48965

D5. JOSIP POTRATA

HIGIENA

MATERE

1  936

UNIONE E DITORIALE G O RIZI A N A - GORIZIA

■ :





DR. JOSIP POTRATA

j

HIGIENA MATERE


I

Šentjakobska knjižnica v Ljubljani

KONGRESNI TRG 7

1936 - XIV. E. F.

UNION E EDITORIALE GORIZIANA - GORIZIA

4  8  9  6  5

0300.3 36-f O

Natisnila : Tipografia Consorziale - Trieste, settembre 1936.

Uvod.

S to knjigo nadaljujem zbirko «Zdravje in bole¬
zen v domači hiši».

Skušal bom po domače opisati vse, kar mora žena
vedeti o postanku svojega otroka.

Tako zvani moderni čas stavi ja ženskam, ki se
morajo same boriti za vsakdanji kruh, nove zahteve,
vkljub temu ostane glavno poslanstvo žene vedno eno
in isto: roditi otroke, skrbeti, da človeški rod ne izu¬
mre. Iz deklice mora postati žena, iz žene  mati. Tak
je zakon narave in tak bo tudi ostal za vse večne čase.

Dobro se zavedam, da bo marsikatera moderno
opredeljena žena našla v pričujoči knjigi kak kamen
spotike, da ji marsikaj ne bo všeč, toda na take osa¬
mele kritike se ne smem ozirati. Resnici je treba gle¬
dati pogumno v obraz, čeprav bode resnica, kakor pra¬
vi pregovor, v oči. Narave ni mogoče predrugačiti. Za¬
vedajmo  se, da ne dopušča narava nikakih pre¬
stopkov zoper svoje večne zakone. Narava se maščuje
prej ali slej nad tistimi, ki jo hočejo ukaniti.

Dr. J. POTRATA

SLOVSTVO

1. Prof. Walter Stockel. Trattato di ostetricia.

2. Prof. E. Feer. Trattato di pediatria.

3. Prof. Plečnik. Kratek repetitorij anatomije.

4. Prof. Roberto Schroder. Trattato di ginecologia.

5. D. Ana Fiscber-Diickelmannova. Postanek in razvoj otroka

L del.

6. Dr. Duval. Spolni život čovjeka.

Ženski spolni organi.

O teh je bil govor že v prvi knjigi «Zdravje
in bolezen v domači hiši», vendar je prav, da jih
radi celote na tem mestu ponovno opišem.

Spolni organi leže v varstvu kostne mede¬
nice. Medenico sestavljajo dvoje kolčnic, ledni-
ca, sednica, sramna kost in križnica. Govorimo
o veliki in mali medenici, ki ležita druga nad
drugo, vendar govorimo splošno- o mali mede¬
nici kot o medenici. Ženska ima širšo in
nižjo medenico ko moški. Prav tako je tudi
izhod iz medenice širši. Lednični lopati štrlita
pri ženski mnogo bolj navzven ko pri moškem.
Narava je v svoji modrosti sama preskrbela za
to razliko. Ženska medenica mora biti široka,
ker mora skozi njo plod, pri moškem tega ni
treba in zato je medenica več ali manj ozka.

So nekatere bolezni, ki imajo za posledico- zo-
ženje medeničnega izhoda kakor n. pr. rahitika
ali angleška bolezen. Ker je medenični izhod že
sam po sebi ozek, da komaj propušča glavo otro¬
ka, bo zato vsak porod otežkočen, ako se ta izhod
radi te ali druge bolezni čezmerno zoži. Kje, ka¬
ko in kdaj nastopa rahitika, sem že opisal v eni
izmed svojih prejšnjih knjig.

Spolne organe ženske delimo v tri dele in

sicer: v jajčnik, maternico in nožnico.

Jajčnik leži v medeničnem delu trebušne
votline in sicer eden na levi, drugi na desni stra¬
ni. Jajčnik je ko češplja velik organ, ki ga se¬
stavlja vse polno votlinic. V teh votlinicah so
v posebnih mehurčkih shranjena jajčeca.

— 5  —

Jajčnik ovijajo iztrebila za jajčeca, tako zva-
ni jajcevodi, ki se končujejo v maternici.

maternica

Slika 2. Prerez skozi medenične organe. (Iz knjige: Duval,
Spolni život čovjeka).

Slika 3. Ženska spolovila. (Iz knjige: Duval, Spolni život čovjeka).

— 7  —

Maternica ima velikost in obliko hruške.
Maternica ima telo in grljan. Gorenji del telesa
imenujemo buljino. Maternico, ki je v svoji no¬
tranjosti votla in pokrita s sluznico, sestavljajo
izredno močne mišice. Na vrhu prihajata v njo
od vsake strani po dva jajcevoda. V svojem spod¬
njem delu se telo maternice zožuje v grljan.
Slednji ima dvoje odsekov, in sicer moli eden
v nožnico in se v njo odpira z zunanjim ustjem,
drugi, nad nožnico, se odpira v maternico z
notranjim ustjem. Ob prehodu telesa v grljan je
maternica navzpred usločena.

Nožnica oklepa s svojim zgornjim koncem
spodnji del maternice. S svojim sprednjim kon¬
cem se končuje navzven z vhodom v nožnico.

Oni del kože in mišičja, ki veže danko z vho¬
dom v nožnico, imenujemo presredek. Imenovani
presredek je pri porodu precejšnega pomena in
se rad pretrga, ako temu pravočasno pri porodu
ne odpomoremo.

O spolni godnosti.

Da žena zanosi, mora biti predvsem spolno
godna. Spolno godna postane žena šele tedaj, ko
se prične pri njej v enakočasnih razdobjih jav¬
ljati mesečna čišča. V naših krajih postane žena
spolno godna navadno med 13.-15. letom. Priče¬
tek mesečne čišlče ni samo odvisen od telesne
krepkosti, ampak v veliki meri od klimatičnih
in vremenskih prilik, od prehranitvenega sta¬
nja i. t. d.

Kakor je pričetek spolne dejavnosti pri žen¬
ski različen, tako se tudi konec te dejavnosti
giblje v več ali manj širokih mejah. Navadno ne-
huje mesečna čišča pri 45. letu, vendar ni nič
izrednega, ako neha pri zdravih ženskah spolna
dejavnost šele pri 55., da celo pri 60. letu.

Vsa ta dejanja, ki so lastna ženskemu spolu,
so odvisna edinole od jajčnikov, kar izhaja že iz

8  —

dejstva, da povzroča njihova nasilna odstrani¬
tev ali uničenje radi kake bolezni popolno ne¬
plodnost.

v

Cišča (menstruacija).

Kot omenjeno se javlja pričetek spolne go-
dnosti pri ženski z nastopom mesečne čišče. Pri
ženski, ki je postala spolno godna, se javlja na¬
vadno vsake štiri tedne iz spolovil krvavenje.
Kri je temnordeče barve, se ne zgruzi in je po¬
mešana s sluzjo. Krvavitev je spočetka šibka,
pozneje močnejša. Množina krvi navadno ne pre¬
sega 100 gr. čišča traja navadno 2.-8 dni. Kri pri¬
haja iz maternice, odnosno iz njene sluznice, ki
nekaj dni pred čiščo nabrekne, se polagoma bolj
in bolj prepoji s krvjo, dokler ne poči in se tako
kri ne izlije navzven. Po končani čišči se sluzni¬
ca znova skrči in na poškodovanih mestih sceli.
Ako ne nastopijo kake posebne izpremembe, se
sluznica po daljšem navideznem mirovanju zno¬
va prepoji s krvjo, kar ima za posledico zopetno
krvavitev-čiščo.

Ženska navadno ob času mesečne čišče ne
občuti nikakih omembe vrednih tegob. Največ¬
krat čuti pred čiščo in ob čišči nekak pritisk v
spodnjem delu trebuha in v križu. Tem, več ali
manj izrazitim tegobam, se pridruži večkrat še
slabo počutje, utrujenost, razdraženost, pobitost,
včasih motnje želodca, pospešen utrip žile, pote¬
nje, glavobol, razni izpuščaji na obrazu in ustni¬
cah i. t. d.

O nepravilnosti mesečne čišče bo govora v
enem poznejših poglavij.

Mesečna čišča spolno godne ženske prestane
za časa nosečnosti in običajno tudi za časa do¬
jenja.

Vzrok mesečne krvavitve je treba iskati v
jajčniku. Delovanje jajčnika in izpremembe na

— 9  -

maternični sluznici so si v sledeči medsebojni
zvezi:

V jajčnikih, v levem in desnem, je vse polno
votlinic, v katerih so shranjena jajčeca v po¬
sebnih mehurjih. Pri spolno godni ženski do¬
zori vsake štiri tedne eno jajčece. Mehur poči in
jajčece se izkotali v trebušno votlino, odkoder
najde svojo pot v jajcevod. Iz jajcevoda se jajče¬
ce počasi pomika proti maternici.

V času, ko dozoreva jajčece v jajčniku, se vr¬
še tudi na maternični sluznici velevažne izpre-
membe, ki imajo namen pripraviti bližajočemu
se dozorelemu jajčecu nekako posteljico. Mater¬
nična sluznica nabrekne, postane mehka in je
vseskozi, prepojena z obilico krvi. V to sluznico
naj bi se vgnezdilo jajčece, ki čaka v jajcevodu
na oploditev. Ako do oploditve ne pride, se na¬
brekla sluznica ne razvija naprej, ampak uplah¬
ne, se odlušči in maternica začne krvaveti. To
se ponavlja v štiritedenskih presledkih toliko ča¬
sa, dokler ne oplodi moško seme jajčeca.

Umevno je, da se mora ženska za časa me¬
sečne čišče nekoliko čuvati.

Predvsem naj preneha z vsako kopeljo in iz¬
piranjem nožnice. Da je tako ravnanje pravilno,
presodimo sami, ako pomislimo, kako lahko vdro
v odprto maternico bolezenske klice, ki utegnejo
povzročiti na maternični sluznici dolgotrajna
vnetja. Odsvetovati je nadalje ob mesečni čišči
vsako težko delo, vsako težjo vrsto telovadbe (na
orodju), vsako prenaporno tiribolazenje, vsako
kolesarenje. Samo ob sebi umevno, da je opustiti
med čiščo spolno združevanje.

Oploditev.

Kakor je bilo že v prvem delu «Zdravje in
bolezen v domači hiši» opisano, je jajčece očesu
vidno kakor drobna pičica, ki ima koma 1/5 mm
premera. V notranjosti stanice opazimo pod drob-

— 10  —

nogledom jedro, ki je pri oploditvi s semensko
stanico velikega pomena. Moška semenska klica
je neznatna, prostemu očesu nevidna stanica, ki
sestoji iz glavice in repka. Z repkom se semen¬
ska klica premika naprej in giblje.

Slika 4. Dozorelo jajčece (500krat pov.). (Iz knjige Duval,
Spolni život čovjeka).

Pri vsaki spolni združitvi, pride v žensko
nožnico okrog £2,6 milijonov semenskih klic in
vendar zadostuje ena sama moška stanica, da
oplodi dozorelo jajčece. Čemu je narava tako po¬
tratna? Narava mora biti razsipna, ker so nevar¬
nosti, ki preže na semenske klice na njihovi poti
k jajčecu, naravnost ogromne. Le one semenske
klice, ki so izredno gibljive in izredno odporne,
prodro skozi nožnico do maternice in si utro od
tam svojo pot v jajcevode, kjer se srečajo z dozo¬
relim jajčecem. Večina ostalih omaga že na pol
pota in ne prihaja za oploditev v poštev.

— ll

Le eni samcati semenski klici je usojeno
združiti se z jajčecem. Kadar se sreča dozorelo
jajčece na svoji poti proti maternici s semenski¬
mi klicami, tedaj vdre glavica ene same klice v

Slika 5. Moške semenske klice. (Iz knjige dr.-ja Černiča).

Slika 6. Semenske klice oblegajo dozorelo jajčece. Jajčece je
stvorilo na svojem površju nekako nabreklino, skozi katero
vdre ena sama klica v notranjost jajčeca. (Iz knjige dr.-ja

Černiča).

— 12

jajčece. Repek kot sedaj nepotreben privesek od¬
pade. Takoj po oploditvi se napravi okoli jajčeca
odporna in žilava mrenica, ki ubrani ostalim se¬
menskim klicam dostop v notranjost jajčeca. Z

Slika 7. Moška klica je vdrla v jajček. (Iz knjige dr.-ja Černiča).

združitvijo jajčeca s semensko klico, se spojita
tudi materina in očetova dedna snov.

Oplojeno jajčece se vgnezdi na že priprav¬
ljeno posteljico, na maternično sluznico. Kakor
hitro je sprejela sluznica pod svoje okrilje oplo¬
jeno jajčece, se prične razvijati v novo človeško
bitje, ki zagleda po devetih mesecih prvič luč
sveta.

Nadaljnji razvoj zametka.

Kakšen je razvoj oplojenega jajčeca, ki ga
imenujmo odslej zametek, v prvih desetih dneh,
ne vemo, ker tega dogajanja do danes še nihče

— 13  —

ni mogel opazovati. Dobro nam je pa znan razvoj
oplojenih jajčec pri nekaterih živalih in iz tega
sklepamo, da se mora vršiti tudi pri človeku na¬
daljnji razvoj jajčeca po istem merilu in po istih
zakonih ko tam.

Takoj po oploditvi, ko sta se dve po svojem
postanku različni stanici združili v eno in ko se
oplojeno jajčece polagoma kotali proti svojemu
gnezdišču, t. j. proti maternici, se prične delitev.
Iz enostaničnega bitja se poraja po opetovani de¬
litvi mnogostanično bitje, ki je po svoji obliki
podobno sadežu murve. Staniče se razvrste po¬
zneje v eno samo zunanjo plast, medtem ko se
napolni sredina prvotne okrogle kepice s teko¬
čino. Zametek ima obliko mehurja. Šele pri tej
stopnji razvoja je jajčece sposobno, da se vgnezdi
na maternični sluznici. Omenimo še, da nasta¬
nejo v nadaljnem razvoju mehurčka po ponovni
delitvi in medsebojni razvrstitvi tri plasti stanic,
ki jih imenujemo klicne liste. Iz teh vzklijo po¬
lagoma vsaj tkiva in vsi organi doraščajočega
bitja. Iz vnanjega klicnega lista nastanejo koža,
živci in čutila, iz srednjega vezno staničje, mi¬
šice, hrustanec in kosti, iz notranjega pa preba¬
vila in žleze. V nadaljnjem poteku razvitka se
sicer posamezne plasti stanic ponovno dele, ven¬
dar je rast posameznih skupkov stanic neenako¬
merna. Vsaka skupina prevzame določen opra¬
vek. Skupki stanic različnega porekla se med¬
sebojno pomešajo, tako da se polagoma različne
skupine stanic, združene v tkiva, strnejo v or¬
gan e;

Po preteku 4. tedna od dneva oploditve je
zametek dolg en cm in po nadaljnjih 14 dneh je
že nekako v glavnih obrisih podoben človeku.
Od tega časa dalje govorimo o plodu.

Hraniva, nakopičena v jajčecu, ne sodelujejo
pri delitvi ostalega dela stanice. Tako vidimo,
da vzbrste le iz enega dela mehurčka omenjeni
klični listi in iz teh pozneje tkiva odnosno or-

— 14  —

gani, drugi, večji del mehurčka, ohrani delj ča¬
sa svojo prvotno obliko in je po ozkem traku
zvezan z zametkom, kateremu dovaja hrano. Za¬
metek raste torej na račun hranil, kojih množi¬
na se krči z dneva v dan. Del mehurčka s hra¬
nili se torej krči, postaja manjši in zametku bi
grozila lakota in neizogiben pogin, ako bi narava
v svoji previdnosti ne segla po učinkovitem nado¬
mestilu. Ko je še dovolj hranil na razpolago, prič¬
ne iz notranjega klicnega lista brsteti klobasi po¬
doben podaljšek, alantois imenovan, ki se čim¬
dalje bolj približuje posteljici, dokler se dokončno
vanjo popolnoma ne vsesa. Preko omenjenega po¬
daljška so krvne žile zametka v zvezi z ožiljem
maternice. Ko je ta medsebojna krvna zveza do¬
končno strjena, je mešiček že navadno prazen
vseh hranil. Mešiček naposled odpade, ker je po¬
stal nepotreben privesek. Po omenjenem podalj¬
šku, poznejši popkovini, prihaja v zametek ma¬
terina kri in z njo vred hrana ter kisik.

Omenili smo, da se vsesa klobasasti podalj¬
šek zametka, poznejša popkovina, v maternično
sluznico, ki se razvije na tem delu v tako zvano
posteljico. Posteljico sestavlja svojevrstno tkivo
in obilica v vse smeri prepletajočih se krvnih žil.
Te krvne žile so v posredni zvezi s tremi žilami,
ki tečejo skozi popkovino k zametku. Izmed teh
dovaja ena zametku materino kri, t. j. hrano in
kisik, ostali dve odplavljata materinim žilam za-
metkove izločine in ogljikov dvokis.

Istočasno z razvojem posteljice in popkovine
se strne okrog in okrog zametka vrhnja plast
stanic v tenko kožico. Tako nastane votlina, v
kateri se nabira tekočina, plodnikova voda. V tej
vodi zametek prosto plava. Kožico, ki meji votli¬
no navznoter, imenujemo plodnik, ono, ki obkro¬
ža plod na zunaj, usnjico. S plodnikovo vodo na¬
polnjena votlina se vsestransko širi in obe ko¬
žici se strneta slednjič v eno, v tako zvano jajčno
kožo, ki je na zunaj vraščena v maternično sluz-

— 15  —

nico, v posteljico. Ta ovija tudi popkovnico in
prehaja ob popkovem obroču v kožo zametka.

Posteljica (pogačica).

Opisal sem že v enem izmed prejšnjih po¬
glavij, kake izpremembe se gode na sluznici ma¬
ternice ob času, ko pričakuje oplojenega jajčeca.
Rekli smo, da sluznica nabrekne, da jo prepre-
zajo neštevilne krvne žilice, da narava sama že
v naprej skrbi, da čim udobneje postelje in po¬
streže s hrano novo porajajočemu se bitju. Po¬
vsem naravno je, da se bo le tisti del maternične
sluznice, kjer se je vgnezdilo oplojeno jajčece,
razvijal in svojevrstno oblikoval, čim bolj bo- za¬
metek odnosno plod dorašeal. Po preteku treh
mesecev od dneva oploditve dobi posteljica svojo
dokončno obliko. Le en del maternične sluzni¬
ce se torej izoblikuje v posteljico, ostali del splah¬
ne in nima nikake 'zveze s plodom.

