Program pustovanja TISKANO NA EKOLOŠKEM - OKOLJU PRIJAZNEM PAPIRJU DHiiiiiiumiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiinniHmimiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiniiimimiiHiiiiHiiiia m » BK K «ec « SBB B 00» » aa b «ec ec Mercator - Zgornjesa vinjska kmetijska zadruga Mozirje P.o. \s Samopostrežba Šmartno ob Dreti Tel.: 845-132 Delovni čas: ob delavnikih 7.00-18.00 ob sobotah 7.00 -12.00 Ponudba: - živila - galanterija - tekstil - tehnično blago - cement, apno - krmila - umetna gnojila Posbvodkinja: Martina TRATNIK - diskontna prodaj sladkorja, soli, moke, olja in pijač - vsak teden akcijska prodaja različnih vrst artiklov po ugodnih cenah - možen nakup zM- kartico - prodaja na 3 čeke brez obresti in kredit 1 + 4 (8% obresti na ostanek dolga) ec « » B ec ’'"'ggg99g899gg9988«9g899gg99gg99gg998g99gg99gg99gg99gg«9gg99gg99g899gg«98g99gg99gg99gg«9gg99g899g899gg99gg998g99gg99gg99g£ EPSI PODJETJE ZA TURIZEM PROPAGANDO IN FOTOGRAFIJO cLcm». tel. & fax: 063 / 832-363 tel. 063 I 831-957 RAZPIS Obvladate tajniško -administrativna opravila, ste komunikativni, ne kadite in ste doma v bližini Nazarij... ...poskusimo skupaj! Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Pokličite nas do torka 16. februarja 1992. Na trgu 7 ( Grabnerjeva hiša ) Tel.: 063/832-636, 832-541 REZERVNI DELI ZASTAVA, GOLF, RENAULT, LADA, OUA CASTROL -VALVOUNE, SEDEŽNE PREVLEKE, AVTO GUME, AKUMULATORJI, DODATNI ASORTIMAN j^R^^RGOVIN^^^WTO tmiuniiitHiiiHiHiiiUiiHiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiH naslovnica POMLAD NA GOLTEH foto: Franci Kotnik KAZALO STR. PRETIRAVANJI: V ŠPORTNI REKREACIJI 4 ZELENA ZIMA NA GOLTEH ...... '4 LASTNINSKO PREOBLIKOVANJE GORENJE MGA ............ ..... 6 PREDAVANJE O SADJARSTVU ...6 AGONIJA SOLČAVSKE RINKE 6 PTT PODJETJE CELJE V LETU 1992 .......7 PREDSTAVLJAMO VAM: TRGOVINO NADLUČNIK PRORAČUN TEŽJI ZA 18,8% .... 8 TURIZEM SMO LJUDJE ..„10 FOTO BODICA ....10 CESTA, KI OGROŽA DELOVNA MESTA ....10 NOVICE OD TU IN TAM 11 ZADREČKE ZDRAHE KULTURA, NIT SKOZ PRETEKLOST .„.12 MESEC KULTURE V POLNEM RAZMAHU „ ...13 STAVKE V ŠOLSTVU NI BILO . ....13 PROGRAM PUSTOVANJA „..14 KAKO SO V DOLINI ZDRAVILI. ...15 0 LANU , „, ,15 DROBNE IZPRED DAVNIH DNI ...16 Z;: VESELO SREČANJE................. ...16 ZA NARODOV BLAGOR ...17 GLASBA JE ŽIVLJENJE ANKETA: ZIMSKE POČITNICE . ... 18 MLADI DOPISNIKI ...19 ŠPORT IN REKREACIJA ....19 KRONIKA ...20 SAVINJSKE NOVICE NEKOČ ... ... 20 PISMA BRALCEV ... 21 KISLO ZELJE 22 NAGRADNA KRIŽANKA Štirinajst dni je hitro naokrog in pred vami je tretja letošnja številka Savinjskih novic. V njej boste poleg ostalih prispevkov našli obširnejši zapis o kočljivem položaju, v katerem se je, predvsem zaradi vremenskih (ne)prilik, znašel RTC Golte. Mnenje, da se je narava zarotila proti Zgornji Savinjski dolini, se tako (deloma) potrjuje. A kaj, kjer problemov ne ustvarja narava, jih ustvarja äovek. Penzion Rinka v Solčavi že dolgo let živi samotno, žalostno življenje, kar naenkrat pa se je znašel v središču pozornosti. Splete in zaplete v zvezi z njim osvetljuje prispevek z naslovom Agonija solčavske Rinke. Članek o spornem odseku ceste v Spodnji Rečici govori o zadevi, ki je glede na možne posledice veliko več kot zgolj medsosedski spor. K sreči kaže, da se bo še pred mesecem dni nerešljiv problem kljub vsemu rešil. Mesec kulture je v polnem teku. Prireditve se vrstijo ena za drugo, kar nekaj imenitnih pa z nestrpnostjo pričakujemo. Na primer - 50. samostojno razstavo likovnega umetnika Gorana Horvata, ki bo nedvomno pomenila nov, odločen korak naprej v (sicer že dosedaj) bogati umetniški karieri znanega mojstra barv in platna. Gornjegrajski "zdraharji" pa tudi že razveseljujejo občinstvo širom po dolini. Predstavljamo vam jih v sliki in besedi. V pričujoči številki je prvič našla smje mesto nova rubrika "Novice od tu in tam ", katero smo napovedali že ob koncu lanskega leta. Takrat smo obljubili tudi redno spremljanje športno - rekreacijskih dogodkov. In tudi to obljubo izpolnjujemo, na naše veselje, s pomočjo novega sodelavca. Mnenje o tretji novosti, foto - bodici, si boste, seveda, ustvarili sami. In če mm bo všeč, vas vabimo, da kakšen trn prispemte tudi vi. Z dobronamernostjo, da se zadeva uredi, saj se razumemo, kajne? Pa lep pozdrav do prihodnjič! Franci Kotnik Smo sredi meseca kulture. V tem času je bilo izrečenih veliko lepih in vzpodbudnih besed o kulturi, v dvorane se stekajo množice ljudi, ali pa tudi ne, na odrih po dolini se predstavljajo ljubitelji kulture vseh zvrsti umetnosti. Dolina diha s temi ustvarjalci, jih nagrajuje s ploskanjem, z odobravanjem, jih tiho kritizira, če niso po meri posameznih okusov gledalcev. Kako kritični znamo biti, vendar pa kako malo smo pripravljeni storiti, da bi se stvari izboljšale! In prav mesec kulture je čas, da se nekoliko poglobimo in razmislimo, ali je kultura samo to, kar gledamo v dvoranah v teh dneh, kar gledamo vsak dan na televiziji, ali je še kaj več? Ali naredimo kdaj inventuro o prebranih knjigah pri sebi, otrocih? Se v družinskem krogu pogovarjamo o dobrih filmih, gledaliških igrah, razstavah, kulturnih spomenikih, dobri knjigi... Ali postojimo ob nepravilno napisanih in estetsko slabo oblikovanih plakatih, ali nas motijo pravopisne in slogovne napake v časopisih, dopisih..., ali nas moti kultura ustnega izražanja. In kakšna je politična kultura? Mislim, da lahko velikokrat zardevamo, ko poslušamo razprave iz slovenskega parlamenta. Tudi fiaši medsebojni odnosi so del kulture pa odnos do okolja, do zgodovinske preteklosti, obnašanje na cesti, medsosedski odnosi, pozdravljanje, prijateljski stisk roke... Toliko je teh drobnih stvari, ki nam lahko napravijo vsak dan srečnejši. Potrudimo se in jutrišnji dan bo lepši! Anton Venek Savinjske novice so štirinajstdnevnik in izhajajo vsak drugi petek. Izdajatelj EPS! d.o.o. Savinjska c. 4, Nazarje, telefon 063/831-957, telefax 063/832-363. Sofinancer SO Mozirje. Glavni ih odgovorni urednik: Franci Kotnik, uredniški odbor: Marko Lenarčič, A. Videčnik, R. Pintar, E. Mavrič, F. Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: Aleksander Videčnik, Edi Mavrič, Ciril Sem. Tisk: Delavska univerza Mozirje; žiro račun EPSI 52810-601-19030. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/130-92 z dne 26.2.92) šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%: Vsebina sestavkov, ki jih objavljamo v rubriki "Pisma bralčev1' niso stališča uredniškega odbora. Prispevke podpisujte s polnim imenom in naslovom in naj ne obsegajo več kot eno tipkano stran A4 formata. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja besedil. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje. Pretiravanje v športni rekreaciji Naj pisanja o pomenu športno rekreativnega udejstvovanja za človeka ter predstavitvi elementarnih, najbolj vsakdanjih, dosegljivih in tudi najcenejših oblik športa, zaključim s splošno usmeritvijo in mišljenjem eminentnih strokovnjakov. Kadarkoli se rekreativci srednjih let lotevajo nekoliko težavnejših nalog, denimo tekaškega maratona, zelo dolge kolesarske vožnje, smučarskega teka, troboja "železnih" ali naporne, nekaj dnevne ture, se najdejo prijatelji in "prijatelji", ki opozarjajo na to, da v športni rekreaciji nekateri tudi pretiravajo. Prof. dr. Matija HORVAT, predstojnik Centra za intenzivno interno medicino Kliničnega centra v Ljubljani, v zvezi s tem meni, da je govorjenje o pretiravanju v športni rekreaciji premalo argumentirano. Nasploh govoriti o pretiravanju v športni rekreaciji ni mogoče! Mogoče je govoriti o pretiravanju, če je kdo preobremenil sklepe, mišice, če je kdo izčrpan po dolgotrajni vadbi. Vendar nekdo, ki redno vadi, sploh ne more pretiravati v običajnem pomenu besede, ne glede na starost. Dr. HOljVATA bolj motijo drugačna pretiravanja: nenehno sedenje, popivanje, kajenje, negibnost (motorično pasivnost) ljudi. Kritiki rekreativcev torej "pretiravanje" v športni rekreaciji vidijo, neprimerno hujšega pretiravanja, z mirovanjem, pa ne. Res je, da lahko pretiravanje nastopi na maratonskih razdaljah, ko kdo sodeluje nepripravljen ali slabo pripravljen. Ob redni vadbi, ko postopoma spozftavamo svoj organizem, pa so tudi močne obremenitve v prid tako telesu, kot zdravju. Gibanje je zdravilo. Predvsem plavanje, tekanje in kolesarjenje (tudi v medsebojni kombinaciji) je v prvi vrsti sredstvo za preprečevanje razvoja raznih bolezni, predvsem koronarne srčne bolezni in visokega krvnega pritiska; gibanje je zelo dobro sredstvo pri duševnih motnjah, depresijah in razvadah kot so alkoholizem, pretiravanje z nikotinom in podobno. In kaj pravijo nekateri izvedenci o tem, koliko gibanja na dan ali na teden je dovolj, da zadovoljimo zdravstvenemu vidiku športne rekreacije? Iščemo torej tisto najmanjšo količino rekreativne vadbe, ki zadostuje za ohranjanje zdravja in telesne kondicije, ne da bi se pri tem bali očitkov, da morda vendarle pretiravamo. Kardiolog, dr. HORVAT, trdi, da zaleže že 1600 m zares hitre hoje -toda vsak dan! Kardiolog, dr. JERŠE, "zahteva" 20 minut lahkotnega teka vsak dan. Dr. POROPOT priporoča vsak drugi dan 20 minut živahne hoje ali lahkotnega teka. Svetovno znani dr. KENNETH COOPER (ZDA) priporoča poldrugo miljo (cca 2400 m) lahkotnega teka štirikrat na teden. Podobno je priporočilo kardiologa in športnega zdravnika dr. HOLLMANA, redni vzdržljivostni tek na 2000 m je idealna obremenitev za sodobnega človeka. Naj skušam skleniti razmišljanje o pretiravanju v športni rekreaciji. Očitno je: če človek vadi šestkrat na teden, je dovolj, če lahkotno teče vsak dan 10 minut (dodajmo še 5 minut za ogrevanje ter 5 minut za iztekavanje), ali če živahno hodimo 20 minut. Seveda to ne zadostuje kot priprava za morebitne udeležbe na množično rekreativnih tekmovanjih, pač pa je to tista vadbena obremenitev, ki je potrebna ljudem sedečih poklicev za zdravje in dobro počutje. Kaj dodati? Pričeti je potrebno, malo dobre volje in .... PA SREČNO ! prof. Darko Repenšek ZELENA m GOL SN: Gospod Prelog, kako ste se po letnem letošnjo zimsko sezono? Letošnja zima je od leta 1986 dalje že četrta zima praktično brez snega, le dve zimi v tem obdobju sta bili glede na dolgoletno povprečje normalni. Žičničarji v Sloveniji, med njimi je tudi RTC Golte, katerih poslovanje je v zimski sezoni odvisno predvsem od ugodnih snežnih razmer, so zaradi tega prišli tako rekoč na rob svojih zmožnosti. Opozarjajo, da brez hitrih ukrepov te naravne katastrofe ne bodo preživeli. O trenutnih razmerah v RTC Golte smo se pogovarjali z direktorjem Marjanom Prelogom. obdobju, ko ste namesto običajnih gostov imeli begunce iz BiH, pripravili na MARJAN PRELOG: Priprave na sezono 92/93 so potekale kvalitetno. Opravili smo šestletni remont na nihalki, tehnično in finančno najbolj zahteven poseg. Obnovili smo, žal, samo eno gondolo. Za obnovo druge je zmanjkalo časa, saj smo prvo dobili iz popravila šele 23. decembra. Zanjo smo nabavili nove, sodobne reševalne naprave. Zamenjali smo vrvi na Moravi in Starih stanih in izvršili remonte na vseh žičnicah. Glede tehničnih opravil na napravah nam za letošnje leto ostaja zgolj tekoče vzdrževanje in seveda obnova gondole. Lotili smo se tudi zahtevne, a prepotrebne rekonstrukcije hotela. Namesto bivše samopostrežne restavracije smo uredili restavracijo za stacionarne goste in po naročilu. Bivši rdeči salon smo razdelili v dva dela: savno s trim kabinetom in klubsko sobo. Bivšo kmečko sobo smo preuredili v samopostrežno restavracijo in premestili skladišča na dostopnejšo lokacijo. V bivšem skladišču smo uredili diskoteko in jo oddali v najem zasebniku. Obnovljen je bil tudi smučarski servis, ki ima sedaj boljšo lokacijo in večjo zmogljivost. Nenazadnje je treba omeniti tudi to, da smo obnovili vse hotelske sobe. SN: Kakšno sezono ste pričakovali glede na predsezonsko povpraševanje? MARJAN PRELOG: Moram reči, da smo glede na trende pričakovali rekordno sezono v pogledu nočitev in obiska stacionarnih gostov. Vse od avgusta dalje je prodaja dobro tekla, poleg hotela smo prodajali tudi ostale naše objekte, pa tudi nekatere objekte