Ov Zmagovalci natečaja Svet je le en Št. 89 / Leto 63 / Celje, 11. november 2008 / Cena 0,81 EUR Plemiči ^oplemenitili Premiera opere Teharski plemići je l)ila blesćeća krona već kol enoletnih priprav. Oh-ćinstvo se je izvajalcem zahvalilo stoje. STRAN 11 / 4 A K * / \ Foio: 6rui>A Pod plaščem sv. Martina S kozo in na vozu v »penzijo« Gasilke s Frankolovega so poskrbele, da Marjan Vrane ne bo pozabil zadnjega dneva svoje službe» PPiGODKI NOVI TEDNIK Mir ali turizem ob jezeru Državni prostorski načrt za Šmartlnsko jezero do poletja - Glavno in končno besedo bodo imeli lastniki zemljišč Končala se je javna obrav-nava državnega prostorskega načrta za območje Šmartinskega jezera. Načrt je bil v javni obravnavi me-sec dni, prejšnji teden pa so pripravili tudi javno razpravo v Narodnem domu. Krajane najbolj skrbi, da bo z novim načrtom, ki predvideva postavitevStevilnib turističnih objektov, izginil mir s te zaenkrat skoraj idi-Učne celjske točke. Nekaj pripomb na načrl smo laii-ko slišali na sami javni obravnavi, pisno pa jih na občini do včeraj, ko se je zbiranj e pripomb končalo, praktično niso prejeli. Projekt vodi ministrstvo za okolje in prostor, vlada pa naj bi načrt sprejela do poletja 2009. Po načrtu naj bi na severnem delu jezera, v naselju Brezova, stal poČitniSki center. Tam bi postavili manjši hotel in počitniške hiše. Uredili bi kopališče, športne površine, ob jezeni bi postavili priveze za čobe. Na južnem delu jezera, ob pregradi» kjer danes stoji ladja Jezerska {maljica, nameravajo urediti priredit veno-rekreacij ski center Tudi tu bi uredili otroško igrišče, v gozd bi postavili le-sene paviljone, postavili bi tudi r\ekakšen oder za obča- Bosta z novimi načrti mir in jmrska idila izgmila zb vselsj? sen prireditveni prostor. Veliko prostora bi namenili tudi za rekreacijo, tako da bi ohrarüllskakainice, postavili bi plezalne stene, uredili bi gozdno učno pot. Načrt predvideva tudi ureditev pešpoti okoli jezera (te že urejujejo), nekakšen plavajoči oziroma ponconski most, ki bo dejansko zapri krak jezera pri čolnarni Muzelj, pa tudi le- galizirano pot po pregradi. Ob pregradi naj bi uredili vlečnico za smučanje na vodi. Pri Gradu vzalivu Runto-le bi uredili javno kopališče s peščenimi plažami, otroško in adrenalinsko igrišče. 1\i se predvideva tudi območje za kampiranje. Del načrta pa predvideva ureditev golf igrišča. Gre za kar 105 hektarjev veliko površino, vse od Lo- krovca do dvorca Prešnik, ki bi jo uredQi (tudi obno\nli) za potrebe igrišča za golf. Priložnost za lastnike zemljišč Državni prostorski načrt ne potrebuje soglasja lasmikov. Kljub temu to ne pomeni, da bo točno to, kar načrt predvideva, tudi tam staio. Če lastniki tovrstnih dejavnosti na svoji zemlji ne bodo želeli, zer^jišča pač ne bodo prodali oziroma dali v najem investitorju. Kot je pojasnil vodja oddelka za okolje in prostor ter komunalo pri Mestni občini Celje Roman Kramer, je načrt namenjen prav lastnikom: »S tem bo dana možnost za lastnike, za bodoče potencialne investitorje, ki bodo stemi lastniki stopili vstik, lahko se tudi lastniki povežejo med sabo, dobijo nek dodaten kapital in lahko te po* bude, ki so tu narisane, tudi uresničujejo. Nihče pa jim tega ne more vsiliti.« Tteba je pripomniti, da bo načrt vendarle omejil namembnost zemljišč, saj drugačna gradnja oziroma namembnost, kol bopredvidenavnačitu.na teh zemlj^čih ne bo možna. Če bi nekdo žele) graditi hišo na svoji zemlji, ki bo po tem načrtu sodila v območje golf igrišča, na svoji zemlji pač ne bo mogel graditi. Razen mogoče kakšne luknje za golf žogice. Sicer pa se nekateri lastniki Že zdaj bojijo, rta eni strani, kaj bodo s svojo zemljo, ru drugi strani pa, kam bo šel mir, ki so ga imeli, če bo okolica jezera polna turistov. Predvsem se z načrtom ne strinjajo lastniki zemljišč v naselju Brezova, kjer je mišljen počitniški center, saj danes tam ni prak- tično nič. Na obravnavi so se o^asill tudi ribiči, saj v načrtu naj ne bi bilo dobro poskrbljeno za sanacijo in čiščenje jezera, ki bo po tako povečani t^r^i. Se bolj na udaru Opozorili so tudi na gradnjo kanalizacije, za katero bi morali poskÄeti, da bi jo dobili tudi ostali loaji, ki spuščajo komunalne odplake v jezero, vendar ne ležijo čisto ob njem. Načrt ne moti le ribičev, ampak tudi druge, ki jezero uporabljajo predvsem v različnih plovilih. S pontonskim mostom, vlečnico za smučanje na vodi in z drugimi pregradami namreč še zmanjšujejo jezero, ki že tako ali tako ni veliko. Načrt naj bi vlada predvidoma sprejela do poletja 2009. Kot rečeno, pa bodo končno besedo pri tem» kaj bo na in ob jezeru, imeli lastniki. Ali bo Šmartinsko jezero postalo celjska turistična meka, bo torej odvisno prav od njih. Je pa med lastniki največ tistih, ki si predvsem želijo miru in so zato še vedno tam. Res pa je, da ima tudi mir svojo ceno. In če bodo prišli pravi trgovci, z veliko novci, se bodo našli tudi taki, ki bodo mir rade volje prodali. Spela kuralt Foto: Grup A glasbene oddaje Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrabiom Drugi jubilejni koncert bo v nedeljo, 16. novembra, ob 16. uri v Gorici pri Slivnici. Nastopajo: Štirje kovaii ia Franc Ftere z Matejo ter ansambli Unikat, itrk, Polka punce in bratje Jamoik, etno skupina Nojek in legenda slovenskega humorja in glasbe Marjan Roblek - Matevž. Slikarji glasbeniki Jože Žlaus, Toni Mohor, Špela Žafran, Vlado Gtršak in Božidar Ščurek bodo risali in tako sodelovali v dobrodehii akciji za celjsko porodnišnico. Predprodaja vstopnic: Cvetliiama Orhideja v Gorici pri Slivnici in hotel Žonta v Šentjurju. Za in proti NIC ćudnega, da je Savinjska dolina tako razdeljena glede trase hitre ceste. Še tisti» ki aktivneje sodelujejo pri izboru (te smo namreč >»oWolžUi« za transparentel, ne vedo natančno. na katero stran se nagibajo. Kako naj se potem odločijo navadni ljudje? Verjetno se bomo vsi skupaj le odločili do spomladi, ko se bodo ponovno začela dela na savinjskih hmeljiščih in bo treba odstraniti transparente. Foto: MARKO MAZEJ m Organizatorji: ansambel Unikat^ Društvo kmetic Ajda in Novi tednik & Radio Celje - it« 89 - 11. novM^er 2008 NOVI TEDNIK ^GbDKI Letošnji dobitofki najviljth priznanj Občine Laško in župan Franc Zdotšek na petkovi osrednji slovesnosti Žlahtni Laščani Na osrednji slovesnosti, ki so jo v Laškem ob občinskem prazniku pripravili v petek» je župan Franc Zdolšek izbrancem podelii zlate tn srebrne občinske grbe. Posamezniki in podjetja so si zaradi posebnih zaslug ter s tem tudi prispevkov k promociji občine prislužili zlate lilije. Najvišji priznanji, zlata grba občine, so tokrat podelili Francu Napre-tu ter Vladu Petku. Ndpret, kot pravi utemeljitev, si ga je prislužil z dolgoletnim delom na področju ohranjanja narave, zgodovine in turistične dejavnosti v Laškem. Med drugim je tudi organizator številnih čistilnih akcij in turistični vodnik. Petek je dolgoletni predsednik Društva na srcu operiranih Slovenije ler ves ta čas skrbi za osveščanje javnosti glede aktiv- nosti za preprečevanje bolezni srca in ožilja. Srebrni grbi Občine Laško so romali v roke Celjanki Cvetki Jurak, vodji hotelov laškega zdravilišča» ki se je izkazala predvsem na področju turistične in zdraviliške dejavnosti, Francu Sotlarju, ki je v zgodovini krvodajalstva v občini daroval največ krvi, med krvodajalce se je namreč zapisa! že 120-krat, ter PGD Zidani Most. ki letos praznuje 80-ietnico delovanja ter uspešnega dela na področju civilne in požarne varnosti. Jubilejno listino Občine Laško je tokrat prejela KO Rdečega križa Rečica, ki s svojim delom že 60 let rešuje življenja, pomaga pomoči potrebnim in ima kar 417 Članov, krajanov Rečice. Zlate lilije so prejeli najuspešnejši maturanti v občini, David Sakić, Tomaž Einfalt in David Polak, ter Wellnes Park Laško za osvojeno nagrado v akciji naj kopališče v kategoriji srednjih in manjših kopahšČ in letošnji dobitnik srebrne gazele Silvo Knez. Laški župan je razglasil Še prvou-vrščene tekmovalce v letošnji akciji TZS Moja dežela - lepa in gostoljubna, Prva mesta so osvojili: v kategoriji najbolj urejene vasi, zaselka, naselja ali ulice Na Pristavi, v kategoriji najbolj urejene hiše Irena in Božidar Peklar, Marija Gradec 80, najbolj urejeno kmetijo imata Božidara in Jurij Aškerc iz Vodiškega 2, najbolj urejen javni objekt je JP Komunala Laško, najbolj urejeno podjetje pa je postal Bazenski kompleks Aqua Roma iz Rimskih Toplic. PM Foto: MARKO MAZEJ Dražje javne storitve V tem tednu so se komunalne storitve podražile v 85 občinah, nove cene pa se bodo precej razlikovale, saj bo vsako komunalno podjetje samo določilo cene. Po podatkih, ki smo jih zbrali v uredništvu, bodo imeli najnižje položnice Laščani in najdražje Celjani. Po novem naj bi več plačevali za odvoz smeti, oskrbo z vodo ler čiščenje odpadnih in padavinskih voda. Po napovedih naj bi se nekatere storitve podražile le za dva odstotka, nekatere pa za 400 odstotkov, Precej nejasnosti ostaja tudi zato, ker bo lahko eno komunalno podjetje v različnih občinah za isto storitev zaračunavalo drugače. Dvigi cen komunalnih storitev, o katerih smo sicer pred kratkim že poročali, so posledica nadgradnje posameznih komunalnih storitev ali uvajanja novih storitev zaradi večjega standarda oskrbe in varovanja okolja, RP Cane komunalnih storitev po obcinali OBČINA Znesek položnice za vodo Znesek položnice za odvoz smeti CEUE 28.58 13,22 ŽALEC 20,32 13,22 LAŠKO 15,64 12,12' ROGAŠKA SLATINA 29,29 8,55 Opomba: Pri izračunu povprečnih cen smo predpostavljali, da povprečno gospodinjstvo porabi 15 kubičnih metrov vode, smeti pa nabira v 120-lćtr8kem zabojniku, Ki ga komunalno podjetje izprazni v povprečju štiriHrat mesečno. Pri občinah, kjer so napovedali dvig cen, smo upoštevali nove cene, čeprav bodo v većini v veljavo stopile si. 11. 2008. * Izračun Je zaradi različne metodologije približen. www.novitednik.com J)letnikZOOF 200-letnica ob druženju v osrčju Šmarsko-virstanjskega vinorodnega okoliša leži Klet Imeno - s svojo blagovno znamko najmlajša zadružna klet in največja klet v podokoNšu Šmarje-Virštanj. Nudijo več sort belih via med katerimi Je najbolj značilen virštanjčan, in rdeča vina, med katerimi radi izpostavijo zvrst virštanjsko rdeče. Premorejo še sortno vino modra frankinja. po katerem je klet tudi najbolj prepoznavna. Klet Imeno je bita zgrajena z namenom, da bi Iz grozdja avtohtonega okolja pndelovati pristna kakovostna in vrhunska vina. Klet Imeno sicer nima lastnih nasadov trte, grozdje odkupuje od svojih članov, pri Čemer so se letos odkupne cene grozdja gibale med 31 60 centi za kilogram. V letošnjem letu so tako od-kupili neka) manj kot 250 ton grozdja, od tega 30 odstotkov rdečega. Vremenski pogoji letos trti niso bili naklonjeni. Navkljub izredno močni toči si je Klet Imeno uspela zagotoviti dovolj kakovostnega grozdja. In četudi je bilo poletje deževno. Je grozdje doseglo zavidljivo visoko kvaliteto, tako po sladkorni stopnji kot tudi po zdravstvenem stanju, nekoliko višje so bile le kisline. Z moštom in nastajajočim vinom so tako bili v Kleti Imeno nadvse zadovoljni. Kmetijska zadruga Šmarje, lastnica Kleti Imeno, ima za prihodnja !eta Številne načrte. Pripravljajo investicije v tehnološko posodobitev vinske kJeti, več sredstev bodo namenili tudi tržnim aktivnostim, ki bodo v očeh potrošnikov Še bolje uveljavile blagovno _ znamko Klet Imeno - kapljice sonca. Sicer pa lahko k njim zavijete vedno, ko potrebujete ustekleničena vrhunska in kakovostna vina, kupite lahko tudi odprta vina vseh sort. ki Jih pridelujejo. Če njihovih vin še ne poznate, vabljeni na ogled kleti in degustacijo njihovih izdelkov. V okviru lOO-letnice I. gimnazije v Ceiju se že vse od minulega šolskega leta vrstijo prireditve. Osrednja sledi v petek, ko v Celju pripravljajo med generacijsko druženje nekdanjili in sedanjih dijakov. V vseh teh letih so šolo obiskovale Številne generacije» marsikateri nekdanji di- jak pa se je s svojimi dosežki na svojem področju zapisal med slavne osebnosti ter ZDana imena v Sloveniji in tujini. Številne od njih v petek od 12. ure celjski gimnazijci pričakujejo vprosto-rih šole ter dvorani Zlatorog. Skupaj z ostalimi gosti si obetajo med 