Poštnina plačana v gotovini!
Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72 082. — Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel Kušar — Teh. urednik Franjo Ravnikar. — Izhaja vsakega 20. v mesecu. — žiro račun St. 50120-603-55020. — Cena 2 dinarja. Letna naročnina 24.00 din. — Tisk: Tiskarna LJUBLJANA v LJubljani
Leto XIII — št. 9 Domžale, 20. septembra 1974
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
Mladi pred kongresom ZSMS in ZSMJ
Zveza mladine je družbenopolitična organizacija mladih, ki se bori za aktivno vlogo mladine v graditvi samoupravne socialistične družbe in za doseganje idejno-politične ter akcijske enotnosti mlade generacije na temeljih programa politike ZKS in ZKJ. Vendar pa smo že nekaj let ugotavljali, da je delo mladinske organizacije vse preveč forumsko, da je pravzaprav aktiven samo ožji del mladincev v vodstvih aktivov. Ce hočemo, da bo mladina aktivna v graditvi samoupravne socialistične družbe, moramo vzpodbuditi k delu vso populacijo mladih.
Mladi sami smo iskali poti, kako mlade angažirati, poleg tega pa je bila še 3. konferenca ZKJ o mladini, ki je pomenila prelomnico delovanja mladinske organizacije. V tem obdobju smo prišli do zaključka, da moramo mladino organizirati po interesnih področjih, po drugi strani pa naj se mladina ozko poveže z Zvezo sindikatov in Socialistično zvezo delovnega ljudstva. Vse te spremembe nam nalagajo, da bistveno spremenimo organizacijsko strukturo Zveze mladine, nova organiziranost pa zahteva tudi novo ime mladinske organizacije to je Zveza socialistične mladine Slovenije in Zveza socialistične mladine Jugoslavije.
V začetku oktobra bomo mladi imeli kongres, ki je najvišji organ ZSMS. Na njem bomo sprejeli statut Zveze socialistične mladine Slovenije in resolucijo o nadaljnji vlogi in akciji ZSMS v izgradnji samoupravne socialistične družbe. Na ta kongres se vsa slovenska mladina intenzivno pripravlja.
Kako tečejo priprave na kongres v naši občini? V mesecu juliju smo na posvetih predsednikov in sekretarjev mladinskih aktivov sklenili, da morajo vsi aktivi pripraviti razprave o osnutkih kongresnih dokumentov. Za nosilce razprav so bili določeni predsedniki in sekretarji bodočih osnovnih organizacij ZSMS. Na vsaki razpravi pa mora sodelovati tudi član predsedstva OK ZMS Domžale. Razprave so zelo dobro stekle po vseh aktivih v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Konferenca mladih v izobraževanju je tudi poizkusila organizirati razprave v osnovnošolskih in srednješolskih aktivih ter med študenti, vendar do razprav v juliju in avgustu ni prišlo, ker je bil to čas letnih počitnic. Razprave po teh aktivih se zato razvijajo sedaj, ko so se šolska vrata zopet odprla. Na podobne probleme smo naleteli tudi v specializiranih mladinskih organizacijah.
Poleg razprav se kažejo priprave na kongresa ZSMS in ZSMJ tudi v povečani aktivnosti med mladimi. Tako se je devet mladincev iz naše občine udeležilo delovne akcije na Kozjanskem, ponovno teče zbiranje sredstev za gradnjo spominskega doma v Kumrovcu, v Mengšu ustanavljajo taborniško organizacijo, v mladinskem aktivu Groblje so ustanovili mladinsko pohodno enoto, v Domžalah jo ravnokar formirajo, moravski mladinci pa so se udeležili proslave aktivistov OF litijskega okrožja. Mladinci na Trojanah in v Dobu so organizirali uspešni razstavi ročnih del, ob tem pa niso pozabili tudi na stalne oblike aktivnosti, ki se pri njih redno odvijajo. Na srednjih šolah se pripravljajo na prvi obrambni dan, ki bo združen z masovnim tekmovanjem v streljanju z zračno puško, mladi na osnovnih in srednjih šolah pa se ponovno pripravljajo na marksistične krožke.
Med priprave na kongres sodi tudi izdelava organizacijskih izhodišč občinske organizacije ZSMS ter na tej osnovi tudi kadrovske priprave na volilno konferenco, ki bo v oktobru. Moramo se namreč organizacijsko in kadrovsko pripraviti na realizacijo nalog iz dokumentov, ki bodo sprejeti na kongresih. V zvezi s tem moramo voditi postopek volilnih priprav za novo vodstvo občinske konference ZSMS, saj bomo prešli na enotno programsko in mandatno obdobje ter formirali nekatere nove organe.
Tudi na področju formiranja TOZD se mora mladina v sklopu osnovnih organizacij sindikata in ZK lotiti zavestne akcije, da delavci dobijo pravice, ki jim jih daje ustava. Skupaj s to nalogo pa moramo z Občinskim sindikalnim svetom voditi akcijo izvajanja sprejetih dogovorov med mladinsko in sindikalno organizacijo. Glavno težo akcije bo treba usmeriti na aktive mladih delavcev in osnovne organizacije sindikata. Ce pa hočemo, da bo povezava s sindikatom uspela, moramo ustanoviti nekaj novih aktivov, predvsem pa poživiti delovanje v številnih aktivih mladih delavcev v TOZD.
Mladi v krajevnih skupnostih se morajo aktivno vključiti v formiranje nove organizacijske strukture krajevnih skupnosti in zagotoviti primerno zastopanost v organih KS. Posebej se morajo mladi iz KS aktivno vključiti pri sprejemanju statuta krajevnih skupnosti, ki
OB PRIPRAVAH NA OSMI
KONGRES ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE IN SEDMI KONGRES ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE
V tem obdobju potekajo v vseh. organizacijah in organih sindikatov kadrovske in vsebinske priprave na 8. kongres Zveze sindikatov Slovenije, ki bo 7. in 8. novembra v Celju. Istočasno potekajo tudi priprave na 7. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije, ki bo 17. do 20. decembra v Beogradu.
Po sklepu Republiškega sveta ZSS bomo iz naše občine izvolili za 8. kongres štiri delegate, in sicer iz naslednjih dejavnosti:
— 1 delegata iz kemične industrije,
— 2 delegata iz tekstilne in usnjarske industrije,
— 1 delegata iz papirne industrije.
Struktura izvoljenih delegatov pa mora biti naslednja: 3 delavci iz neposredne proizvodnje, 2 ženi, 1 delegat v starosti do 27. let.
Za 7. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije pa bomo iz naše občine izvolili 2 delegata in sicer 1 iz tekstilne in usnjarske industrije ter 1 iz papirne industrije.
Struktura delegatov mora biti naslednja: 1 delavec iz neposrea-ne proizvodnje in 1 žena.
Za delegata je lahko izvoljen aktivni sindikalni delavec, ki ima ugled med člani in ki v celoti sprejema ustavno usmeritev o samoupravnem položaju delavcev ter sklepe VII. kongresa ZKS in X. kongresa ZKJ s tem, da si vstrajno prizadeva za uresničevanje interesov delavskega razreda, izraženih v navedenih dveh dokumentih.
V osnovnih organizacijah sindikata omenjenih dejavnosti je že zaključeno obdobje evidentiranja možnih kandidatov za delegate kongresa, do 30. septembra pa bo potekalo obdobje usklajevanja in kandidiranja. Vsa ta aktivnost bo potekala preko občinskih konferenc teh dejavnosti.
Volitve delegatov bodo izvedene na predkongresni konferenci, ki se bo sestala konec meseca septembra oziroma v začetku meseca oktobra. Na tej konferenci bodo obravnavani osnutki
(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
OB PRIPRAVAH NA OSMI
KONGRES ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE IN SEDMI KONGRES ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE
kongresnih sklepov, poročila RSZSS ter poročilo o organiziranju in delovanju sindikalnih organizacij v naši občini. Vsebinske priprave na 8. kongres ZSS so bile doslej osredotočene na razprave o predlogu statutarnega dogovora o organiziranju in delovanju sindikatov in zveze sindikatov v SR Sloveniji.
Ta dokument je obravnaval tudi občinski svet Zveze sindikatov Domžale na svoji razširjeni seji, 5. septembra ter se opredelil glede njegove vsebine s posameznimi dopolnitvami oziroma spreminjevalnimi predlogi. Obenem pa je bil tudi obravnavan pregled evidentiranih možnih kandidatov za delegate kongresa. Občinski svet je med ostalimi pripravami na kongres sprejel tudi sklep, da osnovne organizacije sindikata v tem obdobju do kongresa obvezno obravnavajo in ocenijo svojo organiziranost in delovanje, s posebnim poudarkom na aktivnost in vlogo sindi-
(Nadaljevanje s 1. strani)
Mladi pred kongresom ZSMS in ZSMJ
morajo biti odraz razmer in potreb posamezne KS. Tudi tu bo potrebno ustanoviti nekatere nove aktive, dejavnost v številnih aktivih pa poživiti. Pričakujemo, da se bo dejavnost aktivov v KS močno povečala z ustanovitvijo konference mladih iz KS, ki bo še ta mesec.
Ob vsej tej aktivnosti pa ne smemo pozabiti družbenopolitičnega usposabljanja mladih. Ena glavnih oblik tega usposabljanja je mladinska poletna politična šola, katere se je letos udeležilo pet mladincev iz naše občine. Letošnja poletna politična šola je bila posvečena izključno oblikovanju kongresnih dokumentov. Vsi mladinci smo aktivno sodelovali v delu šole in soustvarjali čimboljšo podobo nove organiziranosti slovenske mladine.
Naše delo, ki je v predkongresnih aktivnostih dobilo precejšen razmah, tudi po obeh kongresih ne sme zamreti, ker bi bil to jasen pokazatelj kampanjske dejavnosti mladine. K delu moramo pritegniti vse mlade, kajti pravo delo se bo pravzaprav pričelo šele po kongresih, ko bomo uresničevali sedanje predloge v praksi. Družbo ne smemo razočarati z našim malomarnim odnosom do prizadevanj naših starejših tovarišev v graditvi samoupravne socialistične družbe, ampak se moramo v to graditev aktivno vključiti.
Predsednik OK ZMS Franc Tekavec
kata v obdobju sprejemanja posameznih odločitev na samoupravnih organih. Podrobno in kritično je potrebno oceniti naše lastne slabosti in temu postaviti nasproti večjo odgovornost, načrtnost in javnost našega delovanja. Odločno pa se je potrebno postaviti po robu vsaki manipulaciji s sindikalno organizacijo ali posamezniki znotraj nje. Enkrat za vselej je potrebno povedati, da sindikat ni »nekaj in za podeželje« ali z drugo besedo
tretjerazredna organizacija, ob kateri se lahko vsakdo očisti svojo »umazanijo« oziroma slabosti.
Gre torej za to, da praktično realiziramo načela naše organiziranosti in delovanja (le-ta so vsebovana tudi v posameznih določilih nove ustave), da ne more biti ničesar, kar je pomembnega za delavce, sprejeto mimo sindikata.
Občinski svet Zveze sindikatov Domžale
DOPISUJTE V
OBČINSKI POROČEVALEC
Program dela občinske konference SZDL in njenih organov (od septembra 1974 do julija 1975)
UVOD
Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije je samostojna, na samoupravnem socializmu zasnovana prostovoljna in demokratična zveza vseh delovnih ljudi in občanov in najširša družbenopolitična osnova samoupravljanja. Zato mora povezovati vse oblike družbenopolitičnega delovanja in združevanja delovnih ljudi in občanov za uveljavljanje in uresničevanje njihovih interesov, samoupravnih in političnih pravic ter dolžnosti.
V socialistični zvezi se delovni človek s svojim delom neposredno, v raznih oblikah medsebojnega povezovanja, organizirano zavzema za uresničevanje družbenoekonomskih in političnih ciljev in odnosov, začrtanih v programu ZK, ustavah SRS in SFRJ ter načelih statuta Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije.
I.
Zavedajoč se pomembnosti vseh nalog, ki izhajajo iz uvoda, bo Socialistična zveza delovnega ljudstva Domžale v najbližnji prihodnosti namenila še poseben poudarek predvsem dvema področjema:
1. uresničevanju ustavnega duha in
2. nadaljnji utrditvi organizacije SZDL v občini.
1. Uresničevanje ustave SRS in SFRJ in drugih ustavnih dokumentov
S sprejetjem novih ustav SRS, SFRJ in statuta občine ter opravljenimi volitvami mora biti naša prioritetna naloga v zagotavljanju kvalitetnega delovanja delegatskega sistema. Ta sistem pa bo zaživel hitreje na relaciji skupščina občine na eni strani in delovne organizacije ter krajevne skupnosti na drugi strani, če bomo že v tem letu uspeli utrditi in organizirati boljše samoupravne odnose v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih in če bomo našim samoupravnim interesnim skupnostim ustvarili pogoje za delo, ki jim jih ustava zagotavlja:
— Socialistična zveza mora prevzeti politično odgovornost za speljavo krajevne samouprave. V krajevnih skupnostih mora biti speljana razprava o statutih KS, sprejeti morajo biti statuti in po njih tudi konstituirana samouprava. V ta namen se morajo organizacije SZDL od krajevne skupnosti do občine v povezavi s službami skupščine občine v polni meri angažirati in pomagati krajevnim skupnostim pri tako obilnem delu;
— v letu 1974 se morajo dokončno konstituirati tudi skupščine samoupravnih interesnih skupnosti tako, da bodo delovni ljudje in občani lahko v delegatskem sistemu enakopravno uveljavljali svoje pravice in dolžnosti. V ta namen bomo nudili iniciativnim odborom vso možno podporo pri razpravah o dokumentih, sklepanju sporazumov in kadrovski izbiri;
— Občinska konferenca SZDL bo po opravljenih volitvah v KS organizirala, v finančnih zmogljivostih in skupno z vodstvi SZDL, v KS krajše seminarje o funkcioniranju krajevne samouprave;
— konstituiranje krajevne samouprave in skupščin interesnih skupnosti bo prav gotovo že doprineslo boljše in kvalitetnejše korake k uresničevanju ustavne vsebine. Javnost dela in sprotno preverjanje pa nam morata dajati novih vzpodbud.
Občinska konferenca SZDL Domžale naj bi na svoji volilni konferenci spomladi 1975 ocenila uresničevanje vsebine ustave skozi delo krajevne samouprave, interesnih skupnosti in občinske skupščine.
2. Nadaljnja utrditev organizacije SZDL v občini
V temeljnih načelih je nova ustava SFRJ jasno opredelila vlogo in pomen SZDL. Svojo vlogo bo SZDL opravila le, če jo bomo postavili na nove temelje, ki bodo porok učinkovitejšemu delu.
V ta namen je potrebno SZDL v krajevni skupnosti in občini organizirati tako, kot to določa ustava:
—■ da bo sposobna obravnavati družbena vprašanja s stališča dajanja novih pobud;
— da bo sposobna usklajevati mnenja in interese delovnih ljudi in izoblikovati merila za kadrovsko politiko;
— da bo sposobna spremljati delo organov oblasti in organov upravljanja ter nosilcev samoupravnih, javnih in drugih funkcij; izražati svoja mnenja in opravljati družbeno nadzorstvo nad njihovim delom;
— da bo sposobna uvajati mladi rod za družbenopolitično delo, ustvarjati humane odnose med ljudmi in razvijati socialistično družbeno zavest.
V ta namen je potrebno speljati popolno reorganizacijo SZDL v občini:
— pripraviti nova Pravila občinske organizacije SZDL;
— organizirati krajevne konference SZDL v krajevnih skupnostih;
— organizirati volilno občinsko konferenco SZDL.
II.
Poleg teh dveh področij dela se že nakazujejo nova področja. V okvirnem programu jih ne bi posebej poudarjali, v vsakdanjem delu pa mimo njih ne moremo iti, ampak jih moramo skrbno proučiti in razreševati sproti. Komisije in sekcije pri krajevnih in občinski konferenci SZDL morajo v svojem delu izbirati konkretne probleme s področja, za katerega so bile ustanovljene.
Spomladi leta 1975 bo o realiziranih nalogah razpravljala Občinska konferenca SZDL.
Občinska konferenca SZDL
Podelitev priznanj občine Domžale ob 27. juliju
— prazniku občine Domžale
Tudi ob letošnjem praznovanju 27. julija — praznika občine Domžale so družbenopolitične organizacije, društva, organizacije združenega dela in druge delovne in samoupravne skupnosti predložile občinski komisiji za odlikovanja predloge za podelitev priznanj občine Domžale svojim zaslužnim članom.
Komisija za odlikovanja je na seji obravnavala posamezne predloge in pri izbiri kandidatov za občinsko priznanje upoštevala naslednja merila:
— občinsko priznanje se podeljuje načelno le za družbenopolitično delo izven redne službe, samo izjemoma za kakšne druge (na primer: velika prizadevnost pri poklicnem delu, dolgoletno delo v neki organizaciji združenega dela, opravljeno izredno pomembno delo in podobno);
— priznanje se podeljuje še takrat, ko je preteklo od kakršnegakoli družbenega priznanja vsaj štiri leta. Izjema so samo različne pomembne obletnice;
— načeloma se podeljuje vedno samo priznanje večje stopnje in vsako priznanje le enkrat;
— občinska priznanja naj ne bodo preštevilna, ker bi tako sčasoma povsem izgubila svojo vrednost.
Na podlagi teh meril ,je komisija izmed 47 predlaganih izbrala 21 kandidatov, katerim je skupščina občine Domžale na slavnostni seji 27. julija podelila priznanje občine.
PLAKETO Z ZNAKOM so prejeli naslednji občani:
Miha BERNOT — za aktivno družbenopolitično delo, predvsem med rezervnimi vojaškimi starešinami.
Ana CERAR — za aktivno delo na družbenopolitičnem področju, zlasti v odboru Zveze vojaških vojnih invalidov Moravče.
Franjo JANEŽIC — za uspešno delo pri razvoju rekreacijskega počitka delovnih ljudi v občini Domžale.
Ančka JERETINA — za uspešno delo v Krajevni organizaciji ZB NOV Jarše.
Marjan KOPITAR — za aktivno delo na družbenopolitičnem področju.
Peter KOŠIR — ob 50-letnici za uspešno delo na družbenopolitičnem področju.
Dr. Mirjam KOVAČEVA — na predlog Temeljne skupnosti otroškega varstva Domžale za uspešno in požrtvovalno delo na področju zdravstvenega varstva predšolskih in šolskih otrok.
Tončka MARKS — za uspešno družbenopolitično delo, zlasti v Krajevni organizaciji ZB NOV Domžale.
Franc MERMAL — za požrtvovalno in uspešno delo pri Radio klubu Domžale.
Dr. Ivo PEVEC — na predlog organizacije združenega dela HELIOS Domžale za delo na družbenopolitičnem področju in zavzetost za zdravstveno varstvo članov njene delovne skupnosti.
Franc PLEŠEC in Herman KLEINLERCHER — za požrtvovalno in uspešno delo v Ribiški družini BISTRICA v Domžalah in na področju varstva narave.
Franc REBERŠEK — ob 70-letnici za požrtvovalno in uspešno delo na družbenopolitičnem področju.
Tončka SAMEJA — za aktivno delo v krajevni organizaciji ZB NOV Prevoje.
Dana STARIHA — na predlog Podjetja za ptt promet v Ljubljani za aktivno delo v organizacijah samoupravljanja in sindikalni organizaciji.
Franc URŠIC — za uspešno in požrtvovalno delo na družbenopolitičnem in samoupravnem področju.
Janez VRECEK — za aktivno družbenopolitično delo ter uspešno delo na področju organizacije civilne obrambe in splošnega ljudskega odpora.
Srebrno MEDALJO ZA ZASLUGE sta prejela:
Pavel PETERKA — za požrtvovalno in uspešno delo na družbenopolitičnem in drugih področjih.
Anton MEHLE — za dolgoletno delo na kulturnem področju, zlasti pri Mengeški godbi.
Zlati RED ZA ZASLUGE sta prejela:
Marija IVKOVIĆ — ob 50-letnici za požrtvovalno in uspešno delo na političnem in drugih področjih.
Franc AVBELJ-Lojko — ob 60-letnici za dolgoletno požrtvovalno in uspešno delo na političnem in drugih področjih.
Komisija za odlikovanja
Investicije cestnega sklada SOb Domžale
Kakor je znano obačnom, se je v letu 1973 porušil most preko Kamniške Bistrice in je že dalj časa neprevozen za vse motorna vozila. Zato so imeli občani levega brega Kamniške Bistrice otežkočen prehod v službo ali v šolo.
Skupščina občine Domžale je v mesecu marcu 1974 sprejela sklep o gradnji novega mostu po predloženi lokaciji TOZD »Biroja—71«, Domžale, projekt pa je izdelalo SGP »Slovenija ceste« iz Ljubljane.
To investicijo je cestni sklad SOb Domžale vnesel v svoj program za leto 1974, prav tako tudi dostopna cestišča. Vrednost celotne investicije znaša ca. 5.560.000.— ND, od tega predstavlja samo most 3.780.000 din. Sredstva je cestni sklad zagotovil v finančnem načrtu za leto 1974 in delno v letu 1975 skupaj s Komunalnim podjetjem Domžale.
Na javnem natečaju so bila dela oddana SGP »Slovenija ceste« kot najugodnejšemu ponudniku. Imenovano podjetje je pričelo z gradnjo tega
objekta v mesecu juniju tega leta, z obvezo, da bodo dela izvršena 1. oktobra t.l.
PREDSEDNIK UO CESTNEGA SKLADA: Jože Pogačnik
Takšen je novi most čez Kamniško Bistrico, ki bo končno le povezal vzhodni del Ihana z Domžalami
Graditev mostu čez Kamniško Bistrico je hitro potekala in na sliki vidimo železobetonski nosilec za novi most
Velik delovni uspeh »Mojce« Lukovica
V okviru proslav ob prazniku občine Domžale je bila, 3. avgusta velika slovesnost v Lukovici, ko je bil predan svojemu namenu nov obrat Čevljarskega podjetja MOJCA Lukovica. Pred novim objektom so se zbrali predstavniki skupščine občine, družbenopolitičnih organizacij, sorodnih podjetij in krajevne skupnosti. Med gosti je bila tudi direktorica Planike Kranj Milica Oz-bič, direktor gradbenega podjetja BETON Zagorje, predsednik skupščine občine Jernej Lenič, več članov izvršnega sveta pri skupščini občine, sekretar občinske konference ZKS Milan Na-rat, predsednik občinske konference SZDL Janez Vreček in drugi predstavniki javnega življenja.