v Mozirju in na Ljubnem. SN: Kaj je nato prinesel začetek sezone? Marjan Prelog o MARJAN PRELOG: Dokaz, da smo se na sezono dobro pripravili, je obisk v dneh od 24. decembra do 10. januarja, ko so bili vremenski pogoji dokaj normalni. V tem obdobju smo beležili 2.500 nočitev, od tega več kot polovico tujcev. Letošnje leto smo pričeli obetavno sodelovanje z Madžari. Slednji bodo na Golte še prišli, če bo le količkaj snega. Pričakujemo jih tudi preko letne sezone. Med tujimi gosti je bilo tudi nekaj Nemcev, Nizozemcev, Italijanov in vojakov Unproforja. SN: Nepredvidljivo vreme pa je situacijo obrnilo na glavo? MARJAN PRELOG: To lahko vidite sami. No, dejstvo je, da smo v podbnem položaju vsi slovenski žičničarji, zato poskušamo problematiko reševati preko Združenja žičničarjev Slovenije, katerega predsednik sem. Vsi po vrsti delujemo na odročnih predelih, ki so za slovenske razmere manj razviti. Praviloma zaposlujemo delovno silo s podeželja, ki pa je relativno ozko specializirana in je ni moč dobiti na mah. Glede na prizadetost centrov bi morala vlada zimo 92/93 opredeliti kot naravno katastrofo, kot je to storila s sušo v poletnem obdobju. Poleg tega so nujni nekateri takojšnji ukrepi, ki naj preprečijo zlom naše dejavnosti. Potrebujemo pomoč za ohranitev produktivnih delovnih mest ter čakajočih na delo, za trajne viške pa sredstva za odpravnine. Odložijo naj se nam plačila davkov in prispevkov iz OD za dobo treh let - brezobrestno z možnostjo odpisa oziroma pretvorbe v kapitalski delež države. Smučarske vozovnice naj bi se oprostile 5% prometnega davka, večdnevne vozovnice pa naj štejejo v davčno olajšavo analogno nabavi športne opreme. Stopnja prometnega davka za goriva in maziva za žičniške naprave in urejanje smučišč naj se zniža na 10%. Zagotovi naj se nepovratna finančna pomoč iz naslova intervencij v gospodarstvo zaradi prometne infrastrukture in ohranjanja dostavnih prometnih zvez. Že najete kredite za žičničarsko infrastrukturo je potrebno reprogramirati s super garancijo republike in beneficirati obrestno mero na 50% realne obrestne mere. Za obračun električne energije je potrebno določiti tarifni razred za družbene dejavnosti kot športni objekti. Z zavarovalnicami se že pogovarjamo o zmanjšanju deleža pri zavarovanju, saj naprave ne povzročajo rizika, če ne obratujejo. SN: Zadevo torej nameravate rešiti kompleksno. Vendarle, čas teče, kaj se v teh dneh dogaja na Golteh? MARJAN PRELOG: Trenutno obratujeta dve progi. Z veliko prizadevnostjo delavcev sta zadovoljivo urejeni družinska proga in proga Morava. Tako je smučanje za stacionarne goste glede na razmere dokaj solidno. Velik problem v teh dneh (z g. Prelogom smo se pogovarjali 5. 2., op. KF) je temperaturna inverzija, ki onemogoča improvizacijsko zasneževanje. Snežna odeja se zato vseskozi tanjša. In ko je govora o teh problemih, ne morem mimo dejstva, da si že dve leti prizadevamo, da bi dobili določena sredstva za nabavo zasneževalnega sistema. Zaradi nerazumevanja bank pri tem še nismo uspeli. Naš cilj pa je, da bi zasneževali 25% vseh smučarskih prog. To bi nam zagotavljalo tistih minimalnih 60% zimske sezone, kar bi nam po naših izračunih omogočalo preživeti zimo brez večjih stresov, vendar brez ustvarjanja akumulacije. Dovolj nazoren podatek je tudi ta, da smo imeli v decembru 92 in januarju 93 izpad dohodka v višini 60 milijonov tolarjev, kar je za naše majhno podjetje velik znesek. SN: Vreme se je torej res obrnilo proti vam. Kako se bo to odrazilo v prihodnjem poslovanju podjetja? MARJAN PRELOG: Ne glede na nakopičene težave o odpuščanju delavcev zaenkrat še ne razmišljamo. Upamo, da bomo probleme s pomočjo Ministrstva za delo rešili na bolj produktiven način. Vsako odpuščanje bi bilo po vseh naporih, ki smo jih vložili v formiranje ustreznega kadra, v zadnjem času še posebej gostinskega, nepopravljiva škoda. SN: Leto 1993 se je praktično šele pričelo. Poleg zimske vas čaka še letna sezona. Kako se pripravljate nanjo? MARJAN PRELOG: Lahko rečem, da še nismo vrgli puške v koruzo. Optimistično računamo na še nekaj padavin v zimskem obdobju, ki bi omilile sedanjo situacijo. V tem obdobju apeliramo na razumevanje upnikov; ne bom posebej poudarjal, da izredno strogo kontroliramo stroške. Glede letošnje letne sezone pa lahko rečem, da se nanjo normalno pripravljamo. Letos naj bi začel obratovati Alpinetum. Če se bo nadaljevalo lepo vreme, bomo v kratkem položili jeklene vrvi za varovanje obiskovalcev Alpinetuma. Po težavah z društvom vrtnarjev iščemo novega urejevalca. Računamo, da bomo lahko izpeljali poletno sankanje, ki naj bi privabilo okrog 30.000 obiskovalcev. Na voljo bo lokostrelska steza, s podjetjem EPSI se dogovarjamo o možnosti izposoje gorskih koles. Še posebej zanimiv je lahko spust z gorskim kolesom po cesti. Sklenjenih imamo že nekaj konkretnih poslov. Trenutno tečejo pogovori o letovanju vojakov Unproforja. Skratka, obeti kažejo na to, da bo letna sezona na Golteh boljše od zimske. SN: Gospod Prelog, hvala lepa za pogovor. Tekst in foto: KF Obnovljena gondola v skladu z bodočo celostno podobo centra Lastninsko preoblikovanje GORENJE MGA V podjetju Gorenje MGA Nazarje tečejo priprave za lastninsko preoblikovanje že kar nekaj časa. Dvajsetletno plodno sodelovanje z nemško firmo Bosch - Siemens Haus Gereate (BSHG) se je v zadnjem obdobju še intenziviralo. V zadnjih treh letih je BSHG vložil v Gorenje MGA 10 milijonov nemških mark in je zainteresiran tudi za nadaljnje tesno sodelovanje. Mali gospodinsjki aparati Rezultat lastninskega preoblikovanja naj bi bilo novo podjetje (novi MGA), ki bo slovensko, v njem pa naj bi stari MGA imel do 20%. Firma naj bi imela poleg operativnih funkcij tudi razvojne. Iz tega razloga v bodočnosti načrtujejo zaposlovanje visoko kvalificiranih kadrov, predvidena pa je tudi prostorska širitev podjetja. Obeti so torej svetlejši, kot je sedanjost. Podjetje MGA je namreč v minulem letu doseglo le dve tretjini začrtanega plana. Vzrok so znani problemi na tržišču, predvsem ameriškem. Po besedah direktorja MGA, Jožeta Kudra, se po izdelanem projektu kaže tehnološki višek 90 delavcev, od katerih bi se jih 30 upokojilo (sredstva zanje so v bilanci predvideli), nekaj pa bi jih dobilo službo v velenjskem Gorenju. Pogodba s tujim partneijem je bila po večkratnem usklajevanju konec lanskega leta podpisana in posredovana državni agenciji, ki mora dati nanjo soglasje. Brž ko bo to storjeno (predvidoma 11. februarja 1993), bodo v MGA spregovorili tudi o konkretnih spremembah v organizaciji in poslovanju novega podjetja. Tekst in foto: KF Predavanje o sadjarstvu foto: Ciril Sem Doslej je bilo izobraževanje o sadjarstvu v naši dolini nekoliko zapostavljeno. Zaradi pomembnosti te panoge in ugodnih naravnih pogojev se zavedamo, da mora tudi sadjarstvo kot panoga pri nas bolj zaživeti. Odločili smo se, da v sklop zimskega izobraževanja kmetov vključimo tudi predavanje "OSKRBA KMEČKEGA SADOVNJAKA," ki ga je vodil g. Lomberger Franc, dipl. ing. arh. -specialist sadjarstva na Kmetijskem zavodu Maribor. Tokrat je bilo predavanje v Lučah in Lepi njivi, zaradi velikega zanimanja pa bo še v dveh Zadružnih enotah. Gospod Lomberger je predaval o ekologiji sadnega drevja, ureditvi nasadov, gnojenju, oblikovanju in vzdrževanju krošenj, razmnoževanju sadnih rastlin, poleg tega pa je odgovarjal na številna vprašanja, ki so mu bila zastavljena. Na željo kmetov pa bo spomladi tudi praktično prikazal obrezovanje in cepljenje. Kmet in tudi vrtičkar želita pridobiti vsako leto obilo lepega in predvsem zdravega sadja, poleg tega pa sadna drevesa dajejo lepši in popolnejši videz krajine. Kmetijska svetovalna Kot smo poročali že v prejšnji številki, je občinski poslanec dr. Anton Žunter na zadnjem zasedanju skupščine opozoril na propadanje penziona Rinka v Solčavi in zahteval, da se odgovorni kaznujejo. Lastnik objekta je (še vedno) gostinsko podjetje Turist Nazarje, zato smo za informacije zaprosili direktorja, Staneta Podsedenška. "Pravzaprav me čudi, kje in kako je dr. Žunter dobil informacijo o propadanju Rinke. Če si je objekt ogledal na lastne oči, je vanj lahko prišel samo na vlomni način. Edini ključ od objekta imam namreč jaz. Sklepam lahko, da je prišel skozi knjižnico, ki jo imajo Solčp vani v istem objektu. Vendar je bilo treba poprej odbiti vrata in odmakniti fliper, kije bil ob nje prislonjen. Če bi prišel do mene, bi mu Rinko brez težav pokazal." Bistvo problema seveda ni v tem, kako je dr. Žunter prišel v objekt. Zgodba, katere (kot kaže) zaključno poglavje spremljamo sedaj, se je pričela že mnogo prej - kmalu po drugi svetovni vojni, ko so domačini na pogorišču nekdanje zadruge postavili objekt, ki naj bi služil kot planinski dom. Toda kaj kmalu je bil sprejet zakon, ki je določal minimalno nadmorsko višino, na kateri lahko objekt še služi kot planinska postojanka in je zato oproščen plačila davkov za hrano in pijačo. Rinka tega pogoja ni izpolnjevala in je zdrsnila v rang običajnih gostiln. Poslovanje se je planincem zaradi tega zataknilo in pojavila se je takratna "uprava" za notranje zadeve, ki je objekt prevzela in ga preuredila v majhen penzion. Potem je "prišla" celjska Cinkarna, ki je Rinko menda odkupila v namen počitniškega doma. Ko si je svojega zgradila v Logarski dolini, je Rinko leta 1972 prodalaTuristu. Le-ta je pričel njeno poslovanje kot s hotelom, a ker ni bilo rentabilno, jo je oddal v najem. Kdo ve, <3 O koliko najemnikov si je podajalo ključe? Zadnji je bil vsekakor Stanislav Gržina, bivši direktor žalskega hotela, ki je najel Rinko in kamp v Logarski dolini leta 1988. Tudi on ni bil uspešen. Pogodba z njim je bila prekinjena leta 1991, ko je v Turist prišel Stane Podsedenšek. 'Takoj po prekinitvi pogodbe sem naročil vzdrževalcu, naj objekt zaščiti tako, da ne bo naprej propadal. Posebej poudarjam, da odkar sem v Turistu, ni nastala nikakršna škoda, Rinka je bila taka, kot je zdaj, še pred mojim prihodom. No, podtaknili smo nekaj opek na streho, da ne zamaka, poskusili zapreti vodo, vendar je instalacija pri ventilu tako dotrajana, da si vodovodni instalater cevi ni upal niti pošteno prijeti s kleščami, zato smo pustili vodo zavestno malo teči, pač toliko, kolikor spušča ventil, ker, kot pravim, ga nismo upali zamenjati... Odvili smo bojlerje in zaprli cevi zgoraj na pipah. Pipe so vse, nobena ne manjka, nič ni potrgano. Vode v radiatorjih že zdavnaj ni več in ko se bo otoplilo, ne bo čisto nič drlo iz pip... Tudi skozi streho ne bo teklo, ker je “zaflikana". Zato zamerim dr. Zunterju, da razpihuje stvari, o katerih nič ne ve." To je realnost Rinke Resnici na ljubo - objekt je resnično v slabem stanju. Vse je zapuščeno. V eni sobi je, ker je tam počil radiator, uničen pod. Podoba je žalostna... Stane Podsedenšek: "Turist nima denarja, niti nima namena vlagati v Rinko. Izdelan je bil sicer projekt revitalizacije Rinke, vendar ga je sklad za demografsko ogrožena območja zaradi visoke ovrednotenosti dveh milijonov nemških mark zavrnil. Zato sem predlagal, da Rinko prodamo. Pri prvem razpisu smo jo ponujali za 150,000 DEM, pa ni bilo nikogar. Pri drugem razpisu smo ceno znižali za polovico in objekt septembra lani prodali za 87.000 DEM gospe Golčarjevi, znani gostinki iz Velenja, in gospodoma Ikovicu ter Klemenšku, domačima obrtnikoma. Ko smo pogodbo dali overoviti javnemu pravobranilstvu, je to ocenilo, da je kupnina prenizka. Neodvisni cenilec je Rinko ocenil na 223.000 DEM - to je možno, ocenjena vrednost po zidarskih normah, ni pa to tržna vrednost Rinke." Pogodba je bila tako razveljavljena, denar kupcem vrnjen. Rešitve pa še ni videti. Za Rinko se zanimajo tudi domačini, ki bi jo radi nazaj po zakonu o denacionalizaciji. Taka pričakovanja so vprašljiva, saj je bila prvotna vknjižba "splošno ljudsko premoženje" in nikoli ni bila nacionalizirana posamezniku. Rinka je torej last Turista, kupi pa jo lahko vsakdo, ki odšteje 223.000 DEM... Prodaja Rinke za takšno ceno je malo verjetna, zato v Turistu razmišljajo o ustanovitvi podjetja - hčerke, kjer bi kapital Turista znašal ocenjeno vrednost, kapital