sil večinskega naroda uprli diktatu preštevanja; s pomočjo matičnega naroda in njegove države pa bomo poskrbeli, da bodo tudi na pristojnih mednarodnih mestih zvedeli resnico o manjšinski politiki Avstrije, ki z nameravanim statističnim genocidom dejansko pomeni uradno uresničitev grožnje, ki jo je leta 1970 izreklo glasilo koroškega Hei-matdiensta — namreč, da bo na Koroškem zavladal mir šele tedaj-
manj 300 oseb. Zadnjič je bila taka procesija 1764.
Pri nas na Koroškem so tudi uprizarjali pasijonske igre še pred dobrimi sto leti. Zlasti je znana slovenska pasijonska igra bukovnika Andreja Schusterja - D rabo s n j a k a ..Trpljenja Gospodo-
Pod geslom „Vsaka ped svobode, ki si jo pribori ljudstvo, je korak naprej v kulturi" (I. Cankar), se bo v nedeljo, 12. septembra 1976, v Železni Kapli odvijalo srečanje štirih pevskih zborov. Poleg pevskega zbora SPD „Zarja“, ki je prireditelj tega srečanja, bodo sodelovali še pevski zbor DPD „Svoboda" iz Stražišča pri Kranju, pevski zbor DPD „Svoboda" Bratov Milavec v Brežicah in pevski zbor „Vasilij Mirk" v Proseku s Primorske. To bo že četrto srečanje imenovanih zborov, ki se vsako leto srečajo v enem izmed imenovanih krajev oziroma so gost enega zbora. Tokrat je gostitelj pevski zbor SPD „ Za rja" v Železni Kapli.
Srečanje štirih pevskih zborov pa ne bo le za Železno Kaplo velik kulturni dogodek, marveč bo to imelo širši pomen, zato prireditelji vabijo tudi izven svojega območja in pričakujejo močan obisk tudi iz drugih krajev. Kajti srečanje bo brez dvoma privabilo številne ljubitelje pevske kulture, saj gre pri tej veliki prireditvi za bratsko povezanost štirih pevskih zborov — dveh iz matične Slovenije in dveh iz zamejstva, s Primorske in Koroške. To je vsekakor ena izmed tistih tesnih vezi med pevci Slovenci ne glede na meje, ki jih ločijo in ki odražajo potrebo po vsakoletnem srečanju, v katerem utrjujejo bratske in prijateljske stike.
ko enega izmed obeh narodov ne bo več.
Takšno uresničevanje načrtov nemškega nacionalizma smo koroški Slovenci že enkrat v vsej strahoti doživeli v času nacizma, ko so nas hoteli fizično iztrebiti. Kakor smo se takrat smrtni obsodbi uprli s puško v roki, tako se tudi danes ne bomo uklonili uradnim načrtom, da bi nas s statističnimi triki zbrisali z domače zemlje. V tej naši odločitvi nas ne morejo omajati s še tako vabljivim prepričevanjem, niti nas ne morejo ustrahovati s policijskim nasiljem, ki vse preveč spominja na zloglasne gestapovske metode.
Proti neodgovornemu zaostrovanju narodnostnega boja koroški Slovenci z vso odločnostjo protestiramo in zahtevamo, da pristojni činitelji Avstrije naša odprta vprašanja v sodelovanju s prizadeto manjšino rešijo po črki in duhu člena 7. Pri tem posebej bivši izseljenci, ki smo bili zaradi svoje narodne pripadnosti že enkrat žrtve zločinskega nasilja nemškega nacionalizma in nacizma, v celoti podpiramo boj obeh osrednjih organizacij proti nakanam, da bi uresničevanje manjšinskih pravic pogojevali s številčno močjo manjšine. Zato tudi na tem našem letnem zboru poudarjamo: Načrti za zločinsko izselitev koroških Slovencev so podrobno in neizbrisno zarisali ozemlje naše avtohtone naselitve; povsod tam, kjer so nas preganjali, zapirali in izseljevali, Slovenci živimo tudi danes in na tem ozemlju morajo biti v celoti in dosledno izvedena vsa določila člena 7, ki je neodsvojljiva pridobitev našega trpljenja in našega prispevka v boju proti fašizmu!
vega" iz leta 1818; uprizarjali so ga vse do zadnje vojne v mnogih koroških vaseh. Tudi v Železni Kapli in Kapli na Dravi so igrali to pasijonsko igro v slovenskem jeziku.
To je bilo nekaj iz zgodovine pasijonskih iger, da bi naše bralce spomnili, da so le-te tudi danes aktualne in da bodo pasijon uprizorili v nedeljo, 12. septembra, zvečer tudi v Št. Janžu v Rožu, in sicer bo to škofjeloški Pasijon.
Tako vsakoletno srečanje pa ima tudi že drug pomen; vsak zbor se za to srečanje posebno pripravi, naštudira nov spored pesmi, kar je spodbudno za širjenje pevskega sporeda v zboru in za dviganje pevske ravni.
Za nas pa ima srečanje seveda tudi velik kulturno-politični pomen. S tem potrjujemo potrebo in pravico do tesne povezave z matičnim narodom ter da krepi narodno zavest našega človeka in ne nazadnje da vsej javnosti pokaže veliko zakladnico slovenske zborovske kulture. Slovensko prosvetno društvo „Zarja“ v Železni Kapli bo s to prireditvijo spet potrdilo svojo močno organizacijsko sposobnost in življenjsko moč. Zato bomo z našim množičnim obiskom tega srečanja v Železni Kapli podprli prizadevanje kapelških prosve-tarjev, pevce sodelujočih zborov pa nagradili za njihov trud, ki ga vlagajo v gojitev slovenske zborovske glasbe. Zato 12. septembra čim več naših rojakov v Železno Kaplo.
Obiščite galerijo Vferneija Berga!
Pasijonske igre
(Pasijon bodo igrali v Št. Janžu v Rožu)
v
V Železni Kapli srečanje štirih pevskih zborov
SREČANJE ŠTIRIH PEVSKIH ZBOROV
Prireditelj: SPD „Zarja“ v Železni Kapli
Kraj: telovadnica glavne šole v Železni Kapli
Čas: 12. 9. 1976, ob 15. uri
Sodelujejo: Pevski zbor SPD „Zarja“
Pevski zbor DPD „Svoboda“ Stažišče/Kranj
Pevski zbor DPD „Svoboda Bratov Milavec", Brežice Pevski zbor „Vasilij Mirk", Prosek/Primorska.
ŠKOFJELOŠKI PASIJON
Prireditelj: Farna mladina Št. Janž v Rožu
Kraj: Št. Janž, pri cerkvi Čas: nedelja, 12. 9. 1976, ob 19. uri.
SEMINAR KSŠ V GOSELNI VASI
Klub slovenskih študentov na Dunaju bo priredil od 6. do 10. septembra svoj tradicionalni počitniški seminar, ki bo letos v Goselni vasi ob jezeru v počitniškem domu organizacije „Kinderland - Junge Garde".
Seminar je namenjen temeljiti informaciji slovenske študirajoče, dijaške in ostale mladine o osnovnih vprašanjih koroških Slovencev.
V	Goselni vasi se dobimo v nedeljo zvečer, program se bo pričel v ponedeljek zjutraj. Prijave na kraju samem. Za prehrano bo preskrbljeno.
V	petek, 10. septembra, ob 9. uri, bo plenarna diskusija z nekdanjimi člani Kluba o trenutni narodno politični situaciji in nalogah zavedne slovenske inteligence. Vsi prisrčno vabljeni!
DOM v TINJAH
ROMARSKO POTOVANJE V RIM IN NEAPELJ
od sobote, 9. oktobra, do nedelje, 17. oktobra 1976
Drugi cilji: Benetke, Ravenna, Lo-retto, Assisi, Rim (stanujemo v Slo-veniku), Neapelj, Pompej, Monte Cassino, Orvietto, Firence, Padova
Cena: šil. 2140.—
za vožnjo, poln penzion v Rimu, pol penzion med potjo, vse vstopnice in napitnine, skupinska slika. Število je omejeno, ker se peljemo z novim 20-sedežnim Sienčnikovim omnibusom! Prijave sprejema Dom v Tinjah, 9121 Tainach-Tinje, do 15. septembra 1976. * v
ROMANJE V ŠPANIJO IN LURD od 19. do 27. septembra
bo združeno z veselim potovanjem. Ker je bilo zadnjič v „Nedelji“ pomotoma povedano da bo v avgustu, zato to danes izrecno popravljamo. Ogledali si bomo znameniti samostan na Montseratu v Španiji poleg drugih zanimivosti. Lurd seveda na prvem mestu, čas potovanja je zelo ugoden, ker ne bo vročine ne mraza in v tem času je že povsod polno sadja in grozdja.