Uvodne misli je podal tovariš Anton Kos, ki je pozdravil vse prisotne in poudaril velik pomen novega obrata v nadaljnjem gospodarskem razvoju za celotni Crni graben. Nato je direktor podjetja Franc Capuder podal zgodovinski razvoj celotnega podjetja in med drugim dejal:
»Čevljarsko podjetje MOJCA Lukovica se je razvilo iz privatne obrti in sicer 1956. leta pod okriljem Kmetijske zadruge Lukovica. Pod KZ je delavnica obstajala 2 leti in se nato 1958. leta ustanovila Čevljarska delavnica Lukovica, ki je izdelovala razne vrste obutve. Prvi kupec izdelkov je bila Planika Kranj, pozneje pa Alpina Ziri. Začetna proizvodnja je bila zelo majhna, saj je bilo zaposlenih le 4—5 delavcev, ki so dnevno izdelali 15 parov čevljev. Vendar je kmalu prišlo do tega, da se delavnica ni mogla razvijati zaradi pretesnih prostorov in tako je prišlo leta 1968 do zamisli, da se izdela elaborat za izdelovanje otroške obutve. Vendar se je pri tem odprlo vprašanje sredstev iz rezervnega sklada za nakup novih strojev. Po daljših razpravah je bil odobren kredit v višini 26 milijonov SD za osnovna sredstva, poleg tega pa so bili dobljeni krediti tudi od drugih partnerjev. Na podlagi tega je prišlo do registracije Čevljarskega podjetja Mojca Lukovica pri Gospodarskem sodišču v Ljubljani. Število zaposlenih se je neprestano večalo in tako je bilo leta 1969 že priučenih 41) delav-
cev in to predvsem mlade ženske delovne sile. Razumljivo je, da je bila začetna proizvodnja zelo nizka, vendar pa je že leta 1970 znašala dnevna proizvodnja preko 200 parov čevljev.
S takim porastom proizvodnje pa so nastale večje težave in potrebe po obratnih sredstvih, ki pa jih podjetje ni imelo. Posebno težavno je bilo konec leta 1969 in v začetku leta 1970. Finančne težave so bile tolikšne, d?, bi skoraj prišlo do likvidacije podjetja. Toda na skupnem sestanku v Lukovici, na katerem so bili predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine, so bila ta vprašanji', rešena in odobrena so bila premostitvena sredstva v višini 30 milijonov SD. Tako je podjetje lahko poravnalo obveznosti do dobaviteljev in po enem
slovanje rabili približno 200 milijonov SD obratnih sredstev in zaradi tega je bilo potrebno razmisliti o preusmeritvi proizvodnje. Do te je prišlo v letu 1971 na pobudo Planike Kranj, in sicer s tem, da smo začeli izdelovati gornje dele obutve. Pri tej preusmeritvi nam je Planika Kranj pomagala s svojimi inštruktorji in nasveti tako, da se je proces dela bistveno spremenil in se s tem večala proizvodnja. S tem pa se je ponovno odprlo vprašanje novih prostorov, saj je število delavcev naraslo na 77 zaposlenih, dnevna proizvodnja pa se je dvignila od 1200 do 1400 parov zgornjih delov obutve. Zaradi tega smo zaceli pripravljati vse potrebno za izdelavo novega elaborata za objekt na novi lokaciji, v katerem bi lahko postopoma zaposlili 270
Franc Capuder, direktor Čevljarskega podjetja MOJCA Lukovica, med slavnostnim govorom ob otvoritvi novega objekta
letu in pol lahko zopet izplačalo delavcem 100 "d plače. Tudi na področju, kupcev se je stanje bistveno izboljšalo, ker so velika čevljarska podjetja Alpina Ziri, Peko Tržič in Planika Kranj začela pošiljati večja naročila. Vendar pa je proizvodnja sama pokazala, da bi za nemoteno po-
delavcev iz Lukovice in ostalih krajev Črnega grabna.
Da smo to uspeli se moramo zahvaliti celotnemu našemu kolektivu, še posebno pa tistim delavcem, ki so vzdržali v najtežjih dnevih našega razvoja, ko so prejemali 80% plače, pa vendar kljub temu ni prihajalo do večje fluktuacije. Poleg tega se moramo zahvaliti tudi vsem krajevnim in občinskim družbenopolitičnim organizacijam in bivšemu predsedniku skupščine občine tovarišu Albinu Klemencu, ki je pripomogel za pravočasno odobritev kredita in s tem omogočil da je kolektiv pri gradbenih delih prihranil najmanj 100 milijonov SD. Gradnja objekta z vsemi dodatnimi deli in zunanjo ureditvijo znaša približno 420 milijonov SD, vsa dodatna oprema pa 170 milijonov SD, torej znaša skupna investicija 590 milijonov SD.
Franc Barlič
zadovoljstvo nad doseženimi gospodarskimi uspehi podjetja in med drugim dejal:
»Brez dvoma pomeni današnji dan, ne samo za območje Črnega grabna, ampak tudi za vso našo občino velik gospodarski dogodek in to takšnega, ki pomeni uresničitev želja in uspešen zaključek prvega dela zmagovite poti, do danes številčno majhnega delovnega kolektiva Mojce. Dograditev novega proizvodnega objekta v Lukovici je velika delovna zmaga vseh delavcev, ki se niso ustrašili težke naloge, ko so bili ob materialni pomoči družbe pripravljeni žrtvovati velik del svojega ustvarjenega dohodka, da hi z njim še drugim omogočili nova delovna mesta. In ne nazadnje pomeni zgraditev tega objekta tudi del uresničevanja gospodarskih načrtov, ki narekujejo, da je potrebno v okviru danih možnosti pospeševati industrijski razvoj tudi izven centrov, v katerih imajo gospodarske organizacije že svojo bogato tradicijo. Gradnja takih objektov na vzhodnem območju naše občine postaja tudi gospodarska nujnost, kajti le s tem, mimo načrtnega vlaganja v kmetijstvo, bomo lahko zmanjševali razlike v gospodarski razvitosti posameznih področij v občini.
Na drugi strani pa ne moremo mimo dejstva, da s tem dajemo delovnim ljudem in občanom nove možnosti zaposlovanja in to bližje njihovemu domu, da s tem krajšamo njihove poti do delovnega mesta in do dohodka. Nikakor ne smemo gledati tega objekta samo kot nekaj, kar bo vplivalo na večanje družbenega proizvoda in na rast narodnega dohodka, ampak tudi kot del materialne baze, ki bo našla svoje mesto v širših konceptih našega celotnega družbenega razvoja.
V tem prelomnem obdobju, ko skušamo sprovajati v življenje
Za zagotovitev gradnje smo dobili kredit za dobo 5 let z 11 n/n obrestno mero, in sicer:
— investicijsko posojilo iz rezervnega sklada       135 milijonov SD
— Kreditna banka Ljubljana, podružnica Domžale 163 milijonov SD
— Industrijski kombinat Planika Kranj 170 milijonov SD
— lastna sredstva 122 milijonov SD
Izvajalec gradbenih del je bilo Gradbeno industrijsko podjetje BETON Zagorje, ki je vsa dela opravilo kvalitetno in v pogodbenem roku.
Predsednik skupščine občine Jernej Lenič ob navzočnosti predstavnikov izvršnega sveta pri skupščini občine in občanov je prerezal trak in s tem predal novi zgrajeni objekt svojemu namenu
Nato je predsednik skupščine občine Domžale Jernej Lenič v svojem nagovoru izrazil veliko
ustavna določila in naš občinski statut ter sprejeta stališča, da morajo organizacije združenega
dela in krajevne skupnosti spreminjati naše notranje dosedanje odnose, nalaga ta novi proizvodni objekt vsem, ki živijo in ki bodo delali v njem velike in odgovorne naloge. Zavedati se moramo, da se ne bodo na novih strojih proizvajali samo novi izdelki, ampak da se bo ob njih pojavljala tudi nova naprednejša miselnost, razvitejše oblike samoupravljanja, da bodo nova delovna mesta zahtevala strokovno usposobljene kadre in da bodo delovni ljudje na tem območju vedno bolj čutili še druge oblike medsebojnega povezovanja in sodelovanja.
Ob večanju kolektiva se bodo vedno znova odpirala tudi druga vprašanja, kot sestavni del novega okolja, kot je vprašanje novih stanovanj, organizirane trgovine, objektov družbenega standarda, otroškega varstva in reševanje vedno odprtih komunalnih problemov. To nikakor niso novi problemi, vendar bodo sedaj postali še vidnejši in bodo zahtevali hitrejše reševanje. To pa pomeni, da bomo morali v krajevni skupnosti in v vseh interesnih skupnostih vedno znova iskati skupna stališča in še mnogo bolj kot do sedaj tudi samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje ter se pri tem zavedati tudi tega, da kot iniciatorji postajamo istočasno tudi nosilci vseh nalog, pred katerimi se bomo znašli. Čeprav skušamo v zadnjem obdobju uresničevati naše zamisli po drugačnih samoupravnih poteh, pa verjetno ne bomo mogli in smeli ob tem po-
Marija Smon
zabiti na našo preteklost, na tista obdobja naše zgodovine, ko smo zavestno krenili na pol nacionalne in socialne revolucije. Vezi, ki so nas povezovale v naj-
težjih bojih, v izgradnji nove socialistične domovine, so v nas se vedno tako čvrste, da se zavedamo tega, da smo le združeni lahko tisti dejavnik, ki je v stanju dograjevati naš samoupravni mehanizem in graditi osnovo za bogatejši jutrišnji dan.
Prepričan sem, da bo delo in življenje v teh novih obratih v resnici pomenilo uresničevanje prizadevanj, da je samo delovni človek resnični nosilec naše sa-moupravljalske družbe in tisti, ki odloča o trošenju ustvarjenih sredstev. Želim, da bi kolektiv Mojce tudi v bodoče čutil v sebi potrebo po napredku, kajti s tem bo brez dvoma k današnji
V razgovoru so sodelovali: FRANC BARLIC: Vsekakor nam. ti novi obrati pomenijo zelo veliko in verjetno se trenutno še v celoti ne zavedamo njihovega pomena. Ves trud, ki je bil vložen, pa pomeni tudi to, da bomo morali dobro gospodariti in delati, kajti le tako bo mogoče, da bodo naši osebni dohodki boljši. Veliko pozornosti bomo morali posvetiti tudi izobraževanju ob delu, ker bo to od. nas vseh zahtevala tudi nova proizvodnja. Skratka, iz strokovnosti bo rastla kvaliteta in z njo tudi finančni rezultati.
PUNIKA CERAR: Ker sem predsednica zbora delovnih ljudi vam lahko povem, da predstavlja
Predsednica zbora delovnih ljudi tovarišica Punika Cerar je vključila tekoči trak v novem objektu
delovni zmagi nenehno lahko dodajal še nove.«
V kulturnem programu so sodelovali pevski zbor iz Lukovice pod vodstvom Peregrina Capudra, recitatorji in domžalska godba. Nov objekt je svečano otvo-ril predsednik skupščine občine Jernej Lenič, na to pa je predsednica zbora delovnih ljudi Punika Cerar vključila delovanje novega tekočega traku.
Ob tej priliki smo vprašali nekatere člane kolektiva, kaj pomeni za njih novi objekt in kako gledajo v bodoče na vrsto vprašanj, ki so neposredno povezani z rastjo same delovne organizacije.
ta objekt resnično delovno zmago vseh zaposlenih. Težka so bila leta, ko smo prejemali samo 80 % plače. Lahko rečem, da so se pri nekaterih družinah pojavljali zaradi tega že skoraj socialni problemi. Posebno pri tistih delavkah, ki delajo na delovnih mestih z nižjimi osebnimi dohodki. V bodoče bomo morali tem vprašanjem posvetiti še več pozornosti. Toda s tako čvrsto povezavo med vsemi člani našega kolektiva, mislim na samoupravne organe in vodstvo podjetja, bomo brez dvoma lahko pozitivno reševali tudi vse ostale probleme. Predvsem pa bomo morali  rešiti  vprašanje toplih
Metka Grošelj
malic, kajti posebno v zimskem času je za delavce iz oddaljenejših, krajev zelo težko. Zavedamo pa se, da bo mogoče reševati vse probleme le tedaj, če bomo delali tako povezano in s takim zaupanjem v samoupravne organe in vodstvo podjetja, kot smo do sedaj.
METKA GROŠELJ: Resnično je bilo težko, saj smo morale v letu 1969 delati za zelo nizke osebne dohodke, ki so znašali od 34 do 45 tisoč starih dinarjev. Tisti, ki smo pa prišli v podjetje na novo, pa smo skozi tri mesece dobivali samo po 15 starih tisočakov. Edino, kar nas je v starih obratih obdržalo, je bilo upanje, da bomo ob velikem lastnem žrtvovanju in prizadevnim vodstvom ter razumevanjem družbe uspeli zgraditi te nove prostore. Prihaja pa tudi čas, ko bomo morali urediti normirano delo in čimbolj zmanjšati razlike med posameznimi delovnimi mesti in tako priskrbeti, da bodo razlike v »denarnicah« čim manjše.
MARIJA ŠMON: Ta objekt predstavlja tisto, o čemer smo veliko govorili in zaradi katerega smo tudi veliko žrtvovali. Toda sedaj gledamo na preteklost kot na nekaj, kar je samo po sebi postalo razumljivo: odpovedovanje je obrodilo bogate sadove. Zavedamo pa se, da bomo morali še marsikaj narediti in rešiti še vrsto vprašanj, ki so povezani tudi z razvojem posameznih krajev. Tu mislim na trgovino, otroško varstvo, zdravstvo, komunalno ureditev in šolo ter vrsto problemov, s katerimi se srečujemo v krajih, kjer živimo in delamo. Prepričana pa sem, da bomo z delom lahko naredili vse posebno še, če bomo tako trdno povezani, kot smo bili do sedaj.
L. R.
Delo mladih iz Doba
Po končanem tekmovanju NAS KLUB 74, v katerem je mladinski aktiv Dob dosegel 5.—6. mesto v Sloveniji, smo mladi iz Doba in okolice sklenili, da bomo tako delali še naprej, kljub počitnicam, ki so se bližale.
Tako so mladinke in mladinci iz gradu Češenik, kjer imamo svoje prostore, na novo uredili mladinsko sobo. Na okna so obesili zavese, na novo oblepili stene s slikami iz ilustriranih revij in uredili razsvetljavo v sobi.
V poletnih mesecih smo imeli sestanek predsedstva, na katerem smo naredili načrt dela do srede meseca septembra. Sklenili smo, da vsako nedeljo ali soboto v mladinski sobi organiziramo ples, ki Je čedalje bolj obiskan. V mladinski sobi naši člani redno igrajo namizni tenis.
Od večjih akcij naj omenim le dve: organizacija sestanka o SLO
in razprave o osnutkih statutov ZSMJ in ZSMS ter o osnutku resolucije o nadaljnji vlogi in akciji ZSMS v izgradnji samoupravne socialistične družbe.
V sodelovanju s krajevnim odborom za splošni ljudski odpor smo organiziral zbor mladih, na katerem smo se seznanili s konkretnimi akcijami in nalogami mladih v slučaju vojne. Na sestanku so se nekateri mladinci in mladinke tudi prostovoljno odločili, v katere enote ljudske zaščite bodo vstopili.
V ponedeljek, 5. avgusta 1974 pa smo v gasilskem domu v Dobu pripravili razpravo o osnutkih novih statutov Zveze socialistične mladine Jugoslavije in Zveze socialistične mladine Slovenije ter o osnutku resolucije. Razprave se je udeležilo 52 mladih iz Doba in okolice, ki so s precejšnjim zanimanjem spremljali uvodno poročilo o pripravah na IX. kongres ZSMS,
ki bo v začetku oktobra v Murski Soboti. Razpravo je vodila predsednica aktiva, v razpravi pa je sodeloval tudi podpredsednik Občinske konference ZMS tov. Jože Skok. V razpravi je s svojimi predlogi sodelovalo precej mladincev, ki jih je najbolj zanimala nova organiziranost ZSMS. Tako smo ugotovili, da naj člani ZSMS postanejo pionirji v 7. razredu oz. z dopolnjenim 14. letom, da je zgornja meja članstva — 27 let kar v redu, da so v osnutku statuta premalo obdelani vzroki in sankcije ob izključitvi člana iz aktiva in izrazili mnenje, da naj bi bil aktiv ali po novem osnovna organizacija ZSMS v vsaki krajevni skupnosti ne pa po vaseh. Nadalje jih je zanimala vloga aktivov v okviru občinskih konferenc, njihovo formiranje in notranja organiziranost ter vloga in dolžnosti občinski konferenci v okviru Republiške konference ZMS. Ob koncu
smo razpravljali še o osnutku resolucije, kjer smo več pozornosti posvetili družbenopolitičnemu izobraževanju mladih, problem mladinskih delovnih akcij in vlogi mladih v okviru krajevne skupnosti.
Po končani razpravi smo se pogovarjali tudi o našem bodočem delu in sklenili, da bomo v mesecu septembru pripravili razstavo ročnih del, organizirali akcijo »Čistimo okolje« in še naprej organizirali plese v mladinski sobi. Poleg tega se nekaj naših mladincev vključuje tudi v delo prosvetno-kul-turnega društva Jožef Virk, ki pripravlja igro.
Tako delo v mladinskem aktivu Dob kljub počitnicam lepo teče in upamo, da ga bomo jeseni še z večjim uspehom in podpori krajevnih družbenopolitičnih organizacij in Krajevne skupnosti Dob nadaljevali.
Vera Grošelj
Kozjansko 74
Zvezne delovne akcije Kozjansko 74, ki jo je organizirala Republiška konferenca ZMS, se je udeležilo tudi 9 predstavnikov Občinske konference ZMS Domžale.
Na Kozjanskem smo bili od 29. junija do 30. julija, kolikor je trajala 4. izmena. Bili smo brigadirji Šlandrove brigade, katere komandant je bil Domžalčan Marjan Ka-liman in v kateri so bili še mladinci iz Litije, Vrhnike, Kočevja, Logatca, Grosuplja in Ribnice. Naša brigada je štela 40 brigadirjev, ki so bili razdeljeni na 3 čete. Poleg tega smo imeli tudi brigadno konferenco, ki smo jo ustanovili takoj prvi dan.
Po prihodu v tabor, ki je bil v bivši osnovni šoli v Šentvidu nad Planino, so nam dodelili ležišča, popoldne pa smo se seznanili z redom in disciplino v taboru, ki je bila zelo stroga. Vstajali smo ob štirih, spat pa smo morali ob pol desetih, le ob sobotah smo bili lahko pokonci malo dlje. Sicer pa bom zaradi boljše predstave opisala na kratko, kako je potekal dan v brigadi.
Iz spanja nas je ob 4. uri zjutraj prebudila trobenta, včasih pa tudi komandant. Sledilo je umivanje, pospravljanje postelj, nato telovadba. Po telovadbi smo šli na zajtrk. Običajno smo jedli kruh z marmelado in margarino, pašteto, včasih tudi hrenovke. Po zajtrku pa v avtobus in na delovišče. Naša brigada je kopala vodovod v majhni vasi Zdole, približno 15 km oddaljeni od tabora. Avtobus je zlasti v začetku akcije predstavljal problem, ker se je večkrat pokvaril in smo se morali peš vračati na kosilo.
Ko nas je avtobus pripeljal do Zdol, smo »naredili« kolono in z zastavo na čelu odšli na delovišče, ki je bilo še pol ure hoda oddaljeno od avtobusne postaje. ■ Na de-lovišču smo vzeli vsak svoje orodje: lopate, krampe, rovnice, včasih tudi motike in začeli delati. Kot sem že povedala, smo kopali vodovod. Zemlja je bila različna, včasih same skale, tedaj so nam pomagali minerji, včasih ilovica, pa lapor, zelo redko je bila sama prst. Vsake toliko časa smo imeli »čik pavzo«, ob desetih pa malico, ki sta nam jo dva brigadirja nosila iz Kozjega. Problem je predstavljala tudi voda iz vodnjakov, ki često ni bila prav nič čista. Z delovišča smo odhajali ob enih ali dveh, utrujeni, prepoteni, kajti ves čas delovne akcije je bilo zelo vroče. Če nismo bili preveč utrujeni, smo v tabor, kjer nas je že čakalo kosilo, tudi pripeli. Po kosilu je navadno sledilo kopanje pod tušem.
Poleg naše brigade so bile tedaj na Kozjanskem še: brigada dr. Potrča, Kozjanski odred in X. SNOUB. S temi brigadami smo po kosilu odhajali na športna igrišča Lisično, kjer smo igrali prijateljska srečanja v košarki, rokometu, namiznem tenisu in nogometu. Včasih je po kosilu sledilo udarniško delo, na katerega so hodili prostovoljci. Pomagali so kmetom na poljih, popravljali cesto, kopali jarke za javno razsvetljavo, za kanalizacijo ipd. Dvakrat na teden smo imeli popoldne predavanja, ki so bila obvezna za vse brigadirje. Tako smo med drugimi poslušali predavanje o samoupravljanju, o higieni, razpravljali pa smo tudi o osnutkih statutov ZSMJ in ZSMS. Vsa predavanja so lepo uspela.
Večere smo preživljali v disco klubu »Lopata«, ki je bil v kulturnem domu. Plesali smo ob glasbi plošč, včasih pa je igral tudi brigadni ansambel »Veseli žuljčki«. Po zboru, ki je bil ob 7. uri zvečer, smo šli dvakrat pogledat kulturni program. Prvič ga je pripravila brigada dr. Potrča, drugič pa mi in Kozjanski odred. V brigadi je delovala tudi kulturna skupina, ki je med drugim pripravila proslavo v Planinski vasi in zaključni večer. Gledali smo tudi filme: enkrat so bile to risanke, drugič pa film o mladinskih delovnih akcijah v Jugoslaviji. Zakurili smo tudi taborni ogenj, ob katerem smo ob zvokih kitare in harmonike prepevali partizanske in ljudske pesmi.