2.500 in 3.000 udeležencev. Častni pokro- vitelj, predsednik republike dr. Danilo Türk, bo ob tem podelil Častne plakete vsem dosedanjim ravnateljem od leta 1919 oziroma njihovim svojcem. Sicer pa gimnazijci pričakujejo Številne ugledne goste iz gospodarstva, politike, umetnosti, znanosti in športa. PM V jezeru še štiri tone krapov člani Ribiške družine (RD} Celje so v petek v Smartinsko jezero vložili dobre $tiri tone krapov. S tem so dosegli gojitveni načrt za to vrsto rib, saj so v letošnjem letu vložili že skoraj tri tone krapov. Gojitveni načrt so presegli za tako imenovane ribojede ribe, gre za roparice, ščuke in smuče. V Šmartinsko jezero so namreč že vložiD skoraj tisoč Ščuk in več kot 1.300 smučev. V prihodnje bodo v jezero vložili še 1.500 linjev, ki so jih do zdaj vložili že 250. Kot nam je povedal član RD Celje Vinko Andoljšek, dnevno na Smartinskem jezeru lovi ribe vedno več ljudi, tako da v RD Celje ocenjujejo, da pride na jezero letno ribarit približno 10.000 ljudi. Povečal se je tudi ulov, vendar ne le zaradi večjega števila ribičev, ampak tudi zato, ker lahko ribarijo z dvema palicama in ker imajo tudi nočni ribolov. ŠK, foto: SHERPA it. 89 • 11. itovMiber 2008 m GOSPODARSTVO NOVI TEDNIK Comet želi opravičilo, sindikati »pravico« Danes nadaljevanje sojenja o odškodninskem zahtevku Cometa zaradi skoraj mesečne stavke delavcev Danes se bo na celjskem okrožnem sodišču nadalje-valo sojenje v primeru Comet proti organizatorjem enomesečne stavke pred šti-rimi leti. Kot je znano, je več sodiSČ ugotovilo, da je bila stavka v Cometu aprila 2004 nezakonita, zato so se v Cometu odločili za odškodninsko tožbo. Vendar bi raje kot denarno odškodnino skoraj 450 tisoč evrov na računu podjetja videli v občilih javno priznanje sindikata KNSS in vodje stavke, da je bila stavka nezakonita. Še bolj zanimivo je to. da, kot trenutno kaže, bi šio sindikatu raje kaj iz žepa kot z jezika. Kot pojasnjuje prvi mož Cometa Aleš Mikeln, bodo na današnjem naroku nasprotni strani znova ponudili možnost opravičila, saj želijo končno končati vse. icar je povezano z minulo stavko. »Zato smo se pripravljeni z vsemi, ki so v tožbi, poravnati. Poravnavo ponujamo v zameno, da KNSS mariborske regije. KNSS Comet ter Milan MesariČ podajo izjavo, da so vodili nezakonito stavko, ki je vsem vpletenim povzročila veliko škodo. V nasprotnem primeru bomo nadaljevali tožbo. Glede ha to, da je biia stavka nezakonita, ne dvomim v to, da sodišče ne Na prvem naroku je svoje sindSc^iste s transparenti bodrRo kakšnBi 20 članov sindikata. Milan Mesaric (prvi 2 desne) ja k njim večkrat na posvet kaj storiti s Cometovo ponudbo. Danes organizbanega shoda ne bo. bi prisodilo odškodnine,« je bil jasen Mikeln. Raje iz žepa kot z jezika? A kot kaže po prvem naroku, ki so ga septembra s transparenti sprenüjali člani sindikata» se nasprotna stran ni pripravljena opravičiti, saj Še ve^o vztraja pri tem, da so bile sodbe, ki so dokazale nezakonitost stavke, nepravič- Vrhovno sodlSče se je predvsem zaradi dveh dejstev odloČilo» da je bila stavka v Cometu nezakonita: ker so onemogočali delo nestavkajočim delavcem in ker so določenim (šlo naj bi za talu'atnega predsednika uprave Marjana Lorgerja] fizično grozili. nimi in takratnim vodstvom,« je zapisano na spletnih straneh sindikata KNSS Neodvi- ne. »V KNSS spet poudarjamo, da je bila stavka ne le korektno organizirana, ampak tudi (v danem času in razmerah) upravičeno uporabljeno sredstvo v konfiiktnem odnosu, ki je nastal med zaposle- Fingušlovih 10 let Nekaj dni nazaj je Jože Fingušt s prijatelji in poslovnirr^i partnerji proslavil 20 let delovanja mesarstva Fingust. Objekte, ki so jih potrebovali za razvoj dejavnosti, so zgradili leta 1986. nato pa 1988 čisto zares stopili v podjetniške vode. Fingušti so v 20 letih poslovanja ustvarili šest poslovalnic, ki jih najdete v Mariboru, Rušah, Slovenski Bistrici na Pragerskem in v Celju. Z mesom in mesnimi izdelki, tudi poh pripravljenimi, oskrbujejo veliko gostincev in trgovcev, veleprodajno oskrbujejo še trgovski verigi Udi in Eurospin. Podjetje, v katerem je zaposlenih 45 delavcev, je družinsko podjetje, v katerem veliko dela opravi žena Marijana fingušt na pomoč večkrat priskočita tudi hčeri Janja in Tanja, sicer študentki na Biotehniški fakulteti. V krogu družine, prijateljev in posicyvnih partnerjev so mjnuU četrtek obeležili 2(>letnico dekv»n>a in ob visokem jubileju od Območne obrtne žbonuce Pluj preM pos^>no plaketo, ki naj ateđ kot snost mariborske regije. »Postavlja se vpra^nje, ali je skoraj pol milijona evrov res lak drobiž za lastnike te gospodarske družbe» da se mu lahko odpove zgolj in samo za-radi opravičila? Zahtevek je v celoti nerealen in zgolj poskus kapitala, da bi zatrl vsakršno delavsko-sindikalno aktivnost. O tem, da bi teh skoraj 450 tisoč evrov razdelili med takrat stavkajoče dela v-•ce, v ponudbi ni biJo govora,« je še zapisano. Javnega shoda sindikalisti danes sicer ne pripravljajo, vabijo pa člane. da se jim na samem sojenju pridružijo. R02MARI PETEK NAKRATKO Zanimanje za sejem ostaja Dobra dva tedna pred iztekom roi^a za prijavo na štiri strokovne sejme Forma tool, Plagkem, Livarstvo in Graf & Pack, ki jih konec aprila pripravljajo v Celju, so razpoložljive razstavne površine zasedene veČ koi 80-od-stotno. Kol pojasnjuje organizatorica sejmov družba Celjski sejem, so z odzivom razstavljavcev zelo zadovoljni. Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram je zani-manjezarazstavljanjena štirih specializiranih sejmih dobro, zato pričakujejo, da bomo že do izteka prijavnega roka, 24. novembra, v celoti zapolnili razpoložljive sejemske razstavne zmogljivosti. RP Kaj prinaša napoved prodaje Mercatorja? Dogajanje na kapitalskih trgih se je po ogromnih padcih delniških tečajev v oktobru v začetku novembra stabilizirajo io na delniških trgih je po doigem času spet zavladal kanček optimizma. Razlogi za pozitivno vzdušje v začetku tedna so prihajali z onstran luže, kjer je ameriška centralna banka z znižanjem temeljne obrestne mere za 50 bazičnih točk finančni sistem navdušila s povečano likvidnostjo» kar je ohrabrilo vlagatelje, ki so krenili v nakupe. Poleg FED-ovega znižanja temeljne obrestne mere so bile oči svetovne javnosti v začetku preteklega ledna uprte v predsedniške volitve v ZDA. Zaradi pozitivnega razpleta so trgi to novico sprejeli z navdušenjem, kar smo lahko tudi videli v sredinem trgovanju na Ljubljanski borzi, Kijub dobremu začetku tedna smo v četrtek in petek na domačem borznem parketu videli korekcijo tečajev, ki je potisnila skoraj vse domače »blue chipe« pod začetno tedensko vrednost. Omenjena korekcija je po šestih dneh pozitivnega trenda poskrbela za zdrs indeksa SBl 20 do 5.069 indeksnih točk, kar predstavlja 1,48-odstotni tedenski padec vrednosti. Nekoliko bolje je pesimizem ob koncu tedna vplival na družbe indeksa Sßl TOP. ki je v tednu izgubil 1,22 odstotica in zaključil petkovo trgovanje pri 1.157 indeksnih točkah. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 3 »11.2008 in 7.11.2008 Oznaka in» EMüritai^ ProMvtfUR Xspr. DCG Dnksma Celja 35.00 6113 0.00 cn'G Cfltis 75,00 0.10 0,00 GRVG Gorenje 16.59 222.47 •3.04 PlU) Pivovarna Laška 54.74 112,06 4,07 JTKS Juteks 50.00 f0.70 0.00 ETOG Etot 170.00 194.00 0,06 Največ zaslug za stabilizacijo na domačem kapitalskem trgu je pripadlo našemu največjemu trgovcu Mercatorju in svežemu vetru na Ljubljanski borzi Abanki Vipi. Napovedana prodaja skoraj SO-odstotn^ deleža Mercatorja v lasti Pivovarne Laško In Infond Holdinga po ceni 270 evrov je na trg po objavi novice v začetku tedna privabila kar nekaj špekulativr^ga đe^ narja, kar je ob povečani ükvidnosti potisnilo ceno Mercator-jeve delnice do posameznih poslov pri ceni 217 evrov. kar predstavlja 14 odstotkov nad petkovim zaključnim tečajem. Optimizem se je proti koncu tedna ohladil in potisnil ceno Mercatorja do petkwega enotnega tečaja 201,66 evrov (+5,8 odstotka). Poleg Mercatorja je visoko rast beleäla rudi Abanka Vipa. Zarumanje za delnice Abanke Vipe je po izvedenem IPC nad pričakovanji, kar se odraža rudi v tečaju delnice» Id se je v petek zaustavil pri 58 evrih, kar pomeni 7,5^>l$totno tedensko rast. Uspešen teden finančnega sektorja sta poleg Abanke Vipe poudili tudi delnid Nove KBM in Zavarovalnice Triglav. Družbi sta beležili 2,2- oziroma 3,3-odstomo rast in dosegli ceno 14 evrov oziroma 25 evrov. Na drugi strani je poraženec tedna družba Istrabenz s 3,1-odstotnim padcem. INDEKSI MED 3.11.2008 in 7.11.2008 M9k9 SBI20 5.069.75 ^ 0.46 Glede na dogodke v zadnjih dneh lahko rečemo, da se je dogajanje na Ljubljanski borzi po obdobju zatišja spet razži-velo. Prodaja Mercatorja, sveža kotacija Abanke Vipe ter obdobje objav poslovnih rezultatov domačih družb so vsekakor ^c^trili mračno jesen na Ljubljanski borzi. Kljub pesimističnim napovedim z globalnih finančnih tigov lahko morebitne nove Špekulacije o prodaji Mercatorja pozitivno vplivajo na domače dogajanje do konca letošnjega leta. ROMAN GOMBOC borzni posrednik ILIRIKA d.d.. Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vin Ljubljanska borza d.d. Kili d.o^. Kasaze34 Petrovce KJ PRODAMO V«č poslovnih pro«torov (proizvodnja, skladli^o) na lokaciji tovarne Informacije: * od 7-do 15. ure • ' " n ic 89 - 11. noMoibor 2008 NOVI TEDNIK iZ^pH KRAJEV Predavatelj dokazal svoj prav Anton Vorina je dokazal» da so bile plače v srednjih in osnovnih šolah v okviru povečanega obsega dela 15 let nezakonite, za višje šole pa nezakonite od leta 2004 dalje Predavatelj Poslovno-ko-mercialne šoie Celje Aoton Vorina je dokazal oez^o-nitost obračunavanja plač. Pred dnevi prejeta sodba de-lovnega sodišča dokazuje njegov prav, da so bile plače v srednjih in osnovnih šolah v okviru povečanega obsega dela 15 let nezakonite. ZA višje šole pa nezakonite od leta 2004 dalje. Na sodbo je mogoče pričakovati pritožbo pristojnih in dokazovanje zakonitosti delovanja še vsaj tri leta. Bo njegov primer konč-no vpodbudii institucije, da reagirajo in zagotovijo zakonitost plač? Za tri in pol leta dolgo prav-danje, v katerem je Vorina dokazoval upravičenost do Izplačila razlike v plačah za ob-dobje od oktobra 2004 do avgusta 2005, bo dobil izplačanih približno 300 evrov in zamudne obresti. Izplačilo se nana&a na trimesečje od ok-to bra do decembra 2004, medtem ko za povračilo denarja za ostale mesece do avgusta 2005 zaradi nepravočasne vložitve pritožb ni upravičen. »Gre še za približno 800 evrov bruto. Verjamem, da mi jih bodo izplačali, (a- »Tojezmagavsehzmag in sramota zavse pristojne, lülSlet niso naredili nič 28 odprava nezakonitih plač predavateljev,k pravi Anton Vorina. ko kot morajo svoj dolg poravnati do vseh 30 tisoč predavateljev, ki morajo tožiti, če želimo imeti pravno državo,« pravi. V njegov prid je na zadnji obravnavi pričala tudi izvedenka za ekonomijo in davke. Menila je. da za obračunavanje plač povečanega ob- Oktobra 2004, po vključitvi višjih strokovnih Šol v sistem SKIS, to je računalniški program za izračunavanje plač, se je predavateljem, ki so poučevali hkrati v srednjih in višjih šolah v okviru povečanega obsega dela, plača bistveno znižala. Vorina je prepričan, da za to ni bilo osnove, saj se zakonodaja na področju plač v letu 2004 ni spremenila in so spremembe nasta* le zgolj zaradi drugačnega sistema izračunavanja plač z vstopom v sistem ŠKIS. Vorini se je plača znižala za dobrih 50 evrov neto. sega dela ne obstajajo jasno zapisani zakoni, in se pri tem opirala na obstoječa zakona - Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o plačah delavcev v javnih vzgojnoizo-braže valnih zavodih (ZPDJVZ). »Nezakonitost sem v svojem in imenu 30 tisoč sodelavcev dokazal brez pomoči vseh pristojnih in to je sramotal« VoriDin primer bo najverjetneje sprožil plaz pritožb ostalih predavateljev. Sprašuje se, ali jim bodo premalo Izplačane razlike povrnile Šole ali ministrstvo in kje bodo dobili denar za odvetnike in izvedence. »Samo za zadnjih pet let znašajo zahtevki od tisoč do 5 tisoč evrov neto brez obresti. odvisno, koliko ur povečanega obsega )e nekdo delal.