Posteljica, ki tehta v desetem mesecu noseč¬
nosti približno pol kg, koje premer znaša 16-20
cm in ki je 2-3 cm debela, je gobasta tvorba. Nje¬
na plat, ki gleda proti plodu, je gladka; pokriva
jo plodnik. Popkovina, ki doseže v zadnjih me¬
secih nosečnosti pol metra dolžine, veže plod s po¬
gačico. Njena proti maternici obrnjena plat je go¬
basta, razdeljena v krpice, ki leže tesno druga
ob drugi. Omenjene krpice so v tesni zvezi s tki¬
vom maternice, se tako rekoč vsesajo v njene
stene.

Žile, ki potekajo v krpicah, so v tesni zvezi
z žilami maternične stene. One vsesavajo mate¬
rino kri, ki je bogata s hrano in kisikom, in jo
dovajajo, ko se strnejo v večje žile, po glavni
žili, ki teče v popkovini, plodu; hkrati pa odva¬
jajo slabo, z izločinami prenasičeno kri, ki pri¬
haja po dveh privodnicah v popkovini iz ploda,
materničnim žilam. Te krpice torej posredujejo,

.... 10 _

da se vrši neprestana izmena slabe, z ogljikovim
dvokisom nasičene plodove krvi z ono zdravo,
rdečo, s kisikom preobloženo krvno tekočino, ki
prihaja iz maternice.

Ker je posteljica ko nekaka goba tesno spo¬
jena s steno maternice, je umljivo, da izgubi
mati precej krvi, ko se ob porodu pretr¬
gajo te medsebojne vezi.

Posteljica običajno zrase na prednji ali za-
dešnji plati maternične buljine. Čim niže sega
pogačica v grljan maternice, odnosno ga deloma
ali popolnoma zakriva, tem večja nevarnost gro¬
zi ob porodu, ko se prične maternica krčiti, ne
samo otroku, temveč tudi materi sami.

Ako prične ženska tik pred porodom t. j. ko
se oglašajo prvi popadki, krvaveti, je to zname¬
nje, da nekaj s posteljico ni v redu, da je po¬
steljica pripeta na sluznici grljana, odnosno ob
ustju maternice. Brez odlašanja treba v takih
primerih poklicati zdravnika.

Razvoj ploda v maternici.

Ker nam do danes manjka vsak gotov znak,
kdaj je bilo novo bitje prav za prav spočeto, kdaj
sta se semenska klica in dozorelo jajčece srečala
in združila, zato smo pri presoji nosečnosti na¬
vezani edinole na podatke o zadnji, še redni me¬
sečni čišči. Dneve nosečnosti štejemo od prvega
dne zadnje, še redne mesečne čišče. Od tega dne¬
va dalje preteče do poroda 280 dni nekako, raz¬
deljenih na 10 mesecev po 28 dni.

Ob koncu prvega meseca po pričetku zadnje
redne mesečne čišče nima, kakor smo že opisali,
zametek na sebi še nič človeškega. Dolg je ko¬
maj 1 cm. Šele v sredi ali na koncu drugega lu¬
ninega meseca dobi plod človeško podobo. Dolg
je do 4 cm, na njem se že razpoznavajo glava,
trup in udje. Na obrazu se že vidijo usta, nos,

II.

— 17  —

uliala ter oči. Na koncu tretjega meseca, ko se
že pričenja posteljica izoblikovati, je plod 9 cm

Slika 8. Delitev oplojenega jajčeca. (Iz knjige: Duval, Spolni
život čovjeka).

dolg. Udje so že razčlenjeni v posamezne dele, t.
j. v gornje in spodnje lehti, roke in prste; isto

Slika 9. Jajčece se je razvilo v mehurček. (Iz knjige dr.-ja

Černiča).

— 18

velja za spodnja uda ob trupu. Opažajo se že spo¬
lovila. Po četrtem mesecu, ko meri plod v dol¬
žino že 16 cm, se more razločiti po spolovilih že
moški spol od ženskega. Plod se pričenja živah-
neje gibati. V petem mesecu prične plodu srce
tako močno utripati, da slišimo že njegovo bitje
skozi trebušne stene matere. Plod se v plodni-
kovi vodi čim delj živahno giblje in suče, tako da
mati ob koncu petega meseca, ko je plod že 25 cm
dolg, to gibanje tudi občuti. Koža ploda je temno¬
rdeče barve in je obrastla z belkastim puhom.

Slika 10. Roba nad vdrtino se strneta. Nastane plodnik. (Iz
knjige dr.-ja Černiča).

Ves plod je pokrit z loju slično mažo, ki jo< izlo¬
čujejo lojnice. V šestem mesecu doseže plod 30
cm dolžine in tehta približno 600-700 gr. V sed¬
mem mesecu je plod v svoji rasti in razvoju že
toliko napredoval, da bi ne bilo njegovo življe¬
nje izven maternice povsem nemogoče. Ob koncu
sedmega meseca je plod dolg 35 cm in težak od
700-1000 gr. Radi skopega razvitka podkpžne

— 19  -

maščevine je videti plod v tem času jako suh, je
temnordeče barve, in koža mu je hudo nagubana.
Očesni veki še nista razdvojeni in uhali še nista
prosti. Pl,od, ki se v tem' mesecu predčasno rodi,
umre večinoma po preteku nekaj ur. Vendar so
znani primeri, ko je uspelo ohraniti s skrajno

Slika 11. Usnjica požene razvejene izrastke. (Iz knjige dr.-ja

Černiča).

skrbnostjo in nego tak plod živ. Na koncu
osmega meseca meri plod v dolžino 40 cm. Upa¬
nje, ohraniti ga živega, ako se v tem mesecu rodi,
je večje. Šele v devetem mesecu nosečnosti po¬
stane plod zrel, je sposoben samostojnega življe¬
nja. Koža postane radi razvitka podkožnega tki¬
va gladka in oblike udov so bolj okrogle. Koža,
ki je bila prvotno temnordeče barve, postane rož¬
nata. Nohti segajo že do konca prstov. Plod je
dolg 45 cm in tehta od 21 - 2 %  kg. Na koncu desetega
luninega meseca je plod že %  m. dolg in 3-3.5 kg

--S 20—

Slika 12, Hraniva so skoraj že izčrpana, (Iz knjige dr.-ja
Černiča),

težak. Šele sedaj ustreza vsem življenjskim po¬
gojem in more živeti izven materinega telesa.

Slika 13. Oplojeno jajčece se je vgnjezdilo na sluznici mater¬
nične buljine. (Iz knjige: Duval, Spolni život čovjeka).

— 21  —

Glede teže' ,se novorojenčki medseboj zelo
razločujejo. Nekateri tehtajo ob rojstvu komaj
2 %  kg, drugi zopet dosežejo težo- 3-4,, da, v redkih
primerih celo 5 kg. Pri presoji sposobnosti sa¬
mostojnega življenja je torej teža le podrejenega
pomena. Glavna je le dolžina, ki se giblje med
48-52 cm.

Znaki nosečnosti.

Znake nosečnosti delimo v dve vrsti: v one,
ki nam z matematično gotovostjo povedo, da je
žena noseča, in v one, ki nosijo samo videz ver¬
jetnosti, ki torej niso povsem zanesljivi. Utrip
otroka, ki ga slišiimo skozi trebušne stene ma¬
tere ter gibanje otroka v materinem telesu, to
sta ona dva zanesljiva znaka, ki povesta ženi,
da bo nekako čez 5 luninih mesecev rodila. Žal,
da se ta dva edino zanesljiva znaka zaznavata
šele dokaj pozno, t. j. šele v petem mesecu noseč¬
nosti. Šele po notranji preiskavi spolnih organov
utegne zdravnik že mnogo preje ugotoviti, je 11
žena zanosila ali ne.

Vendar moramo tudi onim znakom, ki smo
jih imenovali nezanesljive, pripisovati do neke
meje gotov pomen. Ženska, ki je bila vedno zdrava
in se je dobro počutila, more, ako opazi na sebi
nekatere, čeprav po sebi nezanesljive znake, priti
do pravilnega sklepa, kaj se v njenem telesu do¬
gaja.

Prvi izmed omenjenih znakov je izpad vsake
mesečne čišiče. Moram kar na tem mestu pri¬
pomniti, da se mesečna čišča, čeprav v precej
zmanjšanem obsegu, pojavi lahko še prvi, da ce¬
lo drugi mesec po zanositvi. Kakor je nasprotno
tudi res, da lahko izostane čišča za par ali več
mesecev pri nekaterih težkih obolenjih n. pr. ble¬
dici, za časa nekaterih nalezljivih bolezni i. t. d.
Tudi pri popolnoma zdravi ženski lahko izpade
ena ali več čišč in to n. pr. ob menji zraka, za

— 22  —

časa vojne, radi slabe in nezadostne hrane, radi
jakih duševnih pretresov.

Okolica prsnih bradavic postane za časa no¬
sečnosti temnorjavkaste barve. Prav tako porja-
ve morebitne brazgotine. Na čelu, licih in okrog
ust se večkrat pojavijo temnorumene pege in ma¬
deži. Žile dovodnice — vene — se na mečah in ste¬
gnih v poznejših mesecih razširijo, postanejo viju¬
gaste. Pogosto se pojavijo tako zvane krčne žile. V
zadnjih mesecih prično marsikateri ženski ote¬
kati noge, in to najprvo ob členkih.

Za časa nosečnosti pride več ali manj do
raznih nevšečnosti v prebavi. Kar je šlo ženski
prej v slast, sedaj odklanja, odnosno se ji neka¬
tere jedi kar gabijo. Nasprotno se ji večkrat
zahoče jedi, ki so prekomerno začinjene, slane
ali kisle; da, včasih se pojavlja naravnost nepre¬
magljiva želja po stvareh, ki so znane kot ne¬
prebavljive, kakor n. pr. kreda, zemlja i. t. d. V
prvih mesecih nosečnosti je želodec pri skoraj
polovici žensk več ali manj občutljiv. Noseča
ženska kaj rada bljuje hrano in to posebno zju¬
traj, ko vstaja. Včasih postane lahko tako ne¬
prestano bljuvanje, ako temu pravočasno ne od-
pomoremo, ženski usodno. Vse opisane težave,
izvirajoče od želodca, prenehajo v tretjem, najka¬
sneje v četrtem mesecu nosečnosti.

Znano je, da noseče ženske kaj rade omedle, in
sicer v slabem zraku, ali če se razburijo i.t.d. Na¬
dalje vemo, da so noseče ženske, posebno prvesni-
ce skrajno občutljive in zamerljive, da so večkrat
zdaj dobre, takoj nato, skoraj brez vzroka, skraj¬
no slabe volje.

Obenem z razvitkom ploda mora rasti sora¬
zmerno tudi maternica. Na koncu prvega luni¬
nega meseca je maternica za gosje jajce debela.
Ob koncu drugega meseca sega že za dva prsta
širine, ob koncu tretjega pa za tri prste iznad
sramnice. Na koncu četrtega meseca doseže ma¬
ternica velikost otroške glave in se dvigne do

— 23  —

sredine črte, ki veže popek s sramnico. V petem
mesecu stoji maternica 2-3 prste pod popkom. V
tem mestu prične ženski trebuh štrleti navzven.
Na koncu šestega meseca doseže maternica višino
popka. V sedmem mesecu se nahaja buljina ma¬
ternice 2 prsta nad popkom, v osmem se dvigne do
sredine črte, ki veže konico prsnice s popkom.
Popek se splošči. V devetem mesecu doseže ma¬
ternica konico prsnice. Popek štrli navzven. V de¬
setem mesecu zleze maternica nazaj na mesto,
ki ga je zavzemala v osmem mesecu.

Iz višine maternice, njene oblike itd. more
zdravnik precej natančno ugotoviti dobo noseč¬
nosti, lego otroka in ostale posebnosti.

KOLEDAR NOSEČNOSTI.

— 24 ' —

Podal sem torej tudi koledar nosečnosti, iz
katerega si lahko izračuna vsaka noseča žena, a-
ko ve za početek zadnje mesečne čišče, dan ver¬
jetnega poroda. Ponavljam, da so ti računi le ver¬
jetni, nikakor pa popolnoma gotovi, ker ne mo¬
remo natančno vedeti, kdaj je bilo jajčece oplo¬
jeno.

Pravilni porod.

Na koncu štiridesetega tedna nosečnosti
izrine maternica svoj dolgo hranjeni plod na
dan. Plod je postal zrel, sposoben je samostojno
živeti, nič več ni navezan na tesno vez z materjo.
Porod se javlja pri ženi čestokrat s predznaki,
kot so n. pr. motnje v krvnem obtoku, občutek
pomanjkanja zraku itd. Ženska postane razdraž¬
ljiva, večkrat otožna. Gibanje deteta je manj ži¬
vahno.

Običajna lega otroka v materinem telesu
je ona, ki jo imenujemo naglavno, t. j. otrok sili
v medenico z glavo naprej, in sicer točneje po¬
vedano, leži njegovo zaglavje najniže in se tudi
kot prvo prikaže na dan. 95% vseh porodov se do¬
vrši v tej legi otroka in le ostalih 5% gre na ro¬
vaš raznih nepravilnosti.

Porod delimo v tri razdobja, v dobo širjenja
maternice, odnosno njenega grljana, v dobo izri¬
va deteta ter v dobo izstopa posteljice. Prva doba
traja pri prvesnicah 13-18 ur, pri onih, ki ponov¬
no rode, 6-9 ur; druga doba traja pri prvih £-3
ure, pri drugih 1/2 - 1 uro. Tako da traja porod
pri prvesnicah 15-24 ur, pri ženah, ki ponovno
rode, 10-12 ur. Seveda imajo vse te številke samo
povprečno vrednost. Porod se lahko zavleče tudi
za nekaj dni, lahko pa je žena rešena otroka tu¬
di v nekaj urah.

Prvo razdobje se prične z nastopom pravih
rednih popadkov, ko se pričenja maternica kr¬
čiti. Namen teh krčev, odnosno porodnih popad-

— 25  —

kov, je dodobra razširiti grl jan maternice. Po¬
rodni popadki, ki se pojavljajo spočetka vsakih
10-15 minut, postajajo, čim porod napreduje, ve-

Slika 14. Prerez skozi nosečo maternico. (Iz knjige dr.-ja
Černiča).

dno bolj pogosti in močnejši. Porodni krči so v
tem razdobju izredno jaki in boleči posebno pri
prvesnicah, ki so prekoračile 28. leto, medtem ko

— 26  _

so porodne bolečine manj hude pri ženah, ki po¬
novno rode. Pri teh so postala tkiva od prejšnjih
porodov manj odporna, so mehkejša in se dado
hitreje in laže raztegniti.

Gnan od porodnih popadkov se odmika plod
iz velike medenice vedno bolj proti spodnji od¬
prtini male medenice. Mehur, napolnjen s plo-
dnikovo vodo, ki obdaja plod, se zarije s svojim
spodnjim koncem v grl jan maternice. Temu od¬
seku mehurja sledi glava deteta. Slednji se v
normalnih prilikah tako tesno prileže ob kosti

stena
maternice

plodmkova.
voda

Slika 15. Dozoreli plod. (Iz knjige: Duval, Spolni život čovjeka).

— 27  —

medenice, da je spodnji konec mehurja popolno¬
ma ločen od zgornjega. Namen tega dela mehur¬
ja, ki se je globoko zaril v grljan maternice, je,
da širi nožnični del maternice in da s tem pri¬
pravlja in lajša pot sledeči glavi otroka. Ako bi
mehurja ne bilo, ali ako bi mehur prezgodaj po¬
čil, bi morala vse to delo širjenja opravljati gla¬
va sama in ker slednja ni ne preveč oble, ne
prožne oblike, bi bilo treba dolgotrajnega napora,
da bi prišlo do izriva plodu. Zatorej je velevažno,
da se mehur ohrani toliko časa, dokler niso vsi
mehki deli razširjeni. Ko je mehur opravil svoje
delo, ko je postal za nadaljnji potek poroda ne¬
potreben, ko je torej, ves grljan maternice dodo¬
bra razširjen, ko torej tvorijo maternica, grljan
in nožnica eno samo samcato široko cev, tedaj
poči mehur. Na višku hudega popadka brizgne
iz nožnice nekaj plodnikove vode, običajno za
žlico ali dve.

Pri ženskah z ozko medenico poči navadno
mehur prezgodaj, torej preden je grljan popolno¬
ma razširjen. Posledica tega je, da traja porod
delj časa in da so poleg morebitnih nepravilno¬
sti popadki bolj boleči. Nasprotno pa nima na¬
vadno prekomerna ohranitev mehurja nobenih
zlih posledic. Prej ali slej mehur že tako poči. Red¬
kokdaj se zgodi, da mehur sploh ne poči, da pride
otrok na svet še pokrit z ovojnicami. Ljudstvo
pravi, da se je otrok rodil v srajčki in pripisu¬
je temu dogodku poseben pomen. V takih pri¬
merih moramo takoj prodreti ovojnice, ker se
sicer otrok zaduši.

Od trenotka, ko so vsi mehki deli dovolj raz¬
širjeni, se prične druga doba poroda. Ko mehur
poči, prenehajo za malo časa popadki. Maternica
se mora odpočiti in si nabrati novih moči. Po do
polurnem odmoru se prične maternica ponovno
krčiti. Popadki se ponavljajo v 3 minutnih pre¬
sledkih in so jačji od onih prejšnjega razdobja.
Pod njihovim vplivom leze glava deteta vedno

— 28  —

globje in globje skozi malo medenico in sicer pri
pravilnem porodu tako, da leži zatilnični del
glave najniže. Na tem mestu glave, ki prvi pro¬
dira navzven in ki najbolj trpi, se tvori tako zva-
na porodna nabreklina. Ta bo tem obilnejša, čim
delj časa je potrebno, da se porod dokonča. Po¬
rodna oteklina splahne čez teden dni ali še prej
popolnoma, ne da bi pustila neugodne posledice.

Čim globje prodira glava otroka, tem jačji
postajajo popadki, obenem pa tudi manj boleči.
Žena je sedaj proti svoji volji primorana priti¬
skati s trebušnimi mišicami in z njimi skušati
izriniti plod iz sebe.

Kadar zapušča glava otroka spodnjo odpr¬
tino medenice, se prične presredek širiti. Ta pred¬
stavlja še zadnjo oviro. Ko' je tudi ta odpor pre¬
magan, se na višku popadka prikaže med sram¬
nimi ustnicami delj glave, ki pa takoj izgine, ka¬
kor hitro mine popadek. To se dogaja toliko ča¬
sa, dokler ni ves odpor s strani presredka popol¬
noma strt in tedaj se glava več ne povlači. V tem
trenotku, ko ostane glava v preddvoru, mora ču¬
vati babica presredek, da se ne raztrže. Tilnik
otroka se upre ob sramni lok, ostali del glave se
prične v vratu stegovati. Brada otroka, ki se je
prvotno dotikala prsi, se prične od njih oddalje¬
vati. Polagoma prihajajo pod veščo roko babice
na dan najprej teme, čelo, obraz in slednjič brada.
Pri krepkih popadkih se prikaže glava prehitro
na dan, tako da samo skrbna zaščita babice lah¬
ko očuva presredek. Posebno težko, da večkrat
nemogoče, je očuvati presredek, ki je tenak, ali
ozek.

Kakor hitro je bila iz nožnice izrinjena glava —
žena navadno v tem trenutku zakriči — pridejo za
glavo kaj kmalu ramena in nato ostalo telo. No¬
vorojenček, ki leži med stegni matere, prične ta¬
koj, ali pa v najkrajšem času brcati ter na ves
glas vekati. Otrok prične dihati. Babica pretrga
še zadnjo vez, ki veže otroka z materjo, t. j. pop-

— 29  —

kovino in življenje novorojenčka ne' zavisi več
od tega trenutka dalje neposredno od matere.

Prične se tretja doba poroda — izriv poste¬
ljice. Po preteku pol ure navadno, včasih prej,

Slika 16. Pravšna lega ploda v maternici. [Iz knjige: Duval,
Spolni život čovjeka).

včasih pozneje, se posteljica izlušči in maternica
jo v nekaj krčih izrine na dan. Porod je s tem
končan in žena stopi v dobo otročniške postelje,
t. j. tisto dobo, ki traja okrog 6 tednov, ko se u-

— 30  —

glade in porazgube izpremembe na maternici in
ostalih delih porodnih organov, ki so nastale za
časa nosečnosti in poroda.

Žena je po porodu potrebna počitka in miru.
Ležati mora v postelji 7-9 dni. Porodnični iztok,
ki traja navadno šest tednov, je prve dni hudo
pomešan s krvjo, pozneje ga je sama sluz in po
desetih dneh je vedno bolj redek in bled. Po 6-8
tednih je maternica popolnoma sceljena in spo¬
sobna zopetne dejavnosti. Pri ženah, ki ne doje,
pa večkrat tudi pri onih, ki doje, se pojavi po 6-8
tednih od dneva poroda zopet redna mesečna či-
šča.

Nasveti za dobo nosečnosti, za dobo po¬
roda in za dobo otročniške postelje.

Naloga vseh teh nasvetov, ki jih bom naštel,
je pokazati, kaj je ženski za časa nosečnosti in
otročniške postelje koristno, kaj zopet škodljivo.

V glavnem lahko rečemo, da moramo sma¬
trati (nosečo žensko za popolnoma zdravo, da
torej opravlja za časa nosečnosti brez skrbi vse
ono, česar je bila prej vajena. V kratkih be¬
sedah, ženska naj za časa nosečnosti v glavnem
živi prav tako, kakor je živela prej. Ponavljam,
da velja to samo za večino žensk. Nahajamo pa
seveda ženske, katerim moramo posvetiti vso
svojo skrb in nego, da lahko porode. So ženske,
ki opravljajo najtežja dela, ki so si morda pri
padcu pretresle trebuh in vendar porode ob svo¬
jem času zdrav plod. So pa zopet druge, ki jim
škoduje tako rekoč že vsaka sapica, ki jim zado¬
stuje na pr. majhno razburjenje, ali kratka vož¬
nja po najbolj gladki cesti, in že je nesreča tu.
Nahajamo pa — čeprav jako redko — tudi žen¬
ske, ki z lahkoto zanose, a svoj plod slej ali prej
porazgube; zakaj, to nam ni še popolnoma jasno.

31  —

Take ženske bi morale ležati ves čas nosečnosti
v postelji, kar pa je skoroda neizvedljivo.

Kakor je nepravilno zahtevati od žene z ob¬
čutljivo maternico, da opravlja težka dela, siliti
jo, da živi v razburljivem ozračju, tako je na
drugi strani nespametno — kar se dogaja šie dan¬
danes v meščanskih krogih — da prisilijo mate¬
re in morebitne tete nosečo žensko* tudi proti nje¬
ni volji, da se ne dotakne nobenega dela, da se
ne giblje, temveč da mora polegavati ves ljubi
dan in tako rekoč lenobo pasti. Pomisliti mora¬
mo, da mora dati žena, ki bo rodila, ob času po¬
roda iz sebe vso razpoložljivo moč svojih mišic,
zato pa mora ostati telo krepko in prožno. Pri
premajhnem gibanju se mišice ulene, med nje
se razraste maščoba, ki bo porodu le v škodo.

Zategadelj je priporočati vsaki noseči ženski
mnogo gibanja. Vse to pa samo do gotove meje.
Vsaka količkaj zdrava noseča ženska bo z lahko¬
to opravljala domača dela. Priporočati je nada¬
lje, naj se ženska za časa nosečnosti ne boji
morda svežega zraku, ampak naj gre bodisi po¬
zimi ali poleti na dolge, vendar ne preutrudljive
izprehode. Če je bila vajena nepretežke telovad¬
be, lahko to brez skrbi nadaljuje. Nasprotno pa
treba odsvetovati vsako nenavajeno* težko delo,
kolesarenje, jahanje, naporne planinske ture in
celo plezanje. Vse to ni nevarno ženi sami, am¬
pak tudi plodu. Treba se nadalje izogniti dolgo¬
trajnih voženj po železnici. Ako je le mogoče,
naj se vožnja zdaj pa zdaj prekine z namenom,
da se noseča popotnica temeljito odpočije. Po¬
sebno nevarne so večdnevne vožnje po morju.
Prav tako se treba izogibati vožnje po slabih in
razoranih cestah, medtem ko* je kratkotrajna
vožnja po gladki cesti dopustna. Vožnja z av¬
tom, ki sloni na prožnih vzmeteh, seveda ni škod¬
ljiva. Posebno se je varovati voženj te ali one
oblike v prvih mesecih nosečnosti in to ob času,
ko bi morala, nastopiti čišča, ako bi ne bila žen-

— 32  —

ska v drugem stanu. Takrat je namreč materni¬
ca mnogo bolj občutljiva za notranje in zunanje
dražljaje.

Za časa nosečnosti postaja potreba po negi
telesa odnosno kože z dneva v dan večja. Kjer je
le mogoče, naj se noseča žena umiva vsak dan po
telesu. Ako je to neizvedljivo, naj si žen¬
ska umiva vsaj zunanja spolovila, seske in pa¬
zduhi. Važno vprašanje je tudi, se li sme ženska
v poletnih mesecih kopati v reki, morju ali je¬
zeru. Znano je, da vplivajo dražljaji, ki zadevajo
zunanjo površino telesa, v nepovoljnem smislu
na maternico. Zato je odsvetovati premrzle ali
prevroče kopeli, kakor tudi kopanje v morski
vodi. V ostalem je pa kopanje, bodisi v banji ali
na prostem samo priporočati. Plavanje je bolje
opustiti, ker je noseča ženska podvržena hipnim
omedlevicam in kaj lahko se zgodi, da utone tu¬
di popolnoma zdrava ženska, čeprav je sicer mo¬
goče izborna plavačica.

Oblačila morajo ustrezati novim zahtevam.
Treba predvsem opustiti vsa ona oblačila, ki se
tesno prilegajo telesu. Vse, kar bi oviralo pra¬
vilni krvni obtok in prosto dihanje ter sploh vse,
kar pritiska na telo, moramo o-dstraniti. Vse, kar
ima noseča ženska na sebi, mora biti ohlapno.
Predvsem, moramo zavreči podveze, ki jih sreču¬
jemo še dandanes pri marsikateri ženski. Res,
da drže podveze nogavice na mestu, toda pri tem
ovirajo pravilni obtok krvi v spodnjih udih ob
trupu. Posebno škodljive so podveze, ako ima,
oziroma ako dobi noseča ženska krčne žile, in v
zadnjih mesecih nosečnosti, ko so žile dovodnice
skoroda pri vsaki ženski več ali manj razširjene
in napete. Ni treba še posebej poudarjati škod¬
ljivosti raznih steznikov, ki ovirajo ženo pri di¬
hanju in ki protinaravno stiskajo trebuh. Mater¬
nica, ki se radi takih in enakih ovir ne more po¬
vzpeti navzgor proti prsnici, si išče prostora pro¬
ti trebušnim stenam, jih razteguje ter jim manj-

IU. - 33 -

ša prožnost in moč, kar se vse maščuje pozneje
pri porodu. Zato si mora vsaka ženska po petem
mesecu nosečnosti prikrojiti obleke tako, da bo¬
do obešene ob ramenih in ne ob pasu.

Priporočljiva bi bila za vsako žensko nošnja
v ta namen posebno prikrojenega trebušnega
pasu in to od začetka druge polovice nosečnosti
dalje. Vendar ni tak pas pri ženskah s krepkimi
trebušnimi stenami neobhodno potreben. Onim
pa, ki imajo' bodisi radi ponovnih porodov, ali
radi kakih bolezni mlahave trebušne mišice, je
omenjeni pas neobhodno potreben. Slabotna tre¬
bušna stena se namreč rada vdaja, zato* ima več¬
krat poleg drugih nevšečnosti za posledico preč¬
no lego otroka.

Glede prehrane veljaj pravilo, da bodi me¬
šana; v glavnem taka, kakršine je bila žena va¬
jena pred nosečnostjo. Podkožno tkivo noseče
ženske se kaj rado prepoji z večjo količino ku¬
hinjske soli, kot je to neobhodno potrebno. Radi
tega se nabira v telesu večja množina vode. Zato
je priporočati, naj se ženska posebno v zadnjih
mesecih nosečnosti ogiblje slanih jedi. Čim manj
soli, tem bolje! Iz istih razlogov ni pravilno, da
noseča ženska preveč pije.

Malo lahkega vina ali piva ženski, ki je teh
pijač vajena, ne bo škodilo, Vzdržati se je pa vseh
močnih opojnih pijač, kot n. pr. težkih vin, žga¬
nja, ruma i.t.d., ki preidejo preko materinih krv¬
nih žil in posteljice v krvni obtok ploda in mu
škodujejo.

Nervozne ženske naj ne jedo preveč mesa in
mesnatih jedi. Naj uživajo le lahko hrano, ki je
laže prebavljiva in ki ne povzroča napenjanja
v trebuhu. Seveda je treba opustiti vse opojne
pijače. Poleg zmernega uživanja lahke hrane naj
se nervozne osebe pridno gibljejo po svežem zra¬
ku.

Omenili smo že, da bljuje ženska večkrat v
prvih mesecih nosečnosti. Ženske, ki bljujejo, se

— 34  —

ne smejo radi tega prekomerno razburjati, ker
to položaj samo poslabša. Ker se javljata blju¬
vanje in slabost želodca večinoma zjutraj, je do¬
bro dati ženi, ko leži v postelji, skodelico mleka
ali kaj sličnega. Želodec, ki je občutljiv, navadno
bolje prenese mrzle jedi in pijače kakor pa tople.
Nadalje naj je ženska, ki ima občutljiv želodec,
pogostokrat, čeprav celo ponoči, in v majhnih
količinah. Ako bi tudi vse to ne pomagalo, naj
vpraša čimprej zdravnika za svet.

V zadnjih mesecih nosečnosti se zbere pogo¬
stokrat v želodcu preveč kisline. Žensko peče
po vsaki jedi želodec. Zoper to 'nevšečnost upo¬
rabljamo z uspehom jedilno sodo (natrijev bikar¬
bonat), ki jo je najbolje mesto. soli pomešati med
jedi.

Ženska, ki je v drugem stanu, naj brez po¬
trebe in brez zdravniškega nasveta ne uživa
zdravil, kajti velika večina zdravil pride z ma¬
terino krvjo do ploda in mu lahko škoduje. Po¬
sebno je v tem oziru nevaren opij in vsi ostali
iz njega napravljeni proizvodi.

.Glede stolice sledeče: mnogo žensk, posebno
takih, ki se ne gibljejo preveč na prostem, ima
neredno stolico. To zlo postane za časa noseč¬
nosti še hujše. Ker se tvorijo pri nerednem iz¬
trebljanju v črevih strupene snovi, ki škodujejo
materinem telesu, je paziti na to, da hodi
stolica vsakodnevna. Večkrat se da to doseči
s primerno izbero hrane. Uživa naj se mno¬
go sadja in mnogo zelenjave. Dobro je tudi
piti na tešče kozarec navadne ali rudninske vo¬
de. Ako bi vse to nič ne pomagalo, si bo morala
pomagati noseča ženska s čistilnimi sredstvi.
Vendar morajo biti ta sredstva mila in ne taka,
ki preveč zrevolucionirajo črevesa.

Popolnoma odpraviti krčne žile, ki se za ča¬
sa nosečnosti tako rade pojavljajo na mečih ali
pa še više nad kolenom, je nemogoče, lahko pa
ublažimo tegobe, ki izvirajo iz njih. Kadar se o-

— 35  —

meje krčne žile le na meča, je najbolje nogo do¬
bro poviti, in to od stopala navzgor. Pri krčnih
žilah, ki segajo preko kolen, uporabljamo rajši
tako zvane gumijaste nogavice, ki se enakomer¬
no in tesno prilagajo ob bolno nogo. Žena bi se
izognila vseh težav krčnih žil najlaže s tem, da
bi čim več ležala v postelji. Toda znano nam je,
da žena, ki ves ljubi dan samo poleguje in se ne
giblje, nima prave slasti do jedi, ima neredno
stolico, in kar je najhuje, porod bo, če ne že zelo
slab in združen z raznimi nerednostmi, vsaj dol¬
gotrajen. Zato vkljub zbadanju in natezanju v
mečih nikakega dolgotrajnega ležanja, pač pa
ovijanje boleče noge zjutraj s primerno • obvezo,
odnosno tam, kjer je potrebno, z gumijasto noga¬
vico! Zvečer naj se gumijaste nogavice odnosno
ovoji snamejo.

Proti krčnicam, ki se pojavljajo v danki (zla¬
ta žila) in včasih tudi na zunanjih spolovilih,
uporabljamo vsakodnevne mlačne sedne kopeli.

Za časa nosečnosti mora marsikatera žen¬
ska pogostokrat puščati vodo, kar ji je seveda
sila nerodno. Navadno je temu kriva rastoča ma¬
ternica, ki preveč pritiska na mehur; včasih tiči
vzrok v mehurju samem. Ako je temu pojavu
vzrok le maternica, se da nevšečnost odpraviti
na ta način, da se odrine s primernim pasom
maternico nekoliko nazaj.

Ženo, ki je v drugem stanu, treba na vsak
način obvarovati nalezljivih bolezni. Vsaka na¬
lezljiva bolezen škoduje plodu; v večji meri, ka¬
kor pri nenosečih ženskah je pa nevarna mate¬
rinemu življenju. Posebno nevarne so noseči
ženski: pljučnica, škrlatinka, osepnice in črne ko¬
ze. Zato ne sme noseča žena priti v posredno
ali neposredno' dotiko z osebami, ki bolevajo za
kako nalezljivo boleznijo.

Že davno je znano, da izpremeni nosečnost
žensko duševno v večji ali manjši meri. Prve-
snice postanejo posebno rade otožne in gledajo

— 36  —

s strahom na bodoči porod. Zategadelj moramo
pomirjajoče z vsemi sredstvi vplivati na take iz¬
bruhe žalosti in otožnosti. Večkrat se dogaja, da
spravljajo razne botre, strine, sosede in tete že
tako dovolj preplašeno prvesnico s svojim go¬
vorjenjem in opisovanjem raznih porodnih grozot
naravnost v obup. Zdrava in pravilno rasla prve-
snica naj se ne boji poroda. Prav pri ženskah, ki
prvič rode, so nepravilnosti ob porodu silno redke.

Še nekaj besed glede spolnega občevanja za
časa nosečnosti. V glavnem veljaj pravilo, da se
spolno življenje zakoncev lahko razvija z goto¬
vimi obziri, upoštevaje posebno stanje in poseb¬
ne težave ženske za časa nosečnosti, zmerno da¬
lje tja do devetega luninega meseca, t. j. en me¬
sec pred porodom. Že v prejšnjih poglavjih sem
omenil, da mora mož, pustiti ženo pri miru še
dva meseca po porodu, kajti šele po preteku te¬
ga časa se pri ženski maternica in ostali deli
spolovil dodobra opomorejo.

Vsaki ženski je toplo priporočati, naj se po¬
svetuje prej ali slej za časa nosečnosti z babico,
še bolje z zdravnikom. Dandanes imamo po vseli
večjih mestih tako zvane posvetovalnice za ma¬
tere, kjer dobe ženske vsa potrebna navodila gle¬
de na njene posebne razmere, kjer se da z lahko¬
to ugotoviti lega otroka, kjer se ženska opozori
na gotove morebitne nevarnosti i. t. d.

Predaleč bi dovedlo, ako bi hotel podrobne¬
je opisati, kako naj se žena vede za časa poroda.
Zato samo nekaj besed. V glavnem naj žena, ki
je na tem, da porodi, slepo zaupa poklicani izku¬
šeni babici, ki jo je treba poklicati takoj, ko se
telo prične krčiti v prvih porodnih bolečinah.
Došla babica bo uredila vse, kar je za porodnico
in za novorojenčka potrebno. Popolnoma zgre¬
šeno bi bilo poklicati babico šele tedaj, ko je že
mehur počil. Res je sicer, da preteče navadno,
kakor že omenjeno, več ur, preden iztisne ma¬
ternica iz sebe plod, vendar moramo pomisliti,

— 37  —

da se lahko izvrši izriv deteta izredno hitro, ta¬
ko hitro, da zamudi babica pravi čas za obva¬
rovanje presredka.

Ponavljam: vsaka ženska, ki je v porodni poste¬
lji, mora imeti do babice, katero je poklicala k se¬
bi, popolno zaupanje. Brez tega zaupanja pride ve¬
dno do kakega nesporazumljenja, ki je mučno
ne samo' za obe prizadeti stranki, ampak tudi za
ostale prisotne osebe. Vsaka ženska se mora za¬
vedati, da pozna izkušena babica sama najbolj
svojo nalogo, kdaj mora poklicati zdravnika in
kdaj ne. Vsaka babica si je v svojem napornem
službovanju nabrala dovolj izkušenj, da ve, kaj
mora v danih prilikah storiti. Nespametno pa
ravna ona porodnica, ki zahteva od babice, naj
porod pospeši. Porod pospeši le zdravnik in še
to le tedaj, kadar grozi ali materi ali otroku kaka
nevarnost, v ostalem mora porod iti svojo pot.
Vse, kar bi se hotelo v tem oziru prisiliti, je ne¬
dopustno in škodljivo.

Vsak pameten človek bo razumel, da žena
pri porodu telesno in duševno hudo trpi in ne
bo skušal potlačiti njenega tarnanja in stokanja
z grdo in neprimerno besedo, ampak bo pomirjal
po svojih močeh porodnico.

Porodne bolečine so nekaj naravnega in za¬
tegadelj je treba zavračati vsa sredstva, ki bi
skušala bolečine povsem odpraviti. Zdrava po¬
rodnica ne potrebuje nikakih sredstev za odpra¬
vo porodnih bolečin, pač pa je upravičeno laj¬
šati bolečine tam, kjer napreduje porod le po¬
časi, kjer je žena več ali manj izčrpana. V ta¬
kem primeru bo dal vsak zdravnik porodnici
pomirjevalno sredstvo, ki ženo za nekaj ur po¬
miri, odnosno jo uspava, da si lahko med tem
nabere novih in svežih moči.

Naravho je, da je žena za čaša poroda ne¬
strpna in da komaj čaka, kdaj bo konec njenih
muk. Povsem zgrešeno je pa to, da izgube njeni
svojci, mož, starši, sestre i. t. d. vsako razsodnost

— 38  —

ter vznemirjajo, ako se porod ne vrši tako hitro,
kakor si oni predstavljajo, s svojim tarnanjem
in jadikovanjem porodnico le še bolj. Zato naj
se odstranijo iz sobe, v kateri žena rodi, vse ose¬
be, ki nimajo tam prav za prav ničesar iskati
in ki so porodnici in babici le v napotje.

Ženo, ki je pravkar porodila, prične stresati
mraz, večkrat tako močno, da šklepeče z zobmi,
ne da bi se ji bila telesna toplina zvišala. Zato
moramo ženo takoj po izrivu posteljice dobro
pokriti z odejami ter ji ponuditi toplega čaja,
juhe, kave i. t. d., ne pa morda vina ali žganja.

Radi ležanja in radi mlahavosti trebušnih
mišic ne more žena večinoma prve dni po po¬
rodu na blato. Izvežbana babica bo znala vsem
tem nevšečnostim odpomoči. Ako žena zadržuje
blato, se pridruži glavobolu in težavam želodca
zvišana telesna toplina, a le za nekaj desetin
stopnje nad normalo, nikdar pa ne spremlja za¬
prtja visoka vročica. Ako nastopi vročica 3. ali
4. dan po porodu, kaže, da s porodnico ni nekaj
v redu. Običajno je temu vzrok porodna vročica,
o kateri bomo govorili pozneje.

Porodnica naj leži v najlepši sobi, ki jo ima¬
mo v hiši na razpolago. Soba bodi svetla in
zračna. Posteljnina mora biti vedno čista in sve¬
ža. Ako le mogoče, naj bo otrok oddeljen od ma¬
tere, da ima mati mir in počitek.

Posteljnino in osebno perilo matere in otro¬
ka treba pošteno oprati in zlikati. Vse, kar pri¬
de v dotiko s spolovili, mora biti razkuženo

V sobi, kjer leži otročnica, ne smemo shra¬
njevati umazanega perila. Večkrat na dan mo¬
ramo sobo prezračiti.

Spolovila otročnice morajo biti pokrita z raz¬
kuženo vato, katero je menjati večkrat na dan.

Prehrana otročnice mora biti izdatna. Hrana
naj bo lahka prva dva dni, dokler se otročnica
pošteno ne izčisti. Prehrana naj te dni sestaja
iz riževe, ječmenove ali mesne juhe, iz mleka, iz

— 39  —

belega kruha, iz gnjati ter iz presne zelenjave
(špinača, grah). Polagoma naj se otročnica po¬
vrne k piejšnji prehrani. Opojne pijače naj se
opuste. Kvečjemu naj se dovoli otročnici kozarec
vina ali piva po glavnih obedih.

Tudi najbolj zdrava otročnica potrebuje 7-10
dni počitka, da se telesno in duševno popolnoma
opomore. Vendar je popolnoma neumestno in na¬
ravnost škodljivo, ležati preko tega časa v po¬
stelji.

Posebno pozornost treba posvetiti trebušnim
stenam otročnice, ki so za časa poroda najbolj

Slika 17. Primeren povoj za otročnico a) vzorec b) pravilno
povijanje. (Iz knjige Stockel, Trattato di ostetricia).

— 40  —

trpele. Da bi trebušno ostenje ne postalo mla¬
havo, da bi otročnica ne dobila visečega trebuha,
je svetovati že od prvega dneva otročniške po¬
stelje nošnjo primernega pasu. Kdor si tega ne
more nabaviti, naj si tesno ovije trebuh s širo¬
kim povojem. Obenem s povijanjem je treba kre¬
piti trebušno mišičje. Nekaj dni po porodu naj
otročnica skuša dvigniti polagoma gornji del te¬
lesa, ne da bi se opirala z rokami, kakor da sku¬
ša sesti, nato naj polagoma zopet leže. To eno-

Slika 18 . Telovadba za časa otročniške postelje. (Iz knjige:
Stockel, Trattato di ostetricia).

stavno, a vendar učinkovito telovadbo naj neko-
likokrat zaporedoma ponovi.

Posebno nego mora otročnica posvetiti se-
som. Preden pristavi otroka k prsim, naj si jih,
posebno pa še bradavici, dobro izmije s toplo
vodu in milom. Opozoriti je otročnico pred vsem
na to, da si ne onesnaži rok s porodničnim izto¬
kom ter se s tako onesnaženimi prsti prijemlje
za prsi.

Zavedam se, da se ne morejo izvesti vsa ta
pravila, kako naj se žena ravna za časa noseč¬
nosti, poroda in otročniške postelje, čeprav so
nujno potrebna zdravju matere in otroka, v vseh
podrobnostih, kakor sem jih opisal, povsod in vse¬
lej radi gmotnih in gospodarskih prilik. Posebno
glede otročniške postelje ni vse tako, kakor bi

— 41  _

moralo biti. So otročnice, ki morajo radi hudih
gospodarskih skrbi predčasno zapustiti poste¬
ljo, so zopet druge, ki morajo radi slabih stano¬
vanjskih razmer ležati v isti sobi z ostalo dru¬
žino, kjer nimajo ne pravega miru ne pokoja.

Vsemu temu se težko odpomore. Nekaj se
pa da tudi v najbolj žalostnih razmerah doseči
in to je skrajna čistost in snaga. Najbolje je se¬
veda, ako je to količkaj izvedljivo, odpraviti se
v bolnišnico in tam roditi.

Oteženi porod.

Vzrokov, da se porod zavleče, odnosno, da se
sploh dokončati ne more, je več. Da naštejem
samo najvažnejše. Lahko je porod otežkočen radi
slabih popadkov, lahko je temu kriva napačna
lega otroka v maternici, lahko se pa tudi protivi
izrivu otroka medenica.

Slabotni popadki, ki so navadno še kratko¬
trajni, so največkrat vzrok, da porod le polago¬
ma napreduje, odnosno, da se otrok v najslabšem
primeru ne more roditi. Temu pojavu je večino¬
ma iskati vzroka v mišičevju maternice same.
Maternica, ki je morala pretrpeti kako vnetje
sluznice, ki je postala radi hitro se vrstečih po¬
rodov mlahava, oslabi prej ali slej in njeno mi¬
šičje izgubi potrebno prožnost. Ako ležita v ma¬
ternici dva ploda, ali ako je v mehurju preveč
plodnikove vode, se bo morala seveda maternica
povečati in to na račun raztegljivosti mišičnih
sten. Maternične mišice postanejo radi tega do¬
kaj slabejše in manj prožne in radi tega bodo
popadki ob porodu slabotni in kratkotrajni. Po¬
padki bodo slabotni tudi tam, kjer se maternica
ne more tesno prileči ob plod, t. j. povsod tam,
kjer otrok leži v maternici v nepravšni legi.

Pa tudi motnje duševnega in živčnega zna¬
čaja utegnejo otežiti porod v tem smislu. Tako

v *e®a

Slika 19. Razne oblike Jzoženih medenje. Zgoraj normalna
medenica. (Iz knjige: Stockel, Trattato di ostetricia).

mehur še ni počil, dotlej je, čeprav žena pri tem
trpi, še vse kolikor toliko dobro. Huje postane
tedaj, ko ni več mehurja, ki bi neprodušno zapi-

lahko popuste popadki, ako je žena le preveč
razburjena, ako jo je strah predstoječega poroda.

Kakor rečeno, posledica bodisi šibkih ali ne¬
pravilnih popadkov bo dolgotrajen porod. Dokler

— 43  —

ral vhod v maternico in jo obvaroval bolezenskih
klic, ki jih kar mrgoli v nožnici. Čimdelj se za¬
vlačuje porod od trenutka, ko poči mehur, tem
večja je nevarnost, da vdro klice iz nožnice v
maternico ter jo dodobra okužijo.

Največja nevarnost grozi ženi, ako preneha¬
jo krči maternice za časa, ko se posteljica lušči
odnosno po njenem izrivu. Ako ni hitre in vešče
pomoči, utegne žena tudi izkrvaveti.

Porodnica, ki ima za časa, ko se maternica
širi in ko je mehur še cel, slabotne popadke, naj
se okoplje pod nadzorstvom babice v topli vodi.
Nadalje naj poskrbi, da bosta mehur in črevo pra¬
zna. Žena naj ne leži v postelji, ampak naj se
pridno sprehaja po sobi. Ako ima viseč trebuh,
ji mora babica s primernimi povoji popraviti ta
nedostatek. V ostalem naj se porodnica ravna po
tem, kar ji svetuje in ukazuje babica, ki bo tudi
vedela, kaj je v danem slučaju najbolje storiti,
kdaj treba poklicati zdravnika i. t. d. Predvsem
je gledati na to, da prisotni porodnice ne plašijo
in strašijo z morebitnim tarnanjem in jadikova¬
njem. Nasprotno, z vsemi močmi treba skušati
porodnici dvigniti duševno zavest in ji vliti po¬
guma.

Ponavljam, zdravim in krepkim ženam se
vsega tega ni treba bati. Pri njih sta maternica
in trebušne stene dovolj jake in krepke, da lahko
vzdrže z lahkoto napor, kakršnega zahteva od
njih porod.

Vse drugačne nevarnosti groze materi in de¬
tetu, ako je porod otežkočen radi preozke mede¬
nice. Vzrok ozke medenice je običajno tako zvana
angleška bolezen, ki jo je taka ženska prebolela
v svoji zgodnji mladosti. Jasno* je, da bo taka-več
ali manj zožena medenica oteževala odnosno v
skrajnih primerih popolnoma onemogočala pre¬
hod glave skozi medenične odprtine.

—■ 44

Izriv deteta bo v takih prilikah, ako zožitev
medenice ni prehuda, v toliko otežkočen, ker se
porod čezmerno zavleče in ker se stopnjujejo po¬
rodne bolečine do neznosnosti. Ako* je medenična
odprtina tako ozka, da je prehod glave povsem ne¬
mogoč, tedaj ne preostane drugega ko tako zvani
cesarski rez. S cesarskim rezom se ustvari nova
porodna pot in sicer skozi trebušne stene. Na ta
način rešimo mater in otroka.

Za ženo, ki ve, da ima ozko medenico, je naj¬
bolje, da se odpravi, ko čuti, da se bliža njen čas,
v bolnišnico, kjer so dani za te primere vsi možni
pogoji kar najbolj ugodnega poteka poroda.

Slika 20. Zadnjična lega. (Iz knjige: Fischer-Diickelmann, Po¬
stanek in razvoj otroka).

Žena z ozko medenico naj v zadnjih mesecih
nosečnosti ne uživa v obilni meri preveč redilnih
jedi, kakršne so n. pr. vse močnate jedi. Prav ta¬
ko naj opusti pivo in vse opojne pijače. Vse to
delamo z namenom, da zmanjšamo težino in ob¬
seg ploda. Droban otrok laže premaga oviro v
podobi ozke medenice.

— 45  —

Glede nepravilnih leg otroka v maternici sa¬
mo na kratko: Najbolj pogosta nepravilna lega

Slika 21. Obrazna lega. (Iz knjige: Fischer-Duckelmann, Po¬
stanek in razvoj otroka).

je ona, ki jo nazivamo zadnjično, ko sili plod v
malo medenico z zadkom mesto z glavo, ko se
torej porodi najprej zadek, pozneje ostalo telo in
nazadnje glava. Ako so popadki dobri in ni dru¬
gih nerednosti s strani maternice, se porod sicer
zavleče, vendar se otrok rodi živ, posebno, ako
je vestna porodna pomoč na mestu.

Huje poteka porod, ako prihaja otrok na svet
mesto z zatiljkom s čelom ali z brado. Porod ne
bo samo dolgo trajal, ampak se bo presredek z
vso gotovostjo vkljub skrbni negi pretrgal. Več¬
krat ne gre drugače, kot da potegne zdravnik
otroka na dan s kleščami.

Življenju otroka najbolj nevarna je pa tako
zvana prečna lega, ko leži otrok v materinem te¬
lesu povprek, ko ne silita v medenico ne glava
in ne zadek, ampak desna ali leva rama. Porod
je v takih prilikah povsem nemogoč, kajti rama,

— 46  —

ki je mnogo širja od glave ali zadka, nikakor ne
more skozi medenično odprtino. Otrok se nikakor
ne more roditi. Ako se temu stanju pravočasno
ne odpomore, otrok umre, pa tudi mati ne pre¬
živi smrti otroka. Zdravnik zamore rešiti mater
le na ta način, da obrne otroka v materinem te¬
lesu na noge in ga previdno potegne iz mater¬
nice. Edino po takem okretu je mogoče rešiti ma-

Slika 22. Prečna lega. (Iz knjige: Fischer-Duckelmann, Po¬
stanek in razvoj otroka).

ter gotove smrti in večkrat, čeprav ne vedno,
tudi otroka.

Prečna, lega otroka se javlja večinoma pri
ženskah, ki ponovno rode. Skoraj nikdar torej
pri prvesnicah. Vzrok tej neugodni legi otroka
je ta, da postane maternica radi ponovnih poro¬
dov manj prožna, da postane nadalje mišičje tre¬
bušne stene, ako se temu s primerno telovadbo
odnosno z gibanjem na prostem ne odpomore,
skrajno mlahavo. Vse to se dogaja posebno- pri
onih ženskah, pri katerih se porodi prehitro vr¬
ste drug za drugim, ko nimajo ne maternica ne
trebušne stene časa, da se pošteno odpočijejo. Pa

47  —

tudi ozka medenica matere zapelje večkrat otro¬
ka, da se postavi v prečno lego.

Večinoma je tako napako v legi otroka lahko
razpoznati v zadnjih mesecih nosečnosti. Trebuh
ter maternica sta raztegnjeni v širino. Maternica
stoji navadno niže, kot se tO' zlaga z dotičnim
mesecem nosečnosti.

Ako je bila imenovana nepravšna lega pravo¬
časno razpoznana, uspe večkrat vešči roki spra¬
viti s posebnimi obrati otroka v pravšno lego in
ga v slednji tudi obdržati. To more storiti le ve¬
šča babica odnosno zdravnik. Na vsak način je
pa v takih in podobnih primerih priporočati ro¬
diti v bolnišnici.

K oteženemu porodu prištevamo več ali manj
tudi porod dvojčkov s  trojčkov i. t. d. Nekaj be¬
sed o dvojčkih.

Dvojčki se rode od mater, ki so izredno plod¬
ne. Navadno se ta lastnost podeduje. Vzrok temu
pojavu tiči v tem, da mesto enega dozorita isto¬
časno dve, odnosno dozori več jajčec. Oba se po¬
tem tudi istočasno kotalita proti maternici. S
tem je dana možnost, da vdro semenske klice
istočasno v oba. Pa tudi iz enega samega jajčeca
nastane lahko dvoje zametkov. Taki dvojčki so
vedno istega spola in medsebojno sta si otroka
tako podobna, da ju večkrat niti mati ne more
ločiti. Dvojčki, ki se porode iz dveh jajčec, so si
no spolu lahko različni. Vedno jih je lahko loči¬
ti, ker sta telesno in duševno neenako razvita.

Žena, ki nosi dva ploda v sebi, bo za časa
nosečnosti mnogo bolj trpela za raznimi tegoba¬
mi ko ona, ki ima samo en plod. Obseg trebuha
bo obširnejši (čez 100 cm). Maternica bo v drugi
polovici nosečnosti izvajala jačji pritisk na scal-
ni mehur, na črevo, želodec i. t. d. Gibanje plo¬
dov v maternici je neprijetno živahno ter v obeh
polovicah enako jako.

Vendar zamore le temeljita zdravniška prei¬
skava ugotoviti dvojčke.

Omenil sem dvojčke zato, ker je potek poro¬
da pri njih večkrat nepravilen. Pomjisliti namreč
moramo, da mora opraviti maternica, da iztisne

Slika 24, Dvojčka v prečni legi. (Iz knjige: Stockel, Trattato
di ostetricia).

49  —

Slika 23. Dvojčki a) v naglavni legi b) eden v naglavni, drugi
v zadnjični legi. (Iz knjige: Stockel, Trattato di ostetricia).

iz sebe oba ploda, dvojno delo in da rabi za to
mnogo več moči. Zato ni nobeno čudo, če količ¬
kaj šibka maternica pri tej dvojni nalogi omaga.
Podpreti jo je treba z umetnimi sredstvi. Porod

se v takih prilikah vsaj zavleče. To pa še ni vse.
Dokler ležita oba ploda v maternici v naglavni
legi, ali pa vsaj z zadkom pritiskata na mede¬
nico, bo trajal porod sicer nekoliko delj časa,
vendar drugih nevšečnosti skoraj ne bo, ako je
le maternica dovolj krepka in odporna. Drugače
se pa razvije porod, ako leži sicer en dvojček v
pravšni legi, drugi pa na primer v prečni. Prvi
se bo rodil torej pravilno, drugi pa sploh ne bo
mogel zagledati luči sveta, dokler ga zdravnik
ne spravi v pravo lego. Pri izredni mlahavosti
maternice in trebušnega mišičevja se lahko zgo¬
di, da zavzameta oba otroka prečno lego, kar se¬
veda samo otežuje položaj.

Iz tega vidika bi morali porod dvojčkov pri¬
števati oteženim. Vendar se vrši dobra polovica
teh porodov pravilno v glavnem zato, ker ležita
oba ploda v pravšni legi.

Par dvojčkov pride približno na 80-90 poro¬
dov, trojčki na 7000-8000, četverčki na vsakih
600.000-700.000, peterčki na vsakih 57 milijonov
porodov. Šesterčkov se je rodilo le nekajkrat,
sedmerčki pa samo enkrat.

Večina trojčkov navadno umre. Še večja umr¬
ljivost je pri četverčkih. Da bi pa peterčki ostali
pri življenju, se do predlanskega leta še ni zgodilo.
Edini izmed peterčkov, ki so ostali pri življenju,
so se rodili leta 1934. zakoncema Dionne v Kanadi,
ki jih je vzela pod svojo posebno zaščito. Peterčki,
oziroma peterčice: Marija, Emelija, Aneta, Ivona
in Cecilija so postale ljubljenke ne samo Kanade,
ampak vse Amerike.

Kakor rečeno, večina dvojčkov, trojčkov, da
ne govorimo o četverčkih i. t. d. umre. Nekaj jih
umre že za časa nosečnosti, nekaj zopet za časa
poroda; večina prve dni po porodu odnosno v pr¬
vem letu starosti.

Da je umrljivost pri tovrstnih porodih tako
visoka, je iskati vzroka v tem, da se rode taki
otroci večinoma sila slabotni, da niso življenja

— 50  _

popolnoma zmožni in da je treba čezmerne skrb¬
ne nege, da jih ohranimo pri življenju. Taki po¬
goji so dani le v dobro urejenih porodilnicah,
nikakor pa ne doma.

Zanositev izven maternice.

Govorimo o zanositvi izven maternice, kadar
se oplojeno jajčece ne vgnezdi na maternični
sluznici, ampak si izbere svoje gnezdišče izven
nje in to navadno v iztiebilih za jajčeca, kaj red¬
ko celo v trebušni votlini.

Vemo že iz prejšnjih poglavij, da se sreča
zrelo jajčece s semensko klico v enem ali drugem
jajcevodu in da se kotali nato polagoma proti
maternici. Ako je pa jajcevod na kakem mestu
radi kakega prejšnjega vnetja zožen, se prerine
jajčece le s težavo skozi tako ožino, da, večkrat
se zgodi, da sploh ne more premagati te zapreke.
Oplojeno jajčece mora hočeš nočeš ostati v jajce¬
vodu in prične tu rasti. Vgnezditi se mora v slu¬
znico jajcevoda in si tam pripraviti posteljico.

Vzrok temu pojavu tiči navadno v ožinah jaj¬
cevodov, ki so nastale radi predhodnega vnetja
maternice in jajcevodov samih. Zatorej ne sre¬
čujemo tovrstne zanositve pri prvesnicah, ki ima¬
jo svoje spolne organe v popolnem redu. Iz tega
tudi sledi, kako se lahko obvarujemo tovrstne
zanositve. Preprečiti je treba samo vsako vnetje
maternice in posebno še jajcevodov.

Oplojeno jajčece, ki se je vsidralo na sluzni¬
ci jajcevoda, si s tem samo sebi pripravlja grob.
Ker ne najde oplojeno jajčece, poznejši zametek,
na sluznici jajcevoda dovolj hrane, se krpice nje¬
gove posteljice vedno bolj in bolj zarivajo v no¬
tranjost jajcevodovih mišic in lahko celo izpod-
jedo tudi njihovo zunanjo ovojnico in prodro na
ta način v trebušno votlino. Med tem časom na¬
vadno plodna vreča že tako poči, kar povzroča
manjšo ali večjo krvavitev. Plod seveda odmre.

— 51  —

Kri izteče ali ■—• in to je posebno nevarno — v
trebušno votlino, ali pa se nabira v zaprtih pro¬
storih, v tako zvanih krvnih tvorih, ki seveda
prej ali slej tudi lahko počijo in izlijejo svojo vse¬
bino v trebušno votlino. Najhuje je seveda, ako
poči jajcevod radi pritiska razvijajočega se za¬
metka in radi razdiralnega dela posteljice, tako,
da poplavijo velike množine krvi iznenada tre¬
bušno votlino. Posledica tega je takojšnja smrt.

Dokler ostaneta oplojeno jajčece, odnosno za¬
metek nepoškodovana v jajcevodu, ne čuti žen¬
ska razen neprijetnosti, ki so lastne nosečnosti,
nikakih drugih tegob. Ve sicer, da je noseča, ne
more pa vedeti, da tiči oplojeni jajček mesto v
maternici v jajcevodu. Šele 6-8 tednov po zadnji
mesečni čišči prične noseča žena iz spolovil več
ali manj krvaveti in si misli, da je to navaden
splav. Podkrepi ja to njeno domnevo opazitev, da
gre s krvjo vred iz maternice tudi tenka plast

Slika 25, Posteljica je razjedla zunanjo steno jajcevoda. (Iz
knjige: Stockel, Trattato di ostetricia).

posteljice in to bodisi v celoti ali pa samo v ko¬
sih. Čeprav ne tiči namreč oplojeno jajčece na
maternični sluznici, nabrekne vkljub temu sluz¬
nica tega organa in se izpreminja polagoma v
nekako posteljico. Seveda maternica ne more
izriniti iz sebe jajčeca, odnosno zametka, ker ga
v sebi ne hrani. Krvavenju iz maternice se pri¬
družijo hude bolečine na levi ali desni strani

posicljica.ki predrla
sten o' j a.j c e voda.

52  —

trebuha. Te bolečine niso podobne v ničemer na¬
vadnim popadkom; one ne mučijo žene ko po¬
padki v določenih presledkih, ampak trajno.

Kakor hitro smo le zasumili, da je žena zano¬
sila izven maternice, treba nemudoma poklicati
zdravnika, ki edini more ugotoviti,, ali gre tu za
čisto navaden splav, ali pa morda za zanositev
izven maternice. Tu ne pomaga nobeno čakanje,
ampak je treba ženo nemudoma spraviti v bol¬
nišnico, ker tu gre pogostokrat za biti ali ne biti.

Jajčece, ki si je izbralo za svoje bivališče
jajcevod mesto maternice, večinoma razpade —
kakor že omenjeno po 6 - 8 tednih. Le redkokdaj
se zgodi, da preživi plod drugo polovico noseč¬
nosti, še redkeje, da bi postal za življenje popol¬
noma sposoben. V slednjem primeru bi ga bilo
možno z operacijo rešiti. Taki plodovi navadno
odmrejo, prično v materinem telesu gniti, ali se
pa posuše, včasih naravnost okamene.

Nega novorojenčka.

Zdrav novorojenček prične takoj, ko je za¬
gledal luč sveta, pošteno otepati z rokami, brca
z nogami, odpira oči ter prične kričati na ves
glas. Večina izprazni že takoj po porodu mehur
in črevo. Barva kože je lepo rožnata. Oblike udov
so radi zadostnega razvitka podkožne maščevine
lepo zaokrožene.

Živahnost otroka takoj po rojstvu in njegovo
vekanje predstavljata le nekak viden in slišen
odziv na njemu doslej nevajen dražljaj, t. j. zrak.
Otrok prične dihati, pljuča se mu napolnijo s
krvjo, po popkovini ne sprejema nikake hrane
več.

Pri zdravem otroku čakamo s prerezom pop¬
kovine toliko časa, navadno 5-10 minut, da neha
žila v popkovini utripati. Šele nato prerežemo

— 53  —

popkovino, ko smo jo na dveh mestih podvezali.
Podvezi in škarje, s katerimi prestrižemo pop-

Slika 26. Kako se prestriže popkovina. (Iz knjige: Fischer -
Diickelmann, Postanek in razvoj otroka).

Slika 27. Ostanek popkovine takoj po rojstvu. (Iz knjige:
Stockel, Trattato di ostetricia).

— 54  —

kovino, morajo biti prekuhane. Ostanek popko¬
vine pokrijemo z vato, nakar vse skupaj lepo
prevežemo s čisto obvezo. Ostanek popkovine se
v teku 24 ur osuši in odpade po nadaljnih 5-8
dni popolnoma.

Slika 28. Ostanek popkovine a) se je že osušil b) je že odpa¬
del. (Iz knjige: Stockel, Trattato di ostetricia).

V prvih tednih otrok navadno neprestano
spi; zbudi se le tedaj, ko čuti, da je lačen ali mo¬
ker ali pa, ko se ponečedi. Kadar mu menjava¬
mo perilo, navadno kriči in vpije, nasprotno je
videti zadovoljen in vesel, kadar se lahko giblje

prosto z rokami in nogami t. j. kaclar ga koplje¬
mo.

Novorojenčka treba vsak dan kopati in to,
ne da bi dodajali kopeli milo ali kako drugo snov.
Koža otroka je namreč še tako občutljiva, da še
navadnega mila ne prenese.

Po kopeli mu potrosimo kožo z navadnim o-
troškim prahom, ki ga kupimo v lekarni ali mi-
rodilnici. Obraz in oči mu zmivamo pred kopeljo
ali po kopeli z navadno mlačno vodo. Odločno
pa je odsvetovati vsako izmivanje ust in sicer
zato, ker prvič nima to nikakega smisla in dru¬
gič, ker se kaj rado zgodi, da mu ranimo pri tem
nežno sluznico ust. Te ranice se kaj hitro ogno-
je in postanejo novorojenčku lahko smrtno ne¬
varne.

Prve dni po porodu pada teža novorojenčka.
Ta izguba na teži je lahko precej občutna. Da je
temu tako, ni nič čudnega, če pomislimo, da ne
more novorojenček v prvih dneh še sprejemati
hrane v zadostni količini. Navadno neha to manj¬
šanje teže že četrti dan. Od tega dne dalje prične
otrok v teži zopet polagoma rasti, tako da tehta
novorojenček po 9 dneh prav toliko, kakor je teh¬
tal ob rojstvu. So pa otroci, ki dosežejo prvotno
težo šele v tretjem tednu, čeprav so videti popol¬
noma zdravi in dobro hranjeni.

Večina otrok postane v drugem pa tja do če¬
trtega dneva rumena. Koža, vidne sluznice in be¬
ločnici so videti več ali manj rumene barve. Ta
zlatenica traja navadno le nekaj dni. Kaj je te¬
mu prav za prav vzrok, do danes natančno ne
vemo. Vemo pa, da je to nekaj prehodnega in
da se otrok vkljub temu dobro počuti. Le redko
kdaj se zgodi, da bi bila omenjena zlatenica to¬
liko huda in bi mogla otroku občutno škoditi.

Nekaj besed o cuclju. Kjer je le mogoče, izhajaj¬
mo brez njega. Na noben način pa ne smemo po¬
moliti novorojenčku že takoj prvi dan v usta cuc¬
lja, še preden smo ga pristavili materinim prsim.

— 56

Otrok se namreč neverjetno hitro navadi na cu¬
celj in noče več prijeti za prsi. Res je, da je cu¬
celj čisto nehigieničen, ker ga je težko držati
popolnoma čistega in je pogostokrat izvor raznih
več ali manj neprijetnih okuženj ustne dupline,
vendar je na drugi strani tudi res, da otroka prav
s cucljem najhitreje potolažimo, posebno, ko je
videti nemiren. Ako že ne moremo izhajati brez
cuclja, glejmo vsaj, da bo vedno čist in snažen.
Po mojem mnenju je še vedno bolje, da vleče
otrok svoj cucelj, kakor pa da se navadi cuzati
prste.

Otroka treba vedno, ko je moker ali ko se
je ponečedil, očistiti z mlačno vodo in napudrati.
Otrok se že sam, kaj hitro navadi na to, da je
zmeraj suh, v nasprotnem slučaju postane nemi¬
ren in prične jokati. Neodpustljiva nemarnost
matere bi bila, pustiti morda otroka ležati po ves
dan v mokrem, da mu voda kar curlja iz plenic.
Pomislimo samo, kako občutljiva je še koža otro¬
ka in kako hitro se vname, če vpliva nanjo jedka
seč. Posledica teh in podobnih nemarnosti bodo
dolgotrajna vnetja kože na najbolj občutljivih
mestih.

Takoj po rojstvu je treba otroka toplo zaviti.
Pomisliti moramo, da je bil otrok ves čas svoje¬
ga življenja v materi dokaj na toplem in da ga
mora sedaj pošteno zebsti. Vendar tudi v tem
ne smemo zaiti predaleč. Zdravega in čvrstega
novorojenčka ni treba prav nič umetno ogrevati
s kakimi steklenicami, napolnjenimi z vročo vo¬
do in sličnimi ogrevalnimi napravami. Zado¬
stuje, da ga po prvi kopeli dobro oblečemo in
letnemu času primerno pokrijemo z odejo.

Otroška obleka bodi mehka in voljna, ne pa
morda hrapava in trda. Naj ne bo iz domačega
platna in tudi ne iz volne. Vemo namreč, da je
koža dojenčka izredno občutljiva za vse zunanje
dražljaje, ki jo zadevajo. Tak neprijeten dražljaj
napravlja lahko neprimerna obleka. Plenice in

— 57  —

srajčke, t. j. ona oblačila, ki se neposredno doti¬
kajo kože, naj bodo po možnosti iz bombaževe
trikotovine ali pa vsaj iz finega platna. Srajčke
naj se zapenjajo na, hrbtu in naj ne segajo morda
tja do gležnjev, ampak samo do dimelj, da jih
ni treba tako pogosto menjavati. Zadostuje, da
se onesnaži plenica. Čez srajčko oblečemo še lah¬
ko jopico in kako drugo pleničko- iz flanele.

Otrok se mora s svojimi udi presto gibati,
To je za pravilno prebavo neobhodno potrebno.
Prav zato naj se vsako ovijanje dojenčkov v po¬
voje popolnoma opusti. Še dandanes vidimo po¬
nekod, da matere svojim otrokom tako tesno pre-
vijejo prsi, trebuh, roke in noge, da je videti tak
otrok ko kaka štruca. Edino z glavo še lahko
miga. Trditev, češ, s takim povijanjem ne dobi
otrok krivih prsi in udov, je čisto iz trte izvita.
Pomislimo samo, kako bi nam prijalo, ako bi
morali ležati v postelji kot mumije na tesno po¬
vezani. Nam bi to gotovo ne bilo všeč, zakaj bi
moralo to prijati otroku. Zato proč z nepotrebni¬
mi oziroma škodljivimi povoji, ki samo ovirajo
prosto dihanje, ki so v kvar pravilni prebavi in
onemogočajo vsako gibanje udov!

Otrok naj po možnosti leži v svoji posebni
posteljici in ne morda v zibeljki. Otroka ne na¬
vajaj zibanju, ker ga je pozneje težko odvaditi.

Ne boj se, da utegne sveži zrak otroku ško¬
diti. Nasprotno je res in dobro. Soba, kjer leži
otrok, naj bo dovolj zračna: poleti in v zmernem
letnem času naj bodo okna sploh popolnoma od¬
prta. Dojenčke, ki so se rodili v toplem letnem
času, nesimo že takoj prve dni na sveži zrak in
jih po možnosti dobro odete pustimo tudi zunaj
spati. Edinole v mrzli letni dobi moramo nekoli¬
ko počakati, preden ponesemo dojenčka na sve¬
ži zrak, vendar tudi tu ne odlašajmo predolgo.
Zdravi, tembolj pa bolni otroci, morajo biti na
svežem zraku, pa naj si bo pozimi ali poleti.
Otrok, ki mora po ves ljubi dan ždeti v zatohli

— 58

sobi, je videti bled in čemeren. Nasprotno so vi¬
deti otroci, ki so venomer zunaj, živahni in imajo
zdravo barvo lic.

Še dandanes lahko opazujemo, kako zavijajo
nekatere matere svoje otroke v kopico oblek iz
bojazni, da se ne prehlade. Da je tako ravnanje
popolnoma zgrešeno, ni treba še posebej poudar¬
jati. Otroka moramo že v zgodnji mladosti, pre¬
vidno sicer in polagoma, utrjevati. Zato ne za-
branjujmo soncu in zraku dostopa do otroka.

Rekli smo, da novorojenček navadno spi in
se zbudi le tedaj, kadar je lačen. Njegovo spanje
je trdno. Ako ima dojenček kake motnje v pre¬
bavi, ako je neprimerno hranjen, ako nima v so¬
bi, kjer leži, pravega miru, postane v spanju ne¬
miren, se premetava sem in tja, stoka in joče.
Večkrat zakrivijo nespečnost novorojenčkov ma¬
tere same, ki mislijo, da morajo otroka ne samo
venomer ogledovati, ampak se z njim tudi pogo¬
varjati ter ga pestovati. Tak otrok izgubi hitro
pravi sen, je v muko materi in očetu čez dan in
tudi v nočnih urah. Sčasoma postane živčno raz¬
dražljiv in cmerikav. Takega otroka je tudi po¬
zneje v življenju težko pripraviti k pravemu re¬
du in poslušnosti.

Otroka naj matere v prvih mesecih nikar ne
jemljejo na roke, razen ko se koplje in ko se mu
daje hrana. V ostalem mora otrok, čeprav zbu¬
jen, ležati. Šele po petem ali šestem mesecu mo¬
ramo otroka podrževati v naročju. V tem polo¬
žaju lahko otrok, ki se za vse, kar se godi okoli
njega, izredno živo zanima, natančneje pregleda
svoje okolje, se obenem več ali manj utrudi in
pozneje radi tega laže zaspi.

Otrok ne kriči in ne joče nikoli brez tehtnega
vzroka. Zdrav in krepak novorojenček kriči le,
če je lačen ali moker, ako se je ponečedil, ako je
pretesno povit v plenice, ako ga nadleguje mr¬
čes, ako mu je mraz ali pretoplo. Ge je dojenček
bolan, je njegov jok čisto drugačen; bolj žalo-

59  —

sten, vendar ga pravilno označiti ni mogoče. To
razliko lahko razpozna samo pazljiva mati. Po¬
sebno poglavje glede jokavosti tvorijo oni otroci,
ki smo jih v tem ali onem oziru razvadili.

Prehrana dojenčka.

Naravna hrana novorojenčka je materino
mleko. To je edina hrana, ki najbolj prija njego¬
vemu razvitju v prvih 6 mesecih. Kravje ali mle¬
ko drugih sesalcev, s katerim moramo tu pa tam
hraniti otroka, ne more nikdar popolnoma na¬
domeščati materinega mleka. Že v grobi sestavi
obeh vrst mleka dobivamo razlike, kakor jih ka¬
že ta le razpredelnica:

Masti Mlečni sladkor Beljakovine ' Pepel

Materino mleko 3.2—3.7 6.3 —6.8 0.8-1.6 0.2—0.27

Kravje mleko 3.8-4 4.5 4.6 2.8—3.3 0.7 - 0.75

Med enim mlekom in drugim obstajajo torej
občutne razlike glede množin beljakovin in pe¬
pelnatih snovi.

Na vprašanje, je li sploh mogoče hraniti vse
novorojenčke z materinim mlekom, moramo na
žalost odgovoriti, da ne, kajti zgodi se včasih, da
ne more odnosno ne sme dojiti mati svojega otro¬
ka, ali pa da otrok ne more prijeti za prsi. Ven¬
dar se vse to le redkokdaj dogaja. Dandanes se
strinjajo vsi zdravniki v tem, da mora ne samo
zdrava, ampak tudi bolna mati dojiti svojega
otroka. Tudi težka obolenja, kakršna so n. pr.
pljučnica, vnetje ledvic i. t. d., ne predstavljajo
še ovire, ki bi opravičila odstavitev otroka. Edi¬
nole pri hudih nalezljivih boleznih n. pr. pri tre¬
bušnem legarju, otročniški vročici, šenu i. t. d.
je bolje, da preneha bolna mati z dojenjem otro¬
ka, kar je tudi razumljivo, kajti te bolezni so na¬
lezljive in se rade preneso od bolne matere na
otroka.

— 60  —

Tudi padavična mati stori bolje, da ne doji,
ker jo utegne prav med dojenjem napasti božjast,
in lahko mati nevede in nehote poškoduje več
ali manj svojega otroka. Mati, ki boluje za od¬
prto pljučno jetiko, svojega otroka ne sme doji¬
ti. V takih primerih je še najbolje ločiti otroke
popolnoma od matere. Nasprotno pa lahko doji
sifilitična mati brez skrbi svojega otroka.

One matere pa, ki trpe za slabopočutjem, ki
so videti shujšane ali nervozne, ne smejo otroku
zabraniti svojih prsi. Takim materam dojenje
navadno samo koristi.

Iz vsega tega sledi, da bo uvidevna mati le
tedaj zabranila otroku svoje mleko, kadar bo to
za njeno zdravje neobhodno potrebno, nikoli pa
ne bo tega storila iz malenkostnih ali morda se¬
bičnih namenov. Odločila se bo za tak korak šele
potem, ko se je o tem posvetovala z zdravnikom.

Takoj po porodu nastane vprašanje, bo li
imela žena dovolj mleka. Na to vprašanje je pred
porodom in prve dni po porodu težko zadovolji¬
vo odgovoriti. Pri nekaterih ženskah se mleko
pojavi v zadostnih količinah jako hitro, pri dru¬
gih zopet treba čakati več dni. Večkrat tudi še
dva dni po porodu ne more žena iztisniti iz prsi
niti kapljice mleka. Vkljub temu, odnosno prav
radi tega treba otroka v rednih presledkih pri¬
staviti k prsim. Čim krepkeje in čim pogosteje
povleče novorojenček za prsi, tem preje se prične
v seskih nabirati mleko.

Nahajamo seveda tudi matere, pri katerih se
tvori mleko le v malih količinah in to vkljub te¬
mu, da prijema otrok krepko za prsi. Pri takih
skušajmo s primerno hrano dvigniti proizvod¬
njo mleka. Uživajo naj čimveč močnatih jedi in
po možnosti nekaj kozarcev črnega piva na dan.
Do danes na žalost ne poznamo nobenega zanes¬
ljivega sredstva, ki bi z vso gotovostjo pospeše¬
valo nabiranje mleka. Zato ne trošimo denarja za
draga zdravila, ki jih moderna reklama tako

— 61  —

rada hvalisa, ker se da isto doseči s primerno
hrano.

Žena, ki doji, naj po možnosti ne menja na¬
čina svojega življenja. Ne da se sicer tajiti, da je
doječi materi prenaporno delo škodljivo, kakor
je na drugi strani tudi res, da ima brezdelje sla¬
be posledice za doječo mater. Večkrat se vpra¬
šamo, kaj naj prav za prav doječa mati uživa.
Odgovor je lahek. Žena, ki doji, naj uživa vse
ono, česar je bila vajena prej. Uživa lahko vse,
kar ji prija. Tu ni treba nikake omejitve in ni-
kake prepovedi. Uživa lahko kisle, slane in moč¬
no začinjene jedi, ne da bi to slabo vplivalo na
mleko. Žene, ki nimajo prave slasti do jedi, naj
uživajo po možnosti mešano hrano. Če nagibajo
k zaprtju, naj jedo čim več sadja in zelenjave.

Pri nekaterih ženskah se pojavijo za časa do¬
jenja bolečine v hrbtu in križu, ki utegnejo biti
precej hude. Vendar ne smejo radi te nevšečno¬
sti odstaviti otroka. Bolečine prenehajo čez ne¬
kaj dni popolnoma.

Mesečna čišča se pri doječih materah za ča¬
sa dojenja ali sploh ne pojavi, ali pa se pokaže
že v petem ali šestem tednu po porodu. Mesečna
čišča nima navadno nikakega vpliva na množino
in kakovost materinega mleka. Zato naj tudi
njen predčasni pojav ne pretrga dojenja.

Novorojenček ne sme čakati na hrano delj
ko 24 ur. Zmotno- je naziranje, da mora novo¬
rojenček popolnoma stradati 24 ali pa še več ur.
Ako je otrok krepak in že nekaj ur po porodu
lačen, kar očituje z neutolažljivim vekanjem, te¬
daj ga lahko kar pristavimo, ako- si je mati med
tem časom že dovolj opomogla od poroda, k nje¬
nim prsim. Ako pa stanje matere še ni povoljno,
dajmo takemu nepočakljivemu kričaču nekaj
žličk toplega kamiličnega čaja. Novorojenček na¬
to zadovoljno zaspi.

Ivo pristavimo novorojenčke prvič k prsim,
se različno obnašajo. Eni primejo z usti za bra-

— G2 —

davico kar z vso močjo in sesajo že takoj spo¬
četka materino mleko z globokimi požirki. Drugi
zopet, ali sploh ne primejo za bradavico, ali jo
pa čez nekaj časa izpuste. V takih in podobnih
primerih ne smemo otroka s silo tiščati k prsim,
pristavljajmo ga rajši vsako uro. Prej ali slej
zgrabi dojenček pošteno za bradavico in se na¬
šitka mleka.

Pri dojenju naj se pazi v prvi vrsti na to, da
izprazne dojenček popolnoma sesek. Le popolno¬
ma izpraznjeni sesek zamore vplivati na mlečne
žleze v tem smislu, da iste povečajo svoje delo¬
vanje. Ako se to ne dogaja, začne ponehovati de¬
lavnost mlečnih žlez, mleka bo vedno manj in
slednjič po dobrem tednu ga sploh ne bo več.
Glejmo torej, da izprazne dojenček vedno dodo¬
bra prsi. Ako tega ne bi mogel, moramo zaosta¬
nek iztisniti na umeten način.

Kolikokrat naj dojenčka pristavimo k prsim?
Čez dan vsake tri ure, ponoči pa morajo biti od¬
mori mnogo večji. V glavnem torej dobi dojenček
5-6 hrano v 24-ih urah. Poudarjam — in to je va¬
žno — ne zbujajmo morda otroka, ki trdno spi
in ki je nekoliko zamudil svoj obrok. Ni torej
važno, da dobi otrok materine prsi vsake tri ure,
mnogo bolj je važno, da se navadi otrok na 5 - 6
obrokov. Dojenčka treba z vsega početka priva¬
diti na red. Otrok se tudi čudovito hitro priuči
navedenemu redu. Na žalost vidimo še danda¬
nes, kako podoje nekatere matere svoje dojenčke,
kadar se jim ravno zljubi. Dogaja se celo, da bu-
de matere otroka iz spanja. Druge bi mu zopet
kar venomer ponujale svoje prsi ob vseh mogočih
in nemogočih urah. Ni čuda, da postanejo taki
otroci sčasoma sitni in nervozni, da nimajo pra¬
vega spanja in da trpe za neredno prebavo. Le v
zelo redkih primerih je potrebno, da dobi dojen¬
ček 7 obrokov.

03  —

Koliko časa naj dojenček sesa, prepustimo
lepo njemu samemu. Kadar bo sit, neha sam od
sebe.

Kako pa vemo, ali dobi dojenček zadostno
količino hrane? Čisto enostavno z vsakoteden¬
skim tehtanjem. Takoj po rojstvu zaznamuje do¬
jenček občuten padec v teži. Po devetih dneh,
včasih šele pozneje, najdalje po treh tednih, tehta
novorojenček ravno toliko, kakor je tehtal ob
rojstvu. Od te dobe dalje se veča teža vsak teden
stalno in skoroda enakomerno, kakor nam kaže
ta le razpredelnica:

Dojenčki, ki so hranjeni Umetno
z materinim mlekom hranjeni

Seveda so te številke le povprečne in se radi
tega ni tako strašno natančno po njih ravnati.
Imajo pa v toliko pomen, da si zamoremo jasneje
predočiti, koliko približno mora pridobiti zdrav
in krepak otrok mesečno na teži. Seveda je še
povsem normalno, ako pridobi otrok v kakem me¬
secu na teži nekoliko manj kakor po razpredel¬
nici, zato pa v drugem mesecu zopet nekoliko
več.

Ako je dojenček slaboten, kar se dogaja na¬
vadno pri predčasnem porodu, običajno ne more
prijeti za prsi in tudi ako prime, se prehitro utru¬
di in se odvrne od prsi. V takih primerih mo¬
ramo iztisniti materi iz prsi mleko in ga po žlič¬
kah previdno podajati otroku v usta.

— 64  —

Ako so popokali seski v okolici bradavic, kar
povzroča navadno ženi precej hude bolečine, mo¬
ramo namazati dotična mesta najbolje s tako
zvanim črnim mazilom, ki ga dobimo za majhen
denar v lekarni. Mazilo namažemo na ranjena
mesta le v odmorih med enim obrokom in dru¬
gim. Preden damo otroku prsi, moramo očediti
dotična mesta, da ne pride kaj mazila v otrokova
usta. Redko kdaj mora mati devati na ranjena
mesta poseben sesalni aparat tako, da ne pridejo
otrokova usta pri sesanju v neposredno dotiko z
materino bradavico. Ako se sesek vname, pola¬
gajmo na vneta mesta mrzle obkladke, a samo
za nekaj dni. Zamenjati jih moramo namreč s to¬
plimi, ako vnetje v nekaj dneh ne uplahne. V tem
slučaju se je pričelo tkivo v vnetem sesku gnoji¬
ti in napraviti bo treba prej ali slej globok rez.
Čakati, da bi gnoj sam predrl zunanjo kožo in se
izlil navzven, se pravi: čakati zaman in podalj¬
ševati nepotrebne muke. Nad vse pa je važno, da
izsesa otrok bolni sesek vedno do dobra.

Umetna prehrana dojenčka s kravjim ali ka¬
kim mlekom drugih domačih živali ne more ni¬
koli nadomestiti materinega mleka. Najbolj zgo¬
voren dokaz je velika umrljivost otrok, hranje¬
nih na umeten način. Za umetno prehrano do¬
jenčka prihaja v prvi vrsti v poštev kravje mleko.
Kozje mleko, ki se izmed vseh vrst mleka še naj¬
bolj razločuje od materinega mleka, ni primerno
za dojenčka.

Za umetno prehrano dojenčka prihaja torej
v poštev edinole kravje mleko, ki mora prihajati
od svojega izvora pa do otrokovih ust po čimbolj
čistih rokah in v izredno snažnih posodah. Do¬
jenčku namenjeno mleko moramo zavreti, da ga
oprostimo glavnih otroku škodljivih klic. Kakor-
hitro mleko zavre, ga moramo odstaviti in polo¬
žiti na najbolj hladen kraj, kjer naj ostane do

V.

— 65  —

uporabe. Ako pustimo mleko predolgo vreti, po¬
stane za otroka teže prebavljivo in mu utegne
večkrat škoditi. Pomisliti moramo namreč, da
morajo delovati pri dojenčku, hranjenim s krav¬
jim mlekom, prebavila v povečani meri.

Slika 29. Taka mora biti steklenica za umetno hranjenje otroka,
(Iz knjige: Stockel, Trattato di ostetricia).

— 66  —

Novorojenčku, ki bo navezan na umetno pre¬
hrano, ne damo prvi dan ničesar. Drugi in tretji
dan dobi le malo razredčenega mleka v kvečjemu
treh obrokih. Šele od četrtega dneva dalje dobi
določeno količino mleka, razdeljeno na pet obro¬
kov. Pri petih obrokih ostanemo tudi ves čas.
To pa zato, ker je kravje mleko teže prebavljivo
ko materino. Odmori med posameznimi obroki
morajo biti daljši.

Steklenica, iz katere dojenček pije, naj bo
vedno čista. Pred uporabo in po’ uporabi naj se
vedno temeljito opere in postavi na hladen kraj.
Steklenica naj bo vsebinsko zaznamovana. Isto
nego glede čistoče treba posvetiti cuclju, ki ga
hranimo v prekuhani in nekoliko slani vodi.

Že davno je znano, da dojenček ne prenaša
dobro nerazredčenega mleka. Prve tedne naj do¬
jenček dobi na pol razredčeno mleko, t. j. pol
vode in pol mleka ter na sto gr te mešanice 5
gr (kavino žličko) sladkorja. Od 3-4 meseca da¬
lje naj dobi dojenček dve tretjini mleka in eno
tretjino vode ter na sto gramov te mešanice naj
se doda še 5 gramov sladkorja. Mesto vode je do¬
bro dodajati, odnosno razredčiti mleko z ujema¬
jočo se množino kake sluzi.

Sluz iz ovsa napravimo na ta način, da vr¬
žemo v en liter mrzle vode 30 gr ovsenih kosmov
in pustimo kuhati eno uro. Nato precedimo vse
to skozi cedilce in dodamo še toliko vode, koli¬
kor je manjka do litra. Sluz iz riža delamo tako:
70 gr riža se mora 12 ur mehčati v litru vode.
Nato se mora to kuhati 2-3 ure, nakar iztisnemo
tako prekuhani riž skozi platneno krpo.

Množina tekočine, t. j. razredčenega mleka,
ki jo sme dojenček v 24-ih urah popiti, znaša v pr¬
vih tednih okrog 800 gr, pozneje ne sme preko¬
račiti 1000 gr.

Omenil sem že, da je mleku bolje. dodajati
sluzi mesto vode, ker je v sluzi nekoliko več

O Ul ^ W K)

*-

P

0

1

v Ui

I o
> o

I

00 -O on
Ul U1 Ul

o o o

o

W U N) ^
ONO^OONON>

O O O O O O o

Q_

(t> :

G-

CO

G

+ + + + + + + + +

O-

(0 :

O :

f*r

P

s*r

G


3  S S

Q-

(0

<s

c

P-

fO

CA

S"

"■J

o

O C/><

s o

- 3 -•

3 ?r

ffg- 2 .

o Gr

5 *T 3
O 3

<2 5 o

PO

o-

o<

(0

+

3 O (/3
a ro -
o 3- a
n< 2 a

O Ul Ul U1 U1

68  —

Razpredelnica z navodili za hranjenje dojenčka s kravjim mlekom.

hranil ko v vodi sami. Sluz iz ovsenih kosmičev
naj se uporablja pri zaprtju, sluz iz ječmena in
riža pa zoper drisko. Od četrtega meseca dalje
dodajamo mleku mesto sluzi rajši zvarke iz mo¬
ke, V ta namen uporabljamo pšenično, ovseno ali
riževo moko. Kuhati moramo 20 gr moke na li¬
tru vode in to 10 - 20 minut.

Umetna prehrana ne more torej v nobenem
pogledu popolnoma nadomestiti materinih prsi.
Saj se kažejo razlike v teži sami. In potem, koliko
več opravka in skrbi je z otrokom, ki ga moramo
umetno hraniti. Kjer je količkaj mogoče, naj
mati sama doji otroka, ker ga na ta način naj¬
laže obvaruje vseh nevarnosti, ki groze v prvih
mesecih umetno hranjenim dojenčkom. Ako ima
mati premalo mleka, naj se otrok deloma na¬
ravno, deloma umetno hrani. Ako prilike dovo¬
ljujejo, vzemimo si dojiljo, da se izognemo umet¬
ne prehrane. Paziti pa moramo, da ni dojilja
morda bolna. Vsako dojiljo treba, preden ji izro¬
čimo svojega otroka, zdravniško preiskati.

Splav

Prekinitev nosečnosti pred 28. tednom, t. j.
pred sedmim luninim mesecem, ko plod še ni do¬
zorel, imenujemo splav. Ako se nosečnost prekine
po 28. tednu, ne govorimo več o splavu, ampak
o predčasnem porodu.

Vzrokov za Samoodsebni splav v vsakdanjem
življenju ne manjka. Do splava pride, ako zame¬
tek odnosno plod odmre, ako popuste vezi, ki
vežejo plod na maternico. Vzroki so lahko ali bo¬
lezni matere, ali pa nepravilnosti v razvoju za¬
metka samega.

Večina splavov odpade na 2.-4. mesec noseč¬
nosti, v poznejših so splavi odnosno predčasni
porodi redki.

Maternica, ki je ostala na nizki stopnji raz¬
voja, ki je vkljub pravšni rasti in razvitku osta-

— 69 —

lih organov ostala majhna, ne bo mogla za delj
časa ohraniti v sebi plodu, ampak ga bo morala
prej ali slej izriniti iz sebe. Prav tako ne utegne
maternica, koje sluznica je obolela radi ponov¬
nih vnetij, napraviti dovolj trdnih vezi med za¬
metkom in sluznico. Isti pojav opazujemo pri
maternicah, ki so z okolino zarasle ali pa pre¬
več nazaj uklonjene.

Prav tako vplivajo slabo na razvitek ploda
nekatere nalezljive bolezni, kakršne so n. pr. ošpi¬
ce, škrlatinka, hripa, trebušni legar, malarija,
splošni prisad. Nadalje nekatere bolezni kakor
pljučnica, vnetje slepiča, vnetje porebrnice i.t.ch
Do splava pride pri naštetih boleznih radi pre¬
velike vročice, ki spremlja navadno omenjena
obolenja in ki povzroča popadke s strani mater¬
nice. Lahko so pa temu vzrok strupi, ki se pri
teh boleznih tvorijo v bolnem telesu in ki znajo
škoditi plodu samemu.

Plod sifilitične matere je običajno tudi oku¬
žen s to boleznijo. Usoda takih okuženih plodov
je navadno ta, da odmrejo predčasno in jih mati
v drugi polovici nosečnosti navadno izrine. Do
splava pri tuberkulozni ženi pride le, ko je bo¬
lezen že dodobra izčrpala materino telo. Plod je¬
tične matere navadno ob rojstvu ni okužen z ba¬
cili tuberkuloze, ampak se dojenček z njimi oku¬
ži šele pozneje.

Prav tako se nagibajo k splavom one ženske, ki
bolujejo za nerednostmi krvnega obtoka in hu¬
dimi napakami srčnih zaklopk. Isto se tudi ve¬
činoma dogaja pri onih, ki trpe za dolgotrajnim
vnetjem ledvic.

Udarec ali padec na trebuh, prenašanje ali
dviganje težkih tovorov so istotako pogosti vzro¬
ki splavov. Vendar so v tem oziru razlike pre¬
cejšnje. Nekatere ženske prenesejo dobesedpo
vse, druge zopet so v tem oziru take, da jim
škodi tako rekoč vsaka, malenkost.

— 70

Jaki duševni pretresi povzroče lahko pri raz¬
burljivih ženskah splav.

Tudi slaba in nezadostna prehrana vodi pri
nosečih ženskah včasih do splava. To se je po¬
kazalo v svetovni vojni.

Vendar za ogromno večino splavov ne naj¬
demo nobenega otipljivega vzroka odnosno
povoda. Kot že omenjeno, nahajamo ženske, če¬
prav navidezno krepke in močne, pri katerih se
vrsti splav za splavom in ki vkljub najskrbnejši
negi ne morejo nositi ploda do konca. Ako po¬
mislimo, kako oslabi ženo en sam splav, si lahko
predočimo, kako porazno vpliva ponavljajoče se
predčasno izrivanje plodu na telesno in dušev¬
no počutje take žene.

Omenil sem že spočetka, da gre ogromna ve¬
čina splavov na rovaš samohotnih prekinitev no¬
sečnosti. Kaj vsega ženske ne poizkusijo samo,
da se rešijo ploda! Poskušajo z vsemi mogočimi
sredstvi, uživajo razne več ali manj škodljive
snovi, ne plašijo se raznih posezov v grljan ma¬
ternice same, izvršenih večkrat po osebah sum¬
ljivega znanja in čistosti. Vse z edinim name¬
nom, da prekinejo nosečnost. Ženska, ki tako
ravna, si sama izpodkopuje zdravje, sama si
koplje prerani grob. Do danes ne poznamo sred¬
stva, o katerem bi lahko z vso gotovostjo trdili,
da nam povzroči splav. Vsa sredstva, ki se jih v
ta namen poslužujejo ženske, delujejo na ma¬
ternico le v zadostni množini, torej šele tedaj,
ko so postala že strupna, ko so občutno škodo¬
vala že vsemu ostalemu organizmu. Ako je
tudi prišlo do> zaželenega učinka, narava ven¬
darle še ni izrekla svoje zadnje besede. Prej ali
slej pride do dolgotrajnega vnetja maternice in
jajčnikov. Takih vnetij se je težko, večkrat ne¬
mogoče iznebiti. In posledice? Večne bolečine v
spodnjem delu trebuha, nerednosti mesečne či-
šče, nevšečen iztok iz nožnice, večno toženje in
vzdihovanje po izgubljenem zdravju, iskanje po-

— 71  —

moči vsepovsod, pogosto romanje v bolnišnico
in razna zdravilišča, vse življenje dodobra za¬
grenjeno, razrvano živčevje i.t.d., vse to je po¬
sledica lahkomiselnega dejanja, napravljenega v
lastno škodo. Samo vprašati treba take bolehne
ženske, kako in kaj, in povedale bodo, da bi ime¬
le rajši tudi 20 otrok, samo da bi se rešile muk
in trpljenja. Poglejmo si samo malo pobliže bol¬
nišnice za ženske bolezni in videli bomo, kako so
vedno bolj prenatrcane z bolnicami, ki trpe za
posledicami splava.

Dandanes so številne družine redka prika¬
zen. Otroci so prišli tako rekoč iz mode. Dan¬
danes mora ostati žena lepa, ne sme je kaziti
noseči trebuh, obraz mora biti, četudi z raznimi
lepotili svež in gladek. Ne smejo ga kaziti pege,
ki se tako rade javljajo ob nosečnosti. Kdo se
bo vendar ukvarjal z otroki, ko pa je življenje
brez otrok tako lepo in mikavno! Kdo bo vendar
potem, še lahko obiskoval kino-gledališča in se
odrekal ostalih dvomljivih dobrot, ki jih nudi
življenje v obilici. Rajši nič otrok, kakor pa se
odpovedati vsemu temu, kar je mikavnega. Za¬
dostuje en otrok, največ dva, pravijo taki čez¬
merno pametni zakonci. Vse ostalo je nezaželeno
in se mora, ako je že nesreča tu, odstraniti zlepa
ali zgrda. Posledice takega mišljenja, ki je že po
svoji podlagi popolnoma zgrešeno in (protina¬
ravno, nikdar ne izostanejo. Omenil sem že v
prejšnjem odstavku, kako porazno vpliva odpra¬
va plodu na maternico' in ostale z njo zvezane
organe. Naj navedem glede tega še sledeče: Dan¬
danes slišimo vsepovsodi, kako težko je dati
otroku pravo vzgojo in še teže, priskrbeti mu
zadovoljivo bodočnost. Moti se temeljito mati, ki
misli, da bo imela z manjšim številom otrok
manj skrbi, manj dela, manj nevšečnosti, da jim
bo laže priskrbeti bodočnost. Lahko smelo trdim,
da niso družine z enim ali kvečjemu z dvema
otrokoma, v ničemer na boljšem od družin z ve-

— 72  —

likim številom otrok. Prav nasprotno je res!
Mati, ki ima le enega otroka, je v večnih skrbeh
zanj, da se mu kaj ne pripeti. Živi tako rekoč v
večni bojazni. Dela si pretirane skrbi, ko opazi,
da je le malo prehlajen. Oblečen mora biti po naj¬
novejši otroški modi, našemljen in načičkan ko
papiga. Vleči ga je treba po vseh otroških ve¬
selicah, plesih, modnih revijah i. t. d. Takemu
edincu ne sme nič manjkati. Vse, česar si poželi,
mora imeti in to takoj, sicer se utegne še preko¬
merno razburiti. Z eno besedo, tak otrok pred¬
stavlja za mater večno skrb, ki se bo vlekla sko¬
zi vse njeno žvljenje in iz katere ni rešitve. Take
matere še pravijo v svoji nespameti, da nimajo
sredstev za odgojo večjega števila otrok. Ni čuda
torej, da so otroci edinci razvajeni, nervozni, sa¬
mosvoji, neposlušni. Nikdar ne bodo kos teža¬
vam, ki jih čakajo v življenju. Taki se kaj radi
izpridijo. In kako tudi ne, ko gredo starši v svoji
neprestani skrbi in zaslepljenosti tako daleč, da
vidijo v svojem otroku le izvor vsega dobrega in
plemenitega; da ne vidijo odnosno, da nočejo vi¬
deti njegovih napak in pogreškov. Bog ne daj,
<cla bi se kdo tako daleč spozabil in graja! njiho¬
vega otroka, četudi upravičeno! Takoj bi bil o-
genj v strehi in sledila bi večna zamera! Njihov
otrok ima vedno prav, vedno se njemu vse ver¬
jame, naj se še tako debelo nalaže. Učitelj v šoli,
profesor na gimnaziji, vsi ti so zakleti sovražniki
njihovega otroka, in edino ti le in ne morda
starši so krivi, ako njihov otrok preveč sijajno
ne uspeva in napreduje.

Kako drugačna je slika, prejšnji prav nič po¬
dobna, tistih družin, ki se ponašajo s kopico otrok.
Tu ni opaziti nikakega brezpotrebnega srčkanja,
šemljenja v oblačilih, nikakega pretiranega stra¬
hu, nikake potuhe i. t. d. Skrbi seveda ne manj¬
kajo, vendar vse je nekam umerjeno. Otroci se z
vsega početka navajajo na red in poslušnost.
Sami si že morajo kolikortoliko pomagati. Že v

— 73  —

zgodnji mladosti morajo znati prenašati razne
nevšečnosti, odreči se marsikateri želji, pozneje
si morajo sami priboriti mesto, ki jim gre. In
glej, starši spravijo svoje otroke prej do kruha
ko oni, ki imajo le po enega, kvečjemu dva otro¬
ka, kar ni prav za prav nič čudnega. Otrok edi¬
nec je namreč do skrajnosti razvajen, njemu se
vtepa dan za dnem v glavo, da je izjemno bitje,
ustvarjeno za izredna dela. Česarkoli se loti, vse¬
ga se kmalu naveliča. Sčasoma postane zagre¬
njen in ni sposoben za pravo življenje, ki ni no¬
benemu postlano z rožicami. Otrok pa, ki dobro
ve, da se mora zanašati v bodočem življenju le
nase in na svoje zmožnosti, se oprime prve ugo¬
dne prilike in se skuša osamosvojiti. Skromen \
svojih zahtevah se bo znal prilagoditi vsem ugo¬
dnim in neugodnim okoliščinam.

Bosa je tudi trditev, da je vse preveč ljudi
na svetu. Svet je še tako velik, mnogo je še ne¬
izrabljenega prostora na njem, da se nam za sto¬
letja naprej ni bati preobljudenosti. Nasprotno
je res. Čim manj ljudi, tem manj življenja, tem
manj dela in tem manj blagostanja.

Iz teh vidikov moramo zatirati tako zvano
belo kugo, ki se ni samo razpasla po mestih, am¬
pak je zajela tudi našo vas. Vsak zločin zoper
naravo se maščuje prej ali slej nad ženo samo
in nad njenimi otroki. Če tudi pustimo ob strani
stroge verske in moralne obzire, ne ovrže nihče
trditve: samovoljna odstranitev ploda je čisto
navaden umor še ne rojenega bitja. Vemo, da
začenja po združitvi jajčeca in semenske klice
svoje življenje novo bitje, ki živi, čeprav je tesno
povezano z materjo, svoje lastno življenje. Zato
so v tem oziru vsi kazenski zakoniki skoroda
vseh civiliziranih držav tako strogi. Naj navedem
samo nekoliko odstavkov, nanašajočih se na od¬
pravo telesnega plodu, iz italijanskega kazenske¬
ga zakonika:

Člen 545. (Splav ženske brez njenega privo¬
ljenja) — Kdor povzroči splav ženske brez nje¬
nega privoljenja, se kaznuje z zaporom od sed¬
mih do dvanajstih let.

Člen 546. (Splav ženske z njenim privolje¬
njem) — Kdor povzroči splav ženske z njenim
privoljenjem, se kaznuje z zaporom od dveh do
petih let.

Ista kazen se uporabi proti ženski, ki je pri¬
volila v splav.

Uporablja se določilo prejšnjega (545.) člena
1.), ako ženska nima še štirinajst let ali nima
zmožnosti, da bi razumela ali hotela in 2.) ako je
privoljenje izsiljeno z grožnjo ali nagovarjanjem
ali pridobljeno s prevaro.

Člen 547. (Splav, ki si ga ženska sama stori)

-— Ženska ki sama stori splav, se kaznuje z za¬
porom od enega do štirih let.

Člen 548. (Nasnovanje k splavu) — Kdor —
izvzeta je pripomoč pri hudodelstvu po prejšnjem
členu — nasnuje nosečo žensko, da splavi, do¬
bavljajoč ji sposobna splavila, se kaznuje z za¬
porom od šestih mesecev do dveh let.

Člen 549. (Smrt ali poškodba ženske) — Ako
povzroči dejanje, določeno v členu 545., smrt žen¬
ske, je kazen: zapor od dvanajstih do dvajsetih
let, pri telesni poškodbi pa zapor od desetih do
petnajstih let. — Ako nastopi iz dejanja po členu
546. smrt ženske, je kazen: zapor od petih do
dvanajstih let, pri telesni poškodbi pa zapor od
treh do osmih let.

Člen 550. (Splavna dejanja na ženski, sma¬
tram za nosečo) — Kdor dobavlja ženski, ki jo
šteje za nosečo, sredstva za odpravo plodu, ali
vrši kakorsibodi na njej dejanja z istim name¬
nom, zapade, ako ima' dejanje za posledico po¬
škodbo ali smrt ženske, kaznim, določenim v čle¬
nih 582., 583 in 584. (Kakor za telesno po¬
škodbo ali za prekonamerni umor). — Kadar je

— 75  —

dejanje izvršeno s privoljenjem ženske, se kazen
zmanjša.

Člen 551. (Vzrok časti) — Ako' se je izvr¬
šilo kako dejanje po členih 545., 546., 547., 548.,
549. in 550., da se reši čast lastna ali bližnjega
sorodnika, se zmanjšajo v členih določene kazni
od polovice na dve tretjini.

Zakon od 27. maja 1935./XIII št. 983. o novem
pravnem redu za izvrševanje poklicev za zdrav¬
stvo pravi v svojem 20. členu: Obsodba radi ene¬
ga od hudodelstev, določenih v členih 545., od
prvega in tretjega odstavka čl. 546., nadalje v
členih 548., 549. in 550. ima za posledico črtanje
zdravnika iz imenika.

Odpravo telesnega ploda smatra italijanski
kazenski zakon za umor in ga temu primerno
strogo kaznuje. Edino izjemo dovoljuje člen
584., ki govori o stanju nujnosti.

Edino zdravnik je poklican, da presodi, kdaj
je nujno potrebna odprava ploda. Le če plod re¬
sno ograža življenje matere, je njegova odprava
dopustna in se ne kaznuje. Vendar ne sme po
najnovejših zakonskih določilih izvršiti odprave
plodu zdravnik sam, ampak mora poslati ženo v
kako bolnišnico, kjer izreče veččlanska komisija
svoje končno mnenje.

Odprava telesnega ploda je dovoljena le v
slučajih, kjer grozi materi smrt. Takih prime¬
rov je prav za prav malo. Da naštejem nekatere
bolj važne: Kadar je bljuvanje v prvih mesecih
nosečnosti tako jako, da ni mogoče potolažiti z
nobenim sredstvom želodca, ko ne more žena
zadrževati v sebi niti trohice hrane, ko je že tako
izčrpana, da se je resno bati za njeno življenje.
Nadalje je dovoljena odprava ploda pri ženskah,
ki bolujejo za hudo pljučno tuberkolozo, za je¬
tiko grla, za težkimi napakami srčnih zaklopk
ter za hudim kroničnim vnetjem ledvic. Prav ta¬
ko reši edinole splav žensko, ki boleha za ne¬
katerimi duševnimi in živčnimi boleznimi.

— 7G —

Splav v prvih treh luninih mesecih noseč¬
nosti spremlja od početka do konca krvavenje.
Od 4. do 7. meseca nosečnosti poteka splav kakor
kak porod, t. j. najprvo izrine maternica brez
posebne krvavitve plod, nato se izlušči po več ali
manj izdatnem krvavenju posteljica, ker se ta
razvije dokončno šele v 4. mesecu nosečnosti.

Ne smemo smatrati vsakega krvavenja iz
maternice v prvih mesecih nosečnosti kot poče-
tek izriva ploda, ki ga ni mogoče več rešiti. Če¬
prav pomeni vsaka najmanjša krvavitev iz ma¬
ternice, da se je plod pričel na kakem, čeprav
majhnem mestu, luščiti od maternične stene, ni
treba, da bi bila ta okvara takoj spočetka nepo¬
pravljiva. Posebno še, če takih krvavenj ne sprem¬
ljajo popadki in bolečine v križu. Lahko si si¬
cer mislimo, da se je splav prav za prav pri¬
čel, vendar je upanje, da preprečimo njegov na¬
daljnji potek s primernimi protiukrepi.

Takoj, ko se pojavi krvavenje, mora žena
ležati mirno v postelji in to tako dolgo, dokler
krvavenje popolnoma ne preneha. Polagati ji

Slika 30. Splavljen jajček v drugem luninem mesecu noseč¬
nosti. (Iz knjige: Stockel, Trattato di ostetricia).

smemo na spodnji del trebuha mrzle obkladke,
ki jih vsake pol ure menjujemo. Obvarovati jo

— 77  —-

moramo nadalje vsakega razburjenja. Ako le mo¬
goče, pokličimo zdravnika, ki zamore z raznimi
sredstvi še bolj pomiriti maternico. Bolnica naj
uživa le lahko hrano (mleko, zelenjadne juhe,
sočivje). Vendar se pogostokrat zgodi, da vse te
mere nič ne pomagajo in gre splav nemoteno
svojo pot.

Poleg krvavenja iz maternice se pojavijo obi¬
čajno od tretjega meseca dalje popadki, ki jih
žene različno občutijo. Namen popadkov je, kot
sem že pri porodu omenil, širiti grljan mater¬
nice in s tem napraviti prosto pot plodu. Neka¬
tere ženske tožijo, da so popadki prav tako bole¬
či, če ne še hujši, kakor pri porodu, druge zopet
pravijo, da jih samo nekaj tišči v križu in v spod¬
njem delu trebuha. Od 5. meseca nosečnosti da¬
lje se pojavijo kakor pri navadnem porodu naj¬
prej popadki in šele nato pride do več ali manj
izdatnega krvavenja. S popadki iztisne mater¬
nica plod iz sebe in nato še posteljico.

V prvih treh mesecih nosečnosti prihaja za
izrinjenim zametkom posteljica le v polovici vseh
primerov. Pri ostali polovici so vezi, ki vežejo
posteljico s steno maternice, prečvrste, da
bi jo mogla iz sebe popolnoma izriniti. Tako
se zgodi, da ostane del ali pa še celo cela
posteljica v maternici. Posledica vsega tega
je neprestano krvavenje, ki traja lahko te¬
dne in tedne in ki ženo popolnoma izmozga. Če¬
prav se maternica neprestano stiska in krči, ho¬
teč na ta način izriniti iz sebe sedaj nepotrebno
posteljico, ne pride vkljub vsem njenim naporom
do zaželenega učinka. Govorimo tedaj o nepopol¬
nem splavu. Pomagati more tu le zdravnik, ki
odlušči posteljico s posebnim orodjem od mater¬
nične stene. Vsako nadaljnje čakanje bi bilo za¬
stonjsko in nevarno. Nevarno zato, ker krvave¬
nje toliko časa ne bo prenehalo, dokler ostane v
maternici le še majhen delček posteljice. Nadalje
grozi nevarnost, da vdro prej ali slej skozi odprt

— 78  —

grl jan maternice iz nožnice v notranjost organa
bolezenske klice. Zaostala posteljica prične gni¬
ti, kri, pomešana z rumenkastim izlivom, prične
zaudarjati, žena postane vročična. Če še nadalje
čaka in cinca, se zgodi, da si gnojne klice utr jejo
pot iz maternice v jajcevode, odkoder ni več da¬
leč do trebušne votline.

Kjer je prišlo do popolnega splava, bodi žen¬
ska brez skrbi, naj leži nekaj dni in naj se do¬
dobra opomore. Kjer je bil pa splav nepopolen,
naj se pokliče zdravnik, da spravi zaostalo poste¬
ljico na dan.

Po petem mesecu nosečnosti, ko je posteljica
dokončno izoblikovana, poteka — kakor omenje¬
no — splav, kot nekak porod v malem. Lahko se
seveda zgodi tudi nasprotno, a le poredkoma.

Ponavljam, da mora priti po izrinjenem plo¬
du tudi posteljica, sicer poiščimo čimprej zdrav¬
niške pomoči. Tolažiti se, češ bo že bolje, in ča¬
kati dneve in dneve, se pravi iti nasproti nevar¬
nostim, ki lahko postanejo' usodne za celo živ¬
ljenje. Kakor hitro namreč vdro gnojne klice v
jajcevode in jajčnike, povzročajo vnetje, ki se
večinoma ne da več popolnoma ozdraviti. Žena
postane neplodna in, kar je še hujše, vse svoje
življenje bo trpela bolečine in druge nevšečnosti,
ki jo bodo opominjale na njeno nevednost oziro¬
ma nemarnost.

Tako potekajo navadno vsi samoodsebni
splavi. Vedno brez vročice in to vse dotlej, do¬
kler ne vdro v maternico, ki hrani v sebi še
ostanke posteljice, klice. Pri popolnem splavu pa
poteka vse, ne da bi se telesna toplina dvigala ko¬
ličkaj uvaževanja vredno. Ploda in posteljice iz¬
čiščena maternica se hitro zapre in zabrani kli¬
cam dostop v notranjost.

Drugačen je potek splava, ki si ga ženske
samovoljno povzroče s tem, da segajo s sumlji¬
vimi predmeti ali orodjem v grljan maternice.
Z omenjenimi predmeti pride v grljan in v ma-

— 79

ternico samo nebroj kužnih klic, ki povzročajo
na ranjenih delih maternice ne samo dolgotraj¬
na vnetja, ampak preplavljajo s svojimi strupi
vse telo, s katerimi ga utegnejo tudi popolnoma
uničiti. Vse take in podobne splave, povzročene
od nevešče roke, spremlja huda vročica, ki se z
dneva v dan stopnjuje in ki lahko spravi nepre¬
mišljeno ženo v prerani grob.

Otročniška vročica.

Otročniško imenujemo vročico, ki se pojavi po
porodu in ki nastane radi vnetja medeničnih or¬
ganov. Po vsakem porodu so namreč spolni or¬
gani otročnice več ali manj posuti z drobnimi
ranicami, kamor lahko vdro razne bolezenske
klice. Iz teh gnezdišč pošiljajo te klice v kri po¬
rodnice vse polno strupov.

Otročniška vročica je kot bolezen znana že
izza prastarih časov. Bili so časi, ko se je ta bo¬
lezen naravnost grozljivo razpasla, ko je umrla
vsaka deseta ali celo vsaka peta otročnica za to
vročico. Šele v začetku 19. stoletja so prišli zdrav¬
niki do spoznanja, kje tiči vzrok umrljivosti po¬
rodnic, odnosno kdo povzroča bolezen samo. Do¬
gnali so, da povzročajo bolezen svojevrstne klice,
ki prebivajo na gnojnih ranah in ki se kaj lahko
z rokami ali orodjem i.t.d. preneso na ranjena
dela spolovil. Skušali so preprečiti to bolezen
sprva s tem, da so polivali roke in vse pri po¬
rodu neobhodno potrebno orodje z razkužilnimi
raztopinami. Umrljivost za to boleznijo je sicer
nekoliko padla, a je bila še vedno zelo velika.
Šele, ko so prišli do spoznanja, da morajo biti
roke in vse ono, kar prihaja v dotiko s spolnimi
organi porodnice, popolnoma prosto vseh klic,
se je dala bolezen uspešno pobijati. To se da do¬
seči edinole na ta način, da se vse, kar pride v
dotiko s spolnimi organi porodnice, pošteno pre¬
kuha in da nataknemo na roke prekuhane roka-

— 80  —

vice. Edino tako preprečimo prenos klic v one
ranice, ki nastanejo ob izrivu deteta. Kakor hi¬
tro je bila ta ugotovitev potrjena, je takoj padel
odstotek porodnic, obolelih za otročniško vroči¬
co, na najnižje število.

Od tedaj se je zahtevalo od zdravnikov in od
babic, da si osnažijo, preden preiščejo porodni¬
co, s krtačo in milom dobro roke in da jih nato
še razkužijo. Nihče ne sme preiskati porodnice,
ki je imel prej opravka s kakim gnojnim tvo¬
rom. Vsem babicam je strogo zaukazano, ravnati
se po teh pravilih, ki so edino prava in uspešna,
ako hočemo porodnico obvarovati poporodne
vročice. Vestna babica se bo po teh pravilih tudi
ravnala. Dobe se pa tudi take, dandanes že bolj
redko, ki jim je snaga deveta briga in ki z uma¬
zanimi rokami preiskujejo porodnico. Prav tako
ne sme nihče preiskovati porodnice, ki je imel
opravka z nalezljivimi obolenji.

Vročica, ki nastopa po porodu ali splavu, je
posledica ali ne do skrajnosti izvajane čistoče ob
porodu po babici odnosno ženi sami, ali pa posle¬
dica težkih operacij, katerim se je morala porod¬
nica podvreči. Lahko povzročajo otročniško vro¬
čico tudi zaostanki posteljice odnosno jajčnih
ovojnic.

Deli posteljice in ovojnic, ki ovijajo plod,
prično gniti, če ostanejo po porodu v maternici.
Porodnični izliv bo zaudarjal po gnilobi. Dokler
bo grljan maternice dovolj odprt, bo imel po¬
rodni izliv prosto pot navzven. Žena ne bo izpo¬
stavljena posebnim nevšečnostim. Maternica se
bo polagoma izčistila. Če se pa grljan maternice
dodobra stisne in mora ostati gnojni izliv v ma¬
ternici sami, prodirajo proizvodi tega gnojnega
vnetja v kri. Žena bo' trpela za občutno vročico.
Ako ima maternica še dovolj moči, da iztisne iz
sebe ta gnojni izliv, preneha takoj vročica, sicer
preplavijo gnojni izcedki jajcevode in prodro
tudi do trebušne votline.

VI.

— 81

Ako nastopi po porodu vročica, treba takoj
poklicati zdravnika, ki uredi vse potrebno. Po¬
porodna vročica nastopa vedno šele tretji ali če¬
trti dan po porodu. Vsako zvišanje telesne to¬
pline v teh kritičnih dneh preko 38 stopenj C mo¬
ra zbuditi sum, da nekaj z maternico ni v redu.
Tolažiti se, češ, povod vročici je najbrž zaprtje,
za katerim pogosto trpe otročnice, je popolnoma
zgrešeno. Tako cincanje stane bolno porodnico
precej drago. Prvič zamudi s tem pravi čas zdrav¬
ljenja, drugič si tako podaljšuje bolezen samo.
Naj se ne čaka, kaj bo, ampak poklicati
treba takoj izvežbano osebo, ki bo znala prav
svetovati.

Omenil sem, da predstavlja vsaka rana in
ranica, ki je nastala na spolovilih ob porodu,
nekaka vrata, skozi katera lahko vdro v notra¬
njost telesa bolezenske klice, če prenesemo te
klice z nečistimi rokami odnosno nečistim orod¬
jem na okvarjena mesta.

Huda otročniška vročica izbruhne —- kakor
omenjeno — šele tretji ali četrti dan po- porodu,
ko se je porodnica od poroda kolikor toliko opo¬
mogla, ko misli, da je že rešena vsega zlega.
Telesna toplina se nenadoma dvigne preko 38° C.
Največkrat doseže kar 40° C. Ko se dviga toplina,
bolnico občutno mrazi, včasih tako hudo, da se
kar postelja trese. Vse to ima za posledico sploš¬
no oslabelost, nespečnost, izgubo slasti do vsa¬
kršne jedi i. t. d. Otročniška vročica lahko traja
tedne in tedne in vede slednjič ženo celo v smrt.

Pot, ki jo uberejo gnojne klice, ki so se na¬
selile na še tako neznatni ranici spolovil, je ra¬
zlična. Jasno je, da uničijo klice, ki bi v ogromnih
množicah prehajale v kri, v kratkem času bolno
ženo popolnoma, kakor je tudi pričakovati, da
bolno telo sčasoma ugonobi klice, ki niso prehudo
strupene, ali pa, ki le počasi prodirajo v notra¬
njost spolovil, kjer sicer povzročajo gotove hude

— 82  —

bolezenske izpremembe, a ostane vendar njihov
kvarni vpliv na celotno telo kolikor toliko omejen.

Iz ranjene nožnice odnosno maternice v dr 6
navadno gnojne klice v jajcevoda in jajčnika,
kjer povzročajo svojevrstna več ali manj gnojna
vnetja. Včasih uberejo zopet drugo pot in se
vgnezdijo v veznem tkivu, ki obdaja medenico.
Ta vnetja v medeničnem veznem tkivu imajo za
posledico dolgotrajna gnojenja, ki bolnico več ali
manj dodobra izčrpajo. Iz obeh omenjenih mest se
vnetje, kaj rado širi proti trebušni votlini.

Ne bom na tem mestu navajal, kako zdra¬
vijo zdravniki otročniško vročico, ker bi nas ved¬
lo to predaleč. Porodnica, ki ima po porodu
vročico, spada brezpogojno v bolnišnico. Edino¬
le v izjemnih primerih, kjer so stanovanjske in
druge prilike na višku, dovoli zdravnik za vsak
tak posamezen primer izjemo. Radi tega tudi ne
bom navajal, kako moramo ravnati z bolno otroč-
nico.

Na koncu tega poglavja, naj mi bo dovoljeno
še enkrat ponoviti, da je vzrok poporodne vro¬
čice po ogromni večini edinole pomanjkanje brez¬
obzirne snage in čistoče za časa pred porodom in
po porodu, kakor tudi, da vede samovoljna od¬
prava plodu pogostokrat ženo v smrt.

Rak maternice.

Žal, da mi ni dana možnost radi prepičlo
odmerjenega prostora opisati v pričujoči knjigi
nekatere najvažnejše bolezni, ki so lastne žen¬
skemu spolu. Zategadelj se omejim samo na ono
bolezen, ki terja leto za letom nebroj žrtev prav
med ženskim spolom.

Opisal sem že v tretjem delu «Zdravje in bo¬
lezen v domači hiši», kaj je rak, kako’ nastopa,
kako se širi v zdrava tkiva, kako sčasoma izpodje
vse, kar mu stoji na poti. Opisal sem tudi, katere
organe rak najrajši napada in omenil, da se pri

ženskah najbolj pogosto javlja rak na maternici.
Dobra tretjina vseh rakastih obolenj pri ženskah
se nanaša na maternico.

Rak na maternični sluznici, oziroma, kar se
najčešče dogaja, na ustju nožničnega dela grlja-
na, izbira svoje žrtve pri onih ženskah, kojih sta¬
rost se giblje med 40. in 60. letom. Pred 30. letom
je rak maternice zelo redka prikazen.

Kaj je neki vzrok, da se rak naseli najčešče
prav na materničnem grljanu, ali pa celo v ma¬
ternici sami, tega si do danes ne znamo še do¬
dobra razložiti. Verjetno je, da imajo pri nastan¬
ku raka pomen predhodna in večkratna vnetja
maternice in njenega ustja, a tudi trdovratni ka¬
tarji nožnice niso brez vsakega pomena. Nadalje
moramo priznati tudi dednosti prav pri raka¬
stih obolenjih velik vpliv.

Posebni znaki raka na maternici so tudi tu,
kakor n. pr. pri raku na želodcu in drugod, spo¬
četka malenkostni, ponajvečkirat celo popolnoma
manjkajo, tako da se dotična oseba niti zdaleč
ne zaveda, kaj se vse hudega v njej dogaja. Kot
enega najbolj izrazitih znakov rakastih obolenj
na maternici moramo smatrati tisto tudi najbolj
neznatno krvavenje iz spolnih organov, ki se
javlja pri spolno zreli ženski izven vsakomeseč¬
ne čišče, ali pa šele v dobi, ko žena ni več spolno
godna. Vsaki količkaj pametni ženski mora vsa¬
ko še tako neznatno krvavenje, ki se javlja izven
dnevov vsakomesečnega rednega razdobja, ali pa
pozneje, ko je čiščenje popolnoma prenehalo,
vzbuditi opravičen sum, da pri njenih spolnih
organih nekaj ni v redu. Kdor ne uvažuje tega
znaka te neredne, čeprav morda neznatne krva¬
vitve, zamudi večkrat edino pravi čas ozdrav¬
ljenja.

Pa ne samo vsako, ponavljam, tudi najbolj
neznatno krvavenje iz spolnih organov, ampak
tudi belkasto — umazano oziroma rumenkasto

-- 84  --

perilo mora obrniti nase pozornost vsake ženske,
ki je prekoračila gotovo dobo.

Najbolj žalostno pri tem raku, kakor pri vseh
rakastih obolenjih je to, da ne povzroča v svo¬
jih prvotnih početkih na grljanu maternice ozi¬
roma v maternici sami nikakih bolečin; bolečine
se pojavijo šele pozneje, čestokrat šele tedaj, ko
je vsako upanje na temeljito ozdravljenje zaman.
Dokler ostane rak omejen na nožnični del ma¬
ternice, ne povzroča nikakih, niti najmanjših bo¬
lečin. Šele, ko si je rak iz prvotnega izhodišča
utrl pot v zdrava okoliška tkiva, v bezgavke in
naprej v trebušno votlino, se bolečine vedno ve¬
čajo. Napadeno telo prične hujšati z dneva
v dan, bolnica peša telesno in duševno bolj in
bolj, dokler ne nastopi odrešilna smrt.

Kakor vsa rakasta obolenja, tako tudi rak na
maternici ni nikaka dolgotrajna bolezen. Prepu¬
ščen samemu sebi ugonobi žensko v enem kveč¬
jemu v dveh letih.

Vprašamo se, je li rak na maternici sploh
ozdravljiv. Na to vprašanje moramo odgovoriti
sledeče: Rak na maternici je ozdravljiv le tedaj,
ako je bil pravočasno razpoznan, ako je bila bo¬
lezen takoj v svojem početku pravilno ugotov¬
ljena in spoznana. Rakasto tkivo je treba takoj
brez nepotrebnega čakanja in cincanja odstraniti
iz telesa. Drugega sredstva zoper to bolezen do
danes žal še nimamo, zato smemo pričakovati
le od kirurškega noža temeljitega ozdravljenja
in še to šele tedaj, ko niso še prodrli izrastki
raka v globino in zajeli prevelike množice zdra¬
vega tkiva. Odstraniti iz telesa vse ono, kar je
bolno, je edina možna rešitev in tem laže izvršlji¬
va, čimprej je bila bolezen razpoznana v svo¬
jem bistvu.

— 85  —

-

-v ;.«{ n ir; >* hq o c:;! ' '

:  sb  ;  ■■ .xf i{

■ ■ ’ \ or.č.; j!  >Bs 5 o :  '

■ • E E i

Q?i auu ,i■ f • >■ r -: _> r ■ ■ ■'

-

- r sm 1 .

. ■ ■

' ' ■ V. .' ' ' ■ ‘ . - -

. ...

'

I >--V; h . j  l.f: f ■ U ' - : ' : : . '

; f . - . , ■ > , . ■

'

'tu; 'U.: f UU; ; - J .< n -•

". -t f U •’ t 1  1 Ud .t.-U  U.  '. . Uijt-fufir.'

. 7:4  ’ ; % v . U- :■ ' '■. -K-- =

|KfU\ . /?

t - f i.r * & i srti bu <’-u  jf. u .■■»: umu;.;;';

‘ ■■ • '

' ■ • :  .. ■ ;.fi ‘ . ■ 0 *{R f

.

h  ‘Z" \ r>j %  ft/ ■ .. ^ .U '

[ 'tffož

Vil:  !*UU v S'.ff5 ff? r

■ , 3  ■ v . " ■ ■ ■

■ • ■

'

KAZALO

Uvod. Str. 3

Slovstvo.   4

Zenski sp cini organi.„ 5

O spolni godnosti.» 8

Čišča. „ 9

Oploditev.» 10

Nadaljnji razvoj zametka.  13

Posteljica.  16

Razvoj ploda v maternici.„ 17

Znaki nosečnosti.„ 22

Pravilni porod .  »25

Nasveti za dobo nosečnosti, poroda in olročniške postelje „ 31

Oteženi porod.»42

Zaiositev izven maternice .  51

Nega novorojenčka .  53

Prehrana dojenčka ....     60

Splav.  69

Otročniška vročica.  80

Rak maternice.  83

— 87  —