Delavci »Heliosa« kemične industrije Domžale so julija meseca izglasovali združitev s tovarno kemičnih izdelkov in proizvodnjo krede TKK Kreda Srpenica. S tem se je sedanjima TOZD Tovarna barv, lakov in umetnih smol Količevo in TOZD Kemična industrija Domžale pridružil še TOZD TKK Kreda. Združitev podjetij je nadaljevanje doseganja sodelovanja, ki sta ga podjetji pričeli pred letom dni s pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju.
Kolektiv Heliosa, ki šteje 559 delavcev, in kolektiv TKK Kreda, ki šteje 103 delavce, planirata letošnjo realizacijo v višini več kot 460 milijonov din. Svoje dosedanje sodelovanje (tehnična pomoč, sodelo-
Morda ste se že peljali iz Lukovice v Moravče čez Bobovnik? Šli ste skozi majhno vasico Videm, ki skupaj z okoliškimi vasmi Koseze, Gorenje in Hrib šteje le okoli 150 prebivalcev, ki spadajo v KS Lukovica. In vendar dovolj, da so se vaščani odločili zgraditi novo trafopostajo, ki naj bi dajala boljši električni tok. Poplava električnih aparatov in kmetijske mehanizacije je dosegla tudi podeželje, s čimer si je kmet olajšal vsakodnevno težaško delo, seveda pa je za vse to potrebna močna energija. Pred in kmalu po vojni jo je kmet potreboval zato, da si je prižgal luč, ko je večerjal, le redki pa so si morda privoščili imeti radio v hiši.
Vaščani Vidma so torej složno prijeli za lopate in krampe in daljnovod in trafopostaja sta bila kaj hitro postavljena. K sodelovanju so pritegnili še vaščane bližnjih Prese-rij, katerih domačije bodo priključene na novo omrežje. Vsi skupaj so iz lastnih sredstev prispevali več kot 4 milijone SD in napravili okoli 300 prostovoljnih delovnih ur.
Omeniti je še treba, da so prebivalci Vidma in okolice prvič za-
V brigadi smo imeli tudi svoj bilten Žuljček, v katerem so s svojimi prispevki sodelovali brigadirji obeh brigad.
Ob nedeljah nismo delali. Prvo nedeljo smo bili v taboru, naslednjo pa smo šli na proslavo v Planinsko vas, kjer so odkrili spominsko ploščo. Po slovesnosti je bila veselica, na kateri so nekateri ostali do večera. Ob Dnevu borca smo obiskali veliko zborovanje v Semiču, zadnjo nedeljo v brigadi pa je večina brigadirjev obiskala Titovo rojstno hišo v Kumrovcu, spomenik kmečkim puntarjem v Stubici, ob koncu izleta pa smo se ustavili v Stubiških toplicah, kjer smo se okopali v bazenu.
vanje pri razvoju), bosta še poglobila in razširila, predvsem pri usklajevanju in delitvi proizvodnega programa, pri nabavi repromateriala, združevanju sredstev, kadrovski politiki, izobraževanju itd.
Kolektiv »Heliosa« je s predhodnim združevanjem v Združenje kemične industrije (z 38 drugimi kolektivi kemične industrije iz Slovenije) in v SOZD Polikem, združeno podjetje kemije, gume in plastike — s Color Medvode, Commerce Ljubljana, Donit Medvode, Jub Dol pri Ljubljani, Melamin Kočevje, Sava Kranj, Svit Kamnik in Jugocrvl Ljubljana, razširil svoje sodelovanje daleč čez občinske meje. Kolektiv »Heliosa« se namreč zaveda, da bo lahko le z združenimi moč-
prosili KS Lukovico za gradnjo tega objekta že pred tremi leti, zato je zadovoljstvo ob tem težko pri-
Ob slovesu smo pripravili kulturno prireditev, na kateri so sodelovali tudi domačini, ki so vse brigadirje pohvalili in se jim zahvalili za njihovo pomoč, spregovoril pa je tudi komandant akcije Zlato Vo-grič, ki tudi ni imel pripomb na delo brigadirjev. Po uradnem delu je sledil ples, na katerem je igral že omenjeni ansambel.
V soboto smo se morali posloviti. Slovo je bilo težko, saj smo tri tedne živeli kot velika družina. Pozabljeni so bili majhni prepirčki, pozabljeno domotožje. Podali smo si roke, se poslovili, obenem pa sklenili, da se še kdaj dobimo. Če ne prej pa na zaključku akcije ob koncu avgusta.
Vera Grošelj
mi uspešno reševal probleme, ki so se nakopičili pred kemično industrijo.
Nova sestavljena organizacija združenega dela Polikem s svojimi 7075 delavci predvideva povečanje celotnega dohodka od 2,6 milijarde din v letu 1973 na 3,5 milijarde din v letu 1974.
Z navedenim združevanjem so dani pogoji za skladnejši in hitrejši daljnji razvoj kemije — predvsem bazične kemične industrije, ki je v Jugoslaviji še slabo razvita.
S tem bo zmanjšana tudi odvisnost preskrbe surovin iz uvoza in od gospodarskih ter političnih vplivov na svetovnem trgu.
Miro Krištof
čakovanem delovnem uspehu toliko večje.
P. V.
Tudi mladinci so pomagali pri elektrifikaciji posameznih vasi in pri izgraditvi trafopostaje na Vidmu
Združevanje »Heliosa«
Nova trafopostaja v Vidmu
Odgovor opekarne
V julijski številki Občinskega poročevalca je bilo objavljeno poročilo o gibanju gospodarstva v letu 1973. Podatki so bili vzeti iz Biltena št. 8 in obravnavani na 2. seji delegatske skupščine občine Domžale.
V poročilu so poleg statističnih podatkov o gibanju gospodarstva navedena tudi podjetja, ki so bila v letu 1973 zaradi težav v gospodarstvu prizadeta oz. pri katerih ekonomske kategorije izkazujejo negativno tendenco razvoja.
Za tako stanje v več podjetjih je podana obrazložitev in opravičilo, češ da je to pač posledica raznih objektivnih težav, kot so slaba tehnična opremljenost, podražitev surovin In repromateriala, fluktuacija delovne sile itd.
Za naše podjetje, to je za Opekarno Radomlje, pa take obrazložitve in opravičila ni. Poročilo le ugotavlja, da je za Opekarno Radomlje tendenca razvoja najbolj negativna in to kljub proizvodnji kon-junkturnega artikla in domačim surovinam.
Ob takem ugotavljanju nas prizadete z Opekarne čudi, da se se-stavljalci poročila niso potrudili pogledati naših poslovnih poročil, iz katerih bi lahko razbrali vsaj to, da tudi nas prizadevajo isti in podobni ter še drugi problemi in težave, kot druga podjetja, za katerih opadanje gospodarskih rasti obstajajo opravičila. Tako pa sestav-Ijalci poročila očitno zelo slabo poznajo naše težave in težave naše gospodarske veje, to je industrije gradbenega materiala, v kateri pa so opekarne najbrž na najslabšem. Med slovenskimi opekarnami, ki jih je 32, pa po uspehu in po ekonomskih pokazateljih Opekarna Radomlje prav gotovo ni na zadnjem mestu.
In zakaj so opekarne na najslabšem? Najbrž zato, ker delo opekarskih delavcev družbeno ni pravilno vrednoteno. Za Ilustracijo te domneve naslednja primerjava: Opeka za celo hišo stane danes toliko, kot malo bolje opremljena kopalnica oziroma opeka je v proračunu stanovanjske hiše udeležena s približno 6 % vrednosti. Surovino, to je ilovico imamo res doma, pa kljub temu ta ni zastonj. S pri-
dobitvijo le-te je kar precej stroškov in težav, ki se pričnejo pri odkupu zemljišča in se nadaljujejo pri odkopu, transportiranju in predelavi gline, predno je ta uporabna za izdelavo opeke. Pogosta krilatica, da iz blata delamo denar, je zelo naivna, zavaja pa mnoge, ki stvari ne poznajo.
In kaj nam pomaga konjunktur-nost artikla, če pa 8 do 10 dni na mesec delamo samo za gorivo, to je za mazut, ki se je od lanskegp leta podražil od 0,56 din na 1.67 din, ali za skoraj 200 %, medtem, ko so opekarne v istem času uspele »odmrzniti« cene svojim izdelkom samo za 38 %.
V zadnjih nekaj letih smo uspeli z manj ljudmi znatno povečati proizvodnjo, žal pa je zaradi nave-
Zadnjo nedeljo v mesecu juniju in ves prvi teden v juliju so prebivalci na videz odmaknjenih vasi Bukovice, TJtik, Šin-kovturn, Sela, Kosez in Kota organizirali veličastno proslavo 30. obletnice preboja Gorenjskega odreda. Na zaključni proslavi, ki so se jo udeležili mnogi predstavniki občinskih skupščin Ljubljana-Šiška in Domžal ter predstavniki vseh krajevnih skupnosti iz bližnje in daljnje okolice ter družbenopolitičnih organizacij, zlasti KO ZB, je bila dvorana zadružnega doma v Utiku vse premajhna. Godba iz Medvod in pevski zbor iz Šiške
V Radomljah imamo zelo lepo trgovino, vendar že dolgo časa čakamo, da bi ta trgovina imela tudi večjo izbiro tistega, kar ljudje vsakodnevno potrebujejo. Zavedati se moramo, da je to trgovina, ki pokriva zelo velik okoliš od Lukovice do Palovč. Vendar v tej trgovini ne
denih vzrokov dohodka manj. Poleg že naštetih vzrokov so nas zlasti v preteklem letu pestile še druge težave, kot redukcija električne energije, izredno slabi vremenski pogoji v pozni jeseni, zaradi katerih smo morali predčasno ustaviti proizvodnjo in preiti na zimski remont, fluktuacija delovne sile, podražitve električne energije, goriv, repromateriala itd.
Kljub vsem težavam pa družba z našo organizacijo združenega dela, to je z Opekarno Radomlje, doslej še ni imela težav. Ni nas še bilo treba vleči iz vode. Nasprotno, v redu izpolnjujemo vse obveznosti do družbe. V okviru naših zmogljivosti prispevamo k družbenemu standardu v občini in krajevni skupnosti in, čeprav težko, ven-
sta poleg mnogih točk slavnostnega programa odlično dopolnila ta program. V slavnostnem delu tega programa je predsednik KS Štefan Borčnik podal obširno poročilo o gospodarskem napredku tamkajšnjih vasi. Razdeljena so bila številna priznanja najzaslužnejšim občanom. Po končanem slavnostnem delu so vsi navzoči odšli na ogled odlično organizirane razstave v šolskih prostorih. Z zanimanjem so si ljudje ogledovali zlasti oddelek, kjer so bili razstavljeni spominki iz NOB in to od albumov s fotografijami padlih borcev, uniform borcev in internirancev, reliefov in parti-
moremo dobiti osnovnih artiklov, ki jih rabimo vsak dan: žeblje, vijake, žico, verige in osnovno kmetijsko orodje. Verjetno niso več dopustni izgovori, da se ti predmeti dobijo v Domžalah, kajti tudi za kmečkega delovnega človeka je postal čas dragocen in bi bilo zaradi
darle tudi mi vztrajno povečujemo proizvodnjo in akumuliramo. V zadnjih nekaj letih smo izvedli vrsto izboljšav, modernizacij in investicij. Preuredili smo sistem žganja in sušenja opeke s premoga na mazut, uvedli smo odkop gline z bagri, posodobili smo transport, nakladanje opeke. Nabavili smo več viličarjev, zgradili nove velike lope itd. Letos pa bomo nabavili nov buldožer in še enega viličarja. Vse to pa smo ustvarili pretežno z lastnimi sredstvi.
Upamo, da bo v bodoče težav in problemov manj, ali pa, da vsaj ne bodo pritiskali na nas vsi hkrati. Z vsemi močmi pa se bomo še naprej trudili za čim boljši uspeh.
K
zanskih skic ter zemljevidov. Organizatorji te razstave res zaslužijo vso pohvalo.
Še pred to proslavo pa so predstavniki obeh občin prisostvovali otvoritvi nove asfaltirane ceste Mengeš—sinkov turn, kar je za te kraje vsekakor velika pridobitev.
Na tej proslavi je bil slavnostni govornik namestnik sekretarja CK ZKS tov. Vlado Jan-žič, ki je v svojem izvajanju prikazal mnoge družbene probleme, ki smo jih že uspešno rešili in tudi tiste, ki nas v bodoče še čakajo.
Nace Vodnik
tega nujno organizirati, da bi bila trgovina bolje založena tudi s temi predmeti. Nekdo bo to vprašanje moral rešiti, čeprav je že dolgo odprto! Trgovina, občina ali pa nekdo drugi?
Prizadeti občani
Iz Utika pri Vodicah
Potrebe občanov
Brv čez Kamniško Bistrico
Brv čez Kamniško Bistrico je locirana na mestu starega lesenega mostu, Ulica talcev v Domžalah. Izvedba konstrukcij je v jeklu in armiranem betonu. Projektirana brv upošteva reguliran dvojni profil Kamniške Bistrice.
Le-ta ima 28,5 m široko korito z 12 metrskima obojestranskima dvignjenima razširitvama za visoko vodo. Tako je brv v celoti dolga 52,25 m.
Sama brv ima svetlo širino prehoda 1,70 m in višino ograje 1,20 m.
Namenjena je samo pešcem in kolesarjem.
Ograja je obenem tudi glavni nosilec brvi, ki leži na dveh rečnih stebrih v razmaku 28,50 m ter previsno kot 12,50 m konzola doseže levi in desni breg Bistrice.
Nosilca, levi in desni, ki sta sestavljena iz jeklenih profilov,
imata zgornji in spodnji pas v razmaku 1,40 m, vmes pa so za-varjene vertikale in diagonale za povezavo oziroma prevzem statičnih sil.
Pohodna tla so iz lesenih gred in plohov. Pod tlemi so horizontalne vezi za prevzem veternih vplivov na brv.
Srednja vezna stebra iz armiranega betona širine 50 cm in dolžine 222 cm bosta zabetonirana na šestih betonskih pilotih,
ki so uvrtani v dno struge 3 do 6 m globoko. Premer armiranobetonskih pilotov je 50 cm.
Objektivne okoliščine so vplivale, da se je z začetkom del zakasnilo. Izvajalci zagotavljajo, da bo most prehoden v mesecu oktobru 1974.
Pogodbena vrednost del znaša približno 260.000,00 dinarjev (26 starih milijonov).
Iz pisarne Krajevne skupnosti Domžale
^asaszESSZE ^ ^S2S2S2S2S2SSS2SS2S2E2& 3SSS3S1
Na skici vidimo nov prehod preko Kamniške Bistrice za peš promet in kolesarje, ki bo stal na mestu, kjer je bil stari most
S 3. delovne seje Skupščine občine Domžale v mesecu juliju
Pred avgustovskimi počitnicami so se delegati občinske skupščine, razen na slovesni seji, sestali pred tem, 18. 7. še na svoji tretji delovni seji, na kateri so o 16. zadevah, ki so bile na dnevnem redu sprejeli med drugim naslednje sklepe:
Pri predlogu IS za razdelitev letošnjih intervencijskih sredstev za krajevne skupnosti, ki ga je na ločeni seji sprejel zbor krajevnih skupnosti, sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sprejela stališča družbenopolitičnega zbora. Med drugim je omenjeni zbor ugotovil, da o predlogu za razdelitev intervencijskih sredstev KS delegacije TOZD in drugih samoupravnih skupnosti niso imele možnosti razpravljati, zato se skupščina strinja s tem, da tak način dela ne sme postati praksa.
Krajevne skupnosti naj v zvezi z delitvijo intervencijskih sredstev pripravijo programe oziroma obstoječe ustrezno dopolnijo in jih predložijo na vpogled oziroma v razpravo delegacijam.
Spremeni se sklep občinske skupščine preteklega sklica, z dne 12. 2. 1974, s katerim je bila dana garancija KS Domžale za najetje posojila za asfaltiranje ceste. Krajevna skupnost namreč ne more najeti posojila zato so delegati omenjeni sklep nadomestili z naslednjim:
Skupščina občine Domžale daje garancijo delovni organizaciji BIRO—71 Domžale za najetje posojila pri Ljubljanski banki v višini 153 milijonov SD za dobo 5 let s tem, da zapade prvo vračilo v letu 1975. Posojilo lahko BIRO—71 uporabi le za sofinanciranje cest na območju KS Domžale.
Potrdi se ocena družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja po osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno uporabo v letu 1974, ki jo je pripravil občinski štab za usklajevanje splošne in skupne porabe v letu 1974.
V bodoče se je treba pri pripravi podobnih dokumentov že takoj opredeliti tudi glede odgovornosti v primeru neizvajanja samoupravnih dogovorov in ne-pristopanja k samoupravnim sporazumom. To je bilo stališče družbenopolitičnega zbora, ki sta ga tudi druga dva zbora skupščine soglasno sprejela.
Sprejeta sta bila odloka o poslovnem času gostinskih obratov na območju občine Domžale v predlaganem besedilu in odlok o omejitvi točenja alkoholnih pijač.
Sprejet je bil odlok o spremembi odloka o obveznem odlaganju in odvažanju smeti ter odpadkov na območju občine Domžale, kakor tudi
odlok o spremembi odloka o odlagališčih za smeti in odpadke s tem, da se oba navedena odloka objavita v Uradnem vestniku v prečiščenem besedilu.
Izvršni svet naj tudi prouči predlog za določitev odlagališč za odpadni material, kot je staro železo in podobno.
Poskrbeti je potrebno za to, da bodo vsa gospodinjstva v krajih, za katere velja obvezno odlaganje in odvažanje smeti, ob-
veščena o tej obveznosti oziroma vsebini odloka.
Stalna naloga izvršnega sveta naj bo na tem področju tudi reševanje problema industrijskih in drugih odplak.
Poskrbeti je potrebno tudi za sprotno uničevanje odpadkov, med drugim tudi na bregovih Kamniške Bistrice, da jih voda ob poplavi ne odnaša in odlaga po bregovih. Sicer pa naj bo skrb za zdravo okolje stalna naloga krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in vseh, ki jim ni vseeno v kakšnem naravnem okolju živijo.
V predlaganem besedilu je bila sprejeta sprememba odloka o davkih občanov, in sicer glede roka za dostavo prijav v zvezi z obdavčenjem stavb.
Vsi zbori občinske skupščine so tudi soglasno sprejeli odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine za leto 1973.
Sprejet je bil predlog izvršnega sveta o cenah v Vzgojnovar-stvenem zavodu Domžale, ki znašajo od 19. 7. 1974: za dojenčke 1.100,— din na mesec, za predšolske otroke 835,— din na mesec.
Prispevki staršev za otroke mesečno znašajo:
dobivati soglasje podpisnikov sporazuma in dogovora.
Skupščina je med drugim še sklenila, da je treba pospešeno reševati organizirano varstvo otrok tudi izven večjih središč ter poskrbeti tudi za popoldansko varstvo, ki ga predvsem zahtevajo starši, ki delajo v izmenah.
Delegati vseh zborov so tudi soglasno sprejeli odlok o spremembi odloka o ukrepih družbene kontrole cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti skupščine občine Domžale.
Po navedeni spremembi odloka se cene za proizvode in storitve spreminjajo le s soglasjem izvršnega sveta občinske skupščine na predlog pristojnega upravnega organa.
V zvezi s tem je bilo soglasno sprejeto tudi stališče družbenopolitičnega zbora, da izvršni svet prevzame s tem veliko odgovornost in tudi večje pravice. Te svoje pravice pa naj koristi izrazito iz vidika ustrezne in pravočasne preskrbe delovnih ljudi z osnovnimi prehrambenimi artikli.
Na predlog komisije za volitve in imenovanja so vsi trije
dohodek na družinskega člana
do 600,—
od  601,— — 900,-
od  901,— — 1200,-
od 1201,— — 1500,-
od 1501,— — 1800,-
1800,— in več
za
dojenčke
za predšolske otroke
295,— 430,— 540,— 660,— 745,— 815,—
240,— 345,— 430,— 525,— 595,— 650,—
Za čas izostanka se zaračuna 60% režija.
TSOV je pripravljena delno pokrivati omenjeno režijo, in sicer za družine z nizkimi osebnimi dohodki, če njihov otrok zaradi bolezni ne bo v vrtcu. V zvezi s tem je treba čimpreje pripraviti ustrezna merila.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sprejemata stališče družbenopolitičnega zbora, ki predlaga TSOV in VVZ skrajno racionalizacijo v pogledu investiranja in racionalnega poslovanja.
Mimo tega je omenjeni zbor in tudi celotna skupščina na stališču, da za leto 1975 občinske delegacije v republiki že sedaj zahtevajo, da se omogoči zagotavljanje družbenega deleža (osnovna dejavnost) pri pokrivanju stroškov za otroke v okviru skupnosti otroškega varstva. Tako bi samoupravni sporazum za leto 1975 slonel na tem, da se za razvoj otroškega varstva, opremo, izgradnjo in za osnovno dejavnost zagotavljajo sredstva v enotni stopnji, ki naj bi se združevala pri Temeljni skupnosti otroškega varstva, medtem ko so se doslej za osnovno dejavnost otroškega varstva zbirala pri Temeljni izobraževalni skupnosti.
Tudi naslednje stališče družbenopolitičnega zbora je celotna skupščina soglasno sprejela, namreč, da mora vzgojnovarst-veni zavod po samoupravnem sporazumu in družbenem dogovoru iz leta 1971 o vseh spremembah obveščati in tudi pri-
zbori občinske skupščine soglasno sklenili:
— da se Dušica KOPAČ, diplomirana pravnica s pravosodnim izpitom, stanujoča v Ljubljani, imenuje za sodnico občinskega sodišča v Domžalah;
— da se Peter KOŠIR iz Domžal imenuje za ravnatelja Dijaškega doma v Domžalah;
— da se Majda NIKOLIC imenuje za ravnatelja Osnovne šole Dob.
Vsi zbori skupščine so soglasno sprejeli sklep, da se družbeni dogovor o osnovah in merilih za določanje mesečnih nadomestil osebnih dohodkov in drugih povračil in stroškov odbornikom — delegatom ter voljenim in imenovanim funkcionarjem sprejme v predlaganem besedilu, pravtako stališče družbenopolitičnega zbora. Omenjeni zbor je namreč menil, da sama funkcija še ne more biti merilo za dobivanje nadomestila osebnega dohodka po omenjenem dogovoru, pač pa je treba upoštevati delo in angažiranost posameznikov.
Proučiti in po možnosti uresničiti je potrebno tudi predlog delegacije občinskega odbora RK, da se v ta družbeni dogovor vključijo tudi družbene organizacije oziroma njihovi profesionalci.
Soglasno so vsi trije zbori sprejeli predloženi program dela skupščine do konca leta 1974 ter imenovali komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in podpredsednik vsakega zbora ter delegata družbenopolitičnega zbora Nataša  Kaliman  in  Boris Lenček.
Omenjena komisija naj namreč sprejeti program dela skupščine za leto 1974 še dopolni, in sicer za tisto delo občinske skupščine, ki je samoupravi]avskega značaja ter tudi pripravi predlog programa dela skupščine za naslednje leto.
Soglasno so vsi zbori skupščine sprejeli odlok o podelitvi domicila litijskemu okrožju OF za del moravškega rajona, ki je danes v domžalski občini in je bil od leta 1943 sestavni del litijskega okrožja.
Domicil je občinska skupščina podelila kot priznanje aktivistom osvobodilne fronte za njihovo idejno, politično in revolucionarno delo, za neomajno predanost pri organiziranju in vodenju vse-Ijudske vstaje, za ustvarjanje pogojev za zmago narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije, za ohranjevanje in prenašanje junaške tradicije narodnoosvobodilne borbe mladi generaciji.
Pri točki »Vprašanja in predlogi delegatov ter odgovori na vprašanja« so delegati sprejeli med drugim naslednje sklepe:
— izdelati je treba še nerealiziran sklep in predložiti na naslednjo sejo skupščine prioritetni red nadaljnje izgradnje osnovnošolske mreže v občini;
— urediti in organizirati je treba vse za prevoz otrok iz Ka-tarije in okolice v šolo v Moravče;
— do naslednje seje je treba poskrbeti za odgovor na vprašanje delegacije KS Lukovica, ali omenjena krajevna skupnost lahko participira na dohodku od koriščenja kamnoloma;
— poskrbeti je treba tudi za odgovor na vprašanje glede turističnih taks, ki se morajo vračati na področja, na katerih so pobrana;
— izvesti je treba postopek za razmejitev med KS Radomlje in Rova z ozirom na željo občanov z dela vasi Hudo in Radomlje, da se priključijo KS Rova.
Iz sekretariata občinske skupščine
Razpis
Delavska univerza Domžale vpisuje do konca meseca septembra v:
— osnovno šolo za odrasle — 7. in 8. razred,
— tečaj za voznike viličarjev,
— tečaj za skladiščnike,
— tečaje higienskega minimuma,
— tečaje tujih jezikov: nemščina in angleščina,
— tečaje krojenja in šivanja,
— tečaje kuhanja,
— tečaje tehniškega risanja,
— tečaje za kurjače centralnih kurjav.
Vpišete se lahko vsak dan od 7. do 14. ure na Delavski univerzi Domžale, Kolodvorska 6.
Informacije lahko dobite na telefon 72-082.
Delavska univerza Domžale
Na podlagi 11., 13. in 15. člena Zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16/67 ter 27/72) je izvršni svet skupščine občine Domžale na 11. seji dne 22. 8. 1974 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi ZAZIDALNEGA NAČRTA Jarše (arhitektonski del s programskimi osnovami).
1. člen
Arhitektonski del s programskimi osnovami zazidalnega nacrta Jarše, ki ga je izdelalo podjetje BIRO 71 Domžale v juliju 1974 pod številko 133, se javno razgrne za 30 dni, računano od dneva objave v Občinskem poročevalcu.
2. člen
Načrt bo javno razgrnjen v prostorih oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Domžale in v prostorih Krajevne skupnosti Jarše.
3. člen
V času javne razgrnitve lahko dajo delovne in druge organizacije, krajevne in druge skupnosti ter občani svoje pismene pripombe in predloge na razgrnjeni zazidalni načrt.
Številka: 350-5/74-5/1
Datum: 22. 8. 1974
Predsednik izvršnega sveta Viljem Držanič, 1. r.
Cestni sklad je skupaj s TOZD Kemija Mengeš zbral potrebna sredstva za rekonstrukcijo ceste Preserje—Lek v vrednosti 370.000 din. Izvajalec del je bilo podjetje Slovenija ceste
Občina Domžale
po Biroju 71 Domžale, podjetju za projektiranje in urbanizem, stanovanjsko gospodarstvo, inženiring, Ljubljanska 110 a Domžale
razpisuje
po 16. členu odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni vestnik občine Domžale št. 4/67) in 11. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS št. 42/66, 20/71)
JAVNI NATEČAJ
za oddajo stavbnega zemljišča na področju stanovanjskih sosesk v občini Domžale, za stanovanjsko gradnjo:
1. TRZIN — 2 parceli za gradnjo visokopritličnih individualnih hiš na parcelah, označenih s serijskimi številkami:
90 v izmeri 407 m' 92 v izmeri 354 m2
Izklicna cena za komunalno ureditev znaša po enoti 124.600,00 din.
2. TRZIN — 15 parcel za gradnjo visokopritličnih vrstno-atrijskih hiš na parcelah označenih s serijskimi številkami:
50 v izmeri 896 m2
51 v izmeri 516 m'
52 v izmeri 496 m2
53 v izmeri 466 m'
54 v izmeri 588 m'
56 v izmeri 594 m2
57 v izmeri 455 m2
34 v izmeri 794 m2
35 v izmeri 472 m2
36 v izmeri 441 m2
37 v izmeri 433 m2
38 v izmeri 569 m2 41 v izmeri 419 m2
48 v izmeri 552 m2
49 v izmeri 730 m2
Izklicna cena za komunalno ureditev znaša po enoti 124.600,00 din.
RADOMLJE OB KAMNIŠKI BISTRICI — 1 parcelo za gradnjo vlsoko-pritlične atrijske hiše — polovica dvojčka z zgrajeno kletno ploščo na parceli št. 285/5 v izmeri 468 m2.
Izklicna cena za komunalno ureditev in zgrajeno kletno ploščo znaša 126.615,55 din.
V središču Domžal vidno raste nova 12-nadstropna stolpnica, ki bo najvišja stavba v Domžalah
4. DOPOLNILNA ZAZIDAVA VIR — 4 apreele za gradnjo individualnih visokopritličnih hiš na parcelah s številkami:
1187/7 v izmeri 533 m' 1187/6 v izmeri 595 m2 1187/5 v izmeri 582 m2 1187/4 v izmeri 600 m2
Izklicna cena za komunalno ureditev znaša po enoti 69.394.55 din.
5. DOPOLNILNA ZAZIDAVA VIR — 1 parcela za gradnjo osnovne preskrbe na parceli št. 695/3 k.o. Domžale v izmeri 3040 m2.
Izklicna cena za komunalno ureditev znaša 20 % od obračunske vrednosti objekta.
6. Vsa zemljišča od zaporedne številke 1 do vključno 5 so družbena lastnina.
7. Zemljišča oddajamo komunalno urejena. Komunalna ureditev zajema:
— pod zaporednima številkama 1 in 2: pripravo, vodovod, elektriko, asfaltne ceste, kanalizacija, javno razsvetljavo in primarno telefonsko omrežje;
— pod zaporedno številko 3: priprava, elektrika, vodovod, cesta v asfaltni izvedbi ter kletna plošča z gradbenim dovoljenjem;
— pod zaporedno številko 4: priprava, elektrika, vodovod, javna razsvetljava in ceste v asfaltni izvedbi;
— pod zaporedno številko 5: priprava, vodovod, elektrika, javna razsvetljava, cesta v asfaltni izvedbi in zunanja ureditev.
8. Odškodnina za zemljišča znaša 30,00 din za 1 m2 in jo je treba plačati v 8 dneh po sklenitvi pogodbe o oddaji zemljišča. Najboljši ponudnik bo pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja dolžan plačati pri SOb Domžale še davek na prekvalifikacijo zemljišč.
9. Stroške za pripravo in opremo, ki so izračunani iz predračunske vrednosti, je treba plačati v naslednjih rokih:
— pod zaporedno številko 1 in 2 v dveh obrokih: 70 % ob podpisu pogodbe o oddaji zemljišča, računajoč od ponudbene cene; ostalih 30 % pa do 1. marca 1975;
— pod zaporedno številko 3 in 4 takoj po podpisu pogodbe o oddaji zemljišč;
— pod zaporedno številko 6 v dveh obrokih: 70 % ob podpisu pogodbe o oddaji zemljišča, računajoč od ponudbene cene, ostalo pa ob dograditvi objekta, računajoč od končne cene obračunske vrednosti objekta in sicer od gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del.
10. Podatki o objektih pod zap. št. 5 so razvidni iz natečajne dokumentacije.
11. Natečaja pod zaporedno številko 1 do 4 se lahko udeležijo vse pravne in fizične osebe, natečaja pod zap. št. 5 se lahko udeležijo pravne osebe.
12. Na natečaju uspe najugodnejši ponudnik. Ugodnejši ponudnik za zemljišča pod zap. številko 1 do vključno 4 je tisti, ki ponudi višjo ponudbeno ceno za komunalno ureditev. Ugodnejši ponudnik pod zap. št. 5 je tisti, ki ponudi:
— nižjo prodajno ceno poslovnih prostorov, ob upoštevanju ponujene tehnologije;
— krajši rok dokončanja gradnje;
— višjo ponudbeno ceno za komunalno ureditev.
13. Pismene ponudbe je treba poslati na BIRO 71 DOM2ALE v zapečateni ovojnici z oznako »JAVNI NATEČAJ«.
Ponudnik mora hkrati s ponudbo vplačati varščino na račun št. 50120-601-30351 BIRO 71 DOM2ALE, za eno parcelo znesek v višini 5.000,00 din, pod zaporedno št. 5 — osnovna preskrba pa 50.000,00 din. K ponudbi je treba priložiti potrdilo o plačani varščini. Neuspelemu ponudniku se varščina vrne, uspelemu ponudniku pa se varščina vračuna v izklicno ceno.
Posamezni ponudnik sme za plačano varščino 5.000,00 din kandidirati
le na petih parcelah.
Natečaj je odprt do oddaje vseh parcel, posebna komisija pa bo ponudbe odpirala vsakih 15 dni. Natečaj se, kolikor pred tem niso oddane vse parcele, zaključi 10. 1. 1975.
O seji komisije bodo vsi ponudniki pravočasno obveščeni.
Vse informacije so na razpolago pri Biroju 71 Domžale, Ljubljanska 110 a.
Natečajna dokumentacija je sestavni del javnega natečaja.
S to objavo se ukinja javni natečaj, ki je bil objavljen v Občinskem
poročevalcu št. 6, 20. 6. 1974.
BIRO 71 DOM2ALE
Preverjanje izpopolnjevanja rezervnih vojaških starešin
Zakon o vojaški obveznosti zavezuje vse rezervne starešine, da se strokovno vojaško izobražujejo in izpopolnjujejo v vojaških šolah pridobljena znanja in vojaške veščine.
teoretičnih in praktičnih preverjanj ih-izpitih v obliki taktično orientacijskih pohodov, ki so bili v letošnjem letu izvedeni v mesecu juniju.
To preverjanje je potekalo z
bo moral občinski odbor ZRVS v bodoče najti ustrezni način.
V celoti gledano so rezultati, doseženi na taktično orientacijskih pohodih-izpitih, zadovoljivi. Vsem, ki so bili na preverjanju zadovoljivo ocenjeni, je za letošnje leto priznanih 6 dni vojaških vaj, odvisno od doseženega uspeha.
Taktično-orientacijski pohodi so bili izvajani ekipno, ocenjevanje pa je bilo ločeno za ekipe in posameznike.
Rezultati ekip so bili naslednji:
1. mesto 24. ekipa ZRVS RADOMLJE — 670 točk (Bergant Janez 140, Goreč Franc 112, Mar-čun Metod 135, Pergovnik Lado 120 in Rode Franc 163 točk).
2. mesto 30. ekipa ZRVS RADOMLJE — 623 točk (Farčnik Franc 155, Marolt Ivan 133, Cankar Andrej 117, Marčun Ciril 108 in Grčar Franc 110 točk).
3. mesto 8. ekipa ZRVS Domžale I. — 615 točk (Podstudenšek Marjan 134, Martinec Marjan 123, Gašperin Bogo 100, Nekrep Franc 131 in Oražem Štefan 127 točk).
4. mesto 28. ekipa ZRVS MENGEŠ — 615 točk.
5. mesto 5. ekipa ZRVS DOMŽALE II. — 602 točki.
6. mesto 26. ekipa ZRVS MENGEŠ — 590 točk.
7. mesto 27. ekipa ZRVS MENGEŠ — 581 točk.
8. mesto 23. ekipa ZRVS VIR-DOB — 579 točk.
9. mesto 10. ekipa ZRVS DOMŽALE I. — 557 točk.
10. mesto 29. ekipa ZRVS RADOMLJE — 545 točk.
Najboljši posamezniki so se razvrstili takole:
1. MAJCEN MARJAN, ZRVS MENGEŠ — 167 točk,
2. BIZJAK JANEZ, ZRVS DOMŽALE II. — 165 točk,
3. RODE FRANC, ZRVS RA DOMLJE — 163 točk,
4. VOLMAJER EDVARD, ZRVS RADOMLJE — 161 točk.
5. ŠTANCAR JOŽE, ZRVS DOMŽALE — 157 točk,
6. FARCNIK FRANC, ZRVS RADOMLJE — 155 točk,
7. GLAZAR VALENTIN, ZRVS DOMŽALE I. — 150 točk,
8. REPNIK FRANC, ZRVS MENGEŠ — 141 točk,
9. SVOLJŠAK MATIJA, ZRVS DOMŽALE II. — 140 točk,
10. DIMEC JANEZ, ZRVS VIR-DOB — 140 točk.
MB
Reševanje naloge na delovni točki
V ta namen občinski odbor ZRVS s svojim učnim programom načrtuje za rezervne vojaške starešine občasna praktična
reševanjem teoretičnih nalog iz vojaške teorije in topografije v učilnicah, posebej pa s praktičnim   delom  na  zemljišču. Na
Sprejem naloge za pohod na izhodišče
urjenja in predavanja. Vse več poudarka pa se daje individualnemu proučevanju gradiva strokovne vojaške literature, predvsem pa gradivu, ki ga prinaša popularna revija ZRVS »Naša obramba«.
Nadaljnje strokovno izobraževanje RVS je v pogojih našega koncepta splošnega ljudskega odpora nujnost, ne samo glede lastnega izpopolnjevanja za uspešnejše izvrševanje starešinskih dolžnosti v eventualno izrednih razmerah v enotah oboroženih sil, temveč tudi za delovanje rezervnih starešin v sedanjem mirnem času v družbeno politični dejavnosti, v tolmačenju zamisli splošnega ljudskega odpora med občani in mladino.
Kako te svoje obveze rezervni vojaški starešine izpolnjujejo, se v osnovnih organizacijah ZRVS vsako leto ugotavlja na
zemljišču so morali starešine pokazati znanje s pravilnim uporabljanjem topografske karte in kompasa za hojo po neznanem zemljišču, streljanjem z vojaškim orožjem in reševanjem taktične naloge.
Preverjanja znanja se je letos udeležilo skoraj 100 % obveznih starešin, če upoštevamo nadvse zadovoljivo udeležbo na izpitih, pa z doseženimi rezultati le ne moremo biti povsem zadovoljni. Od skoraj 500 rezervnih starešin na preverjanjih je bilo kar 40 negativno ocenjenih. To pa nam kaže na to, da pri vseh naših rezervnih starešinah še ni povsem prisotna odgovornost nadaljnjega izpopolnjevanja in izvrševanja osnovne naloge, ki jo imajo kot rezervni vojaški starešine.
Kako spodbuditi vse rezervne starešine do aktivnejšega dela,
Tekmovanje RVS v streljanju
Tekmovalni program v počastitev letošnjega občinskega praznika so obogatili tudi rezervni vojaški starešine.
Po uspešnih urjenjih v okviru taktično orientacijskih pohodov in izbirnih tekmovanjih, je občinski odbor ZRVS Domžale, izvedel občinsko strelsko tekmovanje z vojaško pištolo, ki se ga je udeležilo 40 rezervnih starešin — najboljših strelcev s tem orožjem.
Tekmovanje je bilo ekipno — po osnovnih organizacijah in posamezno, dosežki pa so bili naslednji:
1. ekipa osn. org. ZRVS Radomlje 222 krogov
(Žavbi Rudolf 52, Marčun Metod 60, Rak Marjan 59, Strojan Janez 35 in Rihtar Franjo 16 krogov);
2. ekipa osn. org. ZRVS Domžale II. 221 krogov (Cerar Marjan 53, Roš Janez 66, Keržan Niko 20, Slapar Tomaž 28 in Novak Slavko 54 krogov);
3. ekipa osn. org. ZRVS Mengeš 208 krogov (Golob Stane 25, Merše Janez 23,
Repnik Franc 66, Cerar Maks 22 in Poje Zvone 72 krogov);
4. ekipa osn. org. ZRVS Vir-Dob 175 krogov
5. ekipa osn. org. ZRVS Moravče 116 krogov
Najboljši posamezniki pa so bili naslednji tekmovalci:
1. POJE Zvone, osn. org. ZRVS Mengeš 72 krogov,
2. ROŠ Janez, osn. org. ZRVS Domžale II. 66 krogov,
3. REPNIK Franc, osn. org. ZRVS Mengeš 66 krogov,
5. RAK Marjan, osn. org. ZVRS Radomlje 59 krogov,
6. NOVAK Slavko, osn. org. ZRVS Domžale II. 54 krogov,
7. CERAR Marjan, osn. org. ZRVS Domžale II. 53 krogov,
8. ŠIMUNIČ Peter, osn. org. ZRVS Vir-Dob 52 krogov,
9. ŽAVBI Rudolf, osn. org. ZRVS Radomlje 52 krogov,
10. PIRNAT Miha, osn. org. ZRVS Mengeš 48 krogov.
Po tekmovanju so najboljšim bile podeljene praktične nagrade in diplome.
Kdo bo imel boljše zadetke?
Podružbl janje varstva otrok v drugih družinah
čeprav pospešeno gradimo otroške vrtce in odpiramo oddelke za varstvo otrok v soseskah, kjer rastejo novi blokovni masivi, še vedno vključujemo v organizirano dnevno varstvo samo 15 % otrok ali preko 650 otrok. Število otrok, ki zajema torej 85%, pa ni vključenih v organizirano in družbeno nadzorovano varstvo. Še vedno obstaja dominantna oblika varstva v okviru družine:
— izmenjavanje zaposlenih zakoncev,
— stari starši,
— najbližji ali drugi sorodniki.
Podatki dokazujejo, da ta oblika varstva zajema 35 % otrok. Verjetno bo ta oblika varstva, ki je najugodnejša za zaposlene starše, če ne upoštevamo vzgojne funkcije družbeno nadzorovanega varstva, temveč samo varstvene funkcije, ostala najmno-žičnejša oblika razreševanja problematike varstva predšolskih otrok.
Ugotavljamo pa, da vsi starši nimajo takšne sreče, da bi otroka lahko vključili v vzgojnovar-stvene ustanove, prav tako nimajo možnosti izmenjaje paziti na otroka, nimajo možnosti, da bi jim otroka pazili stari starši ali sorodniki. Takih primerov pa ni malo in o reševanju takih primerov je odvisno zgolj naključje, ali staršem uspe poiskati ustrezno varuško, ki bi za denarno nadomestilo bila pripravljena varovati otroka ob odsotnosti zaposlenih staršev, ali ne. Takih primerov je preko 10%, vse ostale oblike pa so, ali je otrok v reji, ali starši najdejo začasne rešitve, ali so otroci brez varstva. Torej obstaja še velik odstotek otrok, ki niso deležni t. i. družbenega varstva, prikrajšani so v mnogočem, pri njihovem telesnem in duševnem razvoju. Njihov vstop v življenje nima enakega izhodišča, prikrajšani so za celih pet let razvoja njihovih dedno pogojenih dispozicij, kakor tudi socializacije v obliki programiranega dela v vzgojnovarstvenih ustanovah.
Pri iskanju varstva za svojega otroka so starši na podlagi tega, ker v VVU ni prostora, primorani poiskati družino ali varuško, ki bi sprejela v varstvo njihovega otroka. Nekateri imajo pri iskanju več sreče, drugi te sreče nimajo.
Oblika varstva otrok v drugih družinah ni nova iznajdba, ki se je sedaj oprijemamo, nastala je iz potreb po varstvu otrok staršev, katera oba sta zaposlena in nimata možnosti kako drugače rešiti varstvo svojemu otroku. V nekaterih primerih celo v popoldanskem času, ker mnogo zakoncev dela v dvo ali večizmenskem turnusu in nimajo možnosti otroka oddati v vzgojno varstveno ustanovo, ker ne deluje v popoldanskem času.
Potrebe po varstvu in dejstvo, da varstvo v drugih družinah obstaja, nas silita, da ob gradnji novih kapacitet, novih vrtcev, z ustanavljanjem dislociranih oddelkov za vzgojo in var-
stvo predšolskih otrok in drugih oblik varstva in vzgoje, razvijamo tudi obliko varstva v drugih družinah, seveda kot družbeno pogojeno in nadzorovano. Ta oblika varstva in vzgoje, ki je vključena v program TSOV za leto 1974, bo postala organsko povezana v sistem pomoči družini. Poleg TSOV bodo pri organizaciji te dejavnosti imele posebno vlogo krajevne skupnosti, patronažne službe, vzgojnovar-stvene ustanove in socialne službe. Vzgojnovarstveni zavod naj bi postal v prihodnje središče skrbi za varstvo in vzgojo predšolskega otroka. Na podlagi predloga naj bi VVZ v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in pa-tronažnimi službami ter socialnimi službami prevzel ves postopek za vključevanje otrok v varstvene družine. Sklepal bi pogodbe z varuhinjami, s starši in TSOV. Prevzel bi plačevanje oskrbnine za družinsko varstvo, pedagoško svetovanje varuhinjam na domu, skrbel za didaktični material, pa za pripomočke za razvoj družinskega varstva. VVZ bi sodeloval s starši, ki oddajajo otroke v varstvene družine, in z varuhinjami. Varuhinje bi bile vključene v delo zavoda, zanje bi prirejali posebne seminarje in vzgojne ure. Sicer pa naj bi imel VVZ posebno organizacijsko enoto, v katero bi se vključevale varuhinje, ki opravljajo varstvo na domu. V okviru skupščine TSOV pa bodo imele varuhinje eno delegatsko mesto v zboru izvajalcev.
VVZ je, zavedajoč se pomembnosti razvoja takšne oblike varstva predšolskih otrok, že začel z razreševanjem vprašanj, ki jih bo potrebno urediti za začetek te programirane dejavnosti. Ob tem se je VVZ obrnil na posamezne strokovne službe. Pri tem naj omenimo pomembnost socialne službe, patronažne službe in krajevnih skupnosti pri ugotavljanju stanja varstva otrok v drugih družinah, evidentiranjem varuhinj, ugotavljanjem zdravstvenih, socialnih, higienskih ter drugih pogojev za normalen razvoj varstva na domu.
Ob teh prvih zamislih, kako naj bi se pri nas lotili družbeno nadzorovanega varstva otrok, pa bo potrebno najhitreje rešiti osnovna vprašanja statusa varuhinj, njihovega nagrajevanja, višine oskrbnine, določiti število otrok, ki naj bi jih varuške oskrbovale, in določiti optimalno starost otrok, ki bi bili deležni organiziranega varstva v drugih družinah.
Ker smo na začetku razvoja takšne oblike varstva, se pojavlja mnogo vprašanj, ki bi jih morali rešiti v najkrajšem času, ker generacije otrok, ki bodo postali aktivni člani naše samoupravne družbe, razen skromnih 15%, niso deležni organiziranega družbenega varstva in s tem nimajo enakih pogojev za svoj zdrav telesni in duševni razvoj, kar pa je dolžnost in pravica naše socialistične samoupravne družbe.
Janez Pernuš
Otvoritev novega otroškega vrtca v Radomljah
4. julija v MA Preserje
Že na dveh predhodnih sestankih, pred samim praznikom, je v Mladinskem aktivu v Preserjah tekla beseda samo o spominskem pohodu na Rašico, ki smo ga priredili ob Dnevu borca. Vse smo hoteli do podrobnosti pripraviti in upali, da nam jo ne zagode slabo vreme.
Toda žarki ranega jutra so nam, 4. julija zagotavljali lep dan. Odhod je bil predviden na 7. uro zjutraj, izpred tovarne Induplati, ker pa izjema tudi naši mladinci niso, smo zavoljo manjših zamud krenili šele petnajst minut kasneje.
Pohod, katerega se je udeležilo 18 mladincev in mladink, se je pričel nekako umirjeno. Kaj kmalu pa smo se razživeli in pot nadaljevali med glasnim pogovarjanjem, s šalami in s smehom. Ves čas smo si tudi pridno izmenjavali nahrbtnike, saj smo v ta pohod vključili tudi zabavni del — piknik. Tako nam je pot, ki se nam je ob odhodu zdela tako zelo dolga, hitro minila in že smo bili ob samem razglednem stolpu, čisto na vrhu Rašice. Odložili smo nahrbtnike, se odžejali in seveda si ni mogel nihče, da ne bi stopil še po nekaj stopnicah na vrh stolpa.
Ko se je prva razigranost umirila, smo člani kulturne in družbenopolitične komisije izvedli kratek kulturni program. Bili smo deležni burnega aplavza prisotnih in ko smo spomin na padle borce počastili še z enomi-nutnim molkom, smo krenili da-
lje. Malo pod samim vrhom smo si na pokošenem delu velikega travnika poiskali primerno mesto, kjer se je odvijal zabavni del našega pohoda — piknik. Tu se je pokazala vestnost naših mladincev. Vsi so izpolnili svoje naloge, ki so jih dobili na pripravljalnih sestankih. Lahko rečem, da ni manjkal noben prti-ček in ni bilo niti enega odvečnega zobotrebca. Tako torej, so fantje pričeli pripravljati oglje in potem žerjavico, dekleta pa zmes za čevapčiče. Vmes seveda, se je orila pesem, smeh in mnogo šal. Sonce je počasi prevalilo pol svoje vsakdanje poti, ko so bili tudi prvi čevapčiči pečeni. Nastala je majhna zadrega, komu jih podeliti najprej. Pa se je znašla naša predstavnica in odločila: »Najprej najmlajšemu, pa tako vse do najstarejšega!« Seveda je bilo vse »popoprano« z veliko smeha, čevapčiči pa so šli v slast, kot še nikoli dotlej.
Potem smo utrujeni od sonca polegli in našo pesem je bilo čuti daleč naokrog. Smeh in pesem, pa spet smeh . . .
Ko smo se odpravili nazaj v dolino, smo zadovoljni ugotovili, da ni ostal na travniku niti en papirček in da so naši nahrbtniki neprimerno lažji, kot so bili zjutraj.
Na dovozni plato tovarne In-<duplati v Jaršah smo se vrnili veseli zaradi uspelega pohoda ter izvrstne organizacije, malce pa smo bili nejevoljni zavoljo žuljev in ničesar več.
Alma Lipovšek
OGLAS
VVZ vabi žene in matere k sodelovanju, ker je zaradi premajhnih kapacitet vrtcev mnogo naših otrok še brez dnevnega varstva in vzgoje v času, ko so njihovi starši v službi, želimo tudi za te otroke zagotoviti varstvo. Zato vabimo žene in matere, ki posedujejo primerne prostore in so pripravljene v svo-
jih prostorih varovati otroke, da javijo to na upravo VVZ Savska 3, Domžale.
Čas čuvanja otrok bi se jim štel kot delovno razmerje, obenem pa bi jim s šolanjem omogočili kvalifikacijo in kasnejšo redno zaposlitev v zavodu kot varuhinjo.
OGLAS
Prodam globok otroški voziček avstrijske izdelave. Ogled vsak dan
popoldan od 14. ure dalje v Domžalah, ulica Antona Skoka 14.
Šola v
naravi
V juniju so se v Savudriji zvrstile tri izmene četrtih razredov osnovnih šol naše občine. Preko 500 četrtošolcev je za teden dni preselilo iz učilnic v borove gozdičke, v morje in na obale ob njem. šola v naravi je nadaljevanje redne šolske telesne vzgoje v obliki plavalnih tečajev ter pouka v naravi.
Ena izmed skupin se je imenovala »ŠKRŽATI«. To veliko družino (173 učencev in 18 učiteljev) so sestavljali otroci OS Brdo, Dob in Venclja Perko ter njihove podružnice. Otroci so hitro postali tovariši, tako Martin iz Dragomlja, Andrej iz Lukovice, Jože iz Blagovice, Metka iz Ljubljanske ceste ali Janez iz Krtine.
Več kot polovica otrok iz Črnega grabna je prvič videlo morje.
šolarčki iz narave 4. a in 4. b razreda osnovne šole Venclja Perka so vpisali svoje vtise in spomine:
Živeli smo v hišicah s štirimi posteljami. Hišica je bila kar prav velika. Okoli nje je bilo krasno rastlinje, ki ga v notranjosti Slovenije ni.
Tomaž Močnik
Bila sem vesela, ker smo si ogledali Savudrijo. Tu sem bila prvič na morju.
Ida Klopčič
Moja velika želja je bila, da bi se naučila plavati. Učili smo se vsak dan na obali in v vodi. Kazalo je, da ne bom splavala.
V petek je bila preizkušnja. Prvi so bili na vrsti neplavalci iz Dragomlja. Za njimi smo bili Venčki. Obe z Meto sva splavali.
Bili sva tako veseli, da sva se kar tunkali.
Darja Gutnik
Zvečer sem dobila priznanje, ker sem splavala. Bila sem zelo važna.
Metka Trater
Splaval sem zadnji dan. To je bilo v petek. Bil sem v vodi. Poskusil sem plavati »žabico«. Potopil sem se na dno. K meni je prišel tovariš. Pokazal mi je, kako naj se gibljem. Tovariš me je pohvalil. Popoldne je bila preizkušnja. Dobro sem splaval. Bil sem najbolj srečen v vsem tednu. Najraje bi bil ves čas v vodi, a bili so valovi in nismo smeli v vodo.
Sandi Dimic
Moj najlepši vtis z morja je bil vožnja s čolnom. Ko smo vstopili v čoln, smo bili, veseli, da se bomo peljali do Umaga in nazaj. Med potjo smo videli veliko naših in tujih ladij, med njimi obalno ladjo EDRO.
Geza Matuš
Vsi smo bili srečni, da smo se peljali s čolni. Tega dogodka ne bom nikoli pozabil. To je bilo moje prvo potovanje s čolnom po morju.
Srečo Božič
Prvič sem bila na svetilniku.
V daljavi smo videli slovensko obalo in končni zahod, ki je bil najlepši, če bi bilo boljše vreme, bi videli Italijo.
Darja Prelovšek
Svetilničar nam je povedal: Prav od tu, kjer sedaj stojimo,
je svetilnik visok 29 m. Stopnic pa ima 151 in so polžasto speljane. Nato smo odšli na vrh. Svetilničar nam je pokazal, kako svetilnik stoji. Povedal je, da ima vsak svetilnik tudi sirene. Z njimi se z ladjami spora-
Na Gimnaziji Rudolfa Maistra je bilo ob koncu šolskega leta 264 učencev, 94 fantov in 170 deklet. Pozitiven uspeh je ob zaključku doseglo 214 učencev, kar je 81,6%. Lani je bil uspeh za 6% višji. Od učencev, ki so izdelali, jih je bilo 23 odličnih, 46 prav dobrih, 128 dobrih in 17 zadostnih. Popravni izpit iz enega predmeta bo opravljalo 21, iz dveh predmetov pa 15 učencev. Dva učenca sta ostala neocenje-na, padlo pa jih je 12. Najboljši je bil I. c razred, ki ima 96%, uspeh, najslabši pa 3. a s komaj 56 %. V tem razredu je bilo 20 vozačev, od teh 17 iz domžalske občine. Na zavodu je bilo 126 vozačev, torej skoraj polovica vseh dijakov. Iz domžalske občine je bilo 72 učencev. V treh prvih razredih je bilo 87 učencev, od teh 26 iz domžalske občine. Več kot polovica je bilo vozačev, namreč 49.
Odlični učenci so v prvem razredu iz domžalske občine: Ani Merela, Marta Pirnat in Tatjana Jerič (iz Mengša), v drugem razredu Josip Tartara, v tretjem razredu pa Slavko Novak, Rihar-da Tomšič in Marko Zupan. V četrtem razredu je bilo letos 42 dijakov, 21 fantov in prav toliko deklet. Razred jih je uspešno končalo 39, in sicer 5 z odličnim,
4 s prav dobrim, 25 z dobrim in
5 z zadostnim uspehom. 2 dijakinji imata popravni izpit, 1 pa zaradi bolezni ni bila ocenjena. Odlični dijaki: Mihaela Humar, Igor Ivanetič, Nada Kodra, Alenka Potnik in Mojca Vrhovnik so bili oproščeni opravljanja zaključnega izpita.
Zaključni izpit je v junijskem roku opravljalo 39 kandidatov. Predsednik maturitetne komisije je bil ravnatelj Gimnazije prof.
zumevanjo v megli. Sveti 18 milj daleč.
Peter Jeglič
V Savudriji smo imeli »Domžalski zaliv.« Na obali smo odkrili izvir sladke vode. Imenova-
Ivan Justinek. Med maturanti je bilo 19 kandidatov in 20 kandi-datinj. Pismene naloge so pisali 20. in 21. junija, ustni del izpita pa so končali 25. junija. Pri pismeni nalogi iz slovenskega jezika so kandidati izbirali med tremi naslovi:
1. Proletarec in bajtar v slovenski književnosti
2. Tito — državljan sveta (Ob Titovi izvolitvi za predsednika republike in predsednika ZKJ brez omejitve mandata)
3. Sreča in kruh primorskega človeka (Razmišljanje o usodi Primorske v preteklosti in danes).
Zaključni izpit je v junijskem roku opravilo 35 kandidatov in sicer 5 oproščenih kandidatov z odličnim, 10 s prav dobrim, 17 z dobrim in 3 z zadostnim uspehom. Zaključni izpit bosta v celoti ponovila 2 kandidata, 2 pa bosta opravljala popravni izpit iz enega predmeta.
Spričevala so razdelili učencem na svečani prireditvi, ki je bila 27. junija v avli Gimnazije v navzočnosti vseh dijakov, številnih staršev in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij. Po uvodnem govoru ravnatelja Gimnazije, ki je podal pregled uspehov in dela v preteklem šolskem letu, so vsem odličnim učencem razdelili knjižne nagrade, prav tako pa tudi učencem, ki so se odlikovali pri delu v krožkih, mladinskih organizacijah in športu. Prireditev so zaključili s kulturnim programom, ki ga je pripravila profesorica Tina Romšak.
Po jesenskem delu mature pa je število letošnjih abiturientov gimnazije v Kamniku 40: 19 dijakov in 21 dijakinj. Od celotnega števila 2 dijakinji nista opravili
li smo ga Podskalca. Bili smo ponosni na to.
Darja Gutnik
Hobotnica se je imenovala naša skupina. Ta napis je bil na vratih sobe številka pet.
Marina Volk
Najbolj mi je ostalo v spominu, kako je tovariš Vidko zjutraj zaigral budnico, zvečer pa uspavanko.
Jasmina Dečko
V Savudriji smo preživeli že teden sončnih dni in prišel je zadnji večer. Zato smo priredili slovo. Podelili smo kolajne in priznanja. Priznanja so dobili vsi, ki so splavali. Kolajne pa je dosegla osnovna šola Brdo za zmago »med dvema ognjema«. Na ta zadnji večer smo se zahvalili naši upravnici in kuharicam. Poklonili smo jim jarške prtičke in domžalske slamničke.
Marinka Rugelj
Zvečer nismo mogli zaspati, ker smo si imeli toliko povedati.
Silva
Savudrija je lepo turistično naselje, zato ni čudno, da si Italijani še vedno želijo nazaj to zemljo.
Tone
popravnega izpita. Letošnji kamniški maturanti so:
iz domžalske občine: Džemo Ačkovič, Irena Babnik, Sonja Berus, Mojca Kancilija, Bojan Mlakar, Boris Požek, Mojca Sku-šek, Slavko Šorotar, Špela Ste-be, Marija Trontelj in Vojko Za-bukovec;
iz kamniške občine: Tatjana Bolta, Sonja Hribovšek, Mihaela Humar, Sonja Hvalic, Igor Ivanetič, Janez Jež, Ivan Justinek, Slavko Kobetič, Nada Kodra, Miran Kozjek, Emil Kukanja, Albina Kura j, Janez Lozinšek, Breda Mencinger, Tomaž Mihelčič, Franci Orešnik, Alenka Potnik, Cirila Sitar, Darko Sitar, Darko Spruk, Staž Svetek, Irena Šteblaj, Borut Ulčar, Silva Vavpetič, Franci Vidmar, Andrej Vozel, Mija Vrankar, Mojca Vrhovnik, Konrad Zadravec in Vesna Zagore.
Med maturanti je bilo 17 vozačev. Odlična dijakinja Mojca Vrhovnik je večinoma peš prihajala vsak dan v šolo 4 km daleč iz Tunjic, pa vse leto ni zamudila niti šolske ure pouka. Med najstarejšim in najmlajšim maturantom je 3 leta in 3 mesece razlike. Najmlajša maturantka Jerena Šteblaj iz Stranj ob zaključnem izpitu še ni dopolnila 18 let, pa je vendar dosegla prav dober uspeh. Še trije maturanti so bili stari komaj 18 let: Irena Babnik, Franci Vidmar in Vojko Zabukovec.
Letošnja matura je bila že 22. na kamniški gimnaziji. S 40 novimi abiturienti se je njihovo število povzpelo na 811. To pomeni, da je v 22. letih zapustilo gimnazijo 811 dijakov.
V novem šolskem letu se je vpisalo v gimnazijo 310 dijakov, kar je do sedaj največje število dijakov na zavodu.
Šola v naravi je res zaslužila to ime, saj so učenci nabirali učenost ne med šolskimi stenami, ampak v senci borovcev
Iz kamniške gimnazije
Srečanje izseljencev
V soboto, dne 20. julija se je v prelepi Kamniški Bistrici na prijateljskem srečanju izseljencev in zdomcev zbralo lepo število naših rojakov. Le-te je v imenu podružnice Izseljenske matice Kamnik— Domžale pozdravil predsednik Stane Simšič in med drugim dejal:
»Dovolite, da vas, dragi prijatelji, toplo pozdravim v imenu podružnice za občini Kamnik in Domžale in v imenu glavnega odbora Izseljenske matice Slovenije. Taka in podobna srečanja, ki se na njih dobivamo, nas v resnici združujejo in dajejo najlepše možnosti seznanjanja s skupnimi željami in težnjami. Izseljenska matica organizira ta srečanja zaradi nas vseh in vaših želja, ki ste nam jih ob različnih priložnostih posredovali. Želimo, da bi vaše bivanje v tem kamniškem kotu bilo kar najbolj prijetno, prijateljsko in iskreno. To vam želimo iz vsega srca.
Ko se vsako leto srečujemo z vami želimo, da se veselite naših uspehov, ki jih dosegamo v domovini, želimo, pa vas seznanjati tudi s težavami, ki nas ovirajo in spremljajo.
Vsa povojna leta gradimo v Jugoslaviji nove, humane socialistične odnose, ki dajejo človeku velik polet in lepo perspektivo. Spoprijemamo se z mnogimi težavami, ki pa jih uspešno rešujemo. Pri našem delu je prisotna stalno tudi vaša skrb, ki se izraža v različnih oblikah vse od narodnoosvobodilne borbe dalje.
Večina izseljencev, ki je odšla na tuje do druge svetovne vojne v boju za lastni obstoj in lepši kos kruha, si je tam ustvarila novo življenje.  Danes že raste druga in
tretja generacija potomcev. Tudi mlajši sinovi in hčere naših Judi se radi vračajo na obisk v domovino staršev. Drugi del naših ljudi pa se je začasno zaposlil v tujini v prejšnjem in sedanjem desetletju, predvsem v evropskih deželah, pa se bo vračal nazaj, ker se pri nas v Jugoslaviji ustvarjajo realne možnosti za njihovo zaposlitev.
Ob takih priložnostih, ko kramljamo in se spominjamo lepih trenutkov iz življenja in podobnih prejšnjih srečanj izkoriščamo tudi za to, da vam nekaj povemo tudi o naši nedavni revolucionarni preteklosti.
Prav te dni, to je 27. julija praznujemo v Kamniku in Domžalah občinski praznik. Pred 33. leti so padle prve žrtve okupatorjev, padli so prvi skojevci in darovali svoja mlada življenja. Zavestna akcija In borbena pripravljenost naših ljudi v vsej Jugoslaviji je prekrižala račune sovražnikom. Vstaja vseh jugoslovanskih narodov in slovenskega naroda, čigar obletnico praznujemo jutri, 22. julija, je veliko prispevala k porazu najbolj mračnih sil tega stoletja.
O hrabrosti in ljubezni naših ljudi do domovine govorijo mnogi spomeniki padlim, ki so dali svoja življenja zato, da bi drugi živeli svobodno.
Osvobodilna vojna je združila naše narode v eno celoto. Svobodo, ki jo danes uživamo, smo plačali z ogromnimi žrtvami, zato se borimo za mir in tudi ne bomo dovolili tujega vmešavanja v naše življenje.
Vsi naši rojaki, ki žive zunaj meja naše domovine, še danes niso deležni   vseh   svoboščin, kakršne
uživajo tuje narodnosti pri n;|s. Vztrajali bomo, da bodo vsi Slovenci dobili v zamejstvu popolno enakopravnost. Nikomur ne bomo dovolili, da bi kakorkoli barantal z našo svobodo in s krvjo osvobojeno zemljo.
Ko obiskujete svojce, prijatelje in znance, želimo, da si ogledate vse novosti, kulturne, naravne in druge znamenitosti in da uživate v lepoti te naše lepe slovenske zemlje.
Dovolite, dragi rojaki, da vas ob tej priliki spomnim še na to, da letos praznujemo 10-letnico smrti vašega prijatelja in našega rojaka TOMA BREJCA. On je bil pobudnik, organizator in ustanovitelj Izseljenske matice Slovenije. Utrjevanje stikov z našimi ljudmi na tujem je njegova zamisel in ves razvoj na tem področju po osvoboditvi nosi njegov pečat. Tudi naša podružnica dosledno uresničuje njegove zamisli in se s tem tudi najbolj oddoižuje spominu velikega revolucionarja. Tomo Brejc je tudi sam okusil vse sladkosti in tegobe tujine, zato se je v polni meri zavedal nalog matične domovine do svojih ljudi, ki žive na tujem širom sveta.
Današnji dan je posvečen vam, dragi rojaki. Potrudili se bomo, da vam pokažemo vsaj delček srca in veselja, ki ga čutimo ob srečanju z vami. Naš ves nadaljnji program naj izzveni v tej smeri in prepričan sem, da bomo vsi zadovoljni. Naše medsebojne vezi pa bomo poizkusili v bodoče utrjevati tudi z drugimi oblikami in sredstvi tako, da bodo letna srečanja prerasla v konkretno dogovarjanje o vseh vaših in naših željah.
Vsem, ki ste se udeležili tega srečanja, pa tudi vsem tistim, ki jim tega razmere niso dopustile, želim v našem skupnem imenu, dobro počutje, veliko novih poznan-
stev in prijateljstva. Nam bo današnji dan ostal zaradi srečanja z vami v prijetnem spominu.
Kamorkoli se boste vračali po obisku pri nas bodite prepričani, da smo mi z vami in da vam želimo mnogo sreče in ponovnega snidenja v naslednjem letu.«
Nato je sledil kulturni program, ki so ga izvedli Moški pevski zbor Domžale-Radomlje, ki je pod vodstvom Staneta Habeta zapel nekaj narodnih in umetnih pesmi, vmes so pesmi recitirali Dominik Krt, Mira Močnik in Tone Ravnikar, nastopili so pa še Marta Cerar na citrah ter sestri Jerman, ki sta zapeli ob spremljavi kitare nekaj veselih. Ob koncu pa je nastopila folklorna skupina iz Kamniške Bistrice, ki je ob spremljavi ansambla Poljanšek zaplesala nekaj pristnih slovenskih narodnih plesov.
Z veselimi valčki in polkami je za ples in veselo razpoloženje poskrbel ansambel Poljanšek, nekajkrat sta pa še nastopili sestri Jerman in Marta Cerar. Nekaj veselih je pa povedal še Tone Ravnikar.
Mrak je že davno zakril vrhove Grintavcev, ko so se pričeli razhajati zadovoljni rojaki, ki so po dolgih letih zopet prebili nekaj veselih uric v tem prelepem predelu naše domovine. Marsikateremu se je orosilo oko, ko je zaslišal našo prelepo slovensko pesem, ki ga bo spremljala na povratku v novo domovino. Za lep sprejem se je ob tej priliki zahvalil g. Alfred Žitnik, pomočnik direktorja mladinskega pevskega zbora »Mladi Slovenci« 77. slovenske narodne podporne jednote v Clevelandu.
Prav gotovo bo večini ostal lep spomin na srečanje, ki so ga zanje pripravili predstavniki podružnice Izseljenske matice Kamnik—Domžale.
T.R.
Republiški festival amaterskega filma bo v Radomljah
Vsakoletni pregled ustvarjalnosti slovenskih filmskih amaterjev bo letos v Radomljah. Organizacijo in izvedbo festivala, ki je bil doslej vedno v večjih kulturnih središčih, v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kopru in lansko leto v Ravnah na Koroškem, je Svet za film foto-kino zveze Slovenije letos zaupal foto-kino klubu MAVRICA. Foto-kino klub MAVRICA, ki letos praznuje peto obletnico ustanovitve, si je zaslužil to zaupanje in čast z doslednim in prizadevnim izvajanjem programa amaterske foto-filmske organizacije, to pa je širjenje tehnične in zlasti filmske kulture med mladino. Znano je namreč, da je klub doslej uspešno organiziral več tečajev in predavanj foto-kino tehnike, priredil pa je tudi tri uspele razstave fotografij ter tri revije oziroma festivale amaterskega filma, od katerih je bil eden med-klubski.
Prireditev, ki bo 30. novembra v kulturnem domu v Radomljah, bo lep kulturni dogodek, posvečen Prazniku republike. Prikazana bodo najboljša dela amaterskih filmarjev iz vse Slovenije. Novost letošnjega XI. festivala je ločeno nagrajevanje in prikazovanje pionirskih in mladinskih filmov. S tem želi FKZS spodbuditi med mladino zanimanje za film in jo navdušiti za umetniško ustvarjanje na tem področju. Festival ima poleg revijskega tudi tekmovalni značaj, kajti vse prispele filme bo strokovna žirija FKZS ocenila in jih nagradila z zlatimi, srebrnimi in bronastimi plaketami, najboljše pa bo uvrstila v festival-
ski program. Pokrovitelj XI. festivala amaterskega filma Slovenije bo predsednik skupščine občine Domžale, tov. Jernej Lenič in Kulturna skupnost Domžale. K sodelovanju pri organizaciji festivala pa so člani Mavrice pritegnili več uglednih političnih in kulturno-pro-svetnih delavcev iz Domžal in okolice.
Foto-kino zveza Slovenije praznuje letos celo vrsto pomembnih jubilejev, in sicer: 25-letnico ustanovitve Foto-kina zveze, 160-letnico
Na zadnji seji delegatske skupščine je bilo mnogo razprav o onesnaženju okolja in o tem, kakšne ukrepe bodo morale podvzeti krajevne skupnosti, komunalna podjetja in občani zato, da bi končno dosegli čim-manjše onesnaženje okolja in s tem pripomogli k lepšemu izgledu posameznih mest in naselij. Čeprav sta bila sprejeta glede tega dva odloka, pa je vendar eden Izmed delegatov na skupščini opozoril na to, da odloka v celoti zajemata vso problematiko s tega področja, da pa bo najvažnejši faktor ostal delovni človek in občan sam. Toda to ne zaradi tega, ker bo moral izpolnjevati določbe posameznih odlokov, ampak zaradi tega, ker je on sam tisti, od katerega bo
rojstva Janeza Puharja, izumitelja fotografije na steklo in hkrati 110-letnico njegove smrti. Dalje praznujemo 85-letnico ustanovitve prvega slovenskega foto kluba, 40 let pa je od prve mednarodne razstave umetniških fotografij v Ljubljani.
Izredno pomembna in aktualna pa je tudi 30-letnica razstave fotografije fotoreporterja in dokumen-tarista 14. divizije NOV Slovenije, tovariša Jožeta Petka, ki je bila 1944. leta na osvobojenem ozemlju
odvisno, kako bo izgledalo okolje v katerem živi. Z drugimi besedami povedano, gre za kulturni odnos človeka do same narave, do okolja, v katerem živi in do njegovega odnosa glede odstranjevanja vsega tistega, kar se iz dneva v dan nabira v posameznih krajih v občini. To pa pomeni, da je treba k očiščevanju našega okolja pritegniti, mimo odgovornih oseb v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih tudi vsa turistična društva in tiste dejavnike, ki jim je v veliki meri zaupana skrb za ohranjevanje okolja. Izhajati pa moramo tudi iz tega, da onesnaženje okolja lahko predstavlja tudi zametek najrazličnejših bolezni na eni strani, na drugi strani pa tudi bo-
Štajerske — v Mozirju. Mnoge njegove umetnine imajo še danes neprecenljivo umetniško in dokumentarno vrednost.
Zaradi toliko pomembnih jubilejev, praznovanj in obletnic bo letošnji XI. festival amaterskega filma Slovenije imel posebno slovesno obeležje. Za domžalski kulturni prostor pa bo prireditev lepa dopolnitev pestremu kulturno-pro-svetnemu dogajanju v letošnjem letu.
K.
jazen, da bi prišlo do okuženja talne vode na posameznih črpališčih na precejšnjem območju naše občine. Rešitev vseh teh vprašanj pa nikakor ni samo v sprejetih odlokih, ampak v odnosu človeka do same narave, ohranjevanja njenega bogastva in izkoriščanja vseh lepot, ki jih na območju naše občine narava v veliki meri še ohranja. Akcija glede onesnaženja okolja mora zato postati del skrbi slehernega izmed nas in le na podlagi tega bomo lahko ugotavljali uspehe, ki bodo nam samim v ponos in za zgled drugim, da ne bodo odlagali na mestih smeti, kamor le-te ne spadajo. Tako bo v resnici lahko v življenje sprovedena že znana resnica: »ZDRAV DUH V ZDRAVEM OKOLJU IN ZDRAVEM TELESU!«
Kakšno bo naše okolje?
Nagradi sklada Toma Brejca
Sklad Toma Brejca je leta 1965 ustanovila skupščina občine Kamnik, da bi vsako leto dala javno priznanje pomembnim prizadevanjem in dosežkom posameznikov ali društev oziroma delovnih skupin na področju kulture in prosvete, znanosti in umetnosti, ki imajo splošen pomen za razvoj družbenih dejavnosti v občini ali tudi izven nje.
Upravni odbor sklada je za letošnje leto podelil nagrade podružnici Izseljenske matice Kam-nik-Domžale in tov. Faniki Krat-nar. Svojo odločitev upravni odbor utemeljuje takole:
Podružnica Izseljenske matice za področje obeh občin deluje zelo aktivno od svoje ustanovitve leta 1956. Močno si prizadeva utrditi vezi med izseljenci in zdomci z domovino. Utrjevanje medsebojnih stikov in organiziranje tradicionalnih vsakoletnih srečanj z izseljenci je sicer njena najbolj vidna oblika delovanja, vendar pa išče tudi druge oblike povezovanja z rojaki od osebnih prijateljskih stikov do organiziranih obiskov skupin, ki prihajajo v domovino.
Delo podružnice Izseljenske matice se vključuje v splošna prizadevanja naše družbe, da se vezi domovine z našimi ljudmi v tujini stalno krepijo. Ena takih vezi je tudi pošiljanje občinskega glasila našim rojakom v tujini. V obeh sosednjih občinah zbira naslove, da bo vsak mesec pošiljala velikemu številu rojakov, izseljencem in zdomcem iz domžalske občine Občinskega poročevalca, rojakom iz kamniške občine pa Kamniškega občana. Mnogo rojakov že dobiva glasilo iz domače občine in so hvaležni podružnici Izseljenske matice za to njeno skrb. S tem podružnica Izseljenske matice uresničuje misli in želje pokojnega Toma Brejca, v čigar spomin je skupščina občine Kamnik ustanovila po njem imenovani sklad. Tomo Brejc je bil namreč več let predsednik Izseljenske matice v Ljubljani, eden od ustanoviteljev in glavni urednik njenega glasila Rodna gruda ter organizator vseh oblik povezovanja z rojaki v tujini. Že pred vojno je deloval v rudarskih naseljih naših rojakov v severni Franciji, kot predsednik Izseljenske matice pa je obiskoval rojake v Franciji, Belgiji, Nizozemski in VVestfaliji. Zavedal se je dolžnosti domovine do naših ljudi v tujini in si prizadeval, da bi še povečali napore za zbližanje in čim večji obisk rojakov v stari domovini. Vedel je, da matična organizacija v Ljubljani ne zmore vsega, zato je dal pobudo za ustanovitev posebne podružnice za domžalsko in kamniško območje. Iskreno se je veselil njenega uspešnega dela in stikov z izseljenci, ki so z obeh občin posebno številni.
Ko se letos spominjamo desetletnice smrti Toma Brejca, organizatorja prve vstaje na Slovenskem proti okupatorju, menimo, da bomo najlepše počastili njegov spomin, če podelimo nagrado iz sklada, ki nosi njegovo ime, društvu, ki nadaljuje njegovo delo med izseljenci.
Upravni odbor podeljuje torej podružnici Izseljenske matice Domžale-Kamnik nagrado v znak priznanja za njeno uspešno delo pri povezavi rojakov z domovino in v počastitev spomina desetletnice smrti Toma Brej-
ca, čigar delo z rojaki v tujini nadaljuje.
Tov. Fanika Kratnarjeva je znana ne samo kot izvrstna sli-karka-amaterka in ljubiteljica lepih umetnosti, ampak tudi kot vestna čuvarka umetnostnozgo-dovinskega izročila mesta Kamnika. Med vojno in po vojni je aktivno delovala ob reševanju kulturnih spomenikov na območju kamniške občine in vsega kamniškega okraja. Od leta 1945 je bila poverjenica za kamniški okraj federalnega zbirnega centra pri ministrstvu za prosveto narodne vlade Slovenije. Od leta 1946 je bila zaupnica Zavoda za zaščito in znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti Slovenije. Od leta 1950 je bila članica sveta za prosveto in kulturo okrajnega ljudskega odbora Kamnik. Isto leto je bila imenovana tudi za članico muzejskega sveta Slovenskega etnografskega muzeja
v Ljubljani. Od leta 1952 je bila članica komisije za varstvo kulturnih in zgodovinskih spomenikov pri svetu za prosveto in kulturo OLO Ljubljana-okolica. Od leta 1956 je bila članica komisije za spomeniško varstvo pri Občinskem ljudskem odboru Kamnik, od leta 1961 pa članica muzejskega sveta Muzeja Kamnik.
Do leta 1961 je tov. Fanika Kratnarjeva opravljala delo, ki sta ga potem nadaljevala Zavod za spomeniško varstvo Kranj in Muzej Kamnik. Vse to odgovorno delo je opravljala vestno in prizadevno brez nagrade ali nadomestila za porabljeni čas.
Velike zasluge ima tov. Fanika Kratnarjeva pri reševanju in shranjevanju knjig iz frančiškanske knjižnice in knjižnice Petra Pavla Glavarja v Komendi, ki sta zdaj zaščiteni kot kulturni spomenik. Uspela je takoj po osvoboditvi, da je arboretum v
Volčjem potoku ostal neokrnjen, zavzela se je za zavarovanje enega najpomembnejših spomenikov sakralne arhitekture v Sloveniji Primoža nad Kamnikom in za povračilo predmetov iz gradu Zaprice, ki so zdaj v kamniškem muzeju.
Delo Fanike Kratnarjeve za Kamnik in njegov umetnostno-kulturni obraz je zasluženo in pomembno. Vse življenje je zbirala zgodovinske in umetnostne priče starega Kamnika in velik del zbranega gradiva namenila Muzeju Kamnik. Priznanje ob današnjem prazniku je samo skromna oddolžitev mesta za njeno življenjsko delo ob 80-let-niči, ki jo bo praznovala prihodnje leto.
Upravni odbor podeljuje torej tovarišici Faniki Kratnarjevi nagrado v znak priznanja za njeno življenjsko delo za Kamnik in njegovo umetnostnozgodovinsko izročilo.
URNIK VADBE TVD PARTIZANA DOMŽALE v sezoni jesen 1974—pomlad 1975
dan/ura	16.—17.	17.—18.	18.—19.	19.—20.30
pond.	rekreacija starši in cicibani	rekreacija pionirji mlajši, starejši	rekreacija mladinci mlajši, starejši	rekreacija moški mlajši
torek		rekreacija pionirke mlajše, starejše	rekreacija mladinke mlajše, starejše	rekreacija moški starejši
četrtek				rekreacija ženske
petek			orodna, vsi oddelki	
Začetek vadbe je 30. 9. 1974 v telovadnici Osnovne šole Slandrove brigade.
VABLJENI!
OBJAVA PROSTEGA DELOVNEGA MESTA
»Biotehnična fakulteta v Ljubljani razglaša prosto delovno mesto računovodje na Raziskovalni postaji Rodica za nedoločen čas. Za to delovno mesto se zahteva srednja šolska izobrazba in delovne izkušnje na enakih ali podobnih delovnih mestih.
Pismene prijave kandidatov s priloženim življenjepisom in kole-kom za 6,00 din sprejema Raziskovalna postaja Rodica, Rodica — pošta Domžale v roku 1 meseca po objavi.«
OGLAS
Iščeva prijazne ljudi v Domžalah, ki bi oddali sobo ali skromno stanovanje.
Ponudba pod »Fant in dekle«. Marčun Marija, Radomlje, Prešernova 23.
Razstava tudi na Trojanah
27. julij — praznik občine Domžale in obletnica ustanovitve mladinskega aktiva Trojane. Letos smo mladi v počastitev petletiega organiziranega delovanja pripravili razstavo ročnih del mladih domačih izdelovalk.
Razstavljeni so bili vezeni, pleteni, kvačkani in tkaničeni izdelki ter gobelini. Razstavni prostor so olepšale okusno izdelane ikebane.
Razstavo, ki je bila odprta en dan, si je ogledalo preko sto ljudi, kar je za območje Trojan veliko. Ugodno oceno so dale tudi starejše in izkušene izdelovalke. Največ izdelkov sta prispevali Mira Gori-čan in Trajana Dimova.
26. julija smo izvedli tudi redno letno volilno sejo mladinskega aktiva s podelitvijo priznanj najpri-zadevnejčim članom, ki so zaključili skoraj triletno mandatno obdobje. Menim, da lahko urpavičeno upamo, da bomo o dejavnosti prizadevnih trojanskih mladincev še slišali.
Olga Macerl
Na sliki so izdelki vezenja in pletenja, ki so bili razstavljeni na razstavi, katero je pripravil mladinski aktiv Trojane
Ob 10-letnici obstoja GD Jarše — Rodica
Predzadnjo nedeljo v juliju je praznovalo Gasilsko društvo Jar-še-Rodica že 10. obletnico svojega obstoja in nad vse uspešnega dela. Ze na predvečer tega praznika je bila velika sektorska vaja, ki je pokazala resnično pripravljenost naših gasilcev v borbi proti požaru in drugim elementarnim nesrečam. Na sam praznik pa se je zbralo v Jaršah pri novem gasilskem domu veliko ljudi in prijateljev gasilstva. Mimo tribune, kjer je bilo zbranih kar lepo število kumic in kumov, predstavnikov Občinske gasilske zveze Domžale, je šlo v defileju 12 gasilskih praporov in
motorne brizgalne Rosenbauer. Zanimivo je bilo pri tem, da kum in kumica, ki sta izvršila »krst« nista, kot je to navada, poškropila motorko s šampanjcem, temveč je kumica snela z motorke slovensko trobojnico. šampanjec pa so kumice in kumi rajši spili. Vso slovesnost pa je povzdignila tudi Domžalska godba.
Slovesnost je zaključil zopet Jože Knep, ki je v šaljivem tonu povedal še marsikaj zanimivega in se pri tem zahvalil vsem Jaršanom in Rodičanom in vsem, ki so pomagali vseh teh
Slovesnosti ob 85-letnici obstoja GD Prevoje se je udeležilo veliko število gasilcev
Ob 85-letnici obstoja GD Prevoje
GD Jarše-Rodica jc izročilo svojemu namenu nov Gasilski dom in motorko Rosenbauer, kar so dosegli s prostovoljnim delom ob 10-lctnici obstoja plodnega delovanja .
preko sto uniformiranih gasilcev. Posebnega aplavza je bila deležna mlada in kar številna sanitetna ekipa in ekipa pionirjev. Po uvodnem nagovoru predsednika KS Jarše-Rodica tov. Knepa, je
deset let, da je društvo, čeprav mlado, vendar v tem času zgradilo gasilski dom, nabavilo tipiziran gasilski avto in sedaj še novo motorno brizgalno. Dokaz kaj vse se da napraviti v kra-
Prvo nedeljo v mesecu juliju so prevojski gasilci praznovali že 85. obletnico svojega delovanja. Za ta jubilej so se prav lepo pripravili. Samoiniciativno in tudi s pomočjo domače KS in ostalih družbenopolitičnih organizacij in s podporo Občinske gasilske zveze Domžale so za ta dan »krstili« nov gasilski avtomobil, kar je vsekakor velika in pomembna pridobitev za društvo. Saj danes s konjsko vprego ne smejo na naše tako prometne ceste. Na slavnostnem prostoru pred gostilno »Pri ška-rji« na Prevojah so se na slavnostni tribuni zbrali predstavniki KS, Občinske GZ, pa dolgoletni predsednik ObGZ Domžale MARTIN ANDREJKA kot kum s ku-mico. Pred tribuno pa so se zbrale narodne noše, štvilni gasilski prapori in veliko uniformiranih gasilcev iz vseh okoliških gasilskih društev. Slavnostni del programa se je začel z
mimohodom gasilskih praporov in gasilcev ter kar 24 gasilskih avtomobilov. Slavnostni nagovor je imel predsednik domačega društva. Pokrovitelj te proslave pa je bil predsednik KS Prevoje. Navzoče je v lepem nagovoru pozdravil tajnik ObGZ Domžale Marjan Lenarčič. Po pozdravih še ostalih predstavnikov je sledil »krst« novega avtomobila, ki sta ga po starem običaju opravila kum in kumica, za kar sta prejela šopke rdečih nageljev. Prav imenitno so se odrezali tudi mali recitatorji s pesmicami na gasilsko temo.
Po zaključku slavnostnega dela se je razvilo na lepo urejenem veseličnem prostoru veselo ljudsko rajanje.
Prevojskim gasilcem ob njihovem visokem jubileju delovanja v dobro občanov želimo še mnogo delovnih uspehov.
Nace Vodnik
Člani GD Jarše-Rodica na svečani paradi ob otvoritvi doma
podal kratko zgodovino društva predsednik Jože Skofic. Vso pohvalo društvu pa je izrekel tudi predsednik ObGZ tov. Breznik. Nato je zapel tri lepe pesmi Oktet bratov Pirnat iz Jarš. Vmes pa so bile še dve lepo izvajane recitacije. Sledil je »krst« nove
jih, kjer vlada enotnost in razumevanje in kjer je razumevanje vseh družbenopolitičnih činite-teljev. Zato želimo še mnogo delovnih uspehov za naprej in naše iskrene čestitke za nazaj!
Nace Vodnik
Tekmovanje gasilcev veteranov
V nedeljo, 25. avgusta je bilo v Mengšu zanimivo tekmovanje gasilcev — veteranov.
Sodelovalo je šest gasilskih ekip iz naslednjih gasilskih društev: Štore pri Celju, iz Šaleka, Radomelj, Mengša, Loke pri Mengšu in Zg. Pirnič. Večina nastopajočih je bila starih preko 60 let. Najstarejši je bil tov. France Preglej, star 82 let iz Šaleka. Enota, ki je imela najstarejše člane, pa je bila iz Loke pri Mengšu. Tekmovali so v metanju cevi, v nošenju gasilskega orodja po gredi, v ravnanju z vedricami, v metanju torbic z vrvicami v krog in v napravi vozlov. Tekmovali so tudi kdo bo hitreje oblečen v bluzo, kdo bo prej in pravilno opasan in kdo bo prej in pravilno posadil »šlem« na glavo. Zanimivo je bilo gledati, da so prav starejši člani bili spretnej-ši in hitrejši. Da bi samo videli tistega iz Šaleka, kako je bil uren! Neverjetno! Mladina, ki je ni bilo malo, je res imela kaj videti! Sodniški zbor je vodil tov. Krumpak kot  mednarodni  sodnik, pomagali
pa so mu Makarij Kralj in še dva domača sodnika. Vse tekmovanje pa je bilo v rokah pridnega in požrtvovalnega poveljnika mengeškega GD Francita Blejca. Ves čas pa je sodelovala tudi mengeška godba. Škoda, da se tega tekmovanja ni udeležilo še več ekip. Pravilno je v svojem nagovoru povedal predsednik GD Mengeš, da so danes prav naši veterani pokazali, da bi znali še vedno ravnati z gasilskim orodjem in nadomestiti mlajše, če bi bilo potrebno. Obenem pa so tudi mladini pokazali, kje je njeno mesto. Zato so tudi zaslužili aplavz ob koncu tekmovanja, ko so prejeli zaslužene nagrade in priznanja. Vsem našim veteranom želimo še v naprej krepkega zdravja in veselega svidenja na prihodnjem tekmovanju. Pri tem tekmovanju si je priborila prvo mesto ekipa iz Šaleka, drugo ekipa iz Mengša, tretje ekipa iz Loke, četrto ekipa iz Radomelj, peto ekipa iz Štor in šesto ekipa iz Zg. Pirnič.
Nace Vodnik
Ustanovljena samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale
Dne 27. junija 1974 je bila ustanovna skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale. S tem je zaključeno od leta 1972 trajajoče naporno delo na izgrajevanju samouprave na področju stanovanjskega gospodarstva v naši občini, v skladu z ustavnimi in zakonskimi določili, če analiziramo in ocenjujemo priprave na ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti ne moremo mimo nekaterih značilnih dejstev:
1. Občina Domžale je ena od osmih ob 60 slovenskih občin, ki je sprejela minimalno stopnjo prispevka za stanovanjsko gradnjo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu več kot 6% in sicer 7% od bruto
no službo, ki opravlja posle za enote in njihove organe in ki je bistveno prispevala k organiziranju samouprave na področju stanovanjskega gospodarstva v naši občini.
5. Tako, kot na drugih področjih, je tudi na področju stanovanjskega gospodarstva zgrajena samouprava na delegatski osnovi.
6. Dosedanje izkušnje nam omogočajo ugotovitev, da je za uspeh samouprave na tem pomembnem, občutljivem in zahtevnem področju bistvenega pomena zaostritev odgovornosti delegatov v organih enot in skupnosti. Pereč je namreč problem sklepčnosti na sejah vseh organov, pa tudi pomanjkanje mini-
Na sliki lahko vidimo, kako v Domžalah nekatera podjetja uničujejo zelenice, o katerih na Krajevni skupnosti večkrat razpravljamo
osebnih dohodkov. Več je razlogov, ki gredo v prid sklepu, da je ta odločitev bila umestna.
2. Odziv na podpis samoupravnega sporazuma o določitvi minimalne stopnje prispevka za stanovanjsko gradnjo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu je bil zelo ugoden.
3. Zakonska določila, ki urejajo organizacijo   in dejavnost
stanovanjskih skupnosti so prišla z veliko zamudo tako, da smo bili prepuščeni samostojni kreativnosti in strokovnim naporom, da zagotovimo učinkovito in namensko uporabo sredstev namenjenih za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in sredstev za kreditiranje organizirane in usmerjene stanovanjske gradnje, ki so se že zbirala.
4. Zaradi slednjega smo pristopili k strokovni in sistemski ureditvi vsega potrebnega za ustanovitev samoupravnih enot Samoupravne stanovanjske skupnosti. Tako smo ustanovili po vrsti vse tri samoupravne enote:
— za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (solidarnostni stanovanjski sklad),
— za graditev stanovanj,
— za gospodarjenje s stanovanjskim skladom.
Nato pa smo kot sintezo ustanovili Samoupravno stanovanjsko skupnost.
Pri vsaki od samoupravnih enot smo organizirali samoupravo, formalno-pravne osnove za poslovanje s sredstvi in strokov-
malne odgovornosti pri nekaterih delegatih, ki se za odsotnost niti ne opravičijo. Zato bo potrebni volilni bazi za takšne delegate predlagati odpoklic in imenovanje novih delegatov.
7. Nekateri delegati v organih enot bodo morali zamenjati svoje demagoške nastope s konstruktivnim in odgovornim sodelovanjem. V nekaterih podjetjih strokovne službe ne odigrajo svoje vloge ter pod pritiskom kritike delavcev skušajo krivdo prevaliti na druge.
8. Zavedati se moramo, da je samouprava v občini na področju stanovanjskega gospodarstva najbolj razvejana, saj imamo samo za združena sredstva na nivoju občine oz. stanovanjske skupnosti 4 — pravne osebe in zaenkrat 14 organov, ki upravljajo s temi sredstvi.
9. Poskrbeli smo za pravočasno in namensko uporabo stanovanjskih sredstev, ki se združujejo.
Iz sredstev zbranih za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v letu 1973 in delno v letu 1974 je kupljeno v letošnjem letu vseljivih 78 stanovanj. Ostali del sredstev iz leta 1974 bo namensko uporabljen na osnovi izida 2. javnega natečaja za podeljevanje stanovanjske pravice na najemnih stanovanjih enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
Iz združenih sredstev so poteku pa je priprava za podelje-
vanje posojil za leto 1974.
10. Doseženi rezultati na področju realizacije nove stanovanjske reforme v naši občini so evidentni in veliki. Te rezultate ne morejo razvrednotiti niti posamezni kritiki, saj je njihova kritika neobjektivna in nekonstruktivna ter kot takšna razkriva dejstvo, da avtorji te kritike imajo druge namene, ali pa niti ne poznajo zakonodaje s tega področja.
Bistvene naloge, ki stojijo na tem področju za zagotovitev nadaljnjih uspehov so:
— zaživeti mora delo stanovanjske skupnosti in njenih organov ter enot,
— rešiti moramo vprašanje odgovornosti delegatov,
— vsklajevati moramo akte enot in skupnosti s pozitivnimi izkušnjami in zakonodajo,
— skrbeti za strokovno službo, ki bo zagotavljala pravilno in učinkovito delo enot, skupnosti in njihovih organov, namensko in učinkovito obračanje sredstev itd.
Če bo stanovanjska skupnost s svojimi enotami sledila navedenim nalogam in jih uspešno reševala bo tudi dosegla svoj cilj, to je zmanjšanje stanovanjskega primankljaja na minimum in boljše vzdrževanje obstoječega stanovanjskega sklada. To pa zahteva veliko skupnih naporov, za katere smo vsi odgovorni.
Deletič Čedomir, dipl. oec.
Uspeli dramski prireditvi
Ljubitelji dramatike v poletnih mesecih radi obiskujejo sedaj že tradicionalne prireditve v mengeškem letnem gledališču, ki so pa letos zaradi zračnega koridorja, ko je moralo Brniško letališče sprejemati tudi letala namenjena v Zagreb, žal odpasti. Da sta izpolnili to vrzel sta poskrbeli prizadevni društvi v Škocjanu in Dobu.
Prosvetno društvo "Miran Jarc« Škocjan je z dramo »Bratova kri« Staneta Stražarja in v režiji Lojzeta Stražarja dostojno proslavilo 25-let-nico svojega delovanja. Premiere v soboto, dne 3. avgusta se je udeležilo preko 1.200 ljubiteljev dramske umetnosti. Na svečani prireditvi v nedeljo, 4. avgusta je podal kratko zgodovino društva ustanovni član Franc Marn. Za njim je spregovoril predsednik društva Lojze Stražar in razdelil tudi društvena priznanja, ki so jih prejeli: Marija Jemec, Jože Osolin, Marjan Slapar, Marjan Mrkužič, Vinko Ke-pec, Marija Prašnikar, Joži Capuder, Anica Capuder, Vinko Stražar, Lojze Presekar, Franc Resnik, Anton Pohlin, Fani Peterka, Mici Rems. Franc Kovač, Jože Prašnikar, Franc Prenar, Mavric Grošelj, Lojze Stražar, Anton Stražar, Anton Svetlin, Minka Kovač, Peter Cerar, Mihelca Hribar in Prostovoljno gasilsko društvo Studenec. V imenu Kulturne skupnosti in Zveze kulturno prosvetnih organizacij občine Domžale je nato čestital društvu Stane Habe, tajnik ZKPO Domžale Tone Ravnikar je nato razdelil priznanja ZKPO, ki so jih prejeli: Stane Ma-selj, Vinko Makovec, Franc Marn, Ivanka Ogorevc, Ivanka Mlakar, Franc Stražar, Ida Janežič, Marija Presekar in Janez Kavka. Šopek je
prejel tudi avtor drame Stane Stražar.
Nato so igralci izvedli dramo Bratova kri, ki je bila uprizorjena prav na mestu, kjer je mladi Stanko Kovač-Svetlinov leta 1944 moral preliti kri za domovino. Večina mladih igralcev je odlično odigrala svoje vloge, za kar so jih gledalci, približno 1.000 po številu, nagradili z dolgotrajnimi aplavzi. Prostor, kjer je bila izvedena igra, nekoč prizorišče tragedije, je sedaj postalo letno gledališče in ga prizadevni Škocjanci mislijo še primerno preurediti in izpopolniti. Seveda bodo za to potrebovali precej sredstev, pri čemer jim bo treba finančno priskočiti na pomoč. Dramski prikaz so ponovili še, 10. avgusta, 14. septembra bodo pa to dramsko delo ponovili še na prostoru pri Ivotu pod Šumberkom, kjer so pred več leti že bile številne proslave. Prizadevnim Škoc-jancem iskrene čestitke.
Ljudsko igro Frana Šaleškega Finžgarja »Dekla Ančka« je pa 17. in 18. avgusta tudi na prostem pred spomenikom padlih vojakov izvedlo Prosvetno društvo »Jože Virk« iz Doba. Tudi ta prireditev je izredno lepo uspela in bila dobro obiskana. Ob koncu predstave je igralcem čestital predsednik ZKPO Domžale Slavko Pišek. Tako v Škocjanu kot v Dobu je nastopilo veliko število mladih, kar je zares razveseljivo. Dramatika tu še ne bo propadla, pa čeprav imata obe društvi za svoje delovanje izredno težke pogoje, saj nimata niti svojih dvoran in primernih prostorov. Zato obema društvoma iskrene čestitke.
Ravnikar Tone
Dramska skupina Prosvetnega društva »IVIIRAN JARC« iz Škocjana je uspešno uprizorila dramo Staneta Stražarja Bratova kri
Zlata poroka Marije in Jožeta Kosmatin
Julija meseca je bila v prostorih skupščine občine majhna slovesnost, ko sta po 50. letih ponovno potrdila svojo zakonsko vez Marija in Jože kosmatin iz Turnš pri Dobu.
Jože izhaja iz številne delavske družine iz Prevoj. Tako, kot njegov oče se je tudi sam izučil za tesarja in do I. svetovne vojne delal v raznih podjetjih. Leta 1917 je moral obleči vojaško suknjo in bil leta 1918 tudi med udeleženci upora v Judenbergu Po vrnitvi domov je začel s svojim poklicem.
Marija, rojena Gerkman, izhaja iz revne delavske družine. Njeni starši so se preživljali s popravljanjem dežnikov in podobnimi opravili in tako je morala že v rani mladosti služiti vsakdanji kruh s priložnostnim delom na kmetijah v okolici Domžal.
V zakonu se jima je rodilo 6 otrok, od katerih sta dva umr-
la že v rani mladosti. Do leta 1929 sta živela v Radomljah, na kar sta se preselila v Turnše. Med II. svetovno vojno je bil Jože mobiliziran in poslan na delo v Smodnišnico v Kamnik, kjer je bil vse do osvoboditve. Mati Marija pa se je doma preživljala z otroci in skrbela s priložnostnim delom za vsakdanje potrebe.
Ljubezen do doma in otrok je velikokrat premagala pomanjkanje, vendar pa sta bila tudi sama navajena že od rane mladosti trdega dela in življenja. Ko sta sedaj ponovno potrdila svojo zakonsko zvezo, sta se spomnila mnogih trenutkov, ko sta le s skupnimi napori lahko premagovala življenjske težave. Naša želja je, da jesen svojega življenja preživita v krogu najdražjih in da v prijateljstvu podo-življata vse tiste trenutke, ki so jima bili najdražji!
L. R.
Tončka Cerar izroča slavljencu daril«
Srečanje s Francem Marnom
Zlatoporočenca Marija in Jože Kosmatin v prostorih skupščine občine ob priložnosti, ko jima čestita podpredsednik družbenopolitičnega zbora skupščine občine Maks Zaje
Sredi letošnjega leta je moral v predzgodnji pokoj zaradi bolezni eden izmed poslovodij Trgovskega podjetja NAPREDEK Domžale Franc Marn. Ko se je poslavljal od svojih sodelavcev, med katerimi je preživel 11 let je bil prisoten občutek, da mnogo prerano odhaja od tistih, ki so dolgo časa delali skupaj v raznih samoupravnih organih in odborih. Njegovo delo je bilo tesno povezano z rastjo podjetja, saj je kot predsednik upravnega odbora, delavskega sveta in osnovne organizacije sindikata opravljal te funkcije ravno v času, ko je podjetje zgradilo večje objekte: Veleblagovnico, samopostrežni trgovini v Domžalah in Radomljah, ter razvijalo svoje poslovalnice tudi v drugih krajih v občini, ki jih je sedaj že preko 40. Poleg tega je aktivno sodeloval tudi pri razgovorih in ustanavljanju poslovnega združenja ABC.
Kolektiv pa pozna njegova velika prizadevanja tudi pri organiziranju rekreacije za delavce, tako na Veliki planini, kakor tu-
di v Izoli in drugod. In nenazadnje je svojo širokogrudnost pokazal tudi pri organiziranju krvodajalcev, med katerimi je bil tudi sam zvest darovalec.
Tak kakršen je bil je vedno znal najti besedo za vsakogar in zaradi tega ni čudno, da je bil tako priljubljen in da še danes rad zahaja v kolektiv, v katerem je v veliki meri pomagal soustvarjati tisto, kar se je v zadnjem desetletju ustvarjalo v njem. Res je, da njegovo delo sedaj opravljajo drugi, res pa je tudi to, da bi s svojimi bogatimi izkušnjami tudi sedaj še lahko veliko dopri-našal k nadaljnjemu razvoju podjetja. Toda bolezen mu je to preprečila, vendar so srečanja z njim vedno sproščena, kajti skovane vezi še vedno pomenijo tisto prijateljstvo, kot je bilo nekdaj — pristno in sproščeno. Podobne misli so bile izrečene tudi tedaj, ko je odhajal iz podjetja, čeprav je odšel, pa je vendar ostalo veliko tistega, za kar se je France vedno prizadeval v samoupravnih organih.
J. B.
SPOMENIK NA GORJUSI   Adam Ravbar in ljudski običaji
SIMON ROBIC — svetovno znani biospeleolog in začetnik raziskovanja jam na našem področju
Letošnja 12. že tradicionalna uprizoritev znanega dela Adama Ravbar j a se je precej razlikovala od vseh dosedanjih. Po scenariju Jana Kavčiča — režiserja VIBA filma iz Ljubljane, je bilo celotno dogajanje izvedeno v posebni tehniki »Svetlobe in zvoka«. Zamisel sama je zelo dobro uspela, posebno še za to, ker so »žive« slike ponazarjale dogajanja in so v gledalcu vzbudile občutek resničnosti. Ne samo svetloba in zvok, ampak tudi številni igralci iz Doba in Škocjana so z realnostjo prikazali vse tisto, kar je povezano z vsebino in zgodovinsko resničnostjo, ki je bila stvarna v času turških vdorov na naše ozemlje. Brez dvoma lahko rečemo, da pomeni letošnja prireditev velik doprinos k izvajanjem gledaliških del v naravnem okolju.
In še ena znamenitost, ki je že tudi tradicionalna, so »Ljudski običaji«, ki hočejo ohraniti pestro in domačo folkloro, ki je bila povezana z vsakdanjim življenjem in delom naših prednikov. Sprevod narodnih noš in
mnogih vozov je pokazal, da so organizatorji skušali prikazati vse tisto, kar nikakor ne sme v
pozabo, ker je del življenja, njegovih navad in običajev.
L. R.
Narodne noše sodelujejo na mnogih prireditvah
Pregled aktivnosti košarkarskega kluba Domžale
Kot vsa leta doslej tudi letos KK Domžale tekmuje z petimi svojimi ekipami v različnih tekmovanjih republiškega ranga. V letu 1974 so bili najbolj aktivni mladinci KK Domžale, ki so tekmovali najprej v zimski mladinski ligi zveznih ligašev nato v II. slovenski mladinski ligi ter istočasno tudi v občinski ligi, ki jo je organizirala — letos prvič — TTKS Domžale. Kvaliteten dvig pa je dosegla ženska ekipa, ki je bila na podlagi lanskih rezultatov uvrščena v novoustanovljeno II. slovensko republiško ligo — zahod.
Poglejmo rezultate:
PIONIRJI — tekmovanje v I. slovenski košarkarski ligi, skupina A, trener: Štebe Marko, Kovač Janez.
Čeprav je ekipo letos zapustilo precej igralcev, ki so pristopili k mladincem, pa je pionirska vrsta v spomladanskem delu tekmovanja dosegla dobre rezultate in se nahaja na 3 mestu prvenstvene lestvice. Kljub izenačenosti igralcev pa v tej ekipi kvalitetno odstopa Kr-žan Borut, ki je bil tudi povabljen na priprave slovenske pionirske reprezentance.
Rezultati: Sava : Domžale 35:63 Domžale : Triglav 61:41 Kroj : Domžale 64:31 Domžale : IBI Kranj 62:43 Ilirija : Domžale 57:73 pozneje 0:20 bb Domžale Kočevje 53:55 Olimpija : Domžale 61:53 Domžale : Medvode 59:58
ŽENSKE — tekmovanje vil. slovenski ligi — zahod, trener: Pavlin Matjaž
Ekipa se trenutno v kvalitetnejši II. slov. ligi nahaja na 5 mestu (tekmuje 9 ekip), pozna pa se odsotnost Guberiničeve, ki je prestopila k Olimpiji iz Ljubljane. Iz te ekipe se bodo priprav slovenske ženske reprezentance udeležile: Pajenk Vera, Grintal Darja in Ma-rolt Judita. Ženska ekipa je letos prvič tudi tekmovala za pokal SRS, vendar je po prvem kolu izpadla.
Rezultati: Bežigrad 74 : Domžale 74:40 Domžale : Postojna 70:60 Kočevje : Domžale 65:62 Domžale : Triglav 83:56 Litija : Domžale 50:29 Domžale : Jesenice 67:56 Kladivar-Žiri : Domžale 61:29 Domžale : Slovan odloženo
Prvi tekmi jesenskega dela: Domžale : Bežigrad 74 52:45 Postojna : Domžale 61:63 Pokal SRS:
Slovan : Domžale 74:63
B EKIPA — tekmovanje v Ljubljanski tekmovalni skupnosti — trener: Rojs Jože. Savnik Janez.
B ekipa, za katero nastopajo mlajši igralci prvega moštva ter perspektivni mladinci je dosegla naslednje rezultate v prvem delu tekmovanja v LTS: Domžale : Arbitri 65:74 Senator : Domžale 92:58 Savski trim : Domžale 101:64 tekmi Domžale : Arbitri in Domžale : Trnovo B sta bili preloženi.
MLADINCI — tekmovanje v II. slovenski ligi, skupina A, trener: Grilj Toni
Najbolj aktivna v letošnjem letu je bila mladinska ekipa, ki je
tekmovala v treh konkurencah. Po neuspehu v tekmovanju v ligi zveznih ligašev je ekipo prevzel trener Grilj Toni. Pregled rezultatov mladinske ekipe:
Tekmovanje v občinski košarkarski ligi za mladince: (spomladanski del)
Radomlje : Domžale 49: 84
Domžale : Prevoje 108: 41
STUGŠ : Domžale 57:110 Domžale : PKUGŠ 139: 38
Kamnik : Domžale 65: 68
Moravče : Domžale 60: 84
Domžale : Mengeš 217: 50
Mladinska ekipa se po prvem delu nahaja na prvem mestu v občinski ligi.
Rezultati v tekmovanju v II. slovenski ligi
Jesenice : Domžale 40:90 Domžale : Sava 90:42 Kroj : Domžale 64:62 Domžale : Črnuče 90:59 Zagorje : Domžale 85:98 Trnovo : Domžale 83:77 Domžale : Hrastnik 83:60
Ekipa, ki nastopa v II. slovenski ligi je sestavljena iz igralcev KK Domžale ter iz najboljših igralcev ekip, ki nastopajo v občinski ligi. Ta ekipa nastopa kot reprezentanca Domžal in se trenutno nahaja na tretjem mestu.
Rezultati tekmovanja v zimski ligi zveznih ligašev: Domžale : Vrhnika 76:92 Rudar : Domžale 61:52 Ilirija : Domžale 81:62 ŽKK Maribor : Domžale 103:72 Domžale : Slovan 60:82 Domžale : Triglav 62:79 Kovinotehna : Domžale 101:75 Olimpija : Domžale 83: 54
Vrhnika : Domžale 89:64 Domžale : Rudar 58:73 Domžale : Ilirija 80:93 bomžale : Olimpija 72:81 Domžale : Kovinotehna 65:70 Slovan : Domžale 65:60
Tekma Domžale : ŽKK Maribor ni bila odigrana, ker je bila ekipa ŽKK Maribor izključena iz tekmovanja.
V naslednji številki Občinskega poročevalca pa bo podan pregled rezultatov članske ekipe v tekmovanju II. zvezne lige sezona 1974, rezultati tekmovanj v pokalu SRS ter izjave trenerja in igralcev pred začetkom tekmovanja v II. zvezni ligi, ki se prične sredi oktobra.
Pavlin Matjaž
ŠOLA ZA TRENERJE KOŠARKE V IDRIJI
V Idriji je bil od 30. junija do 6. julija 1. del šolanja za pridobitev naziva: trener košarke. Zbrali smo se mladi iz vse Slovenije. Bilo nas je 30. Naša občina je imela najštevilnejše zastopstvo. Iz Domžal so prišli Guberiničeva, Pajkova, Savnik in Ačkovič, iz Moravč Zaje, iz Radomelj Cerar in Lipovšek.
Šolanje, ki so ga vodili predavatelji na VŠTK magister Mik Pav-lovič, absolvent VŠTK Rado Vehar in trener mladincev Ilirije Žagar, je trajalo po ves dan — menjaje teoretični in praktični del.
Upajmo, da bodo rezultati pokazali, da je bilo šolanje sorazmerno velikega števila udeležencev iz naše občine upravičeno.
Igor Lipovšek
Dramska skupina Prosvetnega društva »JOŽE VIRK« iz Doba je tudi v letošnjem letu uspešno nastopala. Na sliki vidimo igralce, ki so pripravili Finžgarjevo igro Dekla Ančka
Dekla Ančka
Potem, ko smo člani prosvetno-kulturnega društva Jožef Virk iz Doba sodelovali na jamarski prireditvi Adam Ravbar, smo se odločili, da še sami uprizorimo igro. Odločili smo se za Finžgarjevo Deklo Ančko, ki jo je za nas priredil in režiral Miloš Starbek. Po nekajte-denskih vajah smo se odločili, da bomo igro zaigrali 17. in 18. avgusta pred spomenikom padlih vojakov v Dobu. Uprizoritev so spremljale   precejšnje   tehnične težave,
saj je bilo treba postaviti oder in na njem kar štiri prizorišča. Obiskovalcev je bilo oba večera precej, mladi igralci pa so se trudili, da bi igra kar najbolj uspela. Mislim, da jim je to uspelo, saj so bili ob koncu nagrajeni z glasnim aplavzom. Ob tem bi bilo treba omeniti še, da smo ob tej priložnosti preizkusili novo ozvočenje.
Z Deklo Ančko bomo prihodnji mesec tudi gostovali.
Vera Grošelj
ZLATOPOLJČAN JE BIL EDEN NAJBOLJŠIH ROKOBORCEV V JUGOSLAVIJI
can na odsluženje kadrovskega roka v JLA, v Titovo gardo v Beograd, športni klub »Partizan« Beograd je v Antonu Gro-šlju videl perspektivnega rokoborca in ni se zmotil. Priden in žilav fant je marljivo treniral in bil že leta 1950 uvrščen v državno reprezentanco, v kateri je branil barve Jugoslavije kar šest let.
»Slovenski poročevalec« je, 13. novembra 1950 poročal, da je Beograjčan ( v resnici Zlatopolj-čan) Grošelj premagal trikratnega prvaka Nemčije VVarnerja.
Isti časopis je, 30. 8. 1953 poročal na športni strani pod naslovom:
»Najboljši rokoborci v Ljubljani«, da je Grošelj premagal Marteca z 2:0 (tuš).
»Polet«, slovenski športni časopis je, 11. 7. 1954 poročal, da bodo prišli v našo državo turški rokoborci, ki so bili in so še znani rokoborci. Za našo reprezentanco je nastopil tudi Zlatopoljčan Grošelj Anton.
Nastopal je za jugoslovanske barve po vsej Evropi in v nekaterih državah Azije in Afrike. Vrstile so se zmage in tudi porazi.
Rokoborba mu je prinesla lepe spomine, a njegov osnovni poklic je šofer težkega kamiona. Morda je kdaj peljal mimo vas, a nismo vedeli, da je iz naših krajev.
Sedaj je stalno v Beogradu. 2e nekaj let je precej bolan, zato mu želimo, da bi kmalu ozdravel.
S. M.
Rokoborec Anton Grošelj
Anton Grošelj je bil v letih 1950—1956 eden najboljših jugoslovanskih rokoborcev. Tej trditvi nisem verjel, zato sem obiskal njegovo rojstno vas Preser-je pri Zlatem polju, da bi se sam prepričal in ugotovil resnico. Njegov brat mi je pokazal veliko slik, raznih časopisov, plakatov in brošur, ki govorijo o Antonu Grošlju iz Zlatega polja.
Rodil se je leta 1928 v Preser-jah in živel tam vse do leta 1945, ko ga je pot zanesla v Zagreb. V Zagrebu se je pričela njegova organizirana športna pot. Kot mladinec je nizal zmage iz dneva v dan. Leta 1949 je bil pokli-
V Preserjah nekatere stvari še niso urejene
Tudi Gasilsko društvo v Pečah si je v letošnjem letu nabavilo novo motorko Rosenbauer, za katero so občani in občinska gasilska zveza zbrali potreben denar
Odlaganje smeti je urejeno, odloke pa ne upoštevamo. Tudi hitrosti motornih vozil na cestah niso v skladu z znaki. Prodaja premoga pred trgovino na križišču je vsem v posmeh. Ena od bližnjic vodi preko igrišča, čeprav čez drn in strn.
Ponoči spimo, ker je takrat tema. Podnevi, ko se začne vsakdanji direndaj pa delamo tudi stvari, ki niso v skladu z našimi normami. Tudi s predpisi in odloki ne.
Običajno se dan začne s pritiskom noge na pedalo za plin. Da je hitrost vožnje skozi Pre-serje omejena na 4u kilometrov na uro, tega večina ne upošteva. To je eden od razlogov, drugi pa je, ker se mudi. Na delo; predolgo so poležali in sklep, da bodo jutri vstali za nekaj minut prej, še ni realiziran. Vsakokrat je šele danes.
Pešci, ki pridejo iz krajev na levem bregu Kamniške Bistrice ali pa so tja namenjeni, tudi nimajo časa na pretek. V krat-
ŠD je bilo ustanovljeno na pobudo MA Radomlje. Začeli smo z rekreativnim namiznim tenisom, prostore in mizi nam je enkrat tedensko odstopila šola.
Lani poleti smo dobili prostor v kulturnem domu, šola pa nam je dala mizi, ki jih ni več potrebovala. Sedaj v sekciji sodeluje 40 članov. Kljub temu, da ima sekcija predvsem rekreativni namen, je ekipa v postavi Mihelj, Pirš, Zavr-šan in Zibert na turnirju TVD Partizan v Moravčah dosegla 1. mesto. Sekcija je organizirala tudi občinski novoletni turnir, na katerem je sodelovalo 50 igralcev.
Ko je bila zgrajena telovadnica, jo je šola v večernih urah odstopila vaščanom, ki so s samoprispevkom omogočili njeno zgraditev. Tako je REKREATIVNA sekcija, ki tesno sodeluje s TVD Partizan Jarše, dobila 2 večera — za ženske, moške in predšolsko mladino. Obisk na rekreaciji je bil nadvse zadovoljiv pozimi, z majem pa je zanimanje pojenjalo in smo do jeseni z rekreacijo prekinili.
Tekmovalni  sistem  ima košar-
kem času je treba pospešiti korak, če pa je časa zelo malo, potem morajo biti poti krajše. S hojo preko negovanega športnega igrišča si posamezniki krajšajo pot. Rezultat: hitreje do cilja; nič mrtvih, le nekaj jeznih. Zelo jeznih!
Premog štejemo med sredstva za proizvodnjo toplote. Ko je hladno smo vsi radi na toplem. Zato, ker premog ne pridobivamo na domačih vrtovih, kot solato ali druge vrtnine, ga kupujemo preko posrednikov od rudarjev. V Preserjah je vsakdanje, če ga podjetje Kurivo prodaja tik ob križišču cest to je pred trgovino. Prekladanje premoga pomeni delanje prahu. Nekaj premoga se namreč vedno zdrobi v prah. Nekaj prahu zaide tudi v trgovino. Na blago, ki smo ga že kupili ali pa ga še bomo.
Odlaganje smeti je urejeno z ustreznim odlokom. Ta veleva, da zavržemo smeti v jamo pri Mengšu ob cesti, ki vodi v To-
karska sekcija. S treningi, ki jih vodi tov. Gorza, smo začeli jeseni, spomladi pa s tekmami; člani (razen treh so še vsi mladinci) v LTS ligi, mladinci v občinski ligi. Po spomladanskem delu so člani z dvema zmagama in trebi porazi 4., mladinci pa z dvema porazoma in petimi zmagami 3. Ker sekciji manjka strokovno usposobljenih kadrov, je poslala dva igralca na tečaj za trenerje.
Tik pred začetkom prvenstva v LTS ligi so nam neznani zlikovci razbili koše in le Papirnici Količe-vo gre zahvala (v dveh dneh so nam naredili nove), da smo lahko tekmovali na domačem terenu.
Uspeh košarkarjev bi bil lahko večji, če bi bili resnost in prizadevnost igralcev večji ter če bi imeli v predtekmovalni dobi večje število težjih tekem.
V načrtu imamo ustanovitev teniške sekcije, dobrodošla pa bi bila osvetlitev košarkarskega igrišča in ogrevanje dvorane za namizni tenis.
Igor Lipovšek
pole. Kdo v Preserjah to upošteva? Kdo tako postopa, ko pa smeti že dolga leta odvažajo vsi »v prod«. To pa je včasih na robu športnega igrišča, vzhodno od tovarne Induplati. Tisti, ki tega ne delajo z motornim vozilom, ampak odpeljejo smeti z ročnim vozičkom, te stresejo kar v Mlinščico. Lažje smeti voda odnese. Težje in tiste, ki se potopijo potem, ko so se prepojile z vodo, obleži j o na dnu potoka. Mlinščici pravijo nekateri tudi industrijski kanal. Ti imajo bolj prav! V primeru, da se bo divje odmetavanje smeti v Mlinščico nadaljevalo, bo treba zanjo najti novo ime. Že sedaj lahko ugotovimo, da je zanikrnih vaščanov precej. Če bi se motil, potem ne bi uspel fotografirati tega, kar sem. In kaj je to: star lonec in star umivalnik, plašč od mopeda, več ste-
Praviloma je in ostane pravi športni navdušenec le tisti, ki ga okužimo s športom že v rani mladosti (5. razred osnovne šole), in to z načrtno in redno vadbo ob razumevanju vse okolice. Z množičnostjo, selekcijo, povečanjem intenzivnosti dela pridemo do kvalitete, ki jo prevzemajo klubi — predstavniki občine v tekmovanjih. To mora biti preizkušen kader, ki je pravilno motiviran, ambiciozen, vztrajen in izven športa ustrezno angažiran. Seveda slabših igralcev ne smemo pustiti brez možnosti za utemeljitev kot tekmovalce. Hkrati jih vključimo v spremljajoče naloge (sodnik, zapisnikar, pomočnik trenerja).
Delo danes je nenačrtno, predvsem pa neefektno. Cilji dela po šolah so usmerjeni v pionirski festival v košarki, ki šole prisili, da odstopijo prostor košarki. Doslej še nismo poskušali izkoristiti popularnosti košarke v Jugoslaviji in njene tradicije v Domžalah. Delo po šolah je skromen, toda nujen za-
klenic in dve kanti iz pločevine, če bi s stikanjem po kanalu nadaljeval, bi prišel do mesta, kjer teh stvari ne bi bilo več. Sodim, da bi bilo to šele tam, kjer se Preserje začnejo.
Ponoči je vse v redu. Ljudje spijo in le redki si krajšajo pot s hojo preko igrišča. Tudi prehitrih voženj z avtomobili je malo. Ponoči ni niti prodajalcev niti kupcev premoga. Tudi črnega premoga ni ponoči, ker bi se lahko primerilo, da bi premog kdo samovoljno odpeljal. V Mlinščici pa je navlaka ponoči in podnevi; le vidimo jo samo, kadar v kanalu ni vode. Takrat kanal smrdi. Nam, prebivalcem Preserij.
Pomislite na to, dragi sova-ščani in ne ugibajte, kdo je to napisal, ker sem se podpisal.
Otmar Lipovšek
četek dela z mladimi. Pionirske ekipe, kot nadaljevanje šolskih ekip, se sestavljajo tik pred tekmovanji iz ozkega kroga kandidatov. Skupaj so le v času tekmovanja. Trhlost zgradbe raste z mladinci, ki zaostanka v razvoju ne morejo nadoknaditi, ali pa šele prično s treniranjem. Strokovnega kadra nimamo izkoriščenega. Klub ni sposoben plačevati visokih najemnin za uporabo telovadnic in hale, ki se povrhu vsega, oblikujejo po različnih kriterijih. Tudi odgovorni v košarki so bolj zavzeti s finančnimi in eksistenčnimi problemi ter člansko ekipo tako, da so popolnoma pozabili na mlade ali pa so gluhi za njihove težave.
Pozivam vse, ki se čutijo ob-dolžene, da razumljivo in ob priložnosti pokažejo razumevanje. Srečali se bomo v TTKS Domžale, v komisiji za kadre, v okviru katere ustanavljamo zbor trenerjev košarke.
Tomaž štebe
Tudi v Radomljah v zadnjem času posvečajo veliko pozornosti razvoju namiznega tenisa
Delo športnega društva Radomlje
MLAD KOŠARKARSKI NAVDUŠENEC IZ DOMŽALSKE OBČINE
IN MEMORIAM
Jernej Novak
NOVAK JERNEJ, dolgoletni predsednik GD Stob in tkalski mojster v pokoju, je zadnje dni avgusta izgubil življenje v prometni nesreči, ki se je zgodila tik ob njegovi hiši. V gasilske vrste je stopil 9. aprila 1938. Bil je praporščak, poveljnik in 12 let predsednik GD Stob. Za njegove zasluge ga je domače društvo izvolilo za častnega predsed-
nika društva. Za svojo predanost gasilski stvari in velike uspehe, ki jih je društvo doseglo prav pod njegovim vodstvom, je prejel številna priznanja in odlikovanja. Tako je prejel diplomo za 40-letno delo v gasilski organizaciji, zlato kolajno za 30-letno službovanje, red za zasluge od Obč. GZ Domžale II. stopnje. Med II. svetovno vojno je bil interniran, bil je zaprt v Kamniku in v Begunjah ter dodeljen kazenskemu oddelku za pobiranje min in bomb. Interniran je bil v Nemčijo. Kako priljubljen je bil pokojni Jernej se je pokazalo na njegovi zadnji poti. Spremljalo ga je poleg številnih domačinov, 10 gasilskih praporov, prapori ZB, DU in Društva čebelarjev. Pred domačim ga-silsldm domom se je od pokojnika poslovil tov. Rozman, tajnik društva. Ob grobu pa sta spregovorila v imenu Obč. GZ Domžale tov. Lenarčič, v imenu družbenopolitičnih organizacij pa tov. Karel Kušar. Pevski zbor društva upokojencev iz Domžal mu je zapel nekaj žalostink. Ob zvokih žalostinke, ki jo je zaigrala domžalska godba, so se gasilski in drugi prapori še zadnjikrat poklonili pokojnemu tovarišu v slovo. V vrstah stoblanskih gasilcev pa je zopet nastala velika vrzel, ki jo bo le težko nadomestiti.
Nace Vodnik
Dr. Dušan Šircelj
V petek sem dobil Tvoje pismo z dopusta v Rogaški Slatini, v katerem si mi preprosto, prepričljivo in s Tebi lastno skromnostjo opisal svoje delo in doživljaje v Zidanškovi brigadi kot spominski prispevek k njeni monografiji, naslednji dan, 7. oktobra 1974, pa je prišlo obvestilo, da je Tvoje dobro srce prenehalo biti. Nisem mogel niti želel verjeti, da je ta kruta novica resnična, da se je v komaj 47. letu izteklo Tvoje življenje. Težko je doumeti bridko resnico, da ne bomo več deležni Tvoje vedre in iskrene besede ob pogostnih obiskih v Domžalah, na katere si bil tako navezan, da ne bom imel več s Teboj pogovorov o zgodovini, o umetnostni zgodovini in o literaturi, v katerih se mi je zdelo, da se pogovarjam s poklicnim kolegom, ne pa zares vsestransko razgledanim zdravnikom. Pripravljal sem se, da Ti odgovorim na zadnje pismo, in zato, dragi prijatelj, ne najdem pravih besed za ta ne-krološki zapis.
Dušan Šircelj se je rodil 9. junija 1927, v desetem letu starosti pa je prišel v Domžale, kjer je njegov oče postal železniški postajni načelnik. V Domžalah je končal osnovno šolo, šolanje pa je nadaljeval na gimnaziji v Ljubljani in nazadnje v Beljaku. Tu se je kot sedemnajstletni dijak odločil za odhod v partizane, kamor je prišel avgusta 1944 sredi hude sovražnikove ofenzive v Moravski dolini. Svojo pretehtano odločitev o tem koraku je sporočil v pismu svojim staršem, v katerem je med drugim zapisal: »čutim, da je moje mesto v gozdovih, ob strani tistih, ki se borijo proti našim tlačite-ljem in zatiralcem. Saj je zdaj sramota za vsakega mladega Slovenca, da bi ostal ob strani, medtem ko bojuje njegov narod obupni boj za svobodo.« Zavedal se je, da so pred njim hude preizkušnje in da povzroča skrb svojim najbližjim ter jih izpostavlja sovražnikovemu nasilju, toda poudaril je: »Jaz ne morem drugače ravnati, moje srce in simpatije so bile vedno na strani partizanov. Zdaj pa je prišel čas, da dokažem, da nisem eden tistih junakov, ki se bore za domovino samo z besedami, temveč da sem pripravljen vse doprinesti za boljšo bodočnost Slovenije ... Trda in težka je ta pot, toda na koncu nas Caka svoboda in združena, na novih socialnih temeljih zgrajena Slovenija. Za tem ciljem bomo šli
skozi preizkušnje in boje.« Ti odiomKi bolj K.ot Katera koli aruga oeseua izpričujejo Dušanovo predanost in zreiost v naj-hujšin trenutkih nase narodne usode ter nazorno zrcalijo njegov značaj.
Tudi v hudih časih zimske nemško-domooranske otenzive v letin iy44/4ij, ko je od ZidansKo-ve brigaae ostalo Komaj Kaj već kot ime, m je več kot en mesec z majnno skupino sooorcev noč za nočjo laCen prespal na snegu, je vztrajal v svoji enoci. Ko je v zadnjem pismu opisal vse to trpljenje, je le SKromno ugotovit: »ae danes ne razumem, Kako je to mogoče zdržati,« in ao aai, da je eoino tedaj »lzguoii vsak smisel za humor«, Ki je Dii vselej zanj taKo značilen, v zau-njin mesecih narodnoosvoDodU-nega boja je opravljal odgovorno dolžnost seKretarja SKuJ Zi-danškove brigade, pred tem pa je bil politdelegat in politični Komisar zaščitne čete operativnega štaba Slandrove in Zidan-škove brigade.
Po osvoboditvi je Dušan Končal gimnazijo, leta 1958 pa je promoviral na medicinsKi fakulteti. Ves čas študija je bil aKti-ven funKcionar v študentovsKih organizacijah. Kot zdravruK se je posvetil izpolnitvi svoje mladostne želje — specializaciji pe-diatrije. Predano in požrtvovalno je delal Kot otroški zdravnik na otorinolaringološki kliniki, kot strokovnjak pa se je uveljavil tudi s članki v zdravniškin revijah, z reterati na Kongresin in s predavanji v okviru Zdravniškega društva za Slovenijo ter kot mentor mladih sodelavcev. Veliko je delal tudi v Kliničnih samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. Plemenitost njegovega značaja pa se je še posebej pokazala v delu in odnosu do malih varovancev. Vselej m vsakomur je bil pripravljen pomagati več, kot mu je nalagala njegova poklicna dolžnost.
Dragi Dušan! Poslednje slovo od Tebe ni bilo bridko in pretresljivo le za Tvoje najbližje, temv.eč tudi za številne prijatelje, kolege in znance, ki si jih s svojim čudovitim značajem in s svojim požrtvovalnim delom tesno navezal nase. Iskrenosti, plemenitosti in prisrčnega tovarištva smo našli v Tebi v največji meri. Zato boš ostal globoko v našem spominu.
Miro Stiplovšek
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi našega skrbnega in ljubljenega moža, očka, sina in brata
dr. DUŠANA ŠIRCLJA
smo bili deležni številnih izrazov sožalja. Ob zadnjem slovesu so se od njega poslovili mnogi prijatelji in znanci, predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz Domžal, borci s prapori in domžalska godba. Vsem, ki ste kakorkoli počastili spomin našega dragega Dušana, prekrili njegov grob s cvetjem in nam lajšali bolečine, iskrena hvala.
Zena Mara s hčerko Metko, mama Joža in brat Mitja v imenu vsega sorodstva.
Domžale, 11. 9. 1974
Jani Kovač
SARC JAKOB, posestnik v Vrbi, Šentvid pri Lukovici, je po dolgi in mučni bolezni zadnje dni avgusta legel v svoj prezgodnji grob. Pokojni je moral v svojem življenju prestati marsikaj hudega, od ruskega ujetništva med prvo svetovno vojno, pa kruto preganjanje v drugi svetovni vojni. Vseskozi pa je bil odločen in napreden gospodar in zaveden Slovenec. Takoj po svobodi se je vključil v družbenopolitično življenje doma in v občini In aktivno sodeloval vsepovsod do svoje bolezni. Z vso dušo pa je bil član domačega gasilskega društva v Prevojah pri Lukovici, bil ustanovitelj Občinske gasilske zveze Domžale in dolgoletni predsednik njenega nadzornega odbora. Kako vseobče je bil pokojni tov. Jakob spoštovan, je bilo razvidno iz številnega spremstva na njegovi zadnji poti. Spremljalo ga je 13 gasilskih praporov ter dva prapora Zveze borcev. Pred domačim gasil-
Mali Jani Kovač v spomin
Korak nam je zastal in kaj šele
beseda,
tiho so naša usta onemela.
Saj doumeti niso mogla zle usode,
ki strla mlado je življenje tvoje.
Odšla si tiho, kakor drobna rožica sred polja, ovenela, in nikdar več z istim cvetom v žaru sonca zaživela.
Kljub temu, da te črna zemljica
pokriva,
med nami boš ostala kot nekdaj
vsa živa.
Tvoj mil obrazek in posebno očke
tvoje,
ostale bodo nam v spomin na
prekratko življenje tvoje.
V spomin napisala P. D.
skim domom se je od pokojnika poslovil poveljnik domačega društva. Ob turobnem pisku sirene se je odvijal sprevod naprej na domače pokopališče. Ob grobu sta mu spregovorila predsednik Občinske gasilske zveze tov. Breznik, ki je poudaril veliko aktivnost pokojnega Jakoba v Gasilski zvezi in tov. Požar Miha, ki se je pokojnemu zahvalil za vse njegovo delo v družbeno političnih organizacijah. Lu-kovški pevski zbor je prav lepo zapel vrsto žalostink v slovo. Še zadnji poklon številnih praporov nad prezgodnjim grobom pokojnika in zopet je zemlja zagrnila enega od naših požrtvovalnih gasilskih tovarišev, ki so bili možje dejanj in ne samo besed. V naših vrstah pa je nastala praznina, ki jo bo težko nadomestiti. Slava umrlemu tovarišul Ohranili ga bomo v najlepšem spominu!
Nace Vodnik