« Zaradi tega je pričakovati pritožbo nasprotne strani. »Pritožba na sodbo je zakonita in ji ne nasprotujem. Sem pa proti, da za stroške odvetnikov jemljejo denar davkoplačevalcev,« še pravi. Vorina je z dokazovanjem nezakonitosti Imel doslej malo manj kot 2 tisoč evrov stroškov, medtem ko naj bi jih poslovno-komercialna šola ustvarila za približno S tisoč evrov. Pravdanje bi po besedah Vorine prekinila in dokončno rešila edinole avtentična razlaga prvega odstavka 12. člena 2PDJV2. ki jo mora sprejeti državni zbor. MATEJA JAZBEC Kot pravi Vorina, Šolsko ministrstvo doslej nikoli nI obrazložilo, zakaj je prišlo do znižanja plač, in se na pritožbe ni odzivalo. Pri tem je formulo za izračun povečanega obsega dela pojasnilo na dva različna načina. pri Čemer je ni nikoli zapisalo in objavilo v urad* nem listu. Je pa potrdilo, da je zakoa o plačah delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih jasen io zato zanj ni potrebna avtentična razlaga. V nasprotju z računskim sodiščem, ki trdi» da je omenjeni zakon popolnoma nejasen. Zanj se nikoli ni postavil tudi šolsld sindikat. SVIZ in ga celo zavajal ter mu onemogočal razlago zakonodaje. Odgovorni -- SVIZ, MŠŠ, računsko sodišče, ravnatelji in direktorji šol -bi morali po njegovem mnenju odstopiti, kazensko odgovarjati, moralno odgovorni pa se zamishti nad svojim delom. Z novo poslovalnico v Celju bomo še bliže važim željam! v RoiffeiMn Bonki m ždlimo priMžoli voin ki voiim potrebam, zato odpironx> sd«t>o pojloivoJnrco, in sicer v lehnc^MlEsm porku T«Knopdu v KicMfevi vUd 24 v Celiu. i^Tmstnici pri£dkujemo M 'ca 17. n. 2008. S Raiffeisen BANK Mpja banka Plaz v Jezercah saniran čez zimo Jezerski klanec je gotovo eden najbolj znanih odsekov osnovne prometne žile med Šoit-jurjem, Planino in naprej do Sevnice. V zadnjem letu ga tik pod vrhom počasi» a vztrajno načenja plaz, ki skupaj z zašdto že precej ovira promet GMe na strmino in zimo» ki se bliža, bi ob poledici in snežnih razmerah ovira na cesti pomenüa resen problem. Problematičen del se sicer nahaja v občini Dobje, a ta s to državno cesto seveda nima nič. Kot nam je povedal podžupan Franc Leskovšek, so že nekajkrat posredovali na pristojne službe, to pa je tudi vse, kar je v njihovi moči. Iz direkcije za državne cesle so nam sporočili, da je za sanacijo plazu v Jezercah na cesti Dežno-Čmolica že izdelan projekt z izvedbo del. »V kratkem bo podpisana pogodba z izbranim izvajalcem, ki bo začel delati predvidoma decembra letos. Pogodbeni rok za dokončanje vseh del je konec maja 2009. Investicija predvideva izvedbo pilotne stene ter ureditev cestišča na območju plazu in ureditev odvodnjavanja,« so še zapisali. StO, foto: MAJüCO MAZEJ Kljub smradu voda v Vitanju neoporečna Voda iz vitanjskega vodovoda je neoporečna. To so pokazale analize, ki so jih opravili v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. V Četrtek so uporabniki vode iz vitanjskega vodovoda, ki oskrbuje 260 gospodinjstev z 800 prebivaici» zaznali nenavaden vonj vode. Takoj ko so obvestili pristojne, so ti preventivno obvestili uporabnike, da je voda do preklica neuporabna za pitje in za pripravo brane. V te namene so zagotovili neoporečno vodo v cisternah pri gasilskem domu. Kot je povedal Gorazd Fric, Id je v vitanjski občinski upravi odgovoren za okolje, prostor in infrastrukturo, so takoj naročili analizo vode. »Vzorce je ZZV Celje odvzel v petek v osnovni šoli. Prve analize so že v soboto pokazale, da ni prišlo do fekalnega onesnaženja, v ponedeljek pa so tudi ostale analize potrdUe. da voda tu zdravju škodljiva in je torej pitna.« Uporabniid vode iz vitanjskega javnega vodovoda lahko torej spet normalno uporabljajo vodo. MBP Št. 89 • 11. november 2008 m IZ M^IH KRAJEV NOVI TEDNIK Zemljišče da, gradnja ne Plačana odškodnina ni bila zagotovilo za nadaljevanje gradnje doma starejših v Preboldu Potem ko so v Preboldu uspešno rešili zaplete z zem-Ijiščem za začetek gradnje dofna starejših, se ta kljub drugačnim napovedim ne nadaljuje. Približno osem milijonov evrov vredna naložba stoji in ne bo končana prihodnje leto junija, kot so načrtovali. investitor gradnje doma, podjetje SG Kovač iz Izlak, zaradi finančnih težav ni upravičen do bančnega kredita, preden mu ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ne podeli koncesije za upravljanje z domom. Pisali smo že. da $o dediči vel eposestnlka Pauüne prepričani» da je Upravna enota Žalec lani nezakonito izdala gradbeno dovoljenje za par- cele v Preboidu, ki bi morale biti vrnjene njim. Žalsko sodišče je njihovi zahtevi ugodilo in Občina Prebold je zaradi zahtev koncesijske pogodbe, po kateri bi moral biti dom končan prihodnje leto junija, pristala na poravnavo 200 tisoč evrov plačane odškodnine.V nasprotnem primeru bi počakali na odločitev sodišča, saj Preboldča-ni še vedno verjamejo zemljiški knjigi, v katero seje kot lastnik zemljišča pred dvema letoma vpisal investitor gradnje doma, podjetje SG Kovač iz Izlak. V podjetju so bili z razpletom zadovoljni» čeprav takrat še niso upali napovedovali višine izgube zaradi prekinitve del in niso slutili, da bodo imeli zaradi tega ne- malo finančnih težav. Banka odobritev kredita za nadaljevanje gradnje pogojuje s podeljeno koncesijo, ki je letos marca podjetje ni dobilo, in nič ne kaže, da jo bo prav kmalu. Na ministrstvu zaenkrat ne vedo, kdaj bo ponovni razpis za podelitev koncesij, kaj Šele, kdaj bodo te podeljene. Nestrpno na nadaljevanje gradnje čakajo tudi Prebold-Čani. »TUdi sami smo vložili napore za pogovore z bankami, toda odgovor je isti - prinesite nam koncesijsko pogodbo. Imamo zgrajene temelje, ki čakajo na nadaljevanje gradnje, ki jo je zaenkrat nemogoče določiti. Izgradnja se bo zavlekla in to ni dobro,« pravi župan Vinko Debelak. mate;a jazbec Ameriški veleposlanik z gostitelji pred konjiško gimnaiijo Veleposlanik ZDA v Slovenskih Konjicah Veleposlanik Združenih držav Amerike v Sloveniji Yousif Boutrous Ghafari je bil pred dnevi na prvem siuä)enem obisku v konjiški občini. Sprejel ga je župan Občine Slovenske Konjice Miran Gorinšek s sodelavci. Veleposlaniku je župan naj- logah in načrtih zbornice, svo- prej predstavil občino, v pogovorih pa so največ pozornosti namenili možnostim nadaljnjega razvoja podjetništva. ko je predsednik območne obrt-no-podjetniške zbornice Marjan Boro vnik spre^^orll o na- jo zgodbo o uspehu pa je predstavil tudi direktor konjiškega podjetja Ramax Emil Martin-šek. Veleposlanik si je ogledal konjiško gimnazijo, kjer so dijaki na svojstven način predsta- vili Šolo, z veleposlanikom pa tudi sproščeno spregovorili o aktualnih vsakdanjih temah. Obisk je nadaljeval z ogledom nastajajoče obrtne cone v Tepanju, kije veleposlanika še posebej zanimala, in je ponudil pomoč pri njenem razvoju. Za zaidjuček so gostitelji veleposlanika popeljali še na golf igrišče Ziate^ ^ča. Očitno mu je bilo zelo všeč, saj so iz urada župana sporočili, naj ne bomo presenečeni, če bomo veleposlanika kdaj srečali s palico za golf med Škalskimi vinogradi. AB Četrtek obll.15 na Radiu Celje radiocelje V3 'h J v/tvt^ V ' ADAMAS Gasilci na pol opremljeni Celjski župan Bojan Šrot je v sredo pripravil tradicionalni sprejem za gasilce. Na sprejemu so podpisali tudi pogodbo o opravljanju javne gasilske službe v Mestni občini Celje. S pogodbo so uredili odnos med občino in Gasilsko zvezo Celje kot zastopnico 14 prostovoljnih gasilskih društev, ki delujejo v občini. Sicer pa je. kot poudarja predsednik Gasilske zveze Celje Vinko Sentočnik, še vedno največ težav pri opremi gasilcev. Velikokrat prihaja tudi do nesreč, ker prostovoljni gasilec, ki dela s srcem in ne za denar, Šele na intervenciji ugotovi, da nima primerne opreme, kot pojasnjuje Sentočnik: «V Celju smo opremljeni za manjše intervencije. rusmo pa opremljeni za maso. Imamo kvalitetno opremo za polovico članov in članic. Ostalo pa je čisto neprimerna oprema ozf- Bojan Šrot in Vmko Sentočnik po podpisu pogodbe roma oprema za pomožno gasilsko delo.« Župan Bojan šrot je pojasnil, da je občina pri posodobitvi opreme že sodelovala in bo tudi vprihodnje, vendar da je to proces, ki se ni- koli ne konča. Poudaril pa je tudi pomen prostovoljnega dela> ki bi ga veljalo vpe* I jati tudi na drugih področjih življenja. ŠK Foto: Grup A Mir se začne pri meni Lions Klub Konjice je letos že petič organiziral akcijo Plakat miru. Naslov letošnjega mednarodnega natečaja je bil Mir se začne pri meni. Z natečaj em želijo vzpodbuditi o&oke» da razmišljajo in se likovno izražajo o miru, prijateljstvu ter sožitju med vsemi ljudmi na svetu. Mednarodnega natečaja, letos so ga pripravili že enaindvajsetič, se vsako leto udeleži približno 350 tisoč otrok z vsega sveta, od tega v Sloveniji več kot 2500 iz stolih osnovnih šol. Posebna komisija slovenskega distrikta izbere 24 del, ki jih razstavijo navseslovenski razstav, nato pa izberejozma-govalno delo, ki zastopa siovenski distrikt na mednarodni ravni. Na natečaju Uons kluba Konjice so le los sodelovali učenci Štirih osnovnih Šol» najboljša dela pa so razstavili v avli kulturnega doma. Prejšnji teden so na zaključni slovesnosti podelili tudi priznanja. Prejeli so jih Petra Jakopič iz OŠ Loče» Klara Janžič iz OŠ Ob Dravinji, Vita Kovše iz OS Pod goro ter Ana Jakop iz OŠ Vitanje. MBP Mlidi likovniki, ki so najbolje izraali mir. prijateljstvo in sožitje med vsemf ljudmi na svetu. 2 mentoricami in s predstavniki iions kluba Kortjice. BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE KJ Kili d.o.o. Kasaze34 Petrovče ODDANO V NAJEN vod proizvodnih prostorov rasKčn« velikosti za potrebe proizvodr^e aH skladiščenja Informacije: iel«03/7l3-#ia0 m it. 89 - 11. novemlier 2008 NOVI TEDNIK iZ^pH KRAJEV 4 SÄ"! K / Pipec bo pičil in počil V četrtek bo izšla letošnja številka satirično-bumori-sdčnega časopisa Pipec, ki ga že 45 let izdaja celjski aktiv Društva novinanev Slovenije. V uredniškem odboru so pred izidom skrivnostni, napovedujejo pa še en veliki pok! »Potem, ko je 21. septembra ljudstvu počil film in bo zato treba zamenjati kadre, bodo tokrat eni počili od jeze, drugi pa od smeha. Afer in drugih nemarnosti pa je na tej in oni strani Trojan toliko, da nas lahko rešijo le dobre vile. Kakšne, ia koga vse bodo nabodle, vam bo ekskluzivno razkril samo Piped« so sporočili iz uredniškega odbora najbolj smešnega brezplačnika na Slovenskem. Iz eks* plozJvne zmesi letošnje Številke so nam zaenkrat zaupali le to, da Celjane čakajo pasji časi> da je Janša v Šal^ki dolini ohranil čisto lopato, da ga bodo v Laškem kronali -kot da ga niso že doslej - in kakšen koštrtin je zbezJjal ljudske ovce. Tokrat bo Pipec izšel v približno 20 tisoč izvodih in na 24 straneh, brezplačno pa ga bodo prejeli naročniki dnevnikov Delo, Slovenske novice, vsi bralci dnevnika Večer in tednika Naš čas ter uporabniki poštnih predalov na celjski glavni pošti. AB Marjan Vrane (v vozu) si bo svoj odhod v pokoj po zaslugi gasilskih kolegic zapomnil za vse večne čase. S kozo in na vozu v »penzijoci Marjan Vrane iz Rakove Steze je večkrat dejal, da Če bo kdaj dočakal »penzijo«, bo šel zadnji dan »šihta« peš domov iz Celja. Obljubo je moral držati tudi ali predvsem zaradi navihanih gasilk iz frankolovskega gasilskega društva, katerega dolgoletni Član je tudi sam. »Ce bo Šel Marjan res pe§ iz Celja na Frankolovo, se mu bomo rade volje pridružile na sedemnajst kilometrov dolgi poti,« so si gasilke podale roke. Marjan seveda ni imel nič proti. Čeprav jim sprva ni verjel, da mislijo resno, »Verjetno si je mislil: >Hja, babe! One vedno samo govorijo, naredijo pa nič<. Ampak je kmalu spoznal, da mislimo presneto zares,« je v smehu pristavila Marjana Rav-nak. V sredo ob treh popoldne, ko je za vedrio parkiral svoj kamion, se je lalco izpred Gra-disove stavbe, kjer je bil zaposlen, z osmerico deklet in nekaj sodelavci podal na pot. A se je krepko zmotil, če je mislil, da je pešačenje edini »križ«, ki ga čaka. Prebrisane gasilke so izbrskale, da Marjan ob »penziji« te dni lercator Poslovni »istem Merca(of, d.d. OunajsI« cesifi ^07, L|uU)ana Obveščamo vas, da imamo možnost oddati v najem naslednje loicale: 1. Celje, Ulica frankolov&kih žrtev 17 (SP Hudinja): 51,70 m^ • lokal za storitveno dejavnost 2. Žalec. Celjska cesta 7 (NC Žalec); 314.13 m^ • lokal za trgovsko dejavnost 3. Žalec. Mestni trg 2 (Blagovnica Žalec); 558.00 m^ • lokal za trgovsko dejavnost 4. Frankolovoi Frankolovo 12a; 35>00 m^ • lokal primeren za mesnico 5. Šentjur, Kolodvorska 9 CTC Šentjur); 7,20 m^ ' lokal za trgovsko atl storitveno dejavnost 6. Prebold. Graščinska cesta 3. ( BC Prebold); 49.10 m® • lokal za trgovsko ali storitveno dejavnost Prosimo vas, da se r>8m v vlogi predstavite tudi s svojo dejavnostjo. Vabimo vas. da pisne vloge najkasneje do torka 18.11.2008 pošljete na naslov: Mercator. d.d.. Cesta na Okroglo 3. 