List 45.
Sedanji politični položaj in Slovenci.
IV.
Popolnoma napačno je mišljenje nekaterih politikov, da bi se s tem, da se napravi spravo mej Čehi in Nemci v deželah češke krone Čehi za zmirom odrekli zgodovinskemu pravu svojemu. Sprava nema s tem pravom nič opraviti. Položaj bi po skleneni spravi v tem oziru gotovo ne bil slabši nego je sedaj. Za vresničenje češkega prava je treba dovoljenja državnega zbora in dotičnih deželnih zborov. Brez tega pa ne pojde, naj vlada na Dunaju kjer koli, naj imajo na Češkem politično vodstvo V rekah Nemci ali pa Čehi.
Zahtevanje, da bi krona sama brez dovoljenja po-stavodajnih zastopov dala češki kraljevini stara prava, se nam pri sedanjih razmerah zdi čudno. Mi ne bodemo razpravljali, v koliko bi se tako postopanje dalo zgodovinski opravičiti. Stvar se lahko ozira z več stališč. Vsak zgodovinar s svojega stališča večkrat lahko dokaže to ali ono, kakor mu ravno ugaja. Vse take razprave pa nemajo drugo nego akademično vrednost. Za praktičnega politika pa imajo veljavo le obstoječe faktične razmere in pa vladajoče narodno mnenje. Vsako politično pravo ima tako dolgo nekaj vrednosti, dokler je narodno mnenje zanj, ko bi pa narodno mnenje je zavrglo, je pa nikdo ne oživi.
Ozirati se nam je pred vsem na to, da vsi narodi avstrijske države sedaj priznavajo ustavo, ne izvzimši Cehov. Od kar so na Dunaji v državnem zboru, so pa na stališču ustave, naj že tudi dajo kako izjavo, da se s tem ne odrečejo svojim državnopravnim pravicam. Ustavno življenje se je tako močno ukoreninilo, da bi se javalne še našel kak minister, ki bi ustavno sistiral, kakor jo je
¦v
o svojem času Belkredi. Ce pa naša ustava velja, se pa tudi more le ustavnim potom premeniti. Recimo, da bi krona kar izjavila, da se sedanja ustava razveljavi, ker se ne strinja s prejšnjimi zgodovinskimi pravicami, in obnovi češko državno pravo. Mari bi s tem krona ne rekla, da je državni zbor bil nepostaven, da je torej vse
nepostavno, kar je sklenil. Mari bi se s tem ne omajalo nekako vsepravno razmerje v državi in napravila zmešnjava. Kdor torej zahteva obnovljenje češkega državnega prava na ta način, zahteva nekaj uemogečega.
Omenili smo že, da pravo, dokler se javno mnenje zanj zanima, ni še mrtvo. Češki narod je pa za svoje zgodovinsko pravo navdušen in zatorej lahko rečemo, da je tudi dolžnost njegovih zastopnikov v postavodajnih zborih, da delujejo za obnovljenje tega prava. Ker se pa ta stvar drugače ne da doseči, kakor ustavnim potom, morajo tudi to doseči skušati po ustavnem potu. Sedaj položaj za to ni ugoden, ali dolžnost narodnih zastopnikov je, delati na to, da se položej ugodno zasuče. Ne gre se izgovarjati, sedaj ne moremo nič doseči, ker ni vlada nam tako naklonjena, kakor je bila Hohenwartova ali Potockega. Resen mož se s takim ne izgovarja. Sicer bi pa danes tudi Potockega ali Hohenvvartova vlada ne mogla se postaviti na isto stališče, kakor pred dvajsetimi leti. Dvajset let se ne da izbrisat* iz zgodovinskega teka, ko o zgodovine se ne da nazaj zasukati. Zastonj je zdi-hovati po prejšnjih ugodnih časih.
Kakor sedaj stvari stoje, je gotovo, da bi propal vsak predlog, ki bi se stavil za obnovljenje češkega državnega prava. Nemci tudi Čehom ne zaupajo, da bi njih narodnih pravic pozneje ne kratili, ko bi dobili moč v roke. Nemci sodijo druge po sebi. Kakor sami v več krajih zatirajo Slovane, tako bi tudi pozneje Cehi Nemce. V koliko je njih bojazen opravičena, danes ne moremo reči. Zameriti se jim pa ne more, če so oprezni. Na slovansko dobrotljivost se tudi ni ravno zanašati, ko se vidi, da Slovan zatira celo Slovana, zakaj bi pa Nemca ne. Rusi zatirajo Poljake, Poljaki Rusine in Hrvatje tudi s Srbi baš rahlo ne postopajo. Brez Nemcev se pa potrebne večine ne dobi in se zatorej v tej stvari morajo vedno jemati v poštev. Zaradi tega se pa nam ne zdi pametno, da tisti, ki se navdušujejo za češko zgodovinsko pravo, semtertja propovedujejo sovraštvo proti Nemcem, dočim bi morali na vse načine na to delati, da dobe Nemce za svoje namene.
356
Ko bi se na Češkem, Moravskem in v Šleziji naredila sprava na pametnih podlagah, bi se sovraštvo mej obema narodoma manjšati jelo, posebno če bi še politični vodje delali za pomirjenje. V nekaterih desetletjih bi se pa napravile prav zmirne razmere. Nemci bi videli, da so jim s potrebnimi postavnimi naredbami že zagotovljene narodne pravice tako, da jim Čehi škodovati ne morejo, ko bi tudi hoteli, Čehi bi pa videli ravno isto. V gospodarskih zadevah bi lepo mirno delovali in bi se oboji prepričali, da nič ne ovira njih mirnega ravnanja. Ko bi se tako duhovi pomirili, bil bi pravi čas, da se začno pogajanje za obnovljenje starih zgodovinskih pravic. Pri tacih razmerah bi se Nemci nič več ne pomišljali dovoliti Cehom, kar žele, vsaj bi videli, da tudi njim ne bode v škodo, če se z obnovijenjem starih pravic povekša npliv dežel češke krone, da, imeli bodo celo še koristi, ker se bode narodno gospodarstvo lepše razvijalo pod obširno deželno avtonomijo.
Zaradi tega pa lahko rečemo, da bi baš sprava bila prvi korak k obnovljenju starih čeških zgodovinskih pravic. Sedanja vlada sama je Čehom hotela v tej stvari pogladiti pot 8 tem, da je sklicala dunajske konference. Mi s tem ne rečemo, da je vlada to storilo le iz ljubezni do Čehov, temveč storila je to tudi iz drugih vzrokov, kakor smo že pojasnili. Pa bodi temu kakor koli; Čehom je bila dana lepa priložnost, da kaj store za obnovljenje čeških zgodovinskih prav. Žal, da češki politiki niso znali porabiti ugodne prilike. Tukaj se je zares pokazala resničnost nemškega izreka: „Ein grosser Moment fand ein kleines Geschlecht." Ko je bila dolžnost vseh politikov v deželi, da vse sile napno, da se napravi mir v deželi in tako pogladi pot za bodoče veliko in pomenljivo delovanje, so se pa začel1' Mlado- in Staročehi ravsati mej seboj, in prvi so jeli hude agitacije mej narodom, kateri so jako vznemirili. S tem so pa preprečiU vsako vspešno delovanje.
Po drugem potu pa Čehi ne bodo prišli do svojih zgodovinskih pravic, zato pa bode še kdaj narod češki hudo obsojal sedanje politike, če tudi jim danes slavo poje.                          _________