Prijaviti se je treba takoj na Duš-nopastirskem uradu v Celovcu ali
v kapucinskem samostanu pri p-Jakobu v Celovcu. Osmega septembra moramo imeti zadnjo prijavo. Stalo bo 3400.— šilingov. Vozi podjetje Sienčnik. To bo gotovo eno zelo lepih potovanj!
Ivan Virnik:
Kulturni pomen čitalništva za Slovence
Slovenci smo z letom 1860 nekoliko lažje zadihali: padel je Bachov absolutizem, birokratske Policijske vezi so rahlo popustile 'n obetalo se je, kakor se v svojem spominskem zapisu še za časa delovanja Prešernovega gledališča v Kranju spominja G. Kocjan, ustavno življenje z enakopravnostjo med avstrijskimi narodi, tako v političnem kot v jezikovnem pogledu. Seveda je bila beseda ustavnost zgolj lepa fraza, cesarske obljube na papirju, še zdaleč niso mogle slovenske zahteve prodreti oziroma so si le počasi utirale pot. Petdeseta leta minulega stoletja so pomenila za Slovence pravzaprav nadaljevanje tistega, kar je bilo pred letom 1848, pred ..pomladjo narodov". Bila so lep izraz cesarske „hvaležnosti" za revolucionarnost oziroma lojalnost v teh letih. Še naprej j® ostala ostra cenzura vsega javnega in kulturnega življenja, še naprej niso upoštevali slovenske
politične misli, da o veljavnosti slovenskega jezika sploh ne govorimo. Raznarodovanje slovenskega življa je šlo po isti poti kot dote-daj, z majhno spremembo, da je dobivalo iz leta v leto nove, vse bolj rafinirane in hkrati umljivo tudi čedalje bolj brutalne oblike.
Ustavna doba šestdesetih let prejšnjega stoletja je Slovencem nudila nekoliko več svobodnega gibanja. Dovoljeno je bilo društveno življenje, seveda pa zgolj kulturno. Tam, okrog 1848, smo Slovenci imeli nekaj političnih oziroma kulturnih društev, tako na Dunaju in v Gradcu društvo ..Slovenija", v Gorici „Slavjansko bralno društvo", „Slavjanski zbor" v Trstu in slovenski društvi v Celovcu in Ljubljani. Ta društva niso bila samo „zborišča in prve politične arene mladih slovenskih politikov, marveč tudi prve čitalnice in prve vadnice v slovenski konverzaciji", kakor je zapisal znani slovenski lite-
rarni zgodovinar dr. Ivan Prijatelj. Po tem zgledu so se ustanavljala preprosta, toda nadvse privlačna bralna in politična društva tudi po manjših krajih na Slovenskem, med drugim na primer v Postojni, Radovljici in drugod. Toda, že v letu 1849 so društva začela počasi odmirati in le ljubljansko in graško je še živelo naprej. S strogim zakonom o političnih društvih 1852. leta pa je vse dokončno zamrlo, že tam sredi 50 let pa je izginila sleherna sled po kakem slovenskem društvu, kot se spominja v svojih delih dr. Ivan Prijatelj.
Bilo je pač tako, da Bachov absolutizem ni dovoljeval organiziranega zbiranja naših ljudi, z njegovim padcem pa so za Slovence nastopile številne pomembne spremembe. Potreba po združevanju je namreč postala tako močna in v tem se je kazala že kar neka nestrpnost. Razmere so končno toliko dozorele, da je prišlo do org a-
Za ženo in dom
eee#eeee%eeeeeeeeeeeeeeeeeseeeeeeei

.;.v.v.y.y* *v.v.v.\\v.\\ • ••••*•*•*•*•*•*•%*•*•*•*•*•*•*•*•*•
XeXeXeXeXvXeXvXvXe!
Čiščenje madežev
Kako čistimo, da ne poškodujemo občutljivih tkanin — Voda, amoniak, kis in celo pivnik napravijo čudeže
Ge hočemo odstraniti madež, ne da 8' pri tem povzročili še večjo škodo, moramo ukrepati takoj in z največjo Previdnostjo. Sredstvo, ki ga bomo u-Porabili za takšne in drugačne packe, ie morda res uspešno čistilo, toda kdo bi vedel, ali nam morda ne bo razbarvalo blaga ali poškodovalo tkanine. Kolobarji in razbarvane površine so posledica preveč vnetega in nepremišljenega čiščenja. Posebno radi o-stanejo na tkaninah, o katerih ne vemo prav natanko, iz česa so. Zato moramo čistilno sredstvo vedno najprej Preizkusiti na kakšnem skritem koncu obleke — na primer na robu — šele Potem se z njim lahko lotimo madeža.
Čudovita voda
Nekateri madeži se dajo odstraniti žs s čisto vodo: ničesar ne bomo tve-9ali, pazimo le, da voda ne bo pre-Vr°ča, kajti v tem primeru se bo madež zakrknil in se ga ne bomo nikoli več znebili.
čd kod in od česa je madež
ie treba ugotoviti najprej. Sele potem lahko pravilno izberemo sredstvo prali njemu.
Vojna z madeži je stara stoletja in sredstva, s katerimi se bojujemo, so
na številnih bojiščih ostala ista kot njega dni. Nekaj najbolj značilnih madežev:
O od piva — zadostuje malo mlačne vode (ukrepati je treba kajpada pri priči).
•	cigaretni ogorek — če nam je samo oplazil obleko, si lahko pomagamo s čisto vodo, v kateri je malo soli. Sicer tamponiramo poškodovano mesto s kosom vate, namočenim v okisano vodo in izperemo.
•	kava na belem blagu, ki ga ne smemo kuhati — izperemo s kislo vodo.
•	katran odstranimo z maščobo — z oljem ali surovim maslom in speremo z bencinom.
» vosek odstranimo najprej z nožem, potem podložimo umazano mesto s krpo, damo preko madeža pivnik in prelikamo z mlačnim likalnikom. (Raztopljen vosek bosta vpila pivnik in krpa.)
•	zelen madež od trave bomo odstranili z raztopino: 3 žličke vroče vode, 2 žlički alkohola in eno žličko amo-nijaka.
•	svež sladoledni madež izperemo najprej z vodo. Če je zasušen ga namočimo in pustimo v vodi 4 ure.
e lak za nohte naj se najprej posuši, potem ga odstranimo z acetonom. Toda nikoli na umetnem ali sintetičnem blagu!
e čajni madež odstranimo z ostankom limone.
® jajčni madež spraskamo z nožem, potem položimo nanj v vodi omočeno gobo. Če je blago pralno, ga operemo z vodo in milom.
•	madež od krvi: z mrzlo — nikoli z vročo vodo! Če ostane rumena sled, jo vlažno pustimo nekaj časa pri miru, potem se je lotimo z vodo in milom.
•	madež od ličila za ustnice odstranimo z etrom.
Zdaj imamo pa kolobar
Odstranili smo madež, toda ostal je kolobar, ki se mu je res težko izogniti.
Zatorej: naravnajmo obleko, položimo jo na mizo ter podložimo umazano mesto z večkrat preganjeno čisto krpo, ki bo sproti vpijala umazanijo, ko jo boste razkrajali in mehčali s katerimkoli čistilnim sredstvom. Čistiti moramo tudi na narobni strani.
čistimo od zunaj navznoter in ne narobe. To je zelo pomembno. Neprava smer čiščenja velikokrat zadevo še poslabša. Vedeti moramo, da redko-kateri madež izgine že po prvem čiščenju. Postopek je treba večkrat ponoviti, posebno če gre za zelo stare grehe.
nizacije društev, imenovanih čitalnice, ki so bile po svojem delovanju, kakor piše Gregor Kocjan, in zgradbi v marsičem podobne hrvaškim in češkim tovrstnim ustanovam. Z drugimi besedami: slovenski rodoljubi so se ob ustanavljanju čitalnic zgledovali pri svojih sosedih. Seveda, ne smemo prezreti posebnosti slovenskih čital-niških združenj. Hhrati s tem je tudi nujno potrebno, da vidimo v či-talniškem gibanju v šestdesetih letih minulega stoletja na Slovenskem bolj ali manj organsko nadaljevanje tistega društvenega življenja, ki se je rojevalo že z letom 1848, a žal kmalu zatem docela zamrlo. S čitalnicami se je začelo popolnoma novo obdobje v takratnem slovenskem političnem in kulturnem življenju, ali bolje: novo razdobje v razvoju slovenske narodnostne zavesti.	(Dalje)
TEČAJ O FILMSKOVZGOJNEM DELU
Pedagoški institut in Katoliška prosveta prirejata za učitelje, vzgojitelje in starše, od 6. do 8. septembra 1976, v Domu prosvete v Tinjah, tečaj o filmskovzgojnem delu.