4202 Naklo. Sektor dopofntine trgovske storitve, z oznako "za najem lokala'. Mercator d.d. sJ pridržuje pravico, da ne izbere nobenega od pri)avljen»h kandrüatov. praznuje tudi rojstni dan, zato so mu pripravile nemalo presenečenj- NajveCje je sledilo tik pred ciljem. Pred Rakovo Stezo so ga pričakali še ostali frankolovski gasilci, ga naložili na okrašen lesen voz in ga v spremstvu koze Mid odpeljali do doma. A Marjanu tudi na vozu niso pustili počivati. Skozi vas je moral na ves glas prepevati in veselo vriskati, na cilju pa še po-molsti kozo ter mleko spiü, da naslednji dan ne bi čuti) prevelike slabosti. Doma, kjer ga je pričakala še ostala vesela dnižba, je sledila zaslu- žena pojedina in druženje do poznih večernih ur. Da Marjanu v pokoju ne bi ostajalo preveč prostega časa, so gasilci zanj že našli novo zadolžitev. Imenovali so ga za »rezervnega šoferja« gasilske cisterne v dopoldanskem času. »Tako ti bo volan ostal v rokah, pa tudi >pa5a-lo< ti bo. da se boš lahko dopoldne za kakSno uro umaknil od doma,« so ga nagovarjali in mu nato iz srca zaže-)eli> da bi dolgo užival težko prigarano »penzijo«. BOJANA AVGUŠTINCIČ Foto: MILAN DEČMAN O boleznih srca in ožilja Bolezni srca in ožilja so v Sloveniji in svetu vodilni vzrok obolevnosti, prezgodnje invalidnosti in umrljivosti. Da bi te bolezni bolje spoznali in se oborožili z znanjem o tem, kako zmanjšati tveganje, so Celjske lekarne pripravile o tem brezplačno predavanje. Predavanje bo v sredo, 12. novembra, ob 11. uri v kavarni Celjskega doma. Predavala bo Sonja Rupret, mag. farm. MBP Planinstvo Zorana Tratnika Planinsko Društvo Ceije Matica bo v četrtek predstavilo knjigo Zorana Tratnika Moje planinstvo. Predstavitev knjige bo ob 18. uri v spodnji stranski dvorani Narodnega doma Celje. Dolgoletni član društva, pokojni Zoran TVatnik, je kot spominsko knjigo za sabo pustil bogat planinski dnevnik. V njem zaživijo spomini o njegovih prvih planinskih korakih, ko se je kot otrok skupaj s starši povzpel na Ojstrico po Kopinškovi poti, Se preden so jo slovesno odprli. Delo bo ob spremljavi citer predstavil Srečko Maček in zapise iz dnevnika prebral Miro Podjed. Krajši izbor iz njegove obsežne zapuščine diapozitivov bo predstavila Monika Rože j. MJ Sadje in cvetje Danica Drgajner z Dobrne je lahko na domači kmetiji pred dnevi hkrati nabrala jabolka in utrgala cvetoče vejice jablane. V dokaz nam je poslala fotografijo, ki je še en primer na glavo obrnjenih zakonov narave. »Korenčkov! fantje« Ko je topla jesen pozlatila liste na drevesih, so se pričala na kmetiji Edi^ Papeža v Dobledni razna spravila na polju. Pri spravilu korenja so populili tudi mnogo »koienčko-vih fantov«, ki jih lahko vidite na fotografiji. Foto: MIHA KRAJNO Št. 89 • 11. november 2008 m 8 tmMwkm NOVI TEDNIK Vinogradniki s Sv. Helene so že v predizboni določili, da bo vlogo vinske kraljice najbolje opravljala Doroteja Taniek. Tudi pred ljudstvom se je dobro iikazsla in $i zasluženo nadela lento, ki jo bo nosila do prihodnjega martinovanja. Vinogradniki pa pozivajo mlado dekleta, ki jih mika vinska krona: »Treba bo pridna, delavna biti In S8 o vinu do prihodnjega leta manikaj naučiti.« (Foto: MARKO MAZEJ) Na Sv. Heleni sta mošt vmlado vino poleg sv. Martina prekrstila vinski škof in vinogradniški kanonik. V njun četrije sta posebej za ta dan skočila Karel ArtiČek in Franc Žurej. >»Hval3 in slava vinski trti, ki te je rodila.« H zahvalno nedeljo kaj drugega kot hvaležnost tako In tako ni na mestu, vdanost in pokornost vinski kapljici p jasno, da zraven sodi. (Fotoi MAHKO MAZEJ) Pod plaščem sv. Martina žlahtne kapljice vLaškam je bilo vizoNlju, saj so martinovali» vse od četrtka, vrhunec pa je dogajanja doseglo v nedeljo. Seveda, saj fania cerkev, kjer je bila praznierta masa, v Laškem nosi ravno ima »vinskega patrortaic sv. Martina. Najbolj pestro je bilo na Aškerčevem trgu, kjer so pripravili Martinov sejem ter tradicionalno prireditev Lepa nedelja v Laškem. (Foto: GnipA) V mnogih krajih, predvsem na obronkih Celjskega» se trudijo, da bi pridelali najboljšo kapljico, pri tem pa so še kako odvisni od vremena. Letos jim je ponekod nagajala toča, drugod suša, bolezni... Vse naravne nevšečnosti so preživeli, se med letom trudili, kopali, rezali, škropili, trgali in »prešali«, na koncu pa no posebej negovali... Na Martinovo soboto, ko se je mošt marsikje spremenil v vino, so številni pokazali, kaj so z ljubeznijo do-negovale Številne vinogradniške roke. Praznik vina je za nameček sovpadal se z občinskim praznikom, tako da Laičani res niso imelt razloga, da bi za konec tedna ostalidoma.ZmartinovanjizakljuDujejosele danes.ravnonaden. kogoduje sv. Martin. Od 8. ure je na tržnici in parkirišču pred banko ponovno odprt Martinov sejem, v cericvi sv. Martina pa bo ob 10.30 se Martinova sveta maša. {Foto: GrupA) »NEBESKA« IZJAVA TEDNA »Marič je res pokazal, kako je pcfdkovan o m-niL Nić čudnega, da so v zadnjem Novem tedniku o njem in žalskem županu pol >caj£n^a< napisali « Žalski sv. Marlin (sicer Jože äam iz Vojnika) potem, ko sta župan Lojze Posedel in pred-se^ik Društva Savinjskih vinogradnikov Silvo Msrit uspešno odgovorila na vpraSanja o vinu. MoŠtek, sicerznan kot Jože KrajnČanJeaslstiralškofu^kostamoitsprerT njala v vino. V srto je stekel moit, v škafu pa se je nabralo vino. Za vse, dvomite v božje poslanstva rujne kapljice - Jezus ja iz vode naredil vino fn r obratno, mar na? (Foto: MARKO MAZEJ) m it« 89 - 11. MVMiber 2008 NOVI TEDNIK tmmmm «licimino martinovan^e je v Slovenskih Konjicah poleg jurjevanja najpornembnajša ireditev, ki js pripeljala Konjice tudi v Evropsko združenje kamevabkih mest (FECC). V emje 350 mest iz46 nadonabiih zdnižer^. Predsednic kamev^skih mest Sk)veraje Branko umen si je martinovaiije na Starem tit|u i »nimanjem ogledal v dnctH 2 županom Savinjski vinogradniki so se na Martinovo nedeljo podali na pohod po kleteh in zidanicah. Veselja ni manjkalo, prisrčno iTrečene liranom Gorinškom, ki se mu na prsih sveti festivalska medalja. (Foto: MARKO MAZEJ) dobrodošlice pa tudi ne. (f oto: TT) ne gre za čisto navadna martinovanje fn krst mošta, sta dokazovala tudi festivalski princ in grofica, oto: MARKO MAZEJ) Je Čas dala In pocrtka, Čas skrti in veselja, Čas ocenjevanja in praznovanja... In v soboto so savinjski vinogradniki v Žalcu praznovali, saj so po besedah predsednika Sihra Marica pridelali takšno vino, da bi ga lahko dajali skoraj na recept (Foto: TT) ^ iFFUitnemiesv.MartlnkarprecejrBzgrnllsvojplaščmobjddolino^dan^ MartinovanjevŠmartnem je povezano tudi s pnkazom starih običajev oziroma opravil na poljih^ ijz Podogorsek {z leve) je obHubil, da bo pripravil županovo vmo, pri čemer mu bo pomagal predsednik društva seveda vinogradih. Prikaze pripravljajo v posameznih zaselkih, tudi letos pa so pritegnili precejšnje število terKranjc,BorisKopHar(desno)pajev§martnempostalpripravnikkletarzadobo77l6t{^^ obiskovalcev. Le popoldanski dežje prišel nepovabljen. (Foto: US) Št. 89 • 11* november 2008 M 10 [fllEPORTAŽA NOVI TEDNIK Mala dežela -velik korak Amv in Marto sta eden fddMh messni) parev, Id so tako enakopr^^ dom tako v Skiveraj kot na Kitajskem. Na Tiste stezice stopila po kitajsko Wei Wei Zhang - Amy, kitajska zvezdica^ ki sveti na slovenskem glasbenem nebu - Triglav nima treh glav! Fante Iz družine ZafoŠtnik je Ki-ujskđ navdušila mal odane takoj, ko 50 zlezli tz plenic. Kung fu» Bruce Lee in virtuozi namiznega tenisa so ob domaČo pla@x)ng mim pripeljali vse sorte junake in sanjarije. Za nekaj takega so imeli tudi pet- ali šestletnega Marka» ko je smelo iz^vij> da se bo poročil s Ki-laj ko. Kdo bi si mislil» da se bo dva^ set let kasneje natanko to tudi zgodilo. In Slovenci smo bogatejši za Amy - v originalu Wei Wei Zhang. Še prej kot vanjo pa se je Marko zaljubil v namizni tenis, ki mu je dolgo narekoval tempo življenja. Naključje je hotelo, da so imeli v reprezentanci nekega iCitajca. ki so ga na eno izmed tekem v Maribom prišle spodbujat tudi tri mlade rojaMnje, sicer študentke na tamkajšnji univerzi. »Ena izmed njih je bila Amy in zgodila se je ljubezen na prvi pogled,« maJo preskočim, »Nak, nič na prvi pogled,« se zasmeje Marko, »sem se moral precej )namatratit, preden me je pustQa blizu.« In da boste vedele, drage punce, imamo srečo. Amy namreč razloži, da so slovenski fantje predvsem bolj zabavni od Kitajcev in polni humorja. Tako sta zadnjih šest let Marko in Amy neločljiv tandem. Zagotovo pa eden redküi mešanih parov, kf sta dva svetova združila povsem enakovredno. Amy zelo iepo govori slovensko in tudi Marko (ekoče obvlada kitajsko. In če zadnja štiri leta živita v Sloveniji, sta dve pred tem preživela na Kitajskem. Da pa nostalgija nI pre-velika, sta vsaj dvakrat, še raje pa trikrat ali ceio več na leto na poti med državama. Nekoč zaradi športa. danes zaradi posla in družine. V obilju, ki ga prinašata dve tako različni kulturi, neskončno uživata. Resda trenutno živita tu, pa prihodnost še daleč od tega, da bi bila dorečena. Zanimivo -predvsem za Marka. )>Če bi me pr^ dvema letoma vprašali, kje bom živel, bi se brez pomislekov odločil za Kitajsko. Res, da ima Sloveruja svojo največjo privlačnost v dokaj čistem' okolju, ampak tam so perspektive bistveno večje. Kitajsko pri nas predstavljajo predvsem v podobi nad riževo polje sklonjenega revnega kmeta ali pa neskončne gneče umazanega mestnega okolja. Ker pa dobro vem, da ni tako oz. samo t^o, me to precej razjezi. V južnem delu države na primer tudi Čistilka zasluži po tisoč evrov,« Marko kar takoj razbije mit o revnih Azijcih. Lene mravljice nCene so take kot pri nas, bistveno nižje, pa tudi veliko veliko višje. Najbolj pa mi je smešno, ko pri nas vidim uvoženo kitajsko blago. Jo-ooj kakšni pribltkJ na vprašljivo kvaliteto. Potem pa vse njihove Izdelke mečemo v isti koš.« Pa gneča? Ga ta nič ne moti? »Pravzaprav ne. Rad imam ljudi okrog sebe in če grem kakšno nedeljo po mestu, poslanem kar živčen, ko ni žive duše nikjer.« Potem ko Marko našteje vse lepote Kitajske, ki jih je v tem času uspel spoznati res veliko, me jasno zanima kateri nacionalni po- Amy je pevsko kariero začela žena Kitajskem, zdaj pa Jo nadaljuje v Sloveniji. Kitajsko-slovenska pop zvezdica se je predstavila že marsikje in posnela že kar nekaj duetov, med drugim z Nino Pušlar in Alfijem Nipičem. Še vedno pa so v njenem repertoarju glavni hit naŠe narodne in legendarne jugoslovanske pesmi v kitajščini. Kje so tiste stezice je zapela tudi ob harmoniki v oddaji Na zdravje na nacionalki. Le naša narodna noša ji ni preveč sedla v srce. »Nikoli ne reci nikoli, ampak v primerjavi z našo nošo je... tako okorna in brezoblična. Čisto nič ...« ne najde pravega izraza. Seksi? »Mhm, točno to.« nos se v Amyjinib očeh zmore kosati na primer s kitajskim zidom. Se razume, da se Je težko odločila, Marko pa izstreli: »Triglav. Jaz sicer še nisem bil gor, ampak ona -.« »Ah to,« povzame Amy. »Gor sem bila dvakrat ali trikrat, ampak treh glav ni nikjer, da boste vedeli.« Če malo postanemo pri večnih stereotipih, vsi veste, kako radi Slovenci o sebi mislimo, da smo sicer zavistni in včasih malo vase zaprti, ampak drugače pa pridni kot mravljice. Amy pa je - tudi na mojo grozo - prepričana, da smo na me ji lenobe. »Res se ne bi rada komu zamerila, ampak toliko Čakanja in odlaganja, kot ga doživim tu, si na Kitajskem ne bi privoščili niti v sanjah, Če ti na kakšnem uradu ali službi obljubijo, da bodo nekaj opravili prihodnji leden, to pomeni v ponedeljek dopoldne. V Sloveniji je to v petek ob petih ali pa sploh ne.