sovlagatelja pa toliko, kolikor bo pripravljen vložiti v obnovo objekta. Konkretni pogovori z zainteresiranim partnerjem so že v teku... Tekst: KF, foto: JP PTT podjetje Celje v letu 1992 Vodstvo podjetja za PTT promet Celje je na tiskovni konferenci, konec leta 1992 predstavilo poslovanje podjetja v minulem letu. PTT podjetje Celje zaposluje 855 delavcev, od katerih se s PTT prometom ukvarja 2/3 zaposlenih, 1/3 pa s telekomunikacijami. Podjetje se skupaj s preostalimi osmimi PTT podjetji združuje v sestavljeno PTT podjetje Slovenije, ki naj bi se v letu 1993 preoblikovalo v dve javni podjetji: POŠTA Slovenije in TELEKOM Slovenije. PTT Celje ima na svojem območju 66 PTT enot (pošt). Zaradi nizkih cen storitev po njihovih trditvah ta dejavnost ne pokriva stroškov in plač. Nove telefonske kapacitete gradijo izključno v digitalni tehnologiji, v analogni pa širijo obstoječe kapacitete, kjer je to smiselno. Zgrajeno je bilo osem novih digitalnih central. V digitalni tehniki je bila razširjena ATC Luče za 48 naročniških priključkov, v analogni tehniki pa VATC Mozirje za 400 in Šmartno ob Dreti za 40 naročniških priključkov. Število naročnikov tako dosega številko 49.300, kar pomeni 19,3 telefonskih naročnikov na 100 prebivalcev, to pa je pod slovenskim povprečjem. PTT Celje v letu 1992 ni vložil v krajevna kabelska omrežja na področju naše občine nič sredstev. Za leto 1993 med drugim planirajo zamenjavo KATC Solčava (sedanja kapaciteta 100 naročniških priključkov) z novo v digitalni tehniki kapacitete 240 priključkov. Skupno število novih telefonskih naročnikov naj bi letos na celotnem celjskem področju doseglo skromno število 2000. Obsežnejša izgradnja je odvisna izključno od pripravljenosti in zmožnosti potencialnih naročnikov in sredstev za demografsko ogrožena območja, saj PTT podjetje Celje po njihovih izjavah nima dovolj lastnih sredstev. KF Predstavljamo vam: Trgovino Nadlučnik Od 1. maja lanskega leta so v Radmiiju bogatejši še za eno privatno trgovino. Odprla jo,je Marija Nadlučnik. Obiskali smo jo. SN: Radmirje so majhen kraj. Odkod vam pogum, da se spustite v konkurenco s preostalimi tremi trgovinami, ki so bile tukaj že pred vami? MARIJA NADLUČNIK: Nobenega posebnega poguma ni bilo treba, Res pa je, da sva si z možem, ki je bil prej petnajst let rjfbv. I avtoprevoznik, želela I /ačeti posel, pri katerem , i l'i l.ihki' bila "ba doma Z odprtjem trgownc se KiESSfil nama je ta želja 1^f' i uresničila. i/i,; t|—'| j •SIV.* Kako sta si razdelila delo? MARIJA NADLUČNIK: Sama skrbim predvsem za delo v trgovini, mož pa s kombijem vrši nabavo blaga in dostavo strankam na dom. Priznati moram, da dela nikoli ne zmanjka. SN: Torej nabavo blaga vršita sama? MARIJA NADLUČNIK: Samo deloma. Sama nabavljava predvsem blago, ki ga moraš videti, preden ga kupiš. Dostavo ostalih artiklov prepuščava drugim. SN: Kaj pravzaprav ponujate v vaši trgovini? MARIJA NADLUČNIK: Imava klasično trgovino z mešanim blagom. Kupcem so torej na voljo živila, krmila vseh vrst, nekaj tekstila in nekaj tehničnega blaga. Izbira je pestra. SN: Prej ste omenili dostavo blaga na dom. Kako to gre? MARIJA NADLUČNIK: Večje količine blaga je mogoče naročiti po telefonu 841-377 ali v trgovini, ki jih potem dostavimo na dom. Redno se te oblike nakupov poslužujejo kmetje iz Tera, Primoža, Planine, Savine in Florjana in so zelo zadovoljni. SN: Kakšen je delovni čas vaše trgovine? MARIJA NADLUČNIK: Ob delavnikih je trgovina odprta od 8.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00, ob sobotah od 8.00 do 15.00 in ob nedeljah od 8.00 do 12.00. SN: Pogoji prodaje? MARIJA NADLUČNIK: Moja temeljna značilnost so konkurenčne cene. Sicer pa je možen tudi nakup z boni Mercator - ZKZ Moziije in Savinja Mozirje. SN: Naj vas za konec razgovora povprašam še o poslovnih načrtih za bližnjo bodočnost! MARIJA NADLUČNIK: Iskreno vam povem, da zaenkrat nimava nobenih visokih ciljev. Predvsem bi se rada s svojo ponudbo še bolj prilagodila okolju, v katerem je trgovina oziroma njene stranke. Če nama bo to uspelo, potem ni bojazni tudi za prihodnje obdobje.Če bodo stranke zadovoljne s trgovino, potem bova midva toliko bolj. Ni kaj dodati, bi lahko rekli. Danes je pač tako, da se je treba boriti za vsako stranko posebej. In prav je, da ima kupec možnost izbire. Zato namreč, da lahko izbere najboljše. Pa srečno, trgovina Nadlučnik! Tekst in foto: KF Proračun težji za 18,8 % Osnutek proračuna občine Mozirje, obravnavan na zadnji seji IS SO Mozirje, je sestavljen v skladu z zakonom in usmeritvami Ministrstva za finance. Viri prihodkov bodo v primeijavi z letom 1992 ostali v glavnem nespremenjeni. Glavni vir prihodkov (kar polovico) predstavlja dohodnina, katere 40% ostane v občini, 60% pa je republiški prihodek. Slabih 10% prihodkov proračuna predstavljajo takse, kazni, prihodki upravnih organov, itd. V sklopu teh prihodkov so tudi prihodki od spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, ki se bodo v letošnjem letu zaradi izgradnje avtobusne postaje v Mozirju in bencinskega servisa v Gornjem Gradu bistveno povečali. Ti prihodki se ne vštevajo v limitiran proračun, zato je le - ta nekoliko večji, kot je predvideno z republiškimi usmeritvami (16,7%). Kot dopolnilna sredstva naj bi republika prispevala priližno 40% celotnega proračuna. Vsi prihodki naj bi tako znašali 384.780.000 SIT. V strukturi odhodkov predstavljajo največje deleže sredstva za vrtce, Zavod za kulturo, Center za socialno delo in dodatni program OŠ (30,02%), sredstva za delo upravnih organov (26,18%), odhodki investicijskega značaja (18,91%), itd. Osnutek proračuna ne predvideva nobenih sredstev za nova delovna mesta, prav tako je iz njega izpadel predlog za most preko Savinje v Loke. Povečanje posameznih postavk je selektivno, pomembno pa je to, da je proračun po predlogu IS uravnotežen in upošteva tudi primanjkljaj prihodkov iz leta 1992 v višini 5.200.261,50 SIT. Razprava o njem se bo nadaljevala na februarskem zasedanju občinske skupščine, dokončen sprejem pa je predviden v mesecu marcu. KF grafike od 17.st. ter razglednice od zadnejga desetletja' 19.st. do 1.1945 g8&ftK88ft«88fie88)fta)88fiflS88fta8Sfi»8&ftB88fia88ft»S8ftB8aftB8Bft«S«ft1 NAROČILNICA w s K ’ Nepreklicno naročam knjigo Stare upodobitve Zgornje “ Savinjske doline po prednaročniški ceni (ustrezno podčrtaj): Z 2.700,00 SIT (1 obrok) ali 3.000,00 SIT (3 obroki) Gornji Grad odposlana 1935 “ ime,priimek:. B \ naslov:...... * « * datum:....... » K K Z podpisi...... * format: 24 x 30 cm ' trda vezava (zaščitni ovitek) ' 150črnobelih razglednic, grafik... *100 strani Z Naročilnico pošljite na naslov: * tekst preveden v ang. in nem. S EPSI d.o.o. 63 331 Nazarie Savinjska c.4 EPSI Nazarje razpisuje natečaj za izdelavo spominkov in borzo idej za spominkarsko ponudbo v Zgornji Savinjski dolini RAZPIS Namen natečaja: Z natečajem in borzo idej želimo pridobiti čim več izdelkov in predmetov naše dediščine in sodobne ustvarjalnosti, ki bi lahko služili pri načrtovanju spominkarske ponudbe Zgornje Savinjske doline in Logarske doline ter območij od Gornjega Grada do Solčave. Kaj vse pride v poštev: Predvsem ne razni "poskusi" spominkov ampka izdelki in predmeti, s katerimi danes živimo, ali pa so del našega zgodovinskega spomina. Sele strokovnjaki bodo na osnovi analize in študija posameznim izdelkom ali le vašim predlogom, idejam dodali vse tisto, kar jih bo usmerilo v njihov spominkarski značaj. Zato imate zares široko področje možnosti, od domače obrti, kulinaričnih izdelkov, domačih žganj in zeliščnih napitkov, od izdelkov domače industrije in obrti, lokalnega mojstrstva in rokodelstva pa tudi predmetov, ki nam ležijo v družinskih arhivih ali zapuščini na podstrešjih... Sprejeli, ocenili in nagradili bomo tudi posamezne ideje, ki jih za to področje predlagajte v pisni obliki, s pomočjo risbe, fotografije ali načrta... Pa morda še kaj, kajti vsega tudi ne nameravamo že v naprej zapisati, saj pričakujemo predvsem vaše predloge, ideje, rešjtve, izdelke, prototipe itd. Natečaj traja od 25.decembra do februarja 1993. Zadnji rok za oddajo izdelkov in idej je petek, 26.februar 1992. Vse izdelke in predloge idej pošljite po pošti ali osebno prinesite na naslov: EPSI d.o.o. 63 331 Nazarje, Savinjska c.4 Prispele izdelke in predloge idej bo ocenila strokovna komisija pod vodstvom dr.Janeza Bogataja (Mlaj - Institut za raziskave in promocijo kulturne dediščine Slovenije, Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za etnologijo). Rezultati natečaja bodo objavljeni v Savinjskih novicah. Najboljšim izdelkom in predlogom idej bomo podelili tri denarne nagrade in sicer: 1. nagrada: 10 000,00 SIT 2. nagrada: 5 000,00 SIT 3. nagrada: 3 000,00 SIT 1irizem po meri človeka v Zgornji Savinjski dolini pomeni tudi žlahtnejšo ponußo Vsega, kar znajo njeni prebivalci narediti in ponuditi Zato sodelujte v natečaju. O Turizem smo ljudje Kje so doma Luče, nekoč najlepše urejen kraj v Sloveniji? Odgovor bi lahko bil, odnesla ga je voda! Res je, da po poplavah ni nič več tako, kot je bilo! Pa vendar turizem smo ljudje, mi smo ostali v kraju, poskušajmo ga urediti, mu povrniti dobro ime in lepoto, ga narediti prijaznega zase in za obiskovalce. V turističnem društvu smo se že velikokrat pogovarjali kje in kako začeti. Kot prvo se nam zdi, da je potrebno ljudi osveščati in upamo, da bo ta članek v Savinjskih novicah padel na plodna tla. Pred kratkim je bila v gostilni debata oz. kritika na račun turističnega društva, češ, da sta bila ob sprehajalni poti dva koša, ki jih je namestilo društvo, polna smeti. Člani društva, ki to vidimo, jih izpraznemo, vendar ali moramo biti res dežurni smetarji? Krajane, ki kaj takega vidijo, naprošamo, da jih izpraznejo! Potem so tu divja odlagališča smeti, neurejenost prostora okrog kontejnerjev, razna navlaka ob vodi in poteh. Nikogar ne motijo lepo zložena drva, motijo pa zasilne barake, polivinil in pločevina, ki naj bi služila za streho. Če društvo s prstom pokaže na povzročitelja, je takoj ogenj v strehi in zamera, zato bomo postavili nabiralnik, kjer se bodo zbirale pritožbe oz. pripombe, ki pa jih bomo potem pokazali na interni TV. Poleg smeti so tu še nekateri boleči žulji. Kranjskogorci so se na radiju "Dej nehi no" pogovarjali, kako bi oživili turizem v Kranjski gori, pa jim je Črt Kanoni rešitev stresel kot iz rokava: "Prenehajte se kregati, stopite skupaj in uspeh vam zagotovim!" Povsod jasno povedo, da ne bodo nikogar v ničesar silili. Pobuda mora priti od ljudi samih. Mi pa turizem potrebujemo! Že sama gospodarska situacija, v kateri se nahajamo, nas kar sili v to. Prav gotovo je, da učinka ne bo čez noč, da nam cesta predstavlja veliko oviro, vendar bi bilo zelo boleče, če bi bila cesta prej pripravljena na sprejem turistov kot mi in bi nam ta cesta morda goste odpeljala drugam. Premalo se zavedamo naravnih lepot in dobrin, ki jih imamo in se jih moramo naučiti turistu pokazati oz. ponuditi. Ena izmed njih so planine s svojo floro in favno, planinsko pašništvo, bistri izviri, slapovi, kraške jame. Lovski turizem bi privabil petičneže. Imamo kulturne spomenike, ki niso izkoriščeni (Amičeva domačija). Kmečki turizem naj ne bi bilo zgolj oddajanje sob in hrana. Možnost razvoja kmetij "odprtih vrat". Z razvojem turizma bi se povečala poraba in s tem možnost prodaje pridelkov, mesnih- in mlečnih izdelkov (želodec, sir), nova delovna mesta, dopolnilne dejavnosti, posredno ima vsak dobiček. Ob tej priliki Turistično društvo Luče, vabi nove člane k sodelovanju, ljudi, ki so pripravljeni z novimi idejami, pripombami, tudi kritičnimi, če so na mestu, dati društvu novega elana. Še vedno velja rek, da več ljudi več ve! Vedeti pa je treba, da je delo v društvu ljubiteljsko - prostovoljno, čeprav to ljubiteljstvo nekaterim zanesenjakom včasih preraste čez glavo (Lučki dan), drugi pa se pri tem nai lahek način okoristijo. V zvezdah je zapisano, da se naši dolini obeta svetla prihodnost v turizmu. Vendar se bomo najbrž morali kar pošteno potruditi, da katero od teh zvezd sklatimo z neba, kajti še vedno imamo v mislih slogan "turizem smo ljudje" in še marsikaj drugega zraven! Turistično društvo Luče "On je prelepil moj plakat, jaz pa..." Kaj menite, je mogoče, da je zaradi nekah metrov neasfaltirane ceste, polne lukenj, ogroženo sedem delovnih mest, sedem družinskih usod? Ne? Pa je mogoče tudi to! V Spodnji Rečici, levo od regionalne ceste proti Radmirju, na Raneku - bi rekli domačini - stoji objekt podjetja Opremal d.o.o., katerega lastnik je Edvard Lopan. Slednji se je leta 1985 odzval na razpis zemljiške skupnosti, ki je na tem prostoru predvidevala obrtno cono. Osnutek zazidalnega načrta, razgrnjen na sedežu KS Rečica 1986. leta, je to potrjeval. Na osnovi gradbenega dovoljenja z dne 9. 5. 1986 je pričel z gradnjo in 13. 12. 1991 je bil izvršen tehnični pregled obratovalnice, ki je 1. 4. 1992 prerasla v podjetje za izdelovanje kmetijske opreme. Problemi so se po besedah Edvarda Lopana začeli maja lanskega leta, ko je sosed Stanko Gašparič tesno ob dovozni cesti pozidal betonsko škarpo in na njej ni dopustil nikakršnih vzdrževalnih posegov, zato je še danes v zelo slabem stanju. Iz tega razloga je dostop s tovornim vozilom do podjetja Optemal praktično onemogočen, kar je glede na zvrst proizvodnje v podjetju nevzdržno. V mesecu septembru 1992 je podjetje Opremal sklenilo pogodbo o dolgoročnem poslovnem sodelovanju s tujim partnerjem. Le-ta pa je Lopana že obvestil, da bo pogodbo, na osnovi katere ima delo v podjetju sedem zaposlenih, prisiljen prekiniti, če se problemi z dostavo ne bodo hitro rešili. Situacija torej, ki terja ukrepanje. In kdo ima pri vsej zadevi prav? Edvard Lopan, ki si ni sam izmislil lokacije svojega objekta in nima nobene druge možnosti za dostop do njega, ali Stanko Gasparič in Jožef Mikež, ki kot soseda in lastnika parcel, po katerih delno teče cesta, ne dopuščata normalnega prometa po njej? Za mnenje smo zaprosili občinski Sekretariat za gospodarski razvoj, finance in urejanje prostora. Pojasnili so nam, da sporna cesta oz. pot že od leta 1952 dalje, obstaja pa že od prej, predstavlja edini dovoz do kompleksa šestih hiš in edini dostop do brvi čez Savinjo do Zg. Pobrežij. Pot delno poteka tudi po parcelah št. 176 in št. 60/1 k.o. Spodnja Rečica, katere lastnica je bila Jožefa Matek, kasneje Jožef Mikež, od leta 1983 naprej pa Stanko in Ivanka Gašparič. Prvotna lastnica Jožefa Matek se je s tem, ko je dopustila izgradnjo in kasneje uporabo javne poti, odpovedala lastninski pravici na delu parcele, kjer poteka sporna javna pot. Z ozirom na nedvomno izraženo voljo, daje ne želi imeti več v posesti, je ta del nepremičnine prešel v družbeno lastnino. Tej opustitvi kasneje ni nasprotoval niti pravni naslednik Jožef Mikež niti nova lastnika nepremičnine pare. št.60/1 Stanko in Ivanka Gašparič. Glede na širši krajevni pomen, ki ga ima sporna javna pot, in glede na dejstvo, dajo je KS Rečica pred tem že več let vzdrževala, je le-ta v I. 1986 predlagala, da se vključi v odlok o javnih poteh. Ker niso obstajale nikakršne premoženjske pravne dileme o obstoju javne poti (tudi s strani Mikeža in Gašpariča ne), je bila razvrščena med javne poti II. kategorije, za upravljalca pa je bila določena KS, ki naj bi tudi opravila izmere, odpise in prepise ter vknjižbo v zemljiško knjigo. S tem bi se dosegla uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem na terenu. Nemotena uporaba in s tem očitno privoljenje lastnikov zemljišč, preko katerih poteka, pa je verjetno vzrok, da do odmere ceste in prenosa le-te v javno dobro ni prišlo. V sekretariatu so mnenja, da so pisanja Jožefa Mikeža krajevni skupnosti in uporabnikom poti o "prepovedi kakršnegakoli nezakonitega in nasilnega poseganja v njegovo lastnino" zaradi vseh naštetih dejstev brezpredmetna in po več kot štiridesetletni uporabi omenjene lastnine kot nepremičnine v splošni rabi nevzdržna. Nastali problem so prvič poskušali rešiti na skupnem razgovoru 22. septembra 1992, ki so se ga udeležili predstavniki SO Mozirje, predstavniki KS Rečica, Jožef Mikež, Stanko Gašparič in prizadeti uporabniki sporne poti. Na tem razgovoru so bila ponovno osvetljena temeljna dejstva in dosežen sporazum, da Zavod za urbanistično načrtovanje in razvoj občine Mozirje izdela idejno skico rešitve obstoječe poti. 27. novembra lani so se prizadete stranke seznanile z idejno skico, vendar do sporazuma ni prišlo. Zavod je zato na osnovi osnutka zazidalnega načrta obrtno-stanovanjske pozidave Sp. Rečica (le- ta je zaradi tehničnih zadržkov predvsem s strani vodnega gospodarstva pod moratorijem), ki predvideva ureditev dovozne poti iz zahodne smeri, pripravil nov idejni predlog, po katerem se problem v makadamski izvedbi reši na omenjen način. Opravljen je bil že ogled na terenu in dosežen dogovor z lastniki zemljišč. Če bo postopek potekal brez problemov, naj bi se cesta funkcionalno usposobila v teku letošnjega leta. Upajmo, da ne prepozno za Opremal in njegove delavce. Konec dober - vse dobro. To drži, vseeno pa ostaja trpek priokus skaljenih medčloveških odnosov. N0YICL MOZIRJE: V teku so priprave na novi samoprispevek. V ta namen so izvolili komisijo za pripravo gradiva. Pripravljajo vse potrebno za javno razsvetljavo Podvrha, kjer pa se zaradi vedno manjšega dotoka sredstev iz naslova samoprispevka srečujejo s finančnimi težavami. * * * NOVA ŠTIFTA: S PTT podjetjem tečejo pogajanja o možnosti priklopa štirih telefonskih številk. V zimskem času so nabavili cevi za obnovo starega dela vodovoda, vse pa je tudi že pripravljeno za 600 m nove asfaltne prevleke na cesti na Čemivsko rido, kar naj bi realizirali v spomladanskem obdobju. Za asfaltiranje ceste v Mačkin kot bodo poskusili pridobiti sredstva za demografsko ogrožena območja. * * * MOZIRJE: Zavod za urbanizem Velenje pripravlja načrt nove ureditve starega trškega jedra. Z umikom tovornega in avtobusnega prometa se naj bi cesta skozenj zožila, izdelali bi se novi pločniki in javna razsvetljava. Občinski zavod za urbanizem pa pripravlja zazidalni načrt prostora med Šmihelsko cesto in trgom. * * * REČICA OB SAVINJI: V teku je urejanje tehnične dokumentacije za razširitev pokopališča. Vse formalnosti naj bi bile končane najkasneje do 1. marca, saj je čas pomemben dejavnik glede na to, da je že zmanjkalo pokopnih mest. * * * GORNJI GRAD. Razdelili so 12 telefonskih številk, ki so bile še proste. Svet KS je izdelal poročilo o poteku zadnjega samoprispevka in ga skupaj s predlogom novega poslal vsem krajanom. Le - ti imajo do 5.2. čas, da posredujejo pripombe, na osnovi katerih bo program dopolnjen. V teku je sanacija vodovoda in pridobivanje lokacijske dokumentacije za bencinsko črpalko. * * * MOZIRJE: Posebna komisija, imnovana za izpeljavo aktivnosti v zvezi s proglasitvijo Mozirja za mesto, neutrudno dela. Rezultati bodo vidni v doglednem roku. * * * LOGARSKA DOLINA: V kampu je ob petkih, sobotah in nedeljah od 19. do 22. ure urejena nočna smuka. * * * ŠMARTNO OB DRETI: Po dolgem času so uspeli izvoliti novo vodstvo krajevne skupnosti. Predsednik sveta KS je postal Ivan Pumat, katerega ožje sodelavce je potrdil zbor krajanov na zadnji seji. Tekst in foto: KF Carlo Goldoni - priredba Cajner, Venišnik ZADREČKE ZDRAHE v izvedbi dramske skupine PD Gornji Grad sseeeesaeeseseoMeeoHMMw 2. Ljubezen - to je čudna reč. V njen bran govorita kamenje in sekira. 7. Dolga pot, skušnjave in tegobe - flosarji končno doma 3. Moč avtoritete naredi svoje. Vsak dobi svoje, zdrahe se nadaljujejo izven dvorane... 4. Konec dober, vse dobro - gornjegrajski zdraharji stopajo v spomin tekst: Edi Mavrič, foto: Sašo Bernardi Kultura, nit skozi pretekli Vsako obdobje ima značilnosti v življenju in s tem tudi v kulturi. Ko govorimo o razvoju naše kulture, smo največkrat bolj načelni ali pa se kar zadovoljimo z opisovanjem stanja kakršno je danes. Seveda pa moramo vedeti, da ima vse svojo razvojno pot in lastno preteklost, tudi kultura. Kaj hočem reči, premalokrat omenjamo ljudi, ki so v preteklosti skrbeli za naše kulturno osveščanje in so veliko doprinesli s svojim prizadevanjem, da smo ohranili vsaj nekaj dediščine naših prednikov, ki so živeli v povsem drugačnih razmerah, ko naša beseda in pesem nista bili upoštevani, niti radi poslušani, ko je tuje izražanje pomenilo nekaj več od domače govorice in domače pesmi... Dolga leta je na Ljubnem živel in delal Ante Tevž. Domači organist, skladatelj, pevovodja, kapelnik in ne nazadnje tudi pisec . Spominjam se ga, ko je delal v podružnici Celjske mestne hranilnice na Ljubnem. Tedaj so ljudje govorili, da gredo z denarjem "k Tevžu" in ne v hranilnico. Zaupanje, ki ga je bil osebno deležen, je bilo nepopisno, njegovo glasbeno delo pa sploh, saj se je tiste čase, pred drugo svetovno vojno, vse kar je bilo v zvezi z glasbeno kulturo, vrtelo nekako okoli Tevža. To so bili stebri našega kulturnega izročila! Med izgnanstvom v Srbijo, je v Beogradu nastala tale pesem, napisana od Jožeta Jurača, celjskega tiskarja in pisca številnih sestavkov in knjig. cd-nte cZ evža yietcLatietl dan- V časih teh ko je malo lepih dni in med nami človeka ni, ki bridkosti podal ni roko in v svoje dlani položil glavo, v časih teh se nam' zdi, ko da nas več ni, več ni. Misli so naše ptice plašne, ki v kraje mladostne hite a se ne spuste ko da rojstna je vas eno samo gorje, gorje. In slavlja pri Gradu gornjem ni. Niso k Petričku prišli ljudi in zvokov harmonike slišati ni. Daleč od doma, Savinjskih planin, Abrahama srečal Petričkov je sin. V časih teh ko je malo lepih dni nam želja svetla v srcih gori: da vstala v lepoti spet rojstna bi vas, da himno zahvale zapel bi naš glas, po vodi deroči spet flosi bi šli, se k letu pri Petričku bi zbrali mi vsi. /////#: Predlagam, da bi se občasno spomnili še drugih, za kulturo, zaslužnih mož v naši dolini! A. Videčnik letno mentorstvo godbe na pihala prejel Franci GOLJUF. Priznanja in plakete ZKO občine Mozirje so prejeli: Lovro GOLICNIK iz Šmihela nad Mozirjem za neprecenljive zasluge pri ohranjanju kulturne dediščine; - Franc PEČNIK iz Mozirja za dolgoletno sodelovanje v pevskih zborih injohranjanje kulturnih in sakralnih spomenikov; - Ivan VEZOCNIK iz Gornjega Grada za minulo amatersko igralsko udejstvovanje; - Vida CAJNER iz Šmartnega ob Dreti za dolgoletno igralsko in pedagoško delo v igralski družini KPD Gornji Grad; - Ivan MAVRIC iz Gornjega Grada za ustvarjanje mogočne zbirke starih predmetov, listin, knjig, razglednic, časopisov, slik in drugega blaga izjemne vrednosti; - Viktor GRUDNIK ml. iz Nove Štifte za požrtvovalno organizacijsko in igralsko delo v domačem prosvetnem društvu; Anica PEČOVNIK iz Luč za predano mentorsko in režisersko delo v osnovni šoli in prosvetnem društvu Luče; - Alenka ŽAGAR iz Mozirja za uspešno udejstvovanje v dramski skupini in pevskem zboru; - Ana LAMUT iz Mozirja za dvajset let odličnega dela na področju knjižničarstva in izredne dosežke na tem področju; -Anka NARALOCNIK iz Ljubnega ob Savinji za uspešno udejstvovanje v dramski dejavnosti - pevskem zboru. Kulturne prireditve pa se vrstijo tudi v drugih krajih naše občine. V Nazarjah so 5. februarja pripravili Pozdrav kulturnemu prazniku, podobno prireditev so izvedli dan kasneje tudi ljubenski kulturniki v domači dvorani. Na sam kulturni praznik so se v Mozirju predstavili pevci vseh zborov matičnega prosvetnega društva. Kulturnih dogodkov bo v prihodnjih dneh še obilo, zato vabljeni k ogledu I KF Stavke v šolstvu ni bilo Mesec kulture v polnem razmahu S slavnostno otvoritvijo v Gornjem Gradu se je 7. februarja tudi uradno pričel letošnji mesec kulture. Na prireditvi, ki so jo s svojimi kvalitetnimi nastopi popestrili ženski in moški pevski zbor iz Bočne, učenci Glasbene šole Mozirje in Osnovne šole Gornji Grad,dekliški pevski zbor iz Gornjega Grada in godba na pihala občine Mozirje, so podelili republiško in občinska priznanja kulturnikom občine Mozirje. Posebno Gallusovo priznanje za izjemno delo na glasbenem področju, ki ga podeljuje ZKO Slovenije, je za uspešno šestnajst Napovedane stavke v osnovnih, glasbenih in srednjih Šolah od 10. do 12. februarja, v vrtcih pa 10. februarja, ni bilo. Vlada je namreč v četrtek, 4.februarja po pogajanjih s sindikati privolila v podpis sporazuma, s katerim se obvezuje, da bo delavcem zagotovila izplačilo razlik v plačah. Izhodiščna plača za I.tarifni razred za negospodarske dejavnosti v obdobju junij '92 - januar '93, ki se uporablja kot osnova za določitev plač v javnih vzgojnoizobraževalnih zavodih, bo usklajena z osnovo za obračun plač v državni upravi v istem obdobju. Razliko med plačami, obračunanimi na osnovi omenjene višine izhodiščne plače in dejansko izplačanimi plačami v skupnem znesku 32.088 tolarjev bo vlada poravnala v štirih mesečnih obrokih od februarja do maja 1993. Sindikati so se s sporazumom zavezali, da bodo dodatna izplačila plač v zavodih, ki so bila opravljena v decembru 1992, šteli kot del poračuna, odstopili bodo od sodnega uveljavljanja zahtev za popolno izvajanje kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti in soglašali z izplačilom razlik brez obresti. KF o pustovanja Stoletna tradicija Mozirskega pustovanja se tudi letos ne prekinja. Leto 1993 ne bo v programskem smislu prineslo nič novega, saj to ni potrebno. V preteklih letih smo ga zaokrožili v tisto, kar Pust mora biti. "Šiba božja svojega okolja." Zato je teža letošnjega pustovanja na vsebini in kvaliteti. V satirični, komični, a skrajno korektni obliki bo ošibal vse nepravilnosti preteklega leta. Pust Mozirski je turistična prireditev. Je karneval, ki se sicer ne zgleduje po podobnih tujih, ker je izviren. Teden dni programa že nekaj časa privablja veliko število obiskovalcev, ki se zadnja leta štejejo že skoraj v desettisoče. In kaj bomo počeli letos? 18.2.1993 - DEBELI ČETRTEK Večer, ko pustna bratovščina oznanja prihod pustnega časa. Pustni orkester BOJ SE GA ima svojo prvo skušnjo, nato pa v defileju obide Trg Mozirski. 20.2.1993 - PUSTNA SOBOTA Tradicionalna Partizanova maškarada. 21.2.1993 - PUSTNA NEDELJA Ob osmih zjutraj se Pustna bratovščina poda po Zadretju gor in po Savinji dol. Obišče kraje v dolini in jim zaigra kakšno poskočno vižo, mimogrede pa postori kaj takšnega, kar sami niso utegnili. Ob pol treh popoldne pa se na trgu Mozirskem in v Partizanovi dvorani odvija čin, ki ga otroci celo leto pričakujejo - otroška maškarada. Male maškare, poskočne viže orkestra BOJ SE GA, gost prireditve, in letos prvič, OTROŠKI FESTIVAL SREBRNIH GLASOV. Na njem se bodo lahko mladi pevci predstavili širšemu občinstvu, prireditev pa naj bi poslej bila tradicionalna. 22.2.1993 - OFIRANJE Pustna bratovščina se nameni po Mozirju od ulice do ulice, oznanja prihod Pustnega časa in raznaša Pustnega kurirja. 23.2.1993 - PUST Obvezna je budnica in iskanje Pusta. Ob osmih zjutraj Pust Mozirski prevzame pred občino Mozirsko oblast in uvede strogo nadstrankarsko diktaturo. Sledi obisk večjih firm v dolini, kjer jim pošlihtamo to, kar sami niso znali. In popoldne karneval. Povorka vozov, ki ponazarjajo grehe in zmote Mozirjanov. Nastop gostov, glasba, smeh in satira. Povezovalec programa je tudi letos Sašo Hribar iz Radia Ga - Ga. V dobrih dveh urah poizkusimo obiskovalcem pričarati prijetno popoldne in pravo pustno vzdušje. Nato pa je še Maškarada. Pozno v jutranje ure, z dobro glasbo, maskami in bogatimi nagradami. Mimogrede nam ob polnoči premili Pust premine, a zabava se nadaljuje. 24.2.1993 - PEPELNICA Pusta objokujemo, ko leži na trgu na parah. Popoldne ga v Pekovih lavah kremiramo, na sedmini prečitamo testament pokojnika, in za leto dni se poslovimo. Sodelovati s Pustom je prijetno in zabavno. Zato vas vabimo! narodopisje C-L Domače zdravilstvo in zdravilci i \ i! 1 m. Piše: Aleksander Videčnik V našem razglabljanju o domačem zdravilstvu smo doslej spoznali nekatere posebnosti domačega zdravilstva na sploh, nekaj pa tudi iz preteklosti tovrstnega zdravilstva. Podrobneje smo obravnavali Strgarjev zapis, ker je pač najbolj popoln rokopis s to vsebino pri nas v.dolini. Seveda je uspelo zbrati še veliko drugih podatkov, ki bodo pomagali osvetliti zdravilsko modrost naših prednikov. Tako je Vinko Moederndorter v svoji knjigi Ljudska medicina pri Slovencih, zapisal nekatere zanimive oblike zdravljenja v naših krajih, veliko pa je uspelo zbrati pričevanj, predvsem pri starejših prebivalcih doline. Tako nastaja dokaj pregledna slika domačega zdravilstva pri nas. Če je Strgar v svojem zapisu svaril zdravilce pred neukim ugotavljanjem bolezni na seču (vodi), potem je dobro, da opozorimo, da so vsi zapisovalci tedanjih ljudsko-zdravilskih ukrepov prisegali na pregled vode. Tako najdemo pri teh preiskavah izraze kot: Zirkel, smetana, kri v vodi, pesek na vodi, mehurji, jagodce, megla, dlake, pege, pleve, prah, debele arči (reči), gnoj in polud (usedlina). Že iz teh izrazov lahko sklepamo, kako hitro je lahko nekdo napačno opisal stanje na vodi, saj pojmi, ki naj bi jih izražale zapisane besede, še zdaleč niso dovolj določeni, da bi lahko služili resnim zaključkom, ko gre za neko bolezen. Prav zato lahko razumemo Strgarjevo opozorilo, da pregledi vode niso niti najmanj enostavni in jih naj opravljajo le tega vešči ljudje. Posebno se je glede tega razpisal (prepisal) Pavel Lipič leta 1810. Opisali bomo primer preiskave vode iz Čebulovega zapisa iz okolice Šoštanja in to le toliko, da si bralec lahko bistvo stvari predstavlja. "Jevoda slo klor al zvetla koker ena druga voda pomeni zunano merzel an no zaztano ceranje no tvodne glide noje navarno zatakiga bovnika." "Grat je čarna ali svinčaste farbevoda pomen vgašeno to natuerlih hico ino to smert." "Grat je ena voda rodeča pomeni jberžno faušjico". "Grad je ena voda čarna al popelnate farbe pomeni eno" in tako naprej. Bralec si lahko predoči, kako zelo preproste sodbe so bile v zvezi z vodo. Vsekakor smemo verjeti Strgarju, ki je svaril pred zaključki podobne vrste. Naš namen seveda nikakor ni v presoji pravilnosti mnenj ali ukrepov. Gre le za to, da opišemo dogajanja v tedanji ljudski medicini. Zato je morda kar na mestu, da se sprehodimo malo po naših krajih in delno spoznavamo delo domačih zdravilcev. V Šmartnem ob Dreti so proti slabokrvnosti pili sadjevec, v katerem so se namakali "rombovci" (žeblji nazobčane glave za podkovanje čevljev). To so pili na tešče. V Solčavi so človeka s hudo vročino zavili v kurjake, baje je to zelo pomagalo. V Radmirju so zdravili oboleli mehur s čajem iz šentjanževk, preslice in brinovih jagod. Znana zdravilka Jelarjeva pa je stavila na čaj iz šentjanževk in preslice. V Solčavi so poznali prav čudno sredstvo za bolnika, kateremu se je voda zaprla. Vzeli so potočni kamen, ki je imel od narave narejeno luknjo. Skozi njo so prelivali vodo, ki jo je potem bolnik smel piti. V Savinjski dolini na sploh so vodeniko zdravili s pitjem čaja iz habota in brinjevih jagod. V Šmartnem ob Dreti pa je za to Marija Levar, znana zdravilka, uporabljala neoslajen bezgov sok. A. Videčnik <0 LANU Lan ima drobno rjavo seme. Seje se spomladi precej gosto v dobro zemljo. V petih mesecih zraste pol metra visoko. Ima tanko steblo z več vrhovi. Cveti so drobni, lepo plavi. Iz njih nastanejo okrogle glavice, v katerih je seme. Ko bilke dozorijo, so rjave. Nato se populijo in zvežejo po pesteh v snope in postavijo še na njivi. Potem se spravijo pod streho, da se posušijo. Ko je lan suh, se glavice stolčejo, da se iz njih dobi seme, ki se rabi za laneno olje in tudi za razna zdravila za ljudi in živino. Ko so glavice stolčene, se stebelca na tanko razgrnejo po travniku, da se uležijo. To traja nekaj tednov, da se skorja debele odmehča in pregnije. Ko je suha, se lahko loči od vlaken, ki jih imenujemo predivo. Ko se zadosti preleži, ga je najlažje pobrati s srpom iz trave, postavi se v kupe in poveže. Spravi se tako, da se suši. Da pa se lahko očisti (otare), pa ga je treba zelo dobro posušiti na vročem. Najboljša je za to nalašč pripravljena sušilnica (treba je dosti previdnosti, da se ne vžge). V bližini sušilnice morajo biti pripravljeni zabiti o koli, da se namestijo trlice, kjer je treba takoj toplega treti, da se odstrani skorja od prediva. Ko je enkrat že otrto, se dene še drugič v sušilnico, da se zopet ogreje. Predivo se lahko tako temeljito očisti. Očiščene pesti prediva se zlaga skupaj na pripravljen prt. Ko je to končano, se zveže skupaj. Potem pa se na žrebljičastih grebenih prečeše (zmika) vsaka pest prediva posebej. S tanko palico se pretrese in polaga na rešeto, da se lahko zvije v kodelje, da so pripravljene za presti. Ker se vsaka pest prediva posebej mika, pa ostane še v roki nekaj boljšega prediva, ki se imenuje povesem. Ta pa se pusti ne zmešano, zloženo po pesteh. Predivo, zvito v kodelje, se prede na kolovratu v nit za navadno hodnje platno. Iz povesma pa se prede nit za boljše platno ali za hodnji sukanec, pa tudi za čevljarje se rabi nit za dreto. Iz Špile na kolovratovem vretenu se nit navije na gurk, da se naredijo štrene. Štrene je treba dobro oprati, ko so suhe, se zvijejo niti v klopčiče. Klopčiče dobi tkalec, da stke platno. Platno se razgrne po travniku, kadar je sončno vreme in zmoči, da se beli. Ko je zadosti belo, se opere in shrani. Potem pa se lahko rabi za prte, blazine, brisače, itd. Pesem pravi: Le predi, dekle, predi,'pa tanko nit naredi, da se ne bo krtičila, pa tud ne tkalcu trgala! Poštena je predica, pa stara ta pravica, da tisto dekle kaj velja, ki janko svoje preje ima! To je bilo nekoč, sedaj pa je to že zgodovina, kako smo trle lan in predle. Zapisala Anka Flere p.d. Stvarnikova Drobne izpred davnih dni... Zanimivo je prebirati stare časopise. V njih se najde veliko tega, kar še danes zbuja zanimanje med ljudmi. Če prebiramo Narodni dnevnik z datumom 25.2.1909, lahko med drugim preberemo, da v Gornjegrajskem okraju najuspešnejše delujeta dve podružnici Štajerske kmetijske družbe in sicer Zadrečka s sedežem v Gornjem Gradu in šmihelska v Šmihelu nad Mozirjem. Tedanji pisec članka poudari, kako dobro bi bilo, ako bi se podružnice te kmetijske organizacije ustanovile še v Lučah, Solčavi in na Ljubnem. Tedanja šmihelska podružnica je delovala na območju krajev Šmihel, Mozirje in Rečica. Če bi se torej še v gornjem delu doline ustanovile podružnice, bi, tako meni pisec, dejavnost razširili na celoten okraj Gornji Grad. Če prebiramo številko 47 že omenjenega časopisa, pa med drugim zasledimo poročilo o občnem zboru "Zadreške podružnice Štajerske kmetijske družbe", ki je bil 21. februarja 1909 v gostilni Mikuš v Gornjem Gradu. Tako nam sporoča pisec, da je podružnica štela 82 kmetov-članov, največ iz Bočne in Šmartnega ob Dreti. Tedaj so sklenili, pri Goveku v Kokarjah, urediti skladišče umetnega gnoja, da bi tako bil dosegljiv kmetom . širšega območja. Za delegate na občnem zboru Štajerske kmetijske družbe v Gradcu so določili Antona Kolenca, tedanjega župana Gornjega Grada in Frana Kocbeka, nadučitelja in tajnika podružnice. Ko je imel Kocbek pomisleke, češ "spet bodo ljudje rekli, da zanemarjam šolo" je župan vstrajal, da naj bo Kocbek delegat, ker da mu tako dokažejo polno zaupanje... Na zboru je predaval tedaj zelo poznani potujoči učitelj v kmetijstvu Goričan, baje so kmetje njegovemu izvajanju z zanimanjem prisluhnili. A. Videčnik ljudj^iidlogodki VESELO SREČANJE Sošolci, letniki 1932, smo 28. novembra 1992 proslavljali svoj jubilej ■ 60 let ■ v gostišču Pod smreko v Gornjem Gradu. Srečanje je bilo po desetih letih zelo zanimivo. Petdeset letnico smo obhajali bolj klavrno, tokrat nam je uspelo zadovoljivo. Srečanja se na žalost niso udeležili vsi živeči sošolci, pa jim je lahko žal. Ob 18. uri je bila maša prilagojena v naš namen. Svečana večerja, upam, izvrstna. Omeniti moram, da smo se spomnili naših sošolcev, ki sta odšla v tem času: Slavka Hrena in Rozike Remic, nismo pa pozabili tudi na našega pokojnega g. župnika Šlandra. Organizacijski odbor, ki so ga sestavljali Franc Poznič, Marija Rojten in Justina Skok, je opravil častno dolžnost in položil cvetje in sveče na grobove pokojnih v spomin. Vsi navzoči smo se jim poklonili z enominutnim molkom. Za udeležbo se moram zahvaliti našima učiteljicama gospema Minki Kvas in Roziki Kobale, ki sta popestrili naše srečanje. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku Ivanu Korenu za nepozabne besede, gostišču pod Smreko za čudovito večerjo in našemu harmonikašu Petkovemu Trnku. Nasvidenje čez pet let! Justina Skok Žabstna in mabdane usodna znamenja lastne negacije spremljajo narod, ki v omami lažne samozadostnosti pozablja hote ali nehote, morda zgolj iz nedoraslosti, kar je ob teži dorečene nedoslednosti vseeno, na korenine in osnovno bit nagona preživetja kakor jih podoživljajo ljudje, ki iščejo oporo in smisel svoje lastne prihodnosti v spoštovanju, predvsem pa v poštenem odnosu do kulture in načina Življenja preteklih rodov. janez Mavrič Kulturna, etnobška in pravzaprav vsaka dediščina (pozitivna), ki izvira iz korenin naroda, bi morala bid živo prisotna v zavesti lastne majhnosti, v kolikor se seveda zavedamo, da lahko našim zanamcem prav na račun naše odtujenosti postane dandanašnji nepomemben, celo nebodigatreba čas. Prav zavoljo zapisanega še prav zveličavno velja v naslovu zapisana Cankarjeva misel za Janeza Mavriča iz Gornjega Grada, letošnjega dobitnika občinske zlate pbkete za kulturo. Poleg tega, da Janez vztrajno in zavzeto deluje in tvorno sodeluje pri delu društev v kraju, je njegova največja zasluga prav v tem, da je veliko tega iz zakladnice preteklih usod in časov zbral in ohranil. Po njegovi zaslugi je nastala etnološka zbirka v Steklu, kjer je prenekateri že pozabljen eksponat živa priča nekega časa in takratnih razmišljanj. Njegova zasluga je in seveda v neki smeri tudi ljudi iz turističnega društva in KS, da je v teku adaptacija prostorov v graščini, pod "velbom", kjer bodo razstavljene cerkvene podobice, prav tako plod njegovega neutrudnega zbiranja. Prav tako že od leta 1982 "zbira!1 stare razglednice, katere ima namen skupaj s podjetjem EPSI predstaviti širši javnosti v knjigi Stare upodobitve Zgornje Savinjske doline. "Ko sem se odločil, da bom skušal zbrati čim več starih razglednic in upodobitev naših krajev, je bilo za tovrstno blago sorazmerno lahka pot. Sedaj je seveda mnogo težje, ker je zbiralcev vedno več. Skoda je, pa seveda tudi pozitivno, da sta na naše področje posegla Studijska knjižnica in Muzej novejše zgodovine iz Celja tako, da se precej razglednic naših krajev nahaja v Celju, kar je bolje kot izgubljene in uničene razglednice. Sam imam precej dvojnikov, katere bi želel zamenjati." Janez ima razpredene svoje mreže in poznanstva daleč preko meja doline, tako da bo prav gotovo uspel pridobiti še prenekatero zanimivost, dragoceno za naše kraje. Pred leti je sodeloval s svojimi razglednicami v knjigi Pozdravi iz slovenskih krajev, katero je izdala Mladinska knjiga. "Knjiga, katera je v delu, bo imela črno belo tehniko, kar je glede na zanimivost fotografij velika škoda. Prav gotovo pa bodo nekatere podobe, predstavljene v tej knjigi, zaradi starosti prestopile okvire časa, saj se niti najstarejši občani ne bodo spominjali časov njihovega nastanka. Prav gotovo je čar tudi v tem." Janez Mavrič ima prav. Časi, kraji, običaji in z njimi ljudje se spreminjajo. Lahko se zgodi, seveda z obilico sreče, da bodo naši kraji, takšni, kot jih podoživljamo danes, čez mnoga leta zanimivi ravno zaradi drugačnosti, zaradi katere se živeči rod mora ozreti v svojo preteklost. Sicer pa so slike, katere bodo izšle v knjigi, v pretežni meri unikati in kot take še zanimivejše. Osamljena fotografija se v drugačnih okoliščinah prav lahko izgubi ali kako drugače izgubi varuha. Knjiga pa je garant, da se bodo stvari ohranile. "Smisel zbiranja takšnega in podobnega gradiva je v ohranjanju spomina v sliki in fotografiji na kraje, ki se s časom spreminjajo. Odraz kulture človeka se manifestira tudi preko vrednotenja takih in podobnih, če hočete zgolj človeških vrednot. To, kar zbiram, ni delo za svojo lastno korist ampak za kraj, kateri mora tudi v teh vrednotah iskati svoje korenine. Odnos do tovrstnih vrednot je po svetu že dolgo znan in na primernem nivoju. Pri nas smo dolgo, predolgo zatiskali oči, kot da te stvari niso del nas samih. Škoda, ki smo jo povzročili sami sebi, je nepopravljiva." Knjiga Stare upodobitve Zgornje Savinjske doline bi po logiki stvari morala biti opojna sanjavost prebujenih spominov in kot taka bi prav gotovo zaslužila svoje mesto v domovih ljudi med Dreto in Savinjo. Kot pravi Janez, čigar vztrajnost in doslednost vrednotenja nam odpira upanje, da se bo čas spominov in primeijava dobe, razpotegnjene v dve stoletji, uresničil, kot se za družbo, ki vstopa v Evropo, spodobi. Njegov optimizem in vera v primeren odziv ljudi, ki kljub težki situaciji, znajo ceniti domače stvaritve in avtorje, s katerimi se bomo ob izidu knjige sprehodili po krajih Zgornje Savinjske doline od časa do časa, od dne do danes, ko stopamo oziraje se nazaj v čase, ki se jim bo nekoč reklo, dobri stari... Edi Mavrič «cgs&att-:::. ■ ■.... "7. -^.v.v.^v.yw,Y,Y.Y.v.v.v.:*K.:.x.:.:.:*:.:.:.:.:*:.^^ .... J» Glasba je življenje Lenka Kralj je prav gotovo oseba, ki na Ljubnem ni nepoznana. Le redke so kulturne prireditve v našem okolišu, na katerih gospa Lenka Kralj ne sodeluje, tako ali drugače. In ker je februar mesec kulture, sem se odločil, da se z njo pogovorim o njeni kulturni preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. SN: Kdaj ste se pričeli ukvarjati z gbsbo? LENKA KRALJ: Izhajam iz družine ljudskih pevcev in glasbenikov. Ko sem bila stara tri leta, sem že prvikrat nastopala na kulturni prireditvi na Ljubnem. Sama sem se učila igranja na instrumente. V osnovni šoli smo peli le občasno. V tretjem in četrtem letniku nižje gimnazije Lenka Kralj kot zborovodja nas je gospod Ante Tevž učil glasbo. Nato sem odšla na učiteljišče v Celje, kjer sem v orkestru igrala trobento in klavir. SN: Kam ste hodili v glasbeno šolo? LENKA KRALJ: V glasbeno šolo sem hodila v Celje. Igrala sem trobento. Naredila sem tri letnike. Nato sem odšla na glasbeno-pedagoško akademijo v Ljubljano. SN: Od kdaj na Osnovni šoli Ljubno poučujete glasbo? LENKA KRALJ: Na Osnovni šoli Ljubno poučujem glasbo od 1968. leta. SN: Katere pevske zbore vodite na Ljubnem? LENKA KRALJ: Najprej sem učila mladinski, nato pa otroški pevski zbor (oba poučuje še danes) ter dekliški nonet. Leta 1977 sem ustanovila ženski pevski zbor, ki sem ga vodila 13 let. Sedaj že šest let vodim moški pevski zbor. SN: Z zbori sodelujete tudi na različnih pevskih revijah. Kateri so vaši največji uspehi? LENKA KRALJ: Na občinskih pevskih revijah je že 30 let neprenehoma prisoten mladinski pevski zbor. Nekajkrat smo bili določeni celo za republiško pevsko revijo v Zagorju, vendar tja zaradi različnih razlogov nismo nikoli odšli. Z ženskim, pa tudi z moškim pevskim zborom smo bili izbrani za medobčinsko revijo. SN: Vodite tudi šolski dramski krožek. Je bil odziv na vabilo k sodelovanju dober? LENKA KRALJ: Odziv je bil zelo dober, saj se je javilo 25 članov, tako da smo jih morali nekaj celo odkloniti. To je znak, da učenci radi igrajo, jaz pa jih igre tudi rada učim. Sicer pa občasno učim tudi igre za odrasle. SN: Katere predstave pripravljate za letos? LENKA KRALJ: Sedaj smo se pripravljali na mesec kulture. Pripravili smo tri šaloigre. Z njimi smo nastopili na šolski prireditvi in na prireditvi za odrasle. Učimo se že novo igro, ki jo bomo predstavili ob podelitvi bralnih značk. Poleg tega se učimo še režije ter scenografije, delamo pa tudi raziskovalno nalogo o razširjenosti kulture na Ljubnem. SN: Na katere instrumente igrate? LENKA KRALJ: Najraje igram harmoniko, igram pa še na flavto, kitaro in klavir. SN: In za konec - kakšno vrsto glasbe najraje poslušate? LENKA KRALJ: Kot glasbenik moram biti seznanjena z vsemi vrstami glasbe. Poznam in sledim vsem narodnozabavnim ansamblom. Redno poslušam klasično glasbo, ne izpustim nobene popevke, moja največja ljubezen pa je črnska duhovna pesem. David Majcen Zimske poči tnice Letošnje zimske počitnice niso bile prav nič zimske. Tudi otroškega rajanja na snegu ni bilo - enostavno zato, ker ni bilo snega. No, če smo natančni - v zadnjih dneh ga je nekaj malega res padlo - zato, da nismo pozabili, kako izgleda. Kako pa so na Ljubnem počitnikovali nekateri šolarji? Miha SLATINŠEK (14 let): Med počitnicami sem se imel dobro, bil sem na smučanju na Rogli, igral sem tenis in namizni tenis, kopal sem se ter igral biljard. Andrej JERAJ (13 let): Sprehajal sem se v gozdu, bil sem na počitnicah, igral sem nogomet in gledal televizijo. Tomaž ROČNIK (8 let): Med počitnicami sem se sankal in gledal televizijo. Lovro PODLESNIK (14 let): Ker ni bilo snega, se v počitnicah nisem mogel smučati. Zato sem več časa presedel pred televizijo. Družil sem se s prijatelji ter z njimi igral nogomet. V počitnicah sem tudi dolgo spal, saj sem pozno v noč gledal televizijo. Lovro VODUŠEK (12 let): Gledal sem televizijo, igral sem se z žogo, drsal sem se, poslušal radio in zaradi mraza sem doma kuril v peč. Suzana VOLOVLEK (11 let): V počitnicah sem se sankala, drsala, lovila s prijatelji, v Celju sem se kopala, bila pa sem tudi ,na PODLESNIK (12 let): V počitnicah sem se sankala, drsala, dolgo sem spala, bila sem na počitnicah pri teti, z bratom sva se igrala. Vsak se je znašel po svoje - nekaterim je sneg nadomestila televizija, dragi so izkoristili možnost drsanja v Mozirju. Upamo lahko, da bo prihodnje leto več snega. tekst in foto: David Majcen ANKETA 5.-8. RAZRED KAJ JE BILO V LETU 1992 najslabše: - deževni dnevi, - delo, - bolezen med počitnicami - slabe ocene - četrtkov umik - pouk - nedelja zvečer - prehitro vstajanje za v šolo - če so bili starši doma - vse - veselica - nič - okrasitev šole -šola - predinformativni dan - pogovori s staro mamo - goveja glasba -jeza snažilk - cena za PIL - "tastari" - TV program - prijateljica - mesarji - pokvarjen avto - prazen akumulator - poškodbe - špricanje - pozdravljanje rib (tunkanje, tučkanje) - obisk muzeja v Rimu - učenje - pisanje kontrolk - spraševanje - torkov umik - pomivanje posode - pogrebi - pri stricu na počitnicah -opomin - dile-Črnivec - prepir s fantom KAJ JE BILO V LETU 1992 najboljše: - počitnice - nove simpatije - nič - pri teti na počitnicah - ne preveč (cvekov) enk -veliko zabave - novo leto - petice -žuri - veselica - naslov od fanta - sprehodi - randi - kres (kresna noč) - ko me je požgečkal - dekleta v kopalkah na morju - Silvestrovo - na smučišču - seks - Flosarski bal - rojstni dan - disco - videošpon - nekateri petki - sobote - košarkaške tekme -Egoisti - igranje kart - smejanje - kopanje - vožnja s kolesom - moj dragi -telefonski pogovori - košarka - ljubezen - igrišče - kepanje - špricanje z vodo - pisma, kartice -10.7.92 - izlet v Kranjsko goro - ples - predinformativni dan -jez - na Madžarskem - nova torba - športni dan - nov motor - na morju Člani novinarskega krožka . OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad NAŠ KRAJ - LUČE V Zgornji Savinjski dolini leži slikovita vas Luče. Obdajajo jo prelepe gore, ki so pravi raj za planince. Posebej znana je Raduha s Snežno jamo. Obiskovalec bo med sprehodom po vasi kmalu ugotovil, da v lepo urejenih hišah z rožami na balkonih in oknih živijo prijazni in pridni ljudje. Sredi vasi je cerkev sv. Lovrenca, ki je bila zgrajena v letih 1661-75 v baročnem stilu (tirolski ali kmečki barok). Za cerkvijo je več kot sto let stara osnovna šola, iz časov Marije Terezije. Pozneje je bila zgrajena nova šola, ki nosi ime znanega rojaka, skladatelja Blaža Arniča. Ob glavni cesti so dobro založene trgovine, avtobusna postaja, pošta, banka, zdravstveni dom, turistična agencija.... Okoliš slikovitih gora in planin je posejan s kmetijami, ki so bile že leta 1426 zapisane v urbarjih (npr. Voler, Žmavc, Osojnik...) Marsikatera od njih se ukvarja s kmečkim turizmom. Obiskovalec bo tam resnično našel pristen stik z naravo. Po dolini teče reka Savinja, v njo se zliva reka Lučnica. Ti reki sta polni postrvi - raj za ribiče. Primerni sta za spuste s kajaki in kanuji za tiste, ki si želijo pustolovščin. Gozdovi in lovsko društvo pa omogočajo bogat lov na divjad. Na koncu pa se prileže prigrizek v eni od mnogih vaških gostiln. Postrežejo vam pristni savinjski želodec. V Lučah je vsakkdo dobrodošel! Učenke turističnega krožka osnovne šole Blaža Arniča Luče Zmaga odbojkaric Gornjega Grada Igralke Gornjega Grada, ki nastopajo v I. slovenski odbojkarski ligi, so v soboto, 30. januarja v domači telovadnici gostile igralke Cimosa iz Kopra. Pred 150 gledalci so prvi niz izgubile z 9 : 15, nato pa vse tri dobile s 15 :13, 15 : 5 in 15 : 6. Zadnjo soboto so Gornjegrajčanke gostovale na Bledu pri trenutno drugo uvrščeni ekipi Avtohit. Kljub porazu s 3 : 1 so zadržale sedmo mesto. AH Medobčinska rekreacijska liga v košarki Vinska gora: vsako soboto v januarju, februarju in marcu v dopoldanskih urah poteka medobčinska liga v košarki. Med desetimi nastopajočimi ekipami so tudi tri iz Zgornje Savinjske doline: Mozirje, Nazarje in Gornji Grad. Amatersko državno prvenstvo v odbojki Velenje, 30.1.1993. Upravni odbor Rdeče dvorane je organiziral državno prvenstvo za neregistrirane igralce v odbojki. Nastopilo je okrog dvajset ekip, med njimi tudi ekipa Partizan Ljubno, ki pa je že v predtekmovanju morala priznati premoč RLV Velenje in se posloviti od nadaljnjega tekmovanja. Naslov prvakov so po pričakovanju osvojili odbojkarji iz Kamnika. AH Rezultati četrtega kola: Partizan Mozirje : Vinska gora 41 : 38, RLV Sport as : Kleparstvo Zbičajnik 0 : 2 bb, Bife Kozlevčar : Nazarje 51 : 39, Ravne : Fiskulturniki 41 : 45, ŠŠK Velenje : Gornji Grad 41 :47. Vrstni red: Bife Kozlevčar Fiskulturniki Partizan Mozirje Gornji Grad Kleparstvo Zbičajnik Vrbovec Nazarje Ravne ŠŠK Velenje Vinska gora RLV Sport as AH 440 184:1158 440 187:157 8 43 1 162:156 7 422 166:169 6 42 2 104:108 6 422 141:1546 4 1 3 137:152 5 4 1 3 154:174 5 404 142:1634 40 4 100:1293 (-1) o 9 25.1.93 je ob 00.15 uri Stane P. (32) iz Juvanja po interfonu mozirske policije grozil, da bo ubil dežurno policistko in da so policisti barabe. Svoje izjave bo moral pojasniti sodniku za prekrške. 25.1.93 je ob 13.30 uri Alojzu A (28) iz Lok pri delu na strehi spodrsnilo, zaradi česar je padel z nje in se hudo telesno poškodoval. 27.1.93 je bila prijavljena tatvina z buldožerja, last podjetja PUV Celje. Za zdaj še neznani storilec si je prisvojil rotacijsko in desno prednjo luč ter čistilec zraka. 28.1.93 je bila prijavljena vlomna tatvina v stanovanjsko hišo in vikend v Melišah. Iz objektov, katerih lastnik je Straš G., je neznanec odnesel štiri odeje, večje število rjuh, moških oblek in jedilni pribor. 28.1.93 je na policijsko postajo ob 20.30 uri poklicala Marija L. (42) iz Ljubnega in povedala, da doma pijan razgraja in jo pretepa Jože R. (38) iz Ljubnega. Zoper slednjega so podali predlog sodniku za prekrške. 29.1.93 je Jože M. (37) iz Šentjanža obvestil policijo, da mu je Stanko G. iz Spodnje Rečice z ostrim predmetom prebodel pnevmatiko na avtomobilu. Zoper Stanka G. so podali kazensko ovadbo na temeljno javno tožilstvo. 31.1.93 se je ob 9.30 uri zgodila prometna nezgoda pri bencinski črpalki v Mozirju. Anton K. (67) iz Sp. Kraš je zaradi vožnje pod vplivom alkohola in izsiljevanja prednosti povzročil trčenje z voznikom osebnega avtomobila Markom J. (43) iz Lepe njive. Nastala je materialna škoda, Antona K. pa bodo napotili k sodniku za prekrške. 3.2.93 je lastnik kampa Menina v Varpolju Jože B. obvestil policijo, da je neznanec poškodoval električne omarice v kampu. Storilca še niso izsledili. 5.2.93 je prišlo do pretepa v bistroju Šport v Varpolju, v katerem so bili poleg Jožeta F. (25) iz Kokarij in Vinka G. (22) iz Mozirja udeleženi še Peter K., Božo R., Sreten S. Jože F. je najprej z razbitim kozarcem poškodoval Vinka G., ki se je branil z nožem. Oba sta bila pri tem telesno poškodovana, ostali, ki so se vpletli po tem, so jo odnesli brez posledic. Zoper Jožeta F. in Vinka G. sledi kazenska ovadba na temeljno javno tožilstvo, zoper ostale pa predlog sodniku za prekrške. 6.2. je ob 23.20 uri prišel na policijsko postajo Marjan Š. (41) iz Nazarij in povedal, da brat Mirko (31) doma razgraja in pretepa starše in da je udaril tudi njega. Zoper Mirka so napisali predlog sodniku za prekrške. SN so pisale pred 20 - timi leti: NAŠ ZA - ZA LEPŠO PRIHODNOST IN VEČJE ZNANJE NAŠIH OTROK Moramo povedati, da smo v Sloveniji ena izmed redkih občin, ki takega prispevka nimamo, medtem ko ga imajo nekatere druge že po drugo petletno .obdobje. Zavzeli pa se v preteklosti nismo zanj zato, ker je naša gospodarska moč bila še tako šibka, da bi še s tako visokim odstotkom ne pokrili niti četrtine potreb. Ker pa se je v zadnjih letih naša gospodarska moč dvignila, poraste! je standard prebivalstva, je rezultat odločitve takšen, da lahko z zbranim denarjem rešimo vse osnovne probleme šolskega prostora v Gornji Savinjski dolini. Gomjesavinjčani smo že doslej prispevali znaten delež za svoj lasten napredek, zmeraj smo se smotrno odločili, kadar smo vedeli, da nalagamo sredstva v koristne stvari, zato pričakujemo, da se bomo tudi to pot resno in preudarno odločili še toliko lažje, ker ne gre za nič drugega kot za naše lstne otroke, za boljše in lepše življenje prihajajočih generacij. Savinja Mozirje poslovalnica POHIŠTVO MOZIRJE SiVV/A/LV nudi po zelo ugodnih cenah za gotovinsko plačilo - SEDEŽNE GARNITURE ZE OD -KAVČ - RAZTEGLJIVI DVOSED Nakup je možen tudi 46.000,00 SIT dalje 28.600.00 SIT 31300.00 SIT na tri čeke Istočasno vam nudimo tudi veliko izbiro športnih copat /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje PODJETNIKI, OBRTNIKI! postanite tudi Vi člani plačilno - kreditnega sistema ACTIVA ZAKAJ VAM TO SVETUJEMO ? Plačilno-kreditni sistem ACTIVA postaja vseslovenski sistem, v katerega se je do danes vključilo osem slovenskih bank in preko 2500 prodajnih mest, njim pa se pridružuje že preko 20.000 imetnikov plačilne kartice v vsej Sloveniji. Plačilna kartica ACTIVA je namenjena imetnikom tekočih računov za plačevanje blaga in storitev in predstavlja novo, sodobno obliko brezgotovinskega poslovanja. Postopek poravnave dolga je tako za imetnika plačilne kartice, kakor tudi za prejemnika plačila zelo enostaven, zato število imetnikov kartice in prodajnih mest, ki to kartico sprejemajo, nenehno narašča. Na našem ožjem območju, v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini sprejema ACTIVO že več kot 70 prodajnih mest, z ACTIVO pa posluje že tudi preko 2000 naših komitentov. Povezanost kartice s tekočim računom imetniku kartice olajša denarno poslovanje, prodajnim mestom pa banka kot izdajatelj kartice zagotavlja plačilo. Prednosti tega resnično sodobnega plačilno - kreditnega sistema potrjujejo, da je sprejem kartice ACTIVA prava poslovna odločitev in bo gotovo privlačna tudi za Vas. Zato vabimo vse obrtnike in podjetnike, ki imajo sedež dejavnosti na območju občine Velenje, da se oglasijo v LB SPLOŠNI BANKI VELENJE d.d. na Rudarski 3 v Sektorju varčevalne dejavnosti (III. nadstropje), kjer Vas bomo dodatno informirali in Vas po sklenitvi pogodbe tudi opremili z vsemi potebnimi materiali. Obrtniki in podjetniki s področja Zgornje Savinjske doline pa dobijo vse dodatne informacije v ekspozituri Mozirje. o Anketa javnomnenjskih raziskav Tako jih sicer uradno imenujejo, vendar, v pravem pomenu pa to niso, ampak bi takšne raziskave upravičeno imenovali: preverjanje uspešnosti medijske propagande. Zakaj? Glejte, že naravna zakonitost je takšna, da kakršno vsebino v sod naliješ, to boš pa tudi ven dobil. Podobno je pri človeku. Kako naj bodo odgovori drugačni, kot takšni, kar so ljudem mediji, šole in druge ustanove, dan za dnem, leto za letom, vlivali in vcepljali v glave. Takšna je pač naravna zakonitost. In to naravno zakonitost komunisti, ali kakorkoli so se že preimenovali, prav dobro poznajo, ker so pri nas 45 let delali poizkuse na človeku in na človeško psiho-vzdržljivost, zato ni čudno, da se je še vedno s pridom poslužujejo. Anketni odgovori so pač pričakovano takšni, kakršno mnenje so medijski komentatorji in sredstva obveščanja ustvarili in razširili. Seveda so tudi izjeme, pokončnih in značajnih ljudi, ki mislijo s svojo glavo in če je potrebno plavajo tudi proti toku, vendar, dokazano je, da je proti toku, vendar dokazano je, da je proti toku zmožna plavati samo manjšina ljudi. Tragična posledica in strupeno škodljiv sad zapovedanega in prisiljenega 45 letnega enoumja, je kar (večinska) dvoličnost, nezanesljivost in neznačajnost generacij, ki so morale iti skozi ideološko filtrirane šole in podobne "(pre)vzgojne ustanove". Primer: Učiteljica je na krščanski praznik, ko je videla, da so ljudje bolj praznično oblečeni in da hodijo k maši, vprašala učenca, za katerega je vedela, da izhaja iz verne družine, za kateri praznik gre. Učenec je mirno povedal: "Angelovo oznanenje Mariji". Učenec poleg njega pa mu nato pravi: "Ti si neumen, rekel bi da ne veš; lahko boš zato imel slabšo oceno, ali pa boš manj primeren in oporečen..." Ne glede na to, da se v tem primeru nič takega od strani učiteljice ni zgodilo, ostaja bridko dejstvo, da je ideološko marksistično - ateistična šola vzgojila nezanesljive, nezaupljive in neznačajne osebnosti. Žal se pod ministrom dr. Gabrom vse bolj krepi težnja, da naj bodo šole ideološko nevtralne - kar pomeni ateistične. Ivan Glušič, Loke pri Mozirju Glasba, kdo bo tebe ljubil - razumel ? Ime mi je Anita. Že tretje leto obiskujem srednjo glasbeno šolo v Mariboru, kjer med tednom tudi bivam. Moje največje veselje, ponos in ljubezen je moj instrument - klavir. On me razume vedno, vsak trenutek, velikokrat pa mi po svoje tudi pomaga, v trenutkih sreče, žalosti, obupa.... a kaj, ko je "ON" hkrati vzrok za najbridkejše boličine v mojem mladem srcu. Ne smem igrati! To mi prepoveduje prof. telovadbe, ki stanuje v istem bloku. Nikogar v tej hiši moje igranje ne moti tako hudo kot njega in njegovo ženo. Poskušam ju razumeti, vendar se zaradi tega ne mislim odpovedati moji največji sreči. Zame je igranje poklic, ljubezen in sprostitev hkrati, za profesorja in njegovo ženo pa nekaj najbolj zoprnega, nebodigatreba... Razlika pa je seveda v tem, da učenje od mene v šoli zahtevajo. Mama je prosila pismeno in večkrat ustno, naj gospod profesor sam predpiše čas mojih vaj, s čimer bi se izognila večnemu strahu in pritiskom, a zaman. Tako hudo mi je, ker zame in moj klavir ni niti trohice razumevanja. Ko je profesor zadnjič iz besa strl naša vhodna vrata in ko me je ozmerjal z najbolj gnusnimi izrazi, sem dokončno spozhala, da je svet last odraslih, močnih, bogatih. "Naju" nočejo in nočejo. Ali je kdo v tej deželi, ki bi mi lahko nesebično pomagal? Tudi, če nimam denarja? Nekje zelo daleč, daleč mora obstajati tudi za "naju" pravica. Anita Lakner, Ljubno ob Savinji ZAHVALA Ob boleči izgubi najdražjega moža, očeta, starega očeta IVANA KRANJCA iz Nazarij Izteka se drugo leto, odkar te ni več med nami. Ostali so le sledovi tvojih pridnih rok. Še enkrat prisrčna hvala g. patru Borisu za opravljen obred in lepe besede, sosedom časi za nesebično pomoč in vsem, kateri ste bili z nami. Vsi njegovi Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni. V SPOMIN 9. februarja mineva dve leti, ko nas je prezgodaj zapustil naš dragi mož, ata in stari ata EDI VRŠNAK Bolečina, praznina in misel nate so ostale v naših srcih. Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče. Vsi njegovi o 9 nagradna križanka Štefka Petek 1 r 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 ■ " 19 20 21 ■ 23 24 25 p ‘ 27 28 _ K 30 * 1 31 32 r— 33 34 35 JI 36 37 I 38 39 J S gga 40 41 ■ * 44 45 ■ * 47 48 49 " 50 51 52 53 ime,pri naslov imek: VODORAVNO: 1 prebivalec Rečice; 8.zdravilišče v severni Italiji; 15.Azijska država (Saudova .); 16.makedonski nacionalni praznik; 17.umetnik, ki oblikuje skulpture; 18.reka na avstrijskem Koroškem; 20.Tantal; 21 .brezbarvna vnetljiva tekočina; 22.večji čoln; 23.del vhodnih vrat; 25.apetit; 26.toplice; 27.del Ljubljane; 28.Americij; 29.otok čarovnice Kirke; 30.govornik; 31.športni reporter (Andrej); 32.naliv; 33.ime smučarke Bokal; 35.najmlajša doba mezozoika; 36.lvan Tavčar; 38.vrsta juhe; 39.priprave za prešanje; 40.ožina na Malaki; 41.luka na jugu Italije; 42.zid; 43.tkanina z valovito površino; 44.Ivo Daneu; 45.pripovedništvo; 46.ime ene od smučarskih sester Eple; 47.pripadnik naroda na severu Evrope; 50.najpopularnejši šport na svetu; 52.država v državi; 53.stičišče treh držav. NAVPIČNO: 1 .vesoljsko plovilo; 2.preobčutljivost na sončne žarke; 316eški pisatelj (Karel (Vojna z močeradi)); 4.pritok zahodne Morave; 5.bolezen na želodcu; 6.Anton Jeglič; 7.kraj v naši občini; 8,nemški pesnik (Rainer Maria (knjiga ur)); 9.ime igralke Tkačeve; 10.ime plesalke Mlakarjeve; 11.Anton Nanut; 12.Lojze Dolinar; 13.avion; 14.azijski polosel; 19.žensko ime; 22.bivši odlični jugosl. nogom, vratar (Vladimir); 23.glavno mesto Češke (orig.); 24.žensko pokrivalo; 26.žensko ime; 27,predel Luč; 29.znamka osebnih računalnikov; 30.ruski pisatelj (Jurij (Zavist)); 31.filmska zvezda; 32.francoski-biolog (Marcel); 33.italijanski polarni raziskovalec (Umberto); 34.največja iranska luka; 35.slovenski teolog (Janez Evangelist); 36.redkejše moško ime; 37.stenska obloga; 39.žival, ki leta po zraku; 40.mazila; 42.spevnost; 43.kemijski element (Cr); 45.glavni števnik; 46.ime slovenskega pesnika Grudna; 48. Peter Karadjordjevič; 49.pijača starih Slovanov; 51.oranje. OBVESTILO REŠEVALCEM: Rešitev križanke iz 2. številke: Vodoravno: semafor, Šmartno, apoteka, uradnik, piton, Debar, Ku, etos, dotik, atol, Lar, pevec, skala, EF, mokar, oratar, metan, brana, saten, trakt, AP, tarok, klapa, ara, Riad, vlada, knap, Am, ataka, arara, kavalir, Nikolaj, Larissa, Oravita. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (blago po izbiri ali gotovina v vrednosti 3.500 SIT): Franc Zlovše, Ljubija 24; 2. nagrada (blago po izbiri ali gotovina v vrednosti 2.500 SIT): Betka Turk, Zadrečka cesta 29, Nazarje; 3. nagrada (blago po izbiri ali gotovina v vrednosti 1.500 SIT): Marija Pečnik, Šentjanž 55. Nagrade prevzamejo dobitniki osebno v pekarni HRIBERNIK v Varpolju. Čestitamo! Križanko s kuponom iz 3. številke vložite v kuverto in jo do ponedeljka, 22. februarja 1993 pošljite na naslov: EPSI d.o.o. Savinjska c.4, Nazarje s pripisom "Nagradna križanka". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri nagrade, ki jih je prispeval trgovina NADLUČNIK iz Radmirja: 1. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 3.500 SIT, 2. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 2.500 SIT, 3. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 1.500 SIT. KISLO ZELJE (nadaljevanje iz prejšnje številke) "Kaj pa, če bo zelje jemal še kdo drug?" "Kdo le?" je Marko odmahnil z roko. "Kakor jaz vsako leto zelje tlačim, tako, ga ti dan za dnem jemlješ iz kadi. Sicer pa bo najina zvijača uspela; v to sem prepričan." "Ah, coprnija?!1' "Ja, tisti kos kruha se bo spremenil v mačji drek." "V mačji drek?" je Franca osupljivo pogledala. "Bodi no pametna. Menda nisi vraževerna," se je zasmejal in premolknil. "No, če se bo tebi zdelo, da je mačji drek, gospa sploh ne bo dvomila. Prepričljiva pa moraš biti, ko ji boš pokazala skledo s takim zeljem!" "Misliš, da sem nora! Gospa bi me po marš nagnala, če bi skledo zasvinjala z "drekom". V klet jo bom zvabila." "Pametno. In prej ko prideš do zareze na dogi, prej bo na naši mizi boljše zelje." Zelje se je skisalo. Franca ga je nosila iz kleti, gospa pa kuhala in postavljala na mizo. Kislo se je razpotegnil vedno tudi Markov obraz, dokler mu Franca ni namignila naj gre v klet. Vrnil se je nasmejan ter ji vzpodbudno pomežiknil. Oba sta vedela, da bo že zvečer prišlo do spremembe. Gospa se je v vseh pogledih zanesla na Franco. Tudi pri zelju. Dekla je v kleti vzdrževala red in čistočo in zelje je bilo do konca lepe barve in ravno prav kislo. Že prej je Franca odrinila nekaj obtežilnih kamnov in desk, da je Marko lahko videl svoj "uspeh", zdaj je dol odnesla le še skledi za zelje. Samo trenutek je obstala pri kadi, potem zavrisknila ter vsa zasopla planila v kuhinjo. • "Ogabno, ogabno, gospa," je vsa zardela zajavkala. "Prosim, gospa, pojdite v klet, da boste na lastne oči videli!" Gospa je prebledela. Kdo ve, ali od jeze ali presenečenja. No, v kletje pa le šla. Franca je z roko pokazala v kad. "Je to mogoče?" je ogorčeno vzkliknila gospa. "Mačji drek v kadi! Saj vendar vsem naročam, da zapirajte vrata, zdaj pa tole," je z očitkom ošinila Franco. "Dokler sem v kleti, seveda vrat ne zapiram in maček se lahko prikrade noter," je Franca pogumno odgovorila. "Ko hodim sem in tja s polnimi škafi ali skledami tudi ne morem zapirati vrat. Kot veste vsak maček drek zakoplje; tako je naredil tudi tu, drugače si ne znam razlagati." Gospa se je z gnusom obrnila od kadi, rekoč: "Gotovo je bil maček. Ta črni vrag vse pretakne, samo miši so varne pred njim. Ampak tega zelja mi ne bomo jedli. Bruhala bi, če bi ga kdaj nesla v usta." "Toda za stran vreči pa tudi ni," je modrovala Franca. "Takšno dobro zelje! Do dna skoraj ne more biti zasrano," je zaključila. (SE NADALJUJE) Mercator Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje p.o. Niso sanje - je resnično! Prepričajte se sami, v trgovinah M-ZKZ Mozirje v poslovalnicah: - Elektro Ljubija tel.: 831-047 - Blagovnica Ljubno tel.: 841-020 - Železnina G.Grad tel.: 842-016 Organiziramo prodajo na "lizing" in sicer: -bele tehnike: pralnih strojev, štedilnikov, hladilnikov, -akustike: TV, videorekorderjev, glasbenih stolpov, skratka proizvodov Gorenje. Na lizing - lizing - lizing! KOMERCIALNA BANKA TRIGLAV d.d. LJUBLJANA PE MERX CELJE UI.29.nov.16 tel.:21-352 fax .24-202 OBRESTI V FEBRUARJU: Mesečne stopnje Letna obr.mera Vloge na vpogled Vezane hranilne vloge 3,15 5573 - nad 31 do 90 dni 4,24 71,82 - nad 91 dni 4,39 75,03 - nad 6 mesecev 4,61 79,85 - nad 12 mesecev 4,82 84,67 PRIHRANITE Sl CAS IN DENAR Z BLAGOVNO DENARNO KARTICO KI OMOGOČA: kM - nakup blaga -tudi prehrambenega - plačilo storitev - dvig gotovine - 15 dnevni zamik plačila - ugodne obresti NOVOST: OPRAVLJANJE PLAČILNEGA PROMETA OBIŠČITE NAS V NAŠI AGENCIJI V MOZIRJU V BLAGOVNICI SAVINJA (tel.831-842)____________________________ KOMERCIALNA BANKA TRIGLAV d.d. BANKA VARNIH NALOŽB IN VAŠEGA ZAUPANJA ■ ■ : GRADINd.o.o. Gradbeništvo E j Šoštanj----- OSTERVUH j E------------- Tel./fax: 063/882 - 797 [ ■ ■ ■ m m m ES STROKOVNO USPOSOBLJENIMI E E DELAVCI IN KVALITETNIMI GRADBENIMI E E STORITVAMI SE PRIPOROČAMO ZA E E NAROČILA NA VAŠIH NOVOGRADNJAH, E E ADAPTACIJSKIH IN VZDRŽEVALNIH E E DELIH. E ■ m I..a...............■■■■■■■■■lil.. - Expres foto za dokumente (2 minuti) - Fotokopiranje - Frizerski salon - COM-CUT (računalniški napisi za avtomobile) - Sitotisk - Reprofoto (priprava za tisk) MORANA POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK Verjetno ste že slišali za nas, če pa še niste, vas obveščamo, da vam nudimo vse usluge in vso pogrebno opremo v primeru, ko v vaši družini, pri sosedih, znancih in prijateljih kdo umre. Samo pokličite nas ali pa se osebno oglasite pri nas, mi vam uredimo vse, kar je potrebno. NOVOST, KI VAS BO VERJETNO ZANIMALA, PA JE, DA OD RAČUNA POGREBNIH STROŠKOV TAKOJ ODŠTEJEMO ZNESEK POGREBNINE V TRENUTNI VIŠINI 25.600 SIT. PLAČATE TOREJ SAMO RAZLIKO, ČE NASTANE. Če nas potrebujete, nas lahko pokličete ali obiščete ob vsakem času. Naše telefonske številke so: 721-667,721-043,721-395. POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK, Parižlje 11/c, 63314 BRASLOVČE Celje - skladišče D-Per 7/1993 ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva. VETERINARSKO DEŽURSTVO 08.02. do 14.02. LEŠNIK MARJAN, dr. vet. med. Ljubija, tel. 831-219 15.02. do 21.02. ZAGOŽEN DRAGO, dr. vet. med. Ljubno, tel. 841-769 22.02. do 28.02. KRALJ CIRIL, dr. vet. med. Ljubno, tel. 841-410 VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL. 831-017,831-418 DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzomištvo Nazarje 08.02. do 14.02. TRATNIK FRANC, Pusto polje, tel. 831-263 15.02. do 21.02. MAROLT MARKO, Mozirje, tel. 831-877 22.02. do 28.02. LEVER PETER, Paška vas, tel. 885-150 Stranke obveščamo, da naj v primeru, če se dežurni ne javi doma, po15. uri pokličejo na telefon 441-241, v rednem delovnem času pa 831-910 ali 25-841. NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE /. strokovna literatura: * Bienale slovenske grafike (Otočec 1992) * Courthion: Impresionisti * Tafuri: Benetke in renesansa * Urbanc: Uspeh brez tveganja * Jeran & Košmrlj: Vabilo k računalnikom * Ferlan: Bolivija * Pretnar: V sotočju Bistrice in Mošenika: Tržič v 100 slikah in 100 oktavah ’ Rutten - Saris: Porajajoči se jezik telesa * Trstenjak: Po sledeh človeka * Žagar: Šolske besedilne vrste * Habjan: Anton Martin Slomšek * Pečjak: Pripravljanje na izpit * Jameson: Postmodernizem * Kremžar: Prevrat in spreobrnenje * Gruden J.: Zgodovina slovenskega naroda * Stopar: Sprehodi po stari Ljubljani * Veliki družinski atlas * Natek: Države sveta * Looker: Obvladujmo stres: kaj lahko z razumom storimo proti stresu * II. mladinska literatura: * Makarovič: Pek Mišmaš v Kamni vasi * Velika ilustrirana otroška enciklopedija * Slovenske ljudske pravljice * Le Clezio: Mondo: samotni deček * Sehlin: Marijin osliček * Zelinka: Božična drevesa * Tarman: Zima * Tušar: Moj večni prijatelj Bruno * III. leposlovje: * Stopar: Versailles pozimi * Konsalik: Operacija Delfin * Kocbek: Dnevnik 1947 * SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. SPORED FILMOV KINO LJUBNO OB S A VINJI Od 20.12.1992 do 28.2.1993 kinopredstave odpadejo. KINO 'JELKA '' NAZARJE 13. in 14.02. KOMANDOS PREDMESTJA - am.film - akc.komedija 20. in 21.02. GLADIATOR - ameriški film - akcijski KINO "DOM" MOZIRJE 13. in 14.02. LAŽ IMA KRATKE NOGE - ameriška film - komedija 20. in 21.02. PRINC PLIME - ameriški film - melodrama Prodam dekliško ob obleko in čevlje za 3.5C Tel. 831-581. * Slovenski zakonski prevzame planinski Ponudbe dostavite uredništvo Savinjskih novic. * Prodam VW 1200 za dele tel.: 841-007. ★ Prodam klavirsko harmoniko (brezhibno) Pasquale SOPRANI 120 bas 9 registrov. Tel.: 831-645. * V Zg. Savinjski dolini iščeva parcelo 200 m2 za postavitev brunarice, kjer bi rada preživela jesen življenja v miru. V poštev pride tudi obnova manjšega objekta. Ponudbe po tel. št. 063/857-342 - Hladin. ★ Kupim samca "Ožgani kunec" ali "Ožganec". Ponudbe na tel.:845-126. ★ Prodamo kmetijo v Savinjski dolini. Informacije tel.: 063/858-666. * Iščemo gospodinjo za poln delovni čas. Dobro plačilo - 831- 042. * Prodam avto Z 750, registriran do 11. 93. Cena po dogovoru. Poznič Jakob, Šokat 5, GORNJI GRAD. * Prodam APN 6, cena 300 DEM, letnik 86 (sp. resonanca). Tel.: 841-373. ★ Prodamo termoakomolacijsko peč 2,5 kW in stroj za lupljenje krompirja (5 kg), tel.: 846-022. * Poceni prodam sedežno garnituro kavč in dva fotelja. Inf. na tel. 841-111 (dopoldan). * Ugodno prodam motorno kolo APN-6, skoraj nov. Tel.: 832- 285. (popoldan). * ETOS d.o.o., 831-042; Pripravi vse dokumente za registracijo podjetja. * Organiziramo začetne in nadaljevalne računalniške tečaje. * Dolgo poročno obleko v kombinaciji barve belo-roza ugodno prodam. Tel.: 842-136. ★ Mlad par išče sobo (stanovanje) v okolici Gornjega Grada. Naslov v uredništvu. * Prodam ustrojeno govejo kožo, sivo-rjave barve, 4 m2. Tel. 845-150 (po 15. uri). * Svetovanje in izračun dohodnine s pomočjo preverjenega računalniškega programa; VISING d.o.o. Mozirje, Praprotnikova 12, tel. 832-543. * Novost na slovenskem tržišču tudi pri nas - "zlati izdelki" firme Golden. Informacije tel.: 844-479. * Kupim diatonično harmoniko (uglašeno po možnosti CF 8) Staro do 10 let. Tel.: 831-693. Prodam prenosno mizarsko prirezovalko in 13. col. gumi voz. Tel. 831-469. * Prodam novo zelo kvalitetno satelitsko anteno in jo strokovno zmontiram. Kvaliteta in garancija. Miro Prašnikar, Sp. Kraše 30, Šmartno/D.. ■k Kupimo manjše stanovanje na območju Mozirja, Nazarij, Rečice ali Ljubnega. Inf. tel. 831-728. ★ Prodam avto Mazda 323 Sedan, 1,3, 73.000,00 km, informacije v uredništvu Savinjskih novic. * Trgovina "Zagožen": šivalni stroji, plinske naprave, gasilni aparati, varčne žarnice, servis. Pripomočki za šivanje, rezervni deli. ★ Dekliško obleko za maturantski ples prodam. Tel.832-135 5000001034,3 ETOS d.o.o., par dom. COBISS s 83t-U4k:; EPSI OSREDNJA KNJ. CELJE