Udeleženci bodo reflektirali vplive in družbeni pomen filma in televizije. Vadili se bodo v kritičnem sprejemanju in ocenjevanju filmov in televizijskih oddaj ter se tako usposabljali za oblikovanje kritičnega odnosa mladine do obeh medijev.
Podrobnejše informacije vam nudi in sprejema prijave: Urad Katoliške prosvete. Viktringer Ring 26, 9020 Celovec, telefon (0 42 22) 72 4 83.
Mostovi sodelovanja
(Nadaljevanje s 3. strani)
Istra na vrhu jugoslovanskega turizma
V vrh jugoslovanskih turističnih območij se je iz različnih razlogov povzpela Istra, saj je večidel vsa istrska obala, od italijanske meje proti Pulju in na vzhodni obali do Opatije, v pravem smislu riviera severnega Jadrana.
Skoraj četrtina vseh jugoslovanskih turističnih zmogljivosti je skoncentrirana na območju Istre. Tu so znana morska letovišča z dolgoletno tradicijo, od Portoroža do Poreča, Medulina in Opatije, tu je največje jugoslovansko morsko turistično območje in najbolj razvita jugoslovanska turistična občina Poreč.
Kje so vzroki, da se je prav obmorsko območje od itaiijansko-jugoslovanske meje vzdolž celotne istrske obale turistično tako naglo razvilo? Nedvomno so bogastvo tega območja številne naravne in kulturne znamenitosti, svojevrstna privlačnost pa je njegova geografska lega. Najgloblje v evropsko kopno zajedeni del Jadranskega morja za veliko večino prebivalstva evropske celine prostor za najbližnje srečanje z morjem. Zato postajajo letovišča vzdolž istrske obale najbližji dopustniški kraji za turiste velikega dela srednje Evrope.
Slovenska obala je prvi del zahodno-lstrske jadranske riviere
Okoli 22.000 gostov lahko sprejmejo v hotelih, avtocampih, zasebnih sobah in počitniških domovih
tega območja. Središče tega dela istrskp riviere je v zadnjih letih moderno zasnovano turistično mesto Portorož, ki je letos s sodobnim naseljem Bernardin dobilo še bolj zaokroženo podobo.
Središče zahodno-istrske riviere pa je nedvomno Poreč, kjer so v zadnjem desetletju vzdolž 64 kilometrov dolge obale zgradili vrsto novih turističnih naselij, v katerih imajo skupno 53.400 ležišč. Že v prihodnjih petih letih pa bodo v hotelih, bungalovih in avtocampih zgradili zmogljivosti še za 33.000 ležišč, tako da bo poreško območje lahko hkrati sprejelo okrog 86.000 gostov.
Na vzhodnem delu istrske obale se od znane Opatije proti jugu čedalje bolj širi venec novih turističnih naselij. Zaradi tudi pozimi zelenega okolja in milega podnebja imajo vsa letovišča istrskega območja velike možnosti za razvoj celotnega turizma.
Za nacionalno gospodarstvo je nedvomno velikega pomena dohodek, ki ga prinaša turizem kot gospodarska panoga. Druga plat iste medalje pa je, da je hkrati turizem tudi izrednega pomena za spoznavanje in sporazumevanje med ljudmi in narodi. Ekonomski učinek naglega razvoja jugoslovanskega turističnega gospodarstva je na dlani. Drugi del tega učinka, ki se ga ekonomsko ne da meriti, je gotovo prav tako presenetljiv. Iz leta v leto se z razvojem turizma širijo mostovi sodelovanja. Razvoj jugoslovanskega turističnega gospodarstva obeta v prihodnje take mostove razpeti še z večjo širino.
G. G.
Preštevanje izrastkov in slojev n‘a koščkih koral, da bi tako odkril Pradavno zgodovino Zemlje, se zdi l-'rej šarlatanska astrologija kot pa astronomija in geologija. Kljub •ernu so bili izsledki teh raziskav lZredno pomemben prispevek k 1jpednarodni znanstveni razpravi, 1 le nedavno potekala na univer-Zl y Nejvcastlu v Angliji. Tam so nalvidnejši učenjaki razčlenjevali f'n° °d novih presenetljivih teorij naši Zemlji — da se namreč ši-1 kot balon, ki pihamo vanj. Zamisel o »ekspanziji« Zemlje yazi geologe in jih privlači, ker 0(llično pojasnjuje stare skrivno-1 0 nastanku celin. V osnovi je stvar tako preprosta, da jo lahko °ume vsak laik z najosnovnejšim Zr>anjem geografije. Če namreč iz-'n]nnio iz drzne domneve, da je / a Zemlja nekoč mnogo manjša j'>l danes oziroma da je imela dva-manjši premer, pridemo do epa, da so bile celine tedaj sko-Uli popolnoma spojene druga z 1 US°, kot deli kakšnega mozaika, ‘dP so se celine oziroma njihova Kr>dovina pričele tako, da so naj-
NEMIRNI ČLOVEŠKI DUH
Se Zemlja širi?
prej sestavljale sloj, ki je pokrival vso takratno Zemljino površino, ločile pa so se zato, ker se je povečala Zemlja? Gre torej za vabljivo teorijo, ki jo je — v nekoliko drugačni izdaji — pred nekaj desetletji zastopal vidni nemški gla-ciolog W e g e n e r, kasneje pa so jo zavrgli v ropotarnico bleščečih znanstvenih idej.
Danes pa poznamo možnosti, kako proučiti to teorijo oziroma njene sodobnejše različice.
Če opazujemo nekatere korale pod mikroskopom, lahko vidimo v njih mikroskopsko tanke sloje, podobne obročem na steblih, po katerih že od nekdaj merijo starost stebel, mimogrede pa dobe tudi zanimive podatke o klimatskih spremembah itd.
Sloji v koralih pa povedo znanstvenikom, ki znajo brati njihovo »zgodbo«, veliko več kot obroči v
steblih. Ti sloji zaznamujejo seveda stopnje v rasti koral. Ne registrirajo pa le letnih in mesečnih stopenj temveč celo dnevne. Še bolj presenetljivi so rezultati. Ko preštevajo število dnevnih slojev znotraj letnih slojev v fosilni korali (stari na stotinš: milijonov let), zvedo učenjaki, koliko dni in koliko mesecev je imelo leto v času, ko je takšen fosil živel. Gre pravzaprav za nekakšen koledar.
Kakšno zvezo ima vse to z dimenzijami Zemlje? Pojem »dan« se računa seveda v njegovem astronomskem pomenu — kot čas, potreben, da se Zemlja enkrat obrne okrog svoje osi. V absolutnem smislu traja leto vedno enako dolgo (dandanes 365 dni): to je čas, ki ga potrebuje Zemlja za eno pot okrog Sonca, Toda število dni v enem letu je bilo včasih drugačno kot danes, saj so bili dnevi krajši
(in zato jih je bilo v enem letu tudi več). Krajši so bili zato, ker se je Zemlja hitreje vrtela.
Najpreprostejši matematično fizikalni računi kažejo, da je hitrost vrtenja odvisna od velikosti Zemlje, od njenega premera. Če upoštevamo vse to, pridemo ne samo do dejstva, da je bila Zemlja včasih res neprimerno manjša kot danes, temveč tudi do podatkov, kakšne so bile njene takratne dimenzije in s kakšno hitrostjo se je širila.
S. K. R u n c o r n , eden od največjih geologov današnjega časa in profesor na univerzi v New-castlu, pravi, da so pokazali začetni rezultati njegovih raziskav in raziskav nekaterih drugih učenjakov, da se Zemlja razširi za manj kot pol milimetra na leto (za toliko se poveča njen primer). Ta na pogled zelo počasni tempo, počasen za človeška merila in pojme, pa je bil vendarle dovolj hiter, da se je velikost Zemlje od njenega nastanka pred štirimi milijardami leti in pol podvojila.
Vse kaže, da se Zemlja zares veča. Ta ugotovitev, ki pa še vedno ni popolnoma točna, postavlja u-čenjake pred drugo, še osnovnejše vprašanje: za kaj se to dogaja?
Tudi za to poznamo nekaj pojasnil, ki so pa za zdaj še vsa hipotetična.
Po eni od teh hipotez gre za spremembe v notranji strukturi Zemlje, ki jih povzročajo toplotni procesi v njej.
Bolj dramatično pa zveni drugo pojasnilo, ki ne zanima le geologov temveč tudi astronome, v najbolj pa pripadnike najelitnejše astronomske skupine — kozmologe torej astronome, ki jih zanima le vesolje, gledano v celoti. Po tej teoriji se širi Zemlja kratko malo zato, ker slabi gravitacija, torej sila, ki združuje njeno snov. To je obenem tudi protiutež centrifugalni sili, ki jo povzroča vrtenje. Če je Zemlja zares r> ekspanziji, potem gravitacija izgublja to bitko in lahko pričakujemo, da se bo naš planet v daljnji prihodnosti razletel.	(Večer)
DCzfdea zemlje
Večer se je pogreznil v noč.
Zabreznikova hiša in hlev se stiskata k rebri. Iz hišnih okenc prodira svetloba. Za hišo se dviga grič, pod hišo so senožeti, ki se razprostirajo vse do potoka. Voda poganja mline in ob njih teče cesta. Podnevi se škrlatno obarvane hišne strehe in zelene planote grejejo na soncu.
Pri Zabreznikovih še žari luč ... Podobe prikrivajo zaplesnele stene v izbi. Nad kmečko pečjo se suše mokre plenice. Četvero otrok se stiska na peči. V kamri stoka stara mati. Snaha odhiti k detetu, ki se joče v zibelki. Mrki pogledi očeta sledijo izza mize, na kateri je pletenka z jabolčnikom. Oče Lojz si z obema rokama podpira glavo. Gube na čelu se mu širijo in zopet krčijo. Posiveli lasje mu štrle izpod klobuka, okovani čevlji pa trepljajo pod. Otroci se plaho ozirajo na o-četa in čakajo, kdaj se bo usula nevihta psovk in prepira; kajti vedo, da je oče pijan in povrhu še sprt s sosedom. Mati se vrne k zapečku.
Francka — tako je ime snahi — je srednje postave. Kmečko krilo se ji ovija okoli nog, prsi prekriva bluza. Zguban obraz in črne lase prekriva ruta. Ob pogledu na Lojza se zdrzne.
„Šel bom k Smrekarju!" Besede so rezko izvenele iz Lojzetovih ust. „Zakaj je moral podreti lipo, če pa je zrasla na moji strani? Je to prav? Za to ga premlatim, zatem še tožim. Sedaj grem k njemu!"
Žena je spustila plet in stopila pred duri: „Nikamor ne boš hodil! Vidiš, da imamo že dovolj sramote. Ostani doma. Lojz, pusti tisto krpo zemlje in lipo in ne bodi tako grob. Sleci in pojdi spat!"
Odrinil jo je od sebe: „Baba, kaj pa ti veš? Grem, pa če po kolenih lazite za mano." Najstarejši sin — bilo mu je 13 let — mu je rekel: „Oče, nikar ne hodite!"
„Še otroci te prosijo. Ne hodi! Rotim te!" Tedaj se je iz sobe oglasila še stara mati! „Sin, pretepsti bi te morali. Vse življenje sem garala, sedaj pa sem zaslužila to, da moram v dom za ostarele občane. Sem mar to zaslužila?" Oči so se ji orosile. Odkašljala se je in legla na blazino. Lojz pa je strmel v tla.
Naglo se je obrnil in odhitel v
vežo. Pod skrinjo je pograbil sekiro in oddrvel v noč. V sobi je bila gluha tišina. Pri Smrekarju je Za-breznik potrkal na vrata. V sobi se je slišalo stopicanje. „Kdo je?“ se je oglasilo iz sobe.
»Zabreznik, odpri, da ti pokažem, kje je .zemlja in lipa’!"
„A, ti si, Zabreznikov pijanec."
„Raje odpri, da se pomeniva."
„lmaš orožje?"
„Ha, ha, ha, orožje, strahopetec — nabrušeno sekiro!"
„Potem ti ne odprem."
„Še boš odpiral!" In zagnal se je proti trhlim vratom ter zasadil vanje sekiro. Vrata so bila na mah odprta: pred njim pa je stal Smrekar in Smrekarica. Zabreznik se je penil od jeze, nad glavo je držal sekiro. Smrekar je zagrabil nož.
HAROLD HAMILTON:
Pri telefonu Mike Silver, zasebni detektiv.
— Tu Lavvrence Blochman. Mister Silver, potrebujem vašo pomoč.
— Vaš naslov? — je vprašal Silver.
— VVest Palisade 12.
— Kdaj želite, da vas obiščem?
— Če morete okoli poldne.
— V redu — je odgovoril Silver. Lavvrence Blochman je bil uslužbenec majhne družbe za trgovino z avtomobilskimi gumami. Bil je skromen in samotarski človek. Zato pa je bila njegova dvanajst let mlajša žena zelo nemirnega duha in spremenljive narave. Vsi njegovi prijatelji so vedeli za številne ljubavne sestanke njegove žene Kate. Njene ljubezenske dogodivščine so bile vsakodnevne in o njih ni ničesar vedel samo „ubogi Lawrence“, kakor so ga včasih imenovali.
V resnici pa ni bilo ravno tako. Pogosto so se mu zdele razne stvari sumljive, vendar se je vse skupaj končalo pri sumu. Svojih sumničenj ni mogel nikoli podkrepiti z dokazi, ki bi bili določni, natančni in očitni.
Edina uteha mu je v vsem tem bil Johny, 23-letni sin iz prvega zakona. Johny je bil dostojen in dobro vzgojen fant. Edino kar Lavvrenceu pri Joh-nyju ni bilo všeč, je bilo to, da je zelo pogosto odhajal z doma in ostajal v mestu dolgo v noč. Če se je to zgodilo poleg vsega še isti dan, da je
Prestopala sta se z noge na nogo in se bližala drug drugemu.
„Nikar, pobotajta se," je prosila Smrekarica in si z rokami zakrivala obraz.
„Če je že začel, bova pa še končala!"
Režala sta drug na drugega kot stekla psa. Smrekar se je z nožem zagnal proti Zabrezniku. Toda ostra sekira ga je le oprasnila. Zabreznik je bil prepočasen — v želodcu mu je obtičal nož. Smrekar pa je na drugem koncu ležal krvav. Zabreznik se je opotekel iz sobe. Pod posekano lipo se je zgrudil.
Zjutraj so ga našli, vse koščenega v obraz. Rešilni voz pa ga je odpeljal v bolnišnico ...
Tako se je končalo s kmetoma na bregu. Zdaj je napovedana sodna obravnava.	V. R.
šla z doma tudi Kate, se je Lavvrence počutil doma sam kot puščavnik.
Johny je imel dekle, s katero sta se pogosto sestajala. Ime ji je bilo Hellen. Lavvrence je sicer še nikoli ni videl, toda po Johnyjevem pripovedovanju o njeni dobroti, jo je vzljubil kot lastnega otroka. Kmalu bi se imela poročiti in Lavvrence je bil srečen. Prepričan je bil, da bo Hellen najboljša snaha na svetu.
Nekdo je pozvonil. Bil je Silver.
— Vstopite, — ga je povabil Lavvrence in mu ponudil stol.
— Mister Silver, — je začel, — moja zgodba je kratka in jasna. Zena me vara. Želel bi, da jo zasledujete. Zvečer odhaja z doma. Vaša dolžnost je, da me obvestite, kje se bo nocoj sestala s svojim ljubimcem.
Pokazal mu je sliko svoje žene in takoj plačal trideset dolarjev, kolikor je Silver zahteval za svoje delo.
Okoli sedme ure zvečer je Kate prišla v njegovo sobo in rekla, da gre ven. Nikoli prej ni čutil takega veselja zaradi njenega odhoda kot sedaj. Čutil je, da se bo nocoj vse uredilo. Silver mu bo javil, kje je žena, on bo odšel tja in ubil njenega ljubimca. Ne to ni samo fantazija. Popolnoma trdno se je odločil. Ubil bo tega človeka, pa naj se potem zgodi, kar hoče. Očistiti mora svoj že nekaj let umazani ugled. Tudi revolver je že pripravil.
Čez kake tri ure je pozvonilo. Skočil je iz naslonjača in nestrpno dvignil slušalko.
— Mister Blochman, ste vi? — je zaslišal Silverjev glas.
— Da, — je odgovoril in drhtel od razburjenja.
— Ko je vaša žena odšla z doma, se je odpeljala do centralnega parka, kjer se je sestala z nekim mlajšim moškim.
— Kje je sedaj? — ga je nestrpno prekinil Lavvrence.
— Nato je tudi ta moški sedel v avto, — je nadaljeval Silver, ne da bi se zmenil za Lavvrencevo nestrpnost. — Napotila sta se po zahodnem bulvarju proti hotelu Daffodils, ki leži ob vznožju Greigh Hilla. Zasledoval sem ju do prijavne pisarne v hotelu. V hotelsko sobo sta se vpisala kot zakonca Johnson.
— Sta še sedaj v hotelu? — se je glasno zadrl Lavvrence.
— Da. Vzela sta sobo št. 14 v prvem nadstropju.
— Hvala vam Silver, lepa hvala!
— Še nekaj, mister Blochman, — je nadaljeval Silver. — Opozoril bi vas, da dobro razmislite, da ne bi napravili kake neumnosti...
Lavvrence ga ni več poslušal. Spustil je slušalko, preden je detektiv končal. Stopil je k mizi in vzel revolver.
Zunaj je bila čudovita noč, napolnjena s prijetnim vonjem po cvetju. Sedel je v avto in krenil. Ni se mu mudilo. Vozi! je počasi, ker je imel za uresničevanje svojega načrta na voljo vso noč. Še enkrat si je ponovil, kaj mora storiti. Neopazno se mora vtihotapiti v hotel in oditi do sobe št. 14. Če bodo vrata zaklenjena, bo šel okrog in vstopil pri balkonu. Ubil bo njenega ljubimca in se nato vrnil po isti poti. Že vnaprej je užival ob misli na njen obupni krik.
Hotel je bil oddaljen kake tri kilometre. Ko je privozil do tja, je vladala popolna tišina. Preden je stopil v hotel, je še enkrat potipal revolver, ki ga je imel v stranskem žepu suknjiča.
V vratarnici ni bilo nikogar. Verjetno se je bil vratar za trenutek oddaljil. Izkoristil je to in hitro stopil po stopnicah. Ko je prišel pred vrata sobe št. 14 v prvem nadstropju, mu je srce tako močno bilo, da se mu je zdelo, kakor da se ne bo mogel obdržati na nogah. Hitro je pritisnil na kljuko. Ni bilo zaklenjeno.
Na postelji je sedela Kate v spalni srajci. Pri njej je bil moški, obrnjen s hrbtom proti vratom. Lavvrence je po prizoru, ki se mu je ponujal, sklepal, da je njen ljubimec. Ko je Lavvrence (Dalje na 7. strani)
Hrast	I
1	Glej, tam	#
na bregu sam	^
ji	mogočen hrast stoji.	\
p	Debele veje	4
J	na vse strani —	#
J	koliko je v njem	^
ji	življenjske moči!	J
J	O, da bi tudi jaz	$
J	ponosno kot hrast	)
'j	na hribu stal!	4
ji	O, da bi tudi jaz,	i
j	viharjem vsem	}
i'	lahko kljuboval!	I
Jj	K. K. ?
Otu d obvo ____________________
NI VPRAŠAL
»In kaj ti je rekel zdravnik?«
»Prepovedal mi je piti pivo.«
»Slivovko in vino tudi?«
»Ne, tega mi ni prepovedal piti. Sicer pa ga nisem vprašal, ker bi mi zanesljivo prepovedal piti oboje.«
SALAME VABIJO
Sodnik: Mladenič, tale kmet, ki je vaš sosed, vas obtožuje, da ste kradli njegove salame na podstrešju. Sedaj pa mi povejte, zakaj ste šli krast ravno sosedove salame in si s tem razdrli dolgoletno prijateljstvo?«
»Bal sem se, da ne bo kdo hitrejši od mene, ker se je vsak mimoidoči poželjivo oziral proti podstrešnemu oknu, kjer so visele!«
ZDRAVILA POMAGAJO
»Ste vi prepričani, da zdravila pomagajo?«
»Sem in še kako. Na primer mojemu stricu.«
»Kakšno bolezen pa ima vaš stric?«
»Nobene, zdrav je, toda v lekarni je zaposlen.«
SE BO PRIVADILA
Slonica in slon sta se razšla. In ji pravi on: »Pozabi me! Prvih sto let ti bo težko, ampak pozneje se boš že privadila.«
KAJ ČAKA?
Francelj priteče zasopel v hišo in pravi: »Pepca, na našem vrtn je tuja krava.«
»Kaj še čakaš, hitro jo pomolzi!*
Bridko odkritje
r--------------------------------------\
IVAN CANKAR:	18
OUl k lanen
V_____________________________________J
„Ali boš kaj pisal, Tone?"
„Kaj bi pisal? Če bo treba, bom že pisal. Dajte mi culo, da bom sam nosil."
„Čakaj, Tone, da prideva do vrha."
Umolknila sta oba; pot je bila pusta, vila se je po kamnitem holmu, samotno in žalostno je bilo vse naokoli, na nebu je gorelo sonce in kamenje je bilo vse razpa-Ijeno. Prišla sta na vrh in sta se ločila. Ko je šel Tone že par korakov dalje, je pohitela mati za njim in mu je dala še desetico, da bi si kupil sredi pota kruha in slanine. Pogledala mu je še enkrat v obraz — suh je bil in siromašeč in oči so gledale mirno in vdano izza golih rdečih trepalnic. Tudi on je pogledal materi v obraz in komaj so se mu ustnice zganile. Obrnil se je in je šel počasi svojo pot dalje, po holmu navzdol, po kamniti, razriti cesti; ni se več ozrl, ko je mati stala in gledala za njim ... Šel je, kakor je šel njegov oče; tudi on je vzel s sabo kos njenega gorkega, vse krvavečega in trepetajočega srca. Še! je vdan in ubog, glavo globoko sklonjeno, culo pod pazduho; od daleč se je videlo kakor da se ne premika, da stoji zmerom na istem mestu, doli v grapi, sredi razpasenega kamenja, in ko je čez nekaj časa izginil za holmom, se je zdelo, kakor da se je bil pogreznil v kamenje — in vsenaokoli samota, grozna, zadehla poletna samota...
To je bilo ob tistem času, ko je Lojze dovršil šolo.
Lojze je imel komaj enajst let; debel je bil, toda široka lica so bila brez barve. Oči je imel materine — velike, začudene in plahe. Jokal je neprestano, lačen je bil in je tožil; jedel je več nego Tone in potem je gledal po mizi s poželjivimi očmi. Tisto leto, ko je stopil v šolo, je nenadoma zbolel in mati ga je obljubila Bogu. Držal se je je za krilo; kadar je prišel iz šole, je stal v kuhinji in je pripovedoval — toda časih je pripovedoval čudne reči, ki jih mati ni verjela; ni legal, govoril je čisto nedolžno, a iz besede, ki jo je slišal slučajno, iz povesti, ki jo je bral v berilu, so se mu spletale same nove dogodbe in pripovedoval jih je, ker je sam verjel, da jih je bral in slišal in da so se resnično dogodile ... Ko je bil oče še doma, je poklical časih Lojzeta in mu je zapovedal, da naj bere naglas nemški roman. Lojze je izpočetka jokal — strašno mu je bilo, ko je bral počasi neznane besede, ki so tako čudno zvenele in so vendarle nekaj pomenile; tupatam je naletel na znano besedo, postal je in je premišljeval in že je stopalo polagoma življenje iz mrtvih črk, svetlikalo se je iz črnega ozadja, začelo se je premikati, govoriti je začelo, toda še nejasno, jecajoče, komaj polrazumljivo. Čudne stvari so bile to, čudni ljudje, čudno življenje. Vse je bilo drugače nego doma, vse lepše in večje, kakor da bi bili tam zunaj ljudje za klaftro večji nego na klancu. Lojze je verjel, da so tam zunaj taki ljudje in nikoli mu ni prišlo na misel, da bi ne bilo res, kar je zapisano v knjigi. Govorili so v čudnem jeziku, človek je komaj razumel — če je razumel besedo, je bilo vendar še nekaj zadaj, posebno pomen, ki ga je bilo težko razločiti... In to čudno, novo življenje mu je kmalu na stežaj odprlo vrata — izgubil se je v njem in sanjal neprestano. Sanjal je kakor oče — sedel je za mizo z resnim, skoro temnim obrazom in misli njegove so hodile bogve kod — po velikih mestih, mimo visokih belih hiš, po prostranih vrtovih, kjer so se svetili zadaj ponosni gradovi, po črnih gozdih so hodile med
razbojniki in plemenitimi vitezi, ki so ropali bogate in site ljudi, zato da so dajali siromakom, hodile so med čarovniki, med pritlikavci in velikani, po čudovitem svetu, kjer ni bilo lakote, ne žalosti, ne skrbi in kjer je bilo celo lepo, kadar je človek trpel in umrl...
Ob zvršetku šole je bila velika slovesnost in ob slovesnosti se je določila usoda Lojzetova. Najboljši učenec je bil, starega in izkušenega se je čutil med drugimi, ki so bili veseli in razposajeni otroci. Tako so mu izročili veliko pesem, da bi jo govoril ob slovesnosti. Učil se je tako, da je jezik že sam izgovarjal gladke besede, ne da bi bilo treba misliti zraven. Časih pa mu je hipoma pošlo, zardel je in se je prestrašil. Mati je poslušala in stvar se ji je zdela zelo važna in velika, tako da je bila vznemirjena tudi sama. Držala je list v roki, Lojze je stal sredi sobe ih je deklamiral — čudovito je govoril, celo z roko je zamahnil časih, tako da so prišle materi solze v oči. še zadnji večer, preden je napočil svečani dan, sta poizkušala pri luči. Mati je hotela šivati, toda roka je skoraj zmerom počivala — lepe okrogle besede so zvenele po sobi in če je šel kdo mimo okna, je postal ter poslušal: „Kako ti govori, fant! Kdo bi si mislil, da je s klanca — po gosposko govori!" — Govoril je kakor oče, isti visokodoneč' glas je bil, prav tako so mu lica rdela in prav tako se )e tresel od razburjenosti. Spal je vso noč nemirno, premetaval se je in je govoril v sanjah; mati je vstala časih ih ga je odela in mu je obrisala čelo, ki je bilo vse potno. Ob štirih zjutraj, ko se je že danilo, se je že zdramil in je skočil s postelje ter posegel še neoblečen po listu, ki ]e bila napisana pesem na njem. Stal je v srajci in tako je bil zelo majhen in otroški; oči so gledale še zaspano ih lasje so bili vsi razmršeni.
„Poslušajte mati, če pojde!"
Mati je vzela list v roke in je sedla na posteljo. Vse ie šlo gladko prav do konca, mati se je smehljala, vsa izba

'J-
rr
ti
ki
le
š-
le
n
i-
i-
i-
l-
\a
T
IS
n
o
■.e
o
u
r>
8

X
).
C
o
0
J
ll
3
3
1
3
ii
3
ii
3
1
3
!
!
I
RADIO CELOVEC
SLOVENSKE ODDAJE
NEDELJA, 5. septembra: 7.05—7.35 Duhovni nagovor — Po vaši želji.
PONEDELJEK, 6. septembra: 13.35—
14.30	Celovški radijski dnevnik. — Iz domačih gajev: Pogovor o štehvanju v Zahomcu.
TOREK, 7. septembra: 9.30—10.00 2a našo vas. — 13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — Šport — Otroci, poslušajte!
SREDA, 8. septembra: 18.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — Domači zbori — Cerkev in svet.
ČETRTEK, 9. septembra:	13.45—
14.45 Celovški radijski dnevnik. — Iz Popotne torbe: Izlet v Moskvo in Leningrad (M. Kumer-črčej) — 2. oddaja Minute za popevko.
PETEK, 10. septembra: 13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik. — Ljub' domači kraj: Ločilo pri Sedmih studencih (Pripoveduje Gamsov oče).
SOBOTA, 11. septembra: 9.45—10.30 Cd pesmi do pesmi — od srca do srca.
TV flVSTRUft
1. PROGRAM
NEDELJA, 5. septembra: 15.25 Ti si čudovita — 17.00 Pika Nogavička —
17.30	Viking Viki — 17.55 Za lahko noč
18.00	Klub seniorjev — 18.30 Igraj
z nami — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki in kultura — 19.50 Šport — 20.15 Salon; dialogi in šansoni — 12.15 Drevo pozabljenega psa; po pripovedki Barbare Frischmuth.
PONEDELJEK, 6. septembra 9.30 Kaj ie jezik? 10.00 TV v šoli: Angleščina;
10.30	Vstaja; morska pustolovščina za časa Napoleona — 17.55 Za lahko noč
18.00	V kraljestvu divjih živali — 18.25 ORF danes — 18.30 Ml — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.50 Nastop v Man-hatanu: Ruska ruleta — 21.35 Poročila 'n šport.
TOREK, 7. septembra: 9.30 Uvod v liziko — 10.00 TV v šoli: Avstrijski izumitelji — 10.30 Nepremagani; boj ameriških pionirjev proti Indijancem —
17.55	Za lahko noč — 18.00 Spannagl & sin; otroci in nove ideje — 18.25 °RF danes — 18.30 Ml — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Kdor trikrat laže; noben kviz za lahkoverneže — 20.50
Oljubljena dežela — versko ozadje palestinskega spora — 21.35 Hiša na lepem kraju Eaton plače v Londonu — 22.20 Poročila in šport.
SREDA, 8. septembra: 19.30 Kmetijstvo danes (26) — 10.00 TV v šoli: Nepoznano sosedstvo: vzhodna Švica —
10.30	Ti si čudovita; zapuščena mornariška nevesta na poti v zakon —
17.00	Trikotno ogledalo — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Diana — zapletena družabna zgodba — 18.25 ORF danes
—	18.30 Ml — 19.00 Avstrija v sliki —
19.30	Čas v sliki, kultura in šport —
20.00	Jutri je nov dan — 22.15 Poročila in šport — 22.20 Kolesarske dirke.
ČETRTEK, 9. septembra: 9.30 Poštena prodaja — 10.00 TV v šoli: Viri zgodovine: Teurnia; od 8. šolske stopnje
10.30	Jutri je nov dan — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Rumena karavana: Puščava Gobi — 18.25 ORF danes —
18.30	Ml — 19.00 Avstrija v sliki —
19.30	Čas v sliki, kultura in šport —
20.00	Tirolski doktor Faust — 21.30 Parnas — literatura stoletij — 22.20 Poročilo in šport.
PETEK, 10. septembra: 9.30 Najlep-menitejši človeški čut je vid — 10.00 TV v šoli: Svetloba na temni podlagi
—	10.30 Kaj dovoljuje nebo; melodrama o ljubezni, ki ni stanu primerna —
17.55	Za lahko noč — 18.00 Kuhinja v televiziji — 18.25 ORF danes — 18.30 Ml — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Možje brez živcev — 20.15 Uradni spisi XY-nerešeni — 21.20 Zakladnica Avstrije — 22.20 Grofica in njen polkovnik — 23.50 Uradni spisi — XY-ne-rešeni. — 0.05 Poročila in šport.
SOBOTA, 11. septembra: 15.30 Glasbeni film iz domačega okolja — 17.00 Športni ARC — 17.30 Black Beauty —
17.55	Za lahko noč — 18.00 Panopti-kum — 18.25 ORF danes — 18.30 Pesem Donave: Bolgarija — 19.00 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko — 19.30 Čas v sliki in kultura — 19.25 Šport —
20.15	V poznem poletju; Heinz Con-rads s svojimi prijatelji — 21.35 Šport
—	21.50 Vprašanja kristjana 21.55 Lov na požigalca določenih filmov — 23.30 Poročila.
2. PROGRAM
NEDELJA, 5. septembra: 13.30—15.30 Kolesarske dirke — 17.15 Vietnam in Kambodža — 18.00 Howdy — 18.30 Midnight — 20.00 Enciklopedija —
20.15	V lastni zadevi — 21.45 Zlati zvoki — 22.30 Parnas — literatura stoletja.
PONEDELJEK, 6. septembra 17.30 Uvod v fiziko — 18.30 Florida: Palme in bikinke — 18.55 Alpe — most Evrope — 19.30 TV v šoli: Avstrijski izumitelji — 20.00 Hiša na lepem kraju Eaton plače: Poskus — 20.50 Vstop
prost — 21.35 Čas v sliki — 22.05 Pe-kovka iz Monsoja in Suzanina kariera.
TOREK, 7. septembra: 18.00 Angleščina — 18.3 Plava izparina; problem kajenja — 20.00 Sodržavljan ali zločinec: problem kaznjencev — 21.40 Čas v sliki.
SREDA, 8. septembra: 18.00 Francoščina — 20.00 Teleobjektiv; Claus Gatterer — 20.45 Družabna gostija na prostem — 21.15 Čas v sliki 2 — 21.50 Kratki filmi Charlija Chaplina.
ČETRTEK, 9. septembra: 18.00 Ruščina — 18.30 Odprava v kraljestvo živali — 20.30 Svetloba na temni podlagi — 20.00 Kaj dolguje nebo — 21.30 Čas v sliki.
PETEK, 10. septembra: 17.30 Gospodinjstvo — 18.00 Nemščina — 18.30 Potonitev Colossusa — 19.30 Gost pri Torbergu — 20.00 Atamski sod smodnika — 21. Nova — 21.20 Trailer — 22.05 Čas v sliki — 22.40 High Chapar-ral.
SOBOTA, 11. septembra: 17.00 Mesto Steyr — 18.30 Kavarna Hungaria (3) — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Zgodovina o matematiki (3) — 20.00 Galerija — 20.15 — Dedek ne more pustiti.
TV Ljubljana
NEDELJA, 5. septembra: 8.40 Poročila — 8.45 Za nedeljsko dobro jutro: Tržaški narodni ansambel — 9.10 625
9.30	D. Guardamagna: Puccini — nadaljevanje in konec — 10.45 Otroška matineja: Catch Kandy, Žalostni velikan — 11.30 Kmetijska oddaja — 12.15 Poročila — Nedeljsko popoldne — Klovn Ferdinand in poštni nabiralnik Zabavno glasbena oddaja — Okrogli svet — Moda za vas — Poročila —
17.50	Soteska zapuščenih pravljic —
19.15	Risanka — 19.30 TV dnevnik —
20.00	S. Karanovič: Na vrat na nos —
20.50	Skrivnosti Jadrana: Cesar Franc Jožef I. — 21.20 TV dnevnik — 21.50 Šport.
PONEDELJEK, 6. septembra: 17.05 Nori besednjak, lutkovna serija — 17.20 Žuželke, serija — 18.05 Psihologija dela: Pravemu človeku — pravo delo — 18.45 Mladi za mlade — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.05 L. Suhodolčan: Mož, ki je imel želvo, drama — 21.15 Kulturne diagonale.
TOREK, 7. septembra: 17.15 Vrtec na obisku: Račke, igračke — 17.30 Catch Kandy, serijski film — 17.55 Obzornik — 18.10 Mlada poezija — 18.45 TV trim test — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.05 Pogovor — 21.00 H. Fallada: Kmetje, bombe in oblast, nadaljevanka — 22.30 TV dnevnik.
SREDA, 8. septembra: 17.10 Beli delfin — 17.25 Razgovor z dragocenostmi — 18.10 Davek tari — 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Radov-
ljica — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.05 Film tedna: Branjevec, film — 21.35 Majhne skrivnosti velikih mojstrov kuhinje — 21.45 Miniature: Boško Petrovič Concention z gosti — 22.05 TV dnevnik.
ČETREK, 9. septembra: 17.20 Romunska risanka — 17.30 Trapolo HH 33 — 18.25 Ženske plemena Masai: Izumirajoči svet — 19.15 Risanka —
19.30	TV dnevnik — 20.05 Najvažnejši dan življenja, nanizanka — 21.05 Kam in kako na oddih — 21.15 Četrtkovi razgledi — 21.45 Dubrovniško poletje: S. Prokofjev: VII. Simfonija — 22.15 TV dnevnik.
PETEK, 10 septembra: 17.15 Križem k raže m — 17.30 Pisani svet — 18.15 Jazz na Ekranu: Kvintet Sergio Fanni, I. del — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar — 20.05 Kako pa kaj oče? barvna humoristična serija 20.40 Slikarske tehnike: Risba — 21.15 Kojak — serijski film — 22.05 TV dnevnik.
SOBOTA, 11. septembra: 15.25 Nogomet Zagreb : Olimpija, prenos iz Zagreba — 18.25 Polcilinder in krompirjast nos — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar — 20.00 Dan — humoristično glasbena oddaja — 20.35 Moda za vas, — 20.45 Hobsonove dogodivščine — film — 22.30 TV dnevnik.
E3-»p«
•	direktna prodaja k cenam proizvodnje
•	tukaj načrtuje in Izdeluje strokovnjak vašo kompletno kuhinjo
® od ponedeljka do petka odprto brez odmora od 8. do 18. ure; v sobotah od 8. do 12. ure.
PROSTORI ZA OGLED IN RAZSTAVLJANJE V TOVARNI: PODJERBERG/ST. KATHREIN Pošta Škofiče / Schlefllng
Telefon 0 4274 - 295518
Bridko odkritje
(Nadaljevanje s 6. strani)
skočil v sobo, sta se oba zdrznila in moški se je naglo obrnil proti njemu. Bil je njegov sin Johny.
Lahko bi rekli, da je bil Lavvrence prav tako zmeden kot onadva. Kljub temu se je po trenutku mučne tišine, ko so se osuplo gledali, prvi zbral in spregovoril:
— Johny, je to Hellen? — je vprašal sina.
Johny je molčal.
— Johny, je to tvoje dekle, s katero si bil ob večerih? — je kriknil kot ranjen lev.
— Hellen je izmišljena oseba. Izmislil sem si jo kot opravičilo za večerne sprehode, — je odgovoril Johny, ne da bi gledal očetu v oči.
Verjetno bi bil še kaj rekel, pa ga je prekinil strel. Lavvrence je streljal nase. Naravnost v srce. Zgrudil se je, še preden sta mu Johny in Kate lahko pomagala.
NI KRIV
Z Ježice proti Ljubljani vozi nabito poln avtobus. Potniki se prerivajo in stiskajo. Pa se nekdo o-glasi: »Poslušajte, vi! Ne pritiskajte tako sem, ta ženska tukaj je noseča.«
On pa ga zavrne: »Oprostite, tovariš, temu pa jaz nisem kriv.«
NAS TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 84 3 58. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Toimajer, Verovce št. 2, 9065 Žrelec. — Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
RUTAR CENTER, A-9141 Dobrla vas Eberndorf, telefon 0 42 36-381
RUTAR-
CENTER
ugodno dobavi in hitro na dom dostavi
VAVAW.v.W/JVWl/A'W%V.WiWA\WV.W^AWA%WWWWV^WWi^WWMWAi,MVAW.V.Wi%W.,/.ViWi,WW.,AWA,rtW.VAWi,AW.%V.V/
ie bila polna tankega, lepo donečega glasu in okroglih, v's°kih besed, ki so se vrstile tako prijetno kakor koralde na verižici.
Zgodaj je še bilo, ko se je odpravil z doma, nedeljsko oblečen, lepo počesan. Mati je stala na pragu in srce ji je utripalo, ko je gledal za njim, ki je stopal po klancu dol kakor mlad gospod.
Lojzetu je bilo, kakor da je vsa svečanost samo zaradi nie9a, zdelo se mu je, da gledajo vsi nanj z občudovanjem 'n ijubeznijo, vesel je bil in komaj se je upal ozreti. Ob Sedmih je bila velika maša, potem so šli v šolo in nato so £e vrnili k cerkvi, kjer je bil velik in lep prostor. Tam šele •e bila prava svečanost, vsa gospoda iz trga je bila zbra-r'a> gospe v svetlih oblekah, in kolikor daleč se je videlo naokoli, po nizkem zelenem holmu, so stali ljudje, so se S|Tejali in govorili, tako da je šumelo kakor na semnju.
cerkvijo so bili jerbasi, polni češenj in maslenih štruk-^ev- sodčke piva so pripeljali iz gostilnice, točili so, še Preden se je vse pričelo in Lojze je videl, kako je debeli n°tar nagnil kozarec, izpil ga na dušek ter si brisal pe-naste brke.
Učenci so se vrstili počasi mimo velikih vrat, kjer je stala gospoda — župnik, župan, sodnik, vsi dostojanstveni in bogataši iz trga in župnik je delil darila. Najprej so Phšli otroci iz prvega razreda; nekateri so bili bosi in so sl' v zadnji vrsti; tudi na obrazih se jim je poznalo, da s° s klanca. Počasi se je pomikala procesija. Lojze je bil Ves nestrpen, vroče mu je bilo in gledal je tja, kjer se je sklanjal stari, debeli župnik, jemal z velikega kupa rdeče, * 2|atom obrezane knjige ter dajal učencem, ki so mu pobijali roko. Zadnja vrsta tretjega razreda je šla hitro dalie, gospodje so se ozirali nanjo z mračnimi pogledi, °tr°ci so gledali v tla, bosi so bili, suhi in lačni in so mi-^l|li na češnje in na polne jerbase, ki so stali za cerkvijo. Nat° pa je prišel zadnji razred in Lojze je bil v prvi vrsti,
med samimi gosposkimi tovariši; sodnikov sin, ki je šel na njegovi desni strani, je imel celo žametno jopico, hlače do kolen in Židane nogavice. Procesija se je ustavila. Župnik je vzel v roko lepo knjigo, večja je bila od drugih, vezana v rdeče platno, z zlatimi črkami je bil napisan naslov in Židan trak je visel ven. „To je Mihov, Lojze Mihov!" se je nasmehnil učitelj in je pokimal Lojzetu; vsi so se ozrli nanj s prijaznimi pogledi. Župnik se je sklonil k njemu, dal mu je knjigo in Lojze mu je poljubil roko. „Kaj boš pa zdaj, Lojze, ko si dovršil šolo?" ga je vprašal župnik.
Lojze se je začudil in ni mogel odgovoriti; nikoli ni bil pomislil, kaj bo potem. „V Ljubljano pojde!" je odgovoril učitelj namesto njega; Lojzeta je izpreletelo, zazibalo se je pred njim.
„Kaj pa!" je dejal župnik. „Škoda bi bilo takega fanta!" in vsi so pokimali... Nato so šli dalje, prišla so dekleta, a Lojze je stopal med tovariši kakor v sanjah — pohitel bi domov in bi povedal materi; žal mu je bilo, da ni bilo matere zraven, da bi slišala. Ko je bilo vse razdeljeno in je bila dolga procesija pri kraju, je stopil župnik na stopnico pred velikimi vratmi in je govoril; v dolgih vrstah so stali pred njim učenci in učenke; Lojze je bil kakor pijan in ni nič razumel, čeprav se mu je zdelo, da gleda župnik samo nanj in da samo zanj govori. Potem je govoril še učitelj in nato bi moral deklamirati Lojze; toda premajhen je bil in ko je stopil na nizko stopnico, ga ni videl zadaj nihče; zato ga je župnik vzdignil ter ga postavil na zid, ki je bil okoli cerkve. Lojze se je izpočetka malo tresel — a potem je zazvenel njegov tanki glas svečano in veselo daleč naokoli; rdeč je bil v lica, oči so se mu svetile; pazil je natanko na besede, toda iz ozadja mu je šepetalo: „V Ljubljano!" — Videl je pred sabo obraze župnika, učitelja, vso veliko gospodo, je bilo vse črno ljudi, in vsi so gledali nanj, občudovali so ga in so ga ljubili. Tam je bil trg,
praznično so se svetile bele hiše in tam od daleč se je dvigal klanec, klanec siromakov; spoznal je domačo hišo in zdelo se mu je, da stoji mati na pragu in gleda proti cerkvi, naravnost nanj, in gleda nanj in ga sliši in se smehlja, in vidi, kako ga občudujejo in ljubijo in se smehlja. Tako je zvenel njegov lepi tanki glas, da je plaval čez trg in prav do klanca — in tam je stala mati in je poslušala. V čudnem ognju so mu gorela lica; ko je dovršil, mu je bilo, kakor da se je zdramil; kakor v sanjah je slišal, kako so ploskali in vzklikali. Učitelj ga je postavil na tla in bradati, prijazni obrazi so se sklanjali k njemu. Sodnik je odprl denarnico in mu je dal srebrn goldinar. „Na jesen, kadar se odpraviš v Ljubljano, le pridi k meni!"
Stopila je k njemu gospa sodnica, in gospa notarka je stala zraven, in županja, debela štacunarka. „Kaj pa dela tvoja mati?" ga je prašala sodnica.
„Šivajo!“ je odgovoril Lojze.
„Fteci ji, da naj pride k meni!"
„Bomo že vse napravili," je dejal župan štacunar. „Naj se oglasi mati pri meni!" je dejal...
Vse to je bilo tako čudovito, prišlo je tako nenadoma, da bi se Lojze smejal in jokal obenem. Ni mogel odgovarjati, vse se je zibalo pred njim. Ko so delili češnje in štruklje, je komaj okusil; potem so napravili velik prostor in pričele so se igre; otroci so se podili in so kričali, Lojze pa je hitel domov, po bližnjicah čez polje, mimo trga in po klancu gor. Tekel je skoro in ves zasopljen je bil. V rokah je nosil robec, ki je bil spravil vanj češnje in štruklje, pod pazduho je tiščal rdečo, z zlatom obrezano knjigo, zavito v mehak papir.
„Mati, v Ljubljano pojdem!" je zaklical, ko je stopil v izbo.
Mati se je prestrašila, snela je naočnike in je vstala.
(Dalje prihodnjič)
Pliberški sejem na travniku - največje in najstarejše ljudsko slavje južnih predelov Koroške
od sobote, 4. septembra, do ponedeljka 6. septembra 1976
Gospodarski in poljedelski stroji — traktorji — motorne žage in vsi nadomestni deli — kuhinje — kuhinjski stroji in vse za gospodinjstvo — otroški vozički — televizijski in radioaparati — šivalni stroji — motorna kolesa — mopedi — in strokovna delavnica!
Najugodnejše pri domačem podjetju
ŠT. LIPŠ — TIHOJA 2 9141 Eberndorf — Dobrla vas Telefon 0 42 37-246
Na vse izdelke vam damo zimski in poseben popust!
Obiščite nas na Pliberškem sejmu!
ŠTEFAN
TRAMPUŠ
Trgovina z lesom Podjetje z žago
NONČA VAS — EINERSDORF PLIBERK — BLEIBURG
Telefon (0 42 35) 276
Ob priliki Pliberškega sejma obiščite domače gostišče z avtomatičnim kegljiščem
Juena
ČEPIČE — GLOBASNICA
Telefon 04236 - 27 05 05
Stavbno in pohištveno mizarstvo
Johan Drobesch
ŠMIHEL nad PLIBERKOM
se priporoča naročnikom Izdelava kvalitetna!
Cene zmerne!
MIZARSTVO
Leitgeb
ST. MICHAEL OB BLEIBURG ŠMIHEL NAD PLIBERKOM Telefon (0 42 35) 34 1 03
■	Kvalitetna izdelava vseh vrst mizarskih
■	del — Priznano stavbno mizarstvo
POHIŠTVENI SALON
lohan Uhmtschek
NONČA VAS pri PLIBERKU
vodilno koroško podjetje
■	Pohištvo v vsakem slogu in izrezljane
■	kmečke skrinje v lastni proizvodnji
■	Razno pohištvo za vsakega in po prl-
■	mernih cenah
Kadar pridete v Pliberk si oglejte
mizarstvo
Herman Kušej
POHIŠTVO (Mobelhandel) SPALNICE
KUHINJSKE KREDENCE
izvršuje vse po naročilu. Vse strokovne nasvete daje brezplačno. Ugodna plačila
PLIBERK — BLEIBURG Koschatstr. 8, telefon (04235) 2163
Raiffeisenbank
Bleiburg
Valute - Devize Banka vašega zaupanja
PLIBERK — BLEIBURG
Telefon (04235) 25 21


>
■:
I
<
l
i
5
1
MOLITVENI SHOD
za duhovniške in redovniške poklice
v ponedeljek, 13. septembra 1976,
v župnijski cerkvi na Pečnici
Spored:
ob 18.30 rožni venec,
19.00 slovesno somaševanje s pridigo, nato pete litanije in blagoslov.
@ Bogoslužje oblikujejo slovenski bogoslovci.
0 Med rožnim vencem in sv. mašo spovedna priložnost.
9 Duhovniki obeh rožanskih dekanij in tudi drugi so vabljeni k somaševanju.

::
i
VAW.V.WVV.".e.V.".V.V.W.VeW.W
SCHLAF DICH GESUND MIT STEFITZ STEPPDECKEN
Ferdinand
Stefitz
STEPPDECKEN UND BETTVVARENFABRIK UNSERE SPEZIALERZEUGNISSE STEPPDECKEN ALLER ART
FEDERKERNMATRATZEN SOW|E POLSTERM0BEL
Bleiburg
Obiščite na sejmišču v Pliberku
šotor slovenskega prosvetnega društva
.Edinost" (Breznik)
v Pliberku od 4. do 6. sept. 1976 pies z ansamblom »Veseli planšarji"
Za jedačo in pijačo je poskrbljeno!
Vse rojake od blizu in daleč prisrčno vabi odbor!
Vsak
obiskovalec
bo pil
PIVO
Braustatte der Gosser Brauerei AG — Bleiburg im Karntner Grenzland
Šolske knjige 1976-77
Starše in otroke opozarjamo, da ima knjigarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu na razpolago vse šolske knjige, seveda tudi nemške, in sprejema bone („Gut-scheine") za vsako knjigo.
Obenem dobite pri nas tudi vse šolske in pisarniške potrebščine.
Poslužite se naše knjigarne!
Podprite cilje in prizadevanja Mohorjeve družbe!
Mohorjeva knjigarna
vogal Viktringer Ring — 10.-Oktober-Stral3e
Pliberškega
sejma