« Ko zraven še razloži, luko na priključek za internet čakata že tri mesece, pa dlje od obljub, da pridejo pogledat, še nista prišla, moram skrušeno priznati, da imata prav, »Včasih si mislim, kako zdravilno bi bilo za vse nas kdaj pogledali v kitajske šole.« nadaljuje Marko. »Od vrtca naprej so otrod v šoli od šestih zjutraj pa do šestih popoldne. brez da bi kdo tarnal, kako so ubogi, preobremenjeni in preobloženi s pretežkimi torbicami. Pa tudi sicer - če ne boš naredil ti, takoj in ämbolje, bo to namesto tebe naredil nekdo dn^. Ob tem pa nikogar razen sebe ne boš mogel kriviti, da ni poskrbel zate.« o kitajski življenjski SlozoHji pove Marko. »Kar pa je še bolj hvale vredno - nihče ni zavisten tistim, ki nekaj imajo. Vzamejo si jih za vzor in navdih, kako bi lahko tudi sami uspeli.« No, pa naj še kdo reče. da si nismo hudo različni in da se v ogledalu tujcev med nami o sebi ne moremo vedno znova kaj naučiti. In naj mimogrede dodam - Če tole slučajno bere kakšen gospod iz pristojne tele.... sajnivažnokatere službe - vsaj zavoljo dobre mednarodne podobe priklopite že Amy internet in meni telefon! SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA in zasebni arhiv m uNi bilo na pnn pogled. Hudimano sem moral potniditi, da me je spustila blizu,« pravi Marko. Amy pa doda, da je btl njegov humor vseeno nouetavijivo iHivfačen. - Št. 89 • 11. nommlier 2008 Poroeila sta se na Kitajskem, inlelinčic se je hvalil, daie imel na porolu 300 gostov. takega. Midva tudi. Tradicija pa zahteva, da z vsakim od gostov zvrneš kozarček. Spomnim sa samo šs tega, da so postregli z večerjo...« pripoveduje Marko. Ste slišali, da Kitajci jedo vse kar leta po zraku» razen letal in vse kar ima štiri noge, razen mize? Drži? »Absolutno. Res da psov in mačk ne di^iš ravno na vsakem vogaiu, ampak le v specializiranih restavracijah, sicer pa |a. Vse Jemo,« pritrdi Amy. Marko baje brez predsodkov poskusi čisto vse. »Najbolj všeč mi je bila kača. So mi kar prepustili celo, ko so videli kako sem navdušen. Pa škorpijoni v )uhi. Neprimerljivo z ničemer iz naše kuhinje, na lestvici od ena do deset pa devet PoskusiJ sem še vodne ščurke, črve. pa Učinke sviloprejk... Ko pridem v Slovenijo» je hrana milo rečeno pusta.« Kot ga pohvali žena. Marko tudi izvrstno kuha. V glavnem po kitajsko, hudo pikantno in z veliko riža. Celoten ansemfael prv« peljske produkcije opere v zgodovini sploh je požel stoječe ovacije. Plemiči poplemenitili Celje Aplavzov po premieri ope-re Teharski plemiči, šentjurskega skladatelja Benjamina Ipavca na petkovi premieri v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju kar ni ho-telo biti konec. Še več - občinstvo se je Izvajalcem, kar se v Celju zgodi le redko * zahvalijo stoje. In res je bila prva celjska premiera opere sploh dogodek par excelence. Orkester pod vodstvom Simona Dvor-šaka je delo opravil izvrstno. Prav tako solisti Matjaž Stopi nšek, Andreja Zakonjšek Krt, Janko Volčanšek, Bo5t-j an Korošec. Martina Zapu-Šek in Miha Hli§. Svojevrstne zvezde večera pa so bili zboristi - 4(>-čianski združeni zbor dveh celjskih gimnazij in pevcev iz ^asbene šole bratov Ipavec Šentjur, ki je v Ipavčevem duhu vodil dogajanje na sceni Matije Kovača. Z gibom, ki prežema predstavo in ji jemlje statičnost, so se izkazi plesalci in plesalke Plesnega foruma Ceije v koreograßji Goge Stefano-vič Erjavec. Kostumografka je bila Darja Vrabec, zborovodja in idejni oče celotnega projekta pa Gregor Dele-ja. Predstavo je dinamično re-žiral Miha Alujevič. V ponos Celju Po predstavi, ki jo je občinstvo pospremilo s pravimi ovacijami, smo nekaj znanih gostov in nastopajočih v operi povprašali» kako so doživeli to prvo celjsko operno produkcijo sploh. Režiser Miha Alujevič: »Ni šlo brez napak, sam sem jih naštel kar petnajst, a jih k sreči občinstvo ni opazilo. Toda, to je le dokaz, da je celotna ekipa zmožna predstavo narediti še bolje kot nocoj in to je odlično.« Celjski škof dr. Anton Stres. »Navdušen sem nad to predstavo. Najprej seveda nad izbiro tematike, da so se organizatorji odločili za to vsebino in avtorja. Ugotavljam prebujeno domoljubje, sama predstava pa je bila izredno kakovostna.« Premiera opere Teharski plemiči je bila bleščeča krona več kot enoletnih priprav Edino projekcijo filma o umoru UIrika II. Celjskega je v Marijini cerkvi v Celju pospremila gle$ba Geiperja Piana in njegovih prijeteljev. Župan Bojan Šrot: »Nocoj sem užival ob Čudoviti glasbi, lepi predstavi» pa tudi ob pogledu na te mlade ljudi, ki so si upali lotiti tega težavnega dela. Lahko smo ponosni na njih. To je dok^, da Celje veliko zmore, le lotiti se je treba.« Matjaž Stopinšek, MU-naijev Janez v operi! »Vsak igralec in pevec se po prestavi počuti praznega. Potrebuje čas za razmislek, da pretehta, kaj je bilo dobro, kaj bi lahko bilo tudi bolje. Srčno upam, da smo danes postavili trden temeljni kamen, Id bo Celju prinesel novo smer v kulturi, opero, opereto, mu-zikal, ki bo v veselje ljudem in da bomo umetniki lahko pokazali, kaj znamo. Čeprav ob nastopih tudi v maribor-ski operi požanjemo močne aplavze, takšnega kot danes še ni bilo. Vesel sem in upam. da nam bo tudi SLG Celje še kdaj posodilo dvorano, saj brez tega izvedbe ni.« Nekdanji ravnatelj I. nazije v Celju Jože Zupančič: »Ob tej izvedbi se človek vpraša, zakaj ta mladina, ki ima toliko ener^je in veselja v sebi, ne more dobiti dvorane zastonj. Tako, kot jo dobi- jo v Celju rokometaši. Da morajo mladi za takšne prireditve sami nabirati denar in potem plačevati za dvorano in Še marsikaj drugega, to je popoln celjsld absurd.« Gregor Deleja, zborovodja, idejni avtor projekta in glavni organizator: »Mislim, da lahko v imenu celotnega ansambla rečem, da so občut- ki po premieri in stoječih ova-cijah, ki smo jih doživeli, izjemni. Ponosno rečem, da nam je uspelo pripravili prvo celjsko uprizoritev opere in odstmiti nov list v zgodovini našega mesta. 1\jdi sam sem bil ponosen, da sem dobil tak aplavz. Zdaj sledijo Še tri ponovitve v pedali šču in ena koncertna, po novem letu pa i i -wn i "1 S Eden najlepSih prizorov oper«- ljubezenski duetJVIarjalice in Mlinarj»* vega Janeza. še več ponovitev, vključno z gostovanji, ki jih načrtujemo. Predstavo bo 16. novembra arhivsko posnela tudi televizija, potem pa se bomo z njo pogajali za odkup pravic za predvajanje. V arhiv pa opera gre. kar je tudi dosežek. Kajti na odru so TeharsJu plemiči stali tretjič v svoji zgodovini. Prvič ob krsuii uprizoritvi in dru^Č v Brnu, vse v 19. stoletju. Po 105 letih se je ta opera vrnila in to v Celje, s celjskimi močmi,« Dirigent Simoti DvorŠak: »Premiero sem doživel s posebno energijo občinstva in nastopajočih. Skupaj smo ta zgodovinski dogodek zaznamovali tako kot se Šika in mi* slim, da je lahko Celje na nas zelo ponosno.« Andreja Zakonjšek Krt, Marjetica v predstavi: »Prav nič nisem utrujena, nasprotno, zelo sem navdušena in vesela, da Je predstava tako lepo uspela. Mislim, da bo, ^ede na to, kako res lepa in prisrčna je ta glasba in glede na to, kako je predstavo pripravil celoten kolektiv» repriz kar veliko.« Danes Celjski in nikdar več Natančno 522 let po tem, ko so ob zgodovinskih besedah glasnika ^Danes ^oge Cel> V mogočn sklepni mni 90 Teharčani razvili tuA svoj prapor z dvema zvezdama. Id so ga dcbHI po poptemo-nitanjiL Tega pa so dosegli, lier sfi UIriku II. preprečili njagove skomino po ljubki tdiarski Maijotici. ski in nikdar več« v Marijini cerkvi v Celju pokopali UIrika 11., smo v soboto lu istem prizorišču $e enkrat podoživeli tragično smrt zadnj ega od Celjskih. Pred polno Marijino cerkvijo so namreč slavnostno zavrteli film Ulrik Celjski in Ladislav Hunyadi. Po srečnem naključju in s svojo trmo je ta davno pozabljeni film v dunajskih arhivih našel sedanji direktor srbskega filmskega arhiva Aleksandar Er-deljanović, ki se je celjske pro-jdccije tudi udeležil. Posebnost te enkratne projekcije, za katero so Celjani pridobili dovoljenje sriDSke kinoteke, pa je bila v tem, da so rwmi film režiserja Oije Stanojeviča Ciče, ki ga je ta kot prvi igrani nemi film na Balkanu posnel leta 1911, na novo uglasbüi. Način prikazovanja nemih filmov je bil namreč tak, da so projekcijo spremljali pianisti. Celjani so se odločili drugače. Za to je poskrbel mladi avtor Gašper Piano s sodelavci Dušanom Kneževićem, Samom Turkom in Tinetom MaJgajem. Glasbeniki so film med občinstvo pospremili s svežo in sodobno glasbo na treh akustičnih kitarah in tolkalih, kar je bila prava nadgradnja projekcije. GaSper Piano je povedal, da je prva in edina projekcija tega filma minila po pričakovanj ih. «Dobro smo izvedli skladbo, napisano za ta film. Ne morem soditi, ali je bil ta način ljudem všeč ali ne, mislim pa. da je büo občinstvo zadovoljno. V bistvu sem dober mesec dni Živel s tem projektom in delo je biio predvsem zabavno.« V spomin na ta enkratni dogodek je Celje pridobilo kopijo ßlma na dvd-ju, to pa bodo skrbno hranili v Zgodovinskem arhivu Celje. Sobotni dogodek bo ostal v spominu tudi zaradi avtentičnega prizorišča Marijine cerkve, pa zaradi nastopa vitezov - praporščakov ter Eleonore Sobjeske, ki je, ob spremljavi Leonharda von lUma na dstri, ob svoji lutnji odpela dve srednjeveški baladi. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA it, ee - 11. novembw 2008 m Tudi teoretično v glavnem delu lige prvakov Rokometaši Celja Pivovarne Laiko so z zoiago v Stockholmu izpolnili prvi cUj sezone. Bili so brez bolnega Dragana GajlČa, zato pa se je v moštvo vrnil Mirsad Terzič, za razliko od prvega obračuna pa je zaigral tudi Edi Kokšarov. Švedi so sicer povedi! z 2.0 in 3:2> kaj kmaiu pa so slovenski državni prvaki prevzeli vajeti igre v svoje roke. Čeprav so imeli sedem izključitev več od gostiteljev» njihova tretja zaporedna evropska zmaga ni bila ogrožena. Obramba 5-1 na čelu s Kokšarovom je bila pač nepopustljiva, španska sodnika pa sta Kojića po dokaj običajnem prekrSku poslala v slačilnico že v 24. minuti. Večino zagat je reševal razpoloženi vratar Beno Lapajne. Po slabši igri po odmoru so se »pivovar-|i« zbrali In dvakrat vodili že s sedmimi goli prednosti. V nedeljo bodo gostili francoski Chambery. Od izida bo odvisno, koliko točk bodo odnesli v nadaljnje tekmovanje. Praktično Le zmaga ohranja možnosti za osvojitev vsaj drugega mesta v na novo tvoijeni skupini in za preboj v četrtfinale. DS Foto: SHERPA Švedom je na pnri tekmi Reneto Sulic zabil & golov, na drugi pa 4. P Ha Ph 27 S' ^ed col gat H HaU D. I son Erii( glui C i;S Tosl 2. C Ter; Tis( K Cel) St Celj R B 3:2, 12r: 20:; Zmagali Rudar in MIK CM Šentjur! Celje, Srhljive zaključne minute po vodstvu s 3:0 - Pušnik: »Postava je bila >knapov-ska<, kar se je obrestovalo!« Tako celjski kot velenjski nogometaši so zmagali v 16. krogu 1. SNL, svoj delež k zmagoslavju moštev oa Celjskem pa so dodali Se Šentjurčani. ki so bili v 2. SNL doma boljši od Mure. VelenjCani so slavili v nedeljo na l^ju z 1:0, ko je najboljši strelec lige Junuzović asi-stiral za zmago. Celjani pa so v soboto premagali Gorico s 5:2. Učinkoviti« gostje pa nespretni 800 gledalcev je v Areni Petrol videlo dinamično, ob koncu pa celo dramatično predstavo. Celjani so namreč po golih Oarija Biščana (za svoj šesti gol je z glavo »lobal« vratarja), Uroia Koruna (za enajstmetrovko je z roko po podaji Močiča igral Gorinšek) in Marija Močiča (dvojno podajo je nedaleč od sredine igrišča odigral z Biščanom) Že na začetku drugega polčasa vodili s 3:0, potem pa gostom dopustili možnost celo za izenačenje. Prvi polčas - na igrišču je bila voda, po odmoru pa jo je »popüo« - je minil v znamenju celjske premoči» najlepši priložnost) pa so imeli gos^e; Dukiču je gol preprečil Šeliga. Nebojša Kovače-vič pa je z dveh metrov oddaljenosti zgrešil tako. da je žoga obšla vrata skoraj vzporedno z golovo črto! Šeliga rešil dve točki Gostje so krenili na vse aH nič in znižali izid po slabem posredovanju celjske obrambe, obenem pa so vse več prostora prepuščali odprtega, Celjani pa nikakor niso uspeli zadeti v protinapadih. Drahno je celo pred golov črto izbil žogo po udarcu Carlosa Alberta Chacane z glavo. V 31. minuti je Kršič znižal zaostanek na 3:2 in tudi ^edalce, vajene burnih r< mW Hladnokrvno je žogo tja, kamor spada, z bale točke usmeril ilros Konin. razpletov v Areni Petrol, je zajela panika. In res. Že ^obo-ko v sodnikovem podaljšku se je žoga ob neprevidni celjski obrambi odbila do N. Kova-čeviča, ki se je osamljen znašel pred Aleksandrom Šeligo, dvoboj pa je dobQ reprezentančni vratar. Težko igrišče in lep nogomet Novogoriški trener Primož Gllha je vselej hvaležen sogovornik. Najprej je komentiral dogodke: »Tisti, ki so si ogledali tekmo» lahko potrdijo, da se tudi v Sloveniji igra dober nogomet. Igrišče je bilo zelo zahtevno. Po 3:0 smo imeli nekaj možnosti za izenačenje, a smo bistveno zapravili v 1. polčasu. Najprej smo zadeli, gol je bil razveljavljen in sodnikom zaupam. Nato je bil Đukič sam pred vratarjem, Nebojša Ko-vačevič pa celo pred praznim golom v 44. minuti. Čeprav se je zdelo« da je tedaj tekma odločena, smo se vrnili vanjo. kar je posledica naSe dobre fizične pripravljenosti. Dopisnik Ekipe iz Nove Gorice sicer venomer poudarja, da igramo in treniramo slabo. hvala bogu pa obstajajo televizijski ekrani in ljudje lahko sami presojajo.« Povprašali smo ga o dveh igralcih, najprej o osmoljencu tekme Nebojši Kovačeviču: »Vpisal se je v skupino velikih-če je Davor Šuker >faliiFuz- bal< se ne igra samo naprej, temveč tudi nazaj, Imam mlade fante, ki igrajo brez težav in jim bom zato nudil priložnost. Ne bom se zlomil, prej me bodo morali umakniti. Pri Primožu Glihi se ne bo zgodilo, da bi se stari igralci >vlekli< po igrišču!« Z Gliho se je ^ede kakovosti strinjal celjski strateg Sla-viša Stojanovič: »Na težkem i^šču je bil prikazan lep nogomet, poln tempa in želje po zmagi na obeh straneh. Seveda sem vesel zaradi treh točk, obenem pa strašansko jezen, ker smo si otežili delo v že dobljeni tekmi in trepetali do zadnjih sekund. Za zmago se lahko zahvalimo tudi nespretnosti gostujočega napadalca. Po drugi strani pa so tekmeci pri našem vodstvu s 5:1 izbili žogo pred svojo golovo črto. Odsotnost poškodovanih zveznih igralcev (Lovrečič, Urbanč ...; op. p.) se nam zelo pozna. Pravih zamenjav pravzaprav nimam.« Predstavil se je AleS Puš, že v 62. minuti je zamenjal odličnega Marija Močiča. »Sam je zahteval menjavo, saj so se ga začeli lotevati krči. To ni nič nenavadnega, saj je bilo igrišče razmočeno. Ni še imel popolne minuta-že, logično je, da se mlad organizem izčrpa na tako zahtevni tekmi.« »Smo na pravi poti« Sobotni derbi je bil zaradi slabega vremena in martino-vanja prikrajšan za dostojen obisk gledalcev. Kapetan Celja Sebastjan Gobec meni: »Ne bi se v celoti strinjal, da je bila zmaga srečna. Sliši se tako, kot da si nismo ustvarili Se več )ožnosti-Pri3:l smoimelii >zicerja<. Nato si je Gorica i da priborila priložnost za mi. Srečo moraš izzivati in kati. To smo storili s požrl valno igro, Odlepili smo se Gorice in Interblocka. Sme pravi poti.« 21-letni Uroš run se je ustalil v prvi cel enajsterici, spet je bil zelo nesljiv pri strelu z bele to^ »Te^o je najti besede po 1 Šni tekmi. Sami smo si za hali nemirno končnico. Vc tvo s 3:0 bi morali zaneslji je obdržati. T\idi v Šiški bo igrali na zmago.« Že dlje č navdušuje Marijo Močič, ložnost vzačetni postavi je bil najbrž zgolj zaradi razi čenega igrišča: »Česa takšn si ne smemo več privoščiti, zalo je, da bomo dosegli č( ali peti gol in vse skupaj pi časno odločili. Moj prvi prvt tveni zadetek je zame za) za nadaljnje delo.« Na zadi šestih tekmah so Celjani ] krat zmagali, njihova sta nost je vse bolj prisotna, c nem pa veselje celjskih n jačev kvarijo čudne razme klubu, namreč predsednik ba Marjan Vengust se vse nagiba k odstopu, saj pravi je pritisk druge struje nev; žen. Druga zmaga v gosteh Potem ko so nogometaSi darja proti Primožu prika zelo slabo igro in doživeli leč poraz, so na Ptuju strnil Za 3:D je polovico igrii&i pretekel Marijo Mocič. nakazal podajo prod gol neto pa Simčiča prevaral s «tr prati bližnji vretnid. m it» 89-11. november 20Q8 :rog skupine A lige a kov imarby - Celje varna Laško 1 (13:18) 'KHOLM - športna dvorana, fv 1.000, sodnika Antonio Fran-)se Rodriguez (Španija)» d^e-iü Olav Oie (Norveška). MARBY: Aslröm Z\ obramb, g 1; Johanssons, Creutz 4(1), frud 1. J. Baverud 5 (3)» Lars-Dolk 3. Karlsson, TingsvaJl 2, n 1, Ström» Petersson 3. Ho-Frener Staffan Olsson. E: Lapajne 18 obramb» Rezar r 4, Gregore 2. BedekoviC 3, i. Spü€r4 (I), Kojić 1, Furlan Ožek 4, Peskov 2, Rezniček, , Kokäarov 5 (1). Trener Tone nske minute: Hammarby 2» Bjnetrovke: Hammarby4 (5), (3). karton: Kojić (24.). eni potek rezultata: 2:0, 2:2» 6, 6:10, 8:13. 10:16, 11:17, 15:18, 18:21, 18:23, 19:24, 22:27, 23:28, 24:31. ste in ^tič zmagali. Trener Marian Pušnik je na rezervni klopi in tribuni pustil nekaj tehnično dobro podkovanih igralcev. Po nekaj zrelih priložnostih Ve-lenjčanov so se v 26. minuti le veselili. Akcijo je pričel Marko Kolst, podal do Junuzovi-ća, ta pa je z natančno globinsko podajo v sredini našel Ozre-na Perića, ki je zatresel domačo mrežo. Za Perića je bil to prvi prvenstveni zadetek v dresu Rudarja. Sledil je pritisk domačinov, z roko je v kazenskem prostoru nenamerno posredoval Stojnič, sodnik pa se ni oglasil. Zadnjo priložnost v I. polčasu je zapravil Zilić, ko je s strani udariJ proti praznim velenjskim vratom, in prvo v drugem delu, ko se je izkazal vratar Savič. V 61. minuti je Perič prejel še drugi rumeni karton, pa Čeprav je Bošnjaku na pravilen način odvzel žogo. Najlepšo priložnost za izenačenje je zapravil Grbec. Nato je Andelkovič v kazenskem prostoru zrušil Junuzoviča in sodnik Dragoslav PeriČ je pokazal na belo točko. Po Junuzo-vićevem strelu je Murko žogo prijeli Strelec edinega gola Ozren Perić je dejal: »Povsem zasluženo smo osvojili tri točke, kar je zelo pomembno za naslednje tekme in vzdušje v ekipi. Odigral sem prvo pravo tekmo za Rudar, pa tudi zadel sem, tako da sem zelo srečen, čeprav mi je zelo težko, ker sem prejel rdeČL karton. Ali je bil ali ne, to je pač odločitev sodnika. Zadetek je zame velika spodbuda za vnaprej- Nekaj časa po poškodbi sem bil v krizi in potreboval sem kar nekaj časa, da pridem do prave forme. T^ner mi je zaupal in ponudil priložnost, jaz pa sem seveda to izkoristil.« Aleš Jeseničnik je dodal: »Ves leden smo se pripravljali na to, da na Ptuju ne bi prejeli zadetka. Na srečo je Dam uspelo zadeti.« DEAN ŠUSTER MITJA KNEZ Foto; SHERPA LESTVICA 1.SNL 1 MARIBOR IS 1 NAFTA 16 а.MKCMCEut te «.DMIŽAU б. liriRBlOC« 5.KTTOOftlCA 16 7. RUDAR n 6.UfiOO(mAVA 1$ 9. MIM0AJ6 H 10. LUKA KOPCR 16 1 3S:2D 33 6 »:17 27 4 25: f7 Zt « 23:20 23 • 21:» 22 5 29:29 22 7 23:>9 21 $ 18:23 V i 19:24 19 9 17:32 t3 Hopsom^ lokalni derbi v Šoštanju Le ena zmaga naših štirih košarkarskih moštev je zelo skromen učinek v 6. kro-gu 1. slovenske lige. In še ta )e bila dosežena v medsebojnem dvoboju. Vse naj« naj Hopsi so slavili v Šoštanju pri Eiektri Esotech na srednju, ki si je zares zaslužilo naziv derbija, in to ne samo lokalnega pomena. Polna dvorana navijačev obeh ekip (Pol-zelanov je bila polovica), številna zabijanja, blokade in predvsem velika negotovost vseh 40 minut so obeležili tekmo, po kateri nihče ni smel iz dvorane nezadovoljen. »Za mene in mojo mlado ekipo je takšna tekma velika šola» od katere se da marsikaj naučiti. Bili smo nanu'eč povsem enakovreden nasprotnik, na koncu je odiočila ena žoga in zaradi tega smo sicer nesrečni, ne pa tudi nezadovoljni. Pokazalo se je, da smo na pravi poti, le delati je treba naprej, pokazalo se je tudi, da moramo dobiti Še enega organizatorja igre, kajti ko mora Nik IvanovlČ na počitek, nam igra razpade,« je dejai strateg Elek-tre Borut Cerar. In imel popolnoma prav, kajti po sila izenačenih 28 minutah, v katerih je največja razlika znašala le 4 točke za ene in druge, so Polzelani v dobri minuti ob počitku Ivanoviča (21 točk, 7 skokov) naredili delnih 8:0 in od 51:51, kar je bilo sicer 13. izenačenje, pobegnili na 59:51- S trojkami Tadeja Horvata (12 točk), koši Ernesta Novaka (11) in z dobro obrambo so jih domačini v zadnji minuti ujeli na 74:74. Takrat so imeli še napad, a je Ivanovič 22 sekund pred koncem zgrešil, v metanju prostih metov pa so gostje imeli Zelo temperamentno je Polzelane do zmage vodil trener Boštjan Kuhar. mirnejšo roko in odnesli obe točki- Elektra je namreč skupno ^ešiia kar 12 prostih metov, kar govori tudi o pritisku samega derbija. O njem je govoril tudi trener Hopsov Boštjan Kuhar: »Nisem najbolj zadovoljen z igro, kajti bilo je vse preveč živčnosti mojih fantov, ki jih je očitno obremenjeval ta lokalni derbi. Poznala se nam je tudi odsotnost Klemna Lorbka, kajti Daniel Vujasinovič je le stežka zdržal sam v organizaciji igre. A pomembne so točke kot tudi spoznanje, da smo tudi z drugim Američanom Terenceom Hundleyem zadeli v polno. Žele! bi se še zahvaliti navijačem, ki so bilt velika pomoč in so tudi v tej tekmi dokazali, da se je košarka na velika vrata vrnila na Polzelo.« Marko ša-manić 17, Terence Hundley Tflrrence Labaron Hundley 11 je bil ie na svojem debiju najboljši s^elee Hopsov. 17 in Shawn King 16 (15 skokov) - to so bila prva imena Polzelanov v srednju, kakršnih bi si v nadaljevanju sezone želeli še veliko. Polzelani bodo v soboto gostili Postojno, Elektra pa bo odšla v Zagorje. OdloČilo dodatnih pet minut LaSčani so v derbiju na Ko-deljevem pokleknili po podaljšku. Po rednem delu je bilo 64:64, potem ko so domačini z enim zadetim prostim metom štiri sekunde pred koncem izenačili- Laščani so namreč v vseskozi izenačenem srečanju povedli tik pred koncem po enem zadetem prostem metu Ne j ca Strnada (28), a niso vzdržali, v podaljšku pa povsem padli in zmaga je ostala v Ljubljani. Trinajst zgrešenih prostih metov in sedem skokov manj od Slovana s(a ena od vzrokov poraza Zlatoroga, ki je precej boleč. A Časa za celjenje ran ni, kajti že jutri čaka ekipo Aleša Pipana nova velika preizkušnja, saj vTri lilije (19) prihaja ekipa Heliosa. Padec v drugem delu šentjurski Alpos je že med tednom gostovd v Domžalah, kjer je doživel poraz za 40 točk. Po zelo solidno odigranem prvem polčasu, po katerem je Alpos zaostajal za 13 točk, je potop sledil v nadaljevanju. Domači so namreč dodali plin, gostje iz Šentjurja pa samo nemočno spremljali, kako se do vrha polni njihov koš. Končna räzlika je žal realen odnos moči teh dveh ekip, seveda če igrajo Dom-Žalčani na vso moč tako kot v sredo. Pri Al posu sta le As-mir Sadibašič (11) in Dejan Dunovič (10} delno strelsko zadovoljila, Ob nepričakovanih izidih v tem krogu so zdaj Sentjurčani padli na delitev zadnjega mesta na tabeü, jutri pa jih za nameček čaka Še ekipa Krke (19), ki prihaja v Hruševec kol veliki favorit. JANEZ TERBOVC Foto: MARKO MAZEJ PlMORAMA NOGOMET 1.SL. ]6. krog: MFC Of • Gorica 3:2 (2:0); Biščan (25), Korun (36 - Ilm), Mo-čič (49); M. Kovačevič (51). KrJič (SI), Drava - Rudar Ve-lenje OA (0:1); Perič (25),PrT-morje • MaritKr 0:0, Nafta -Interblock 3:0. Domžale - Koper 3:1. 2.SL,i4.krog;&nr7ur-Mii-ra 4:2 (2:0); Bakarič (25), Drobne (36), Corenak (70), Rep (85); NIkoHč (48). Kovač (51). Vrstni red: Olimpi-ja 28, Aluminij 27, TrigJav 23, Mura 19, Krško. Šentjur 18, Bela krajina 17, Bonifika 15. Uvar, Zagor|e 12. 3. SL • vzhod. H. krog: Simer iampion • Carda 1:1; Djuranovič (50). Möns Claudius - Komnariiore 1:3; Po-redskj (90 - Ilm); Rožman (42). Džaferovič (71). Re-povž (S6), Dravograd -Šmanno ob Pakt 5:1; Pod' brežnik (89). Dravuija - Ma-lećnik 2:1; Močič (21, 24), Stojnd ' imarje 1:1; Jančič (83-llm). Vrstni red: Dra-vin)a 34, Kemnat 30. Dravograd, imanno 28, Odranci 24, Stojnd, Veržej 21. Ma-lečnik 19, Simer šampion 17, Carda 12, Črenšovd 11, PaJoma 10, Möns Claudius 9. Šmarje 8. Štajerska liga, 13. krog: Zreče - Ormož 0:2, Šoštanj -Podvind 3:2; Džajfč (9), An-drič (41). Bulajič (S6), Püni-zan-Rogaika 3:1; MIkSe (23). Vrstni red: Pesnica 28, Zreče. Pohorje 27, Partizan. Ge-reč^ vas 22, Rogaška, Podvinci 20. OiTOOi 19, Bistrica 18. Šoštanj 17, Bukovci 15, Peca 10. Brežice 7, ŠennJj 2. MAU NOGOMET L SLMN. 6. krog. Celje: Žwex ' Kobarid 4:8 (2:4): Ahčan (18), Kolar (20). Ru-smir (30), ŽaberI (40); Fra-una (7, 17). Perendifa (7, 30), ZorČ (9, 23). Horvat (24. 30), Dobovec " Tomi Press Bronx 4:3 (1:0); Gaj-Sek (II), Kroflič (21. 22), Stres (35); Mihelić (22, 38). Novak (28). Vrstni red: Pun-(ar 18, Gorrca 15, Kobarid 13, Bronx, Benedikt 10, Dobovec 9, Sevnica 6, Litija 4, Ajdovščina 3. Žjvex I. ROKOMET l. SL 8. krog: Gorenje - Krka 28:23 (14:11); Čopič 10, Datukašvill 5, Dobelšek 4, Bez|ak 3, SovfČ, Gotčaf 2, Oš-tir, Mlakar Hotko 7, Maruštć 4. Vrstni red: Gorenje 12. Koper II. Prevent 10, Celje, Ormož, Slovan 8, Ribnica 7, Trimo 6, Škof^ Loka 4. Rudar. Krka 2. l.SL(ž),7.krog:Ce(?eCe/> ske mesTune • Kočevje 25:23 . 16:9), Ceteu Žalec ■ Velenje 37:17(18:8) Vrstni red: Olim-pija 14. Krka. Celeia Žalec, Zagorje, Celje 10. Kočevje, Piuj. Kranj 6. Brežice 4, Piran. Škofja Loka. Velenje 2. KOŠARKA I, SL. 6. krog: Ceoplin Sh-Lti/i-ZŽJIorug 81:76; Delič 19. Dra^č 16; Stmad 28, MaSIč. Miljkovič 13. Ludč. Berdiel 9. N'uhari.-wič 3, Wmec l.Hefc-rra - Hopu 76:80: Ivarrovfč 21. Ćup 15. Horvat 12. Karalič, Novak II. Sjekioča 4. lekić 2: Hundley, šamanič 17. King 16, Vujasinovič 14. PodvrSnik 8. Breže 5. Vodovnik 2, Codier I. Vrsuii red: Krka 12, He- lios. Slovan 11, Zlatorog, Ko^ per 10, Hopsi. Škofja Loka 9. Elektra 8. Nova Gorica. Alpos. Zagorje, Postojnska jama 7. 1. B SL. 7. krog: Rogla -Kraški zidar 6\ :78; Rem us 19. Sivka 13, Smaka 12. Marčtč 6, Črešnar, Jereb 3, Brčina, R. Matevžič 2, P. Maievžič 1: Jakhel Kolarevič 23. Medved 18, Konjice ■ Rogaška 45:85: Keblač 12. Skaza 8. Gofe$ 6. Gačnik. Muzel 4. Ciganovič. Novak 3, Vipoinik. Baltič 2. Rap l;Smajlovtč 17, Jotič 15. PeŠič n. Pungartnik. Petrovič 10, Ambrož 8, Petrano-vič. Markovinovič 5, Ravnikar, PUvčak 2. Vrstni red: Branik, Parklji. Rudar 13, Rogaška. Kraški zidar, Triglav 12. Hrastnik, Rogla. Gradišče, Šenčur 10. Janče 9, Litija. Konjice 8, Radenska 7 2. SL-vzbod. 6. krog: Mc-man Celje • Terme Olimia 74:63; Frece 19. E. Kahvedžič. Koćevar 14. Kranjc. Felidjan 6. Bjelanovič 5, Dokmanac 4. Mičanovič. Krasniči 2, Penca 1; Šiahl 28, Gobec 12, Stoj-kovič 10, Kačarevič 6, Htin-^i 4, Teržan 3, Celjski KK • Ježica 89:88; Ribeži 27, Turn-šek. Cize) 13. Grilanc 11, Se-niča 9, Kovadč 8. Soto^ek 4. Hajdaraj 3. Vujasinovič 1; Šu-iiaršič 24, Heco 16. Vrstni red: Grosuplje, Celjski KK 12, Maribor 11, Ježica. Dinja. Pak-man 9, Dravograd. Podbočte, Terme Olimia 8. Mavrica. Union Olimpija ml. 7, Lastovka 5. 1. SL (ž). 5. krog: Domžale - Konjice 58:49; Hočevar 14. Kuzma 12; Javomik. N. Kvas 11, U. Kvas 9. Pliberšek 8, Ko-baie 6, L Klančnik 4. Vrstni red; Merkur 10, AJM 9. Kranjska Cozi 8. Triglav 7, Domžale, Odeia 6, Je^ca. Konjice 5. Rogaška 4. Jadranska liga (ž), 5. krog: Merkur Celje • M^vei-čak 69:58; Ciglar 22. Tardy 21. Barič 16, Brown 6. Komplet 4; Mazič 19, Šumanovac 12. ODBOJKA I. DOL. 5. krog: S!P Sot-peter-MariborO:5. Vrstni red: Marchiol 13. Krka, Triglav 12. Maribor 9, Kamnik 7. Galex 4. Šempeter 2. Kruuf Insula-tion 1- 1. SXM. (ž). 5. krog: Sloving Vital ■ Aliansa Šarnpeter 3:1. Vrstni red: Kamnik 12, Vlul 11, Koper 10, Šemp€iCT9,Ptuj 4, Novo mesto. Benedikt 3, Grosuplje 2. (KM) t ŠPORTNI ^ KOLEDAR Sreda. 12. 11. ROKOMET I. SL. 8. krog. Novo mesto: Krka - Celje Pivovarna Laško ri8), Ribnica • Gorenje (19). KOŠARKA 1. SL. 7. krc^. Šentjur Al-prs - Krka '18). Laško: Zlatorog - Helios Domžale (19). 1. SL fž). 6-krog: Merkur-Domžale (19.30), Ljubljana; Jež«a' Rogaika -19). RIWJOIRBiImivOI mirja(iiocelje.cont •ü' 'k it. 80 - 11. november 2008 14 pälLTURA NOVI TEDNIK Ulica heroja Rajska v Celju povezuje Novo vas 2 Ostrožnim. Od Rojška do Gorkega V današnjem prispevku bomo pojasnili poimenovanje Ulice heroja Rojška, ki povezuje Novo vas z Ostrož-nim. Poimenovali so jo po narodnem heroju Francu Rojšku. Rodil se je v kmečki družini v Slapah pri Ljubljani (danes sestavni del Ljubljane Polje). 12. junija 1914. Že pred izbruhom druge svetovne vojne se je vključil v levičarsko komunistično gibajije, deloval pa je v glavnem v domačem kraju oziroma v njegovi okolici. Član komunistične stranke Siovenije je postal )eta 1940. Že kmalu po okupaciji stare Jugoslavije aprila 1941 se je Franc Roj§ek priključil narodnoosvobodilnem ^banju. Sprva je deloval v domaČem kraju, kjerje organiziral zbiranje orožja in ostalega materiala, potrebnega za gverilsko bojevanje, nato pa je do začetka leta 1942 delal kot aktivist osvobodilne fronte v različnih odborih in odredih narodne zaščite, ki so pripravljali številne diverzantske akcije. V partizane je odšel v prvi polovici maja 1942. Sprva je bil Jaka, kot so Franca Rojška poimenovali sobord, borec brez poveljniških hink-cij, nato pa ga je partizansko vodstvo najprej povišalo v vodnika. V tem času se je Roj-Šek izkazal kot izjemno pogumen in požrtvovalen vojak. To in pa sposobnost za politično delo je spoznavalo tudi takratno vodstvo slovenskih partizanov, saj je RojŠek kmalu postal politični komisar v IL grupi odredov NOV in POS- Kot mnogo takratnih komunistov je tudi Franc Roj- (^okom 5€ imenuje . Sek hitro spoznal in tudi sprejet vodiino vlogo slovenske komunistične suanke v partizanskem gibanju na naših tleh. Kljub njegovi enostranski politični orientaciji, ki so jo komunisti z dolomitsko izjavo zaukazali v slovenskem partizanskem ^banju, je bilo vojaško poveljevanje Franca Rojška vseskozi uspešno, saj so njegove enote nanizale vrsto vojaških uspehov, predvsem na Dolenjskem in Gorenjskem- Ko se je osnovala slovenska partizanska brigada Matija Gubec, je Rojškova enota postala njen sestavni del. Po kapitulaciji Italije septembra 1943 je vodstvo slovenske partizanske vojske Franca Rojška postaviio za komandanta Ljubljanske brigade, s katero je že takoj na začetku z uničenjem močnega nemškega oporišča na Osredku dosegel velik uspeh- Zgodbo o Francu RoJŠku je za objavo pripravil mag. Branko Goropevšek. Ljubljanska brigada je pod Rojškovim vodstvom uspešno delovala vse do leta 1944. S sovražnimi nemškimi enotami in enotami slovenskih domobrancev je bojevala in tudi izbojevala številne bitke, tako na KurešČku, Ilovi Gori, Mokrcu Ln drugih manj Kili d.0.0» Kasaze 34 Petrovce PRODANO ZazMIIIvo stavbno zemljiiö« flndustrijska gradnja) Lokacija: Uboje (cca 5 km do avtoceste) Veimost: cca 16.000 m2 (v enem kosu) infomiaclje: tel. 03/71 1 znanih dolenjskih krajih, kot tudi na Jelenovem Žlebu in Ribnici, večkrat pa so priskočili v pomoč tudi hrvaškim partizanom v Gorskem kotarju In Hrvaškem primorju. Kot Izkušenega vodjo je glavni štab slovenskih partizanski enot Rojška v prvi polovici leta 1944 poslal na območje Slovenskega primorja, kjer je sprva prevzel dolžnost namestnika, kasneje pa še komandanta 30, divizije. Med zimo 1944-45, v času (zadnje) velike nemške ofenzive, je njegova divizija doživela vrsto napadov, predvsem na Trnovski planoti in Črnem vrhu, ki pa se Jih je uspešno ubranila. Že v zgodnji pomladi 1945 pa je 30. divizija Izvedla vrsto uspešnih bitk, tako na Colu kot tudi v Vipavski dolini, Predmeji in na Krasu. Še posebno se je Rojšek kot poveljnik izkazal pri zavzetju Trnovega, kjer je njegova divizija uničila elitno in vojaško močno nemško enoto. V aprilu in maju leta 1945 je 30. divizija veliko prispevala k uspešnemu osvobajanju tako Slovenskega primorja kot tudi Gorskega kotarja in HrvaŠkega primorja. Po koncu vojne je Franc Rojšek ostal v službi Jugoslovanske ljudske armade. Ko je končal Višjo vojaško akademijo, so mu zaupali Številne zahtevne poveljniške naloge- Upokojen je bil s änom general maj or ja. Po upokojitvi se je za stalno naselil v Celju, kjer je do svojesmrti, 11. avgusta 1975, delal kot priznan družbenopolitični delavec. Za narodnega heroja so ga proglasili 13. septembra 1952. Prihodnji teden bomo pojasnili poimenovanje Ulice Maksima Gorkega, ki je v Celju na Lavi. Foto: KATJUŠA Katic v akciji V akciji - tak je naslov razstave fotografij, ki jih je v četrtek v galeriji Mik v Vojniku Da ogled javnosti postavil znani celjski fotograf in fotoreporter Gregor Kadč. Že naslov razstave pove. da se je ECatič tokrat odločil razstaviti športne fotografije. Sam pravi, da zato, ker je kljub velikemu Številu fotografskih razstav na njih težko najti Športne. »Poieg tega imam rad šport- Pri iskanju motivov se ne osredotočam zgolj na Športne akcije, ampak iščem v igralcih ali občinstvu kakšen poseben obraz, izraz, pozo ...« Razstava si vsekakor zasluži ogled. Pretežni del razstavljenih fotografij je nastal na rokometnih tekmah CeljaPi-vovarne Laško, vendar je na njih manj akcije in veČ reakcij igralcev - ob prekrških» strelih, golih... Drugi del razstave spremlja nogometaše CM Celja, tretji del pa je z :^olj štirimi, a odličnimi fotografijam! Katič namenil kraljici športov - atietiki. Razstava bo na ogled do sredine januarja prihodnje leto. Ob odprtju razstave je Katič pripravil tudi licitacijo svoje fotografije, ki je nastala ob neizmernem slavju pred dvorano Zlatorog, ko so rokometa ši osvojili evropski naslov Za 350 evrovje to zgodovinsko fotografijo izlicitl-ral lastnik podjetja Mik Franci PliberŠek. BRST Foto: GrupA fzlieitirano fotografijo je Frandju Plibersku, novamu lastniku. Gregor Katic tudi podpisal. Živahno na Novačanovih srečanjih V domu KUD Zarja v IVnovljah so se v petek in v soboto ob zelo dobrem obisku občinstva nadaljevala letošnja Novača-nova gledališka srečanja. V petek so svojo uspešnico Volitve v našem bioku v priredbi in režiji Srečka Cen-triha (ljutomerskega) uprizorili ljubiteljski gledališčniki KUĐ Ivana Kaučiča iz Ljutomera. Igralec večera po izbiri žirije občinstva je postal Jože P^nik za vlogo Milana Rakovca. Soboto so na Novačanovih srečanjih zaznamovali Člani gledališke skupine KUD Dolomiti iz Dobrove pri Ljubljani. Uprizorili so komedijo Ephraima Kishona Poročni list v režiji Frandja Končana. Igralec večera po Izbiri žirije občinstva je postal Roman čer- oigoj za vlogo vodovodnega inštalaterja Eli-meleha. Novačanova gledališka srenja se bodo nadaljevala ta konec tedna. V petek z uprizoritvijo komedije Ta veseli dan ali Matiček se žeiu v izvedbi gledališke skupine KÜD Polzela in režiji Matjaža Jeršiča ter v nedeljo s še eno Linhartovo komedijo. Županova Micka, v izvedbi Gledališča Toneta Ču-farja z Jesenic in režiji Emila Aberška. Vmes bomo na Zarjinem odru v soboto pozdravili gostujoče gledališčnike iz Črne gore, ki se bodo ot)Činstvu predstavili z aktualno komedijo Človek centrifuga, ki prihaja izpod peresa Dragana Koprivice, režirala pa jo je Dijana Radovič. BS Umetniški kolaž v Galeriji sodobne umetnosti v Celju je Zavod Ceieia - Center sodobnih umetnosti odprl multimedijsko razstavo avstrijskih umetnikov Alfreda Rescha in Amolda Rei-nlscha, naslovljeno Art colldge. Razstavo sta omogočila Mestna občina Celje in Kulturni forum avstrijskega veleposlaništva v Ljubljani, na o^ed pa bo do konca novembra. Avstrijska umetnika, živeča v Gradcu, sta slikarja, kiparja. ob tem še oblikovalca, fotografa, video umetnika, raziskovalca in zbiralca. V slikarstvu odkrivata nove tehnike, kot so punktiranje in kolaiiranje posebne vrste. Delata pa tako, da v vsakem artefaktu, četudi je samo zavržen predmet na smetišču, skalnati greben v naravi ali urbana podoba, odkrivata AHred Resdi in Arnold Rsinisch raistav^ata v Galeriji sodobm umetnosti v Celju. njegove najbolj primarne lastnosti, ga z dodanimi intervencij ami svojevrstno interpre- tirata in preobražata v nove pomene. BS - m it. M -11. novemlmr 2008 NOVI TEDNIK gpfirURA 15 Preoblačijo glasbo v Celju je nastala nova glasbena zasedba» ki veliko obeta. Že z izbiro imena, Kolektiv 69, so nakazali da bodo glasbo obračali. Se bolje, na novo oblačili. Konec prejšnjega tedna se Je Kolektiv 69 predstavil občinstvu v gostišču Špital za pr'iatle» še pred tem je nastopil v kinu Metropol, pot pa na-daJjeval v Ljubljano, kjer so v začetku tedna igrali vd^ kiu-bu Gajo. Jedro te nove skupine» ki džez standarde preoblači v nova, nekoliko sodobnejša oblačila R&B, tudi popa» je trio. Glede na potrebe nastopa v kolektiv vključujejo Še vokaJ in pihalce. »Z izbiro imena >kolektiv( smo hoteli pokazati, da negreza nek kratkotrajen projekt. Naša ideja je, da smo stalna skupina» Id na prvo mesto poslavlja razumevanje med samimi Člani, glasba pa je vezni element,« je povedal pianist Igor Peketija. ki v hrbtenico skupine uvršča še bobnarja Urbana Krča in basista Andreja Hočevarja. Skupina, vsaj po doslej slišanem» izhaja iz džeza> zlasti iz tako imenovanih standardov. Sidadbam pa v svojski int^-pretaciji, z močno poudarje-rum ritmom, nadeva nove Na nastopu v Špitalu za pfjatle so Kolektiv 69 poleg Igorja Feketije, Urfaana Krča in Andreja HoSovarja okrepili vokalistke Sandra Foketija, trobajitaČ Aljola Jurkosek in trombonist Lovro Žgajner. preobleke. »Prvi dJj nam je delati dobro glasbo» ostalo obi-čajno pride samo po sebi,« pravi Peketija, In opozoii, daje v C^ju razmeroma malo prostorov. kjer bi lahko kakovostno nastopali na tako imenovani kliü> sk] sceni» na katero dljajo. Vsekakor smo, po videnem in slišanem» v Geljudobili ze- Skalinove podobe doline Dolina Savinje je naslov fotografske razstave dr. Borisa Skalina. ki bo v Savi-novem likovnem salonu v Žaku odprta do 1. decembra. Ob odprtju je avtorja in fotografije predstavil AJeŠ Le-ko Gulič. Dr. Boris Skalin se je rodil v Sedlu pri Kobaridu, po končani osnovni šoli je obiskoval ginmazijo v Tt-bovljah, nato v Ljubljani končal študij agronomije in kasneje doktoriral iz ihtiologi-je. ribjeslovja. Na tej razstavi se predstavlja kot odličen fotograf in varuh okolja» ki je z naravo že v mladih letih sklenil sporazum, da jo bo varoval in zavrač^ človeko- vo nasilje nad njo. V kulturnem programu sta nastopili flavtistka Nina Baša in pianistka Irena Kralj. Razstavo je odprl žalski župan Lojze Posedel» ki je avtorju razstave, domačinu dr. Borisu Ska-linu, čestital za izjemne fotografije. TT Lojze PoMdel, dr. Born Skaliti in Alos Uko Gulič ob odpr^u razstave Pot srca Jane Vizjak Center za kulturne prireditve Slovenske Konjice je v sodelovanju z Občino Slovenske Konjice in celovško Mohorjevo družbo pripravil predstavitev knjige in odprtje razstave Pot srca akademske slikarke Jane Vizjak. Predstavitev knjige bo 13. novembra ob 18. uri v dvorani Kulturnega doma Slovenske Konjice. Avtorico bosta predstasnia mag. Martin Usee, direktor Mohorjeve družbe v Ljubljani, in Jože Vogrin» konjiSki nadžupnik. Po predstavitvi knjige bo razstavo odprl konjiški župan Miran GorinSek. V programu bodo sodelovali učenci Glasbene $ole Slovenske Konjice. MB P lo resno in obetavno skupino» kolektiv« ki ima v glasbi Še marsikaj povedati. BRST Foto: GrupA Koncertni abonma z avstrijskim virtuozom Na tretjem l^o^jem koncertnem abonmaju Zavoda Celeia Celje se bo nocoj ob 19.30 v Narodnem domu v Celju občinstvu predstavil pianist Gottlieb Wallisch. Umetnik velja za enega vo-dilruh avstrijskih glasbenikov mlajše generacije, ki ga od* likujeia ravnovesje med poglobljenostjo in virtuoznostjo ter neverjetno Širok repertoar. Wallisch je nagrajenec številnih mednarodnih tekmovanj, redno nastopa v Evropi, na Japonskem, Bližnjem vzhodu, v Afriki in Združenih državah Amerike. Kot solist je sodeloval s številnimi orkestri in vodilnimi dirigenti. Posnel je veC zgoščenk z glasbo Haydna> Schumanna, Brahmsa, Schu-berta, Stravinskega» Mozarta, Straussa in Scarlattlja. Celjskemu občinstvu se bo predstavil z deli Haydna> De-bussya in Ravela. BS PROMETNI TELEFON RADIA CELJE VODNIK 9.00-13.00 Narodni dom Celje Relacijska družinska terapija pr&iavcUelja Oiristian Go-stečnik in T^mja RepiČ ^.00 itfNZC Hermanov brtog Ostrlek pri Hermanu otroške delmmice 1 S.OO Dom [1. slovenskega _tabora Žalec_ Odprtje razstave ročnih del invalidov Člani Medobčinske^ društva invaitdovžalec 18,00 Kulturni dom Šentvid pri Planini Rdeča kapica opereta 19.30 Narodni dom Celje Gottlieb Walliscb, klavir koncert 20.00 Dom 11. slovenskega _tatxjra Žalec_ Tahita konjenJca drama SREDA, 13.11. 9.00 Knjižnica Rogaška Slatina Računalnik je okno v svet tudi v tretjem Življenjskem obdobju brezplačen tečaj 10.30-1130 in 16.30-17.30 MN2C Hermanov bri^ Modistin ja: Marta Žobar demonstradjaobrti 11.00 MNZC Hermanov brlog Nakit Iz rafije iiermanovaetnoioška deicamica 13.00 Predavalnica Srednje ekonomske Sole Celje 6. forum spominov klepet z broruisto oUmpij' koLuäjoPolavder 16.00 Dot^Q. slovenskega tabora ^lec_ Petpedi plesne delavnice 17.00 Knjižnica pri Mi£ku Kiqiacu _ Iz skrinje tete Ane - Gam-bek na nitki pripovedovalka pravnice AnkaMlanovič 17.00 Narodni dom Celje Zelišča in med predava dr. Jan^Rode 18.00 Mladinska knjiga Celje ZmeĐ^ s knjigo: Kij nam pa morejol predstavitev kn^e avtorja Mo^QžaFrange&i 16.00 m.OSCdje Risanje mandal brezplačno predavanje 18.00-20.00 Ljudska univerza Celje_ Kako lahko na druge gledamo z 1 jut)eQiijo? tečaj meditadje 19.00 Domsv.Jožefa_ Letni orgelslü ciklus nastopata: Sistwn Jager in Amanda Str^ovič 19.19 KpftžnicaVdenje_ Dejavno staranje pogovor CETFTEIC13.11< 9.00 Knjižnica Rogatec_ Računalnik je okno v svet tudi v tretjem življenj-^em obdobju brezpla&nte&j 10.00 Knjižnica pn Mišku Knjižku_ Itubar zbeži ^edaHŠka predstava Dramske sk upine OŠ Vransko 10.00 MNZC Hermanov brlog Ostržek pri Hermanu otroške delavnice 14.00 Park pri obrambnem stolpu, Žalec_ (^ed zeliščnega parka 16.00 KnJižmca SCTgur_ Ura pravljic 16.00 Medobčinska splošna knjižnjca Žalec_ Beremo z Manco Koiir prvo srečanje bralnega kluba 17.00 Ljudska univerza Velenje Šola za starše 17.00 Don Boskov center Celje Taekwan 18.00 Knjižnica Šentjur-sejna _soba_ Santerini poioptsTiDpredavanje Francija Horvata 18.00 Velikaavla Kulturnega doma Slovenske Konjice Pot srca: Jana Vizjak« akademska slikarka predstavitev knjige in od-pr^ razstave 19.00 Hotel EvTPpa_ Večer v kavami Evropa ob 13S-letnici Hotela Evropa z Brankom Dobravcem 19.00 Klub KironVdei^e Kako starog bolezd in mrt ^mneoljo naša živ-ljenja predavanj 19.00 Cdjski mladinski center Meditacija ob polni luni v znaku škorpijona vstapprost 19.00 Domsv.Jožefa_ Kako ^>remljati in vzgajati mladostritka^ predavanje psiholerapevta Bogdana Žprža 19.00 Celjski dom Predavanje o pomočeh in Izicelhvab po dulKrvni pod u^^njespomo^uHr^Bni-ruiGroeninga 19.00 Mladinska knjiga Celje Bolhijaln Peru potopisno [vedavasyez dia-pozitivi RadkaNoi^ 19.00 likovni sabn Celje Firtc^rafska razstava ka Jermana odprtje razstave 20.00 DomU.slovenskega _taboražalec_ Koncert ansambla Gašperji in Modrijani z gostom večera Slavkom Av-senikom * 20.00 Celjsid dom 20.00 KavamaMignonŽa^ KomeitiiaOna&On Nuöa f](7var in Petra Ko- Nasmijane srede vC^e^skem privec donm 13. kavarniški večer ^ www.novitednilf.com iL 89 • 11« novwnber 2008 16 ^icifiAsopis NOVI TEDNIK OTROŠKI ČA50PI5 »Mi 'mamo se fajn« Kot na mnogih osnovnih loiah smo tudi na Osnovni šoli Vojnik obeležili teden otroka» ki je potekal od 6. do 9. oktobra. V tem času smo imeli na šoii različne dodatne dejavnosti in delavnice, namenjene otrokom. Prav poseben dan pa je bil Četrtek« ko so imeli otroci pouka prost dan. Dan, poimenovan 'mamo se fajn«, je dan, ko šola postane zabavna, tokrat pa nam je jesensko vreme po-streglo tudi s soncem in nam pričaralo Še posebno čudovito vzdušje. Učenci višje stopnje so se ta dan lahko sami odločili, kaj bodo počeli. Nekateri so izbrali Športne dejavnosti, od nogometa, odbojke, košarke, tenisa do badmintona, drugi so se priključili kakšni ustvarjalni delavnici. Pekli so okusno pecivo, pripravljali sadno kupo s smetano, kar so nato razdelili med sošolce. Učenci nižje stopnje so prvi dve šolski uri ustvarjali v raznih delavnicah, ki so potekale na temo jeseni. Izdelovali so gozdne živali, pripravili dramatizacijo pravljice, izdelovali makete... Nato jih je obiskala sproščena (n nasmejana Romana Krajnčan, ki je otroke dvignila na noge in jim pripravila nepozaben koncert. Uspešnice, kot so Račke na potepu, Prstna igrica, MurenČki in mnoge druge, so otroci enoglasno prepevali z njo in uživali do zadnje minute. Na koncu je kar niso izpusüli iz rok, njen av-togram pa bo marsikomu ver- jetno ostal kot spomin na lep dogodek. Učenci so se razveselili tudi šotora na igrišču ob šoli, kjer so se zanje pripravljale najrazličnejše dobrote. Učitelj! so se prelevili v prave mojstre pripravljanja hrane. Vsakdo si je lahko izbral malico po svojem okusu, od hamburger] ev, pečenih hrenovk do pečenih bučk in jaj-čevcev, pečenega krompirja in pečenih jabolk, posutih z orehi. Za posladek pa še sveža pokovka, ki je vsem Šla v slast. Drugačen Šolski dan je za nami, učenci in učitelji pa se ga bomo spominjali vsaj do prihodnjega leta, ko se bomo spet imeli »fajn«. BARBARA OJSTERŠEK BLIZNAC Vojniiki učenci so se imeli »fejmc ne ustvaijelnih delavnicah, kjer so ustvarjali na temo jeseni. Vodi oš Hudinja Družba Simbio letos že enajstič organizira zbiranje odpadnega papirja nd osnovnih šolah. V slabih dveh mesecih so osnovnošolci zbrali 214 ton odpadnega papirja» kar je sto ton več kot v enakem obdobju lani. V letošnji akciji sodeluje 19 osnovnih šol in tri podružnične, na novo so se akciji pridružile OS Frana Malgaja, OS Hruševec in OŠ Dobje. Zaenkrat so največ odpadnega papirja zbrali učenci OŠ Hudinja, In sicer kar 72 ton. DrugouvrŠčeni so učend OŠ Ljubeč-na s 30 zbranimi tonami papirja, tretji pa so zaenkrat učenci 05 Dobrna, ki so do sedaj zbrali 15 ton odpadnega papirja. Ce bodo učenci tako zavzeto zbirali papir kot do sedaj, ga bodo v celem letu zagotovo zbrali več kot lani» ko so ga zbrali 555 ton. SK Začudeni kralj Matjaž Učiteljica slovenščine na OŠ Polzela Marija Kronovšek je Otroškemu Časopisu poslala nekaj literarnih stvaritev svojih učencev. Objavljamo delo Nike Bedek Začude-kralj Matjaž. Zgodilo se je med poätnicami. Mladi planinci smo taborili v Podpeci na Koroškem. Nekega dne smo se odločili, da bomo obiskali votlino kralja Matjaža. Zanimalo me je» kakšno je njegovo kraljestvo. Vedela sem. da s svojo vojsko spi v podzemnih dvoranah gore in se bo zbudil šele takrat, ko se mu bo brada devetkrat oui-la okoli mize. Približevali smo se kraljestva kralja Matjaža. PrišU smo do lesene ograje. Kmalu snw zagledali kralja Matjaža, kako spi Odločili smo se, da se vrnemo v tabor Nisem se dobro počutila, zato sem počasi odhajala za ostalimi Zdelo se mi je, da nekaj slišim. Kralj Matjaž je vstajal. »Kdo si?« me je vprašal. Zelo sem se prestrašila in nisem mogla odpreti ust, »Ne boj se me,« mi je prijazno rekel VpraSai me je, če se skrivam pred TUrfci. Povedala sem mu. da roparskih napadov ni več in da živimo v miru. Začudil se je. ko sem mu pokazala planinski dnevnik. Še bolj pa, ko mi je zazvonil telefon. Takrat je kra^ Matjaž ostal odprtih ust. Čudil se je glasbi in fotografijam iz sedanjosti »Nika!« sem zaslišala nekje od daleč. Pogledala sem proti dolini. »Gotovo me iščejo,« sem pomislila. Obrnila sem se, a kralj Matjaž je zopet sedel za mizo. Dvignil je pogled in mi pomežiknil Se mi je le zdelo ali seje to res zgodilo? Videla sem, da se mi nekdo približuje. »Pridi, čakamo te.« sem slišala in stekla k prijateljem. NIKA BEDEK, 7. c OŠ POLZELA Še več takšnih vaj Pri pouku gospodinjstva smo se pogovarjali, kaj moraš narediti, Če si v hiši in začne goreli. Medtem so gasilci že pripravili umetni dim. Da gre za gasilsko vajo, sem od učencev vedela samo jaz, saj meje učiteljica prosila, da bi sodelovala pri vaji. Zatulila je sirena. Vsi smo se hitro prijeli za roke in tekli iz šole. Bila sem zadnja v vrsti, zato sem lahko stekla v knjižnico, kot mi je naročila učiteljica. Ko so bili že vsi zunaj, je učiteljica vprašala, ali kdo manjka. Sošolci so zatrdili, da nihče. Nato jim je učiteljica rekla, naj se preštejejo. Ugotovili so, da manjkam. Gasilci so me takoj začeli iskati, saj tudi oni niso vedeli, da sem namenoma ostala v knjižnici. To je vedel samo gospod Viki in učiteljice. Ko so me gasilci naš- li, so me položili na nosila in odnesli na gasilsko dvorišče. Gospod Viki nam je razložil, kako* bi mi pomagali, če bi bila zares poškodovana. Potem smo lahko gasilce spraševali, kar nas je zanimalo, razkazali so nam tudi gasilsko opremo. Meni je bilo zelo smešno, saj so me nekateri sošolci spraševali, ali je z menoj vse v redu, saj niso vedeli, da je bila to samo vaja. Želim si, da bi bilo na naši šoli Se več takšnih vaj, da bi v primeru, če bi gorela šola, ^nali pravilno ukrepati, KATJA BOŽNIK, 5. razred POŠ Socka Trnuljčica za ravnatelje Prvi aktiv ravnateljev Spodnje Savinjske doline je v letošnjem šolskem letu potekal na podružnični osnovni šoli Ttje. Na delovnem sestanku je bila glavna tema pogovora nov plačni sistem in načini nagrajevanja učiteljev ter tudi pregled ostalih novosti na področju izobraževanja. Predvsem pa so takšni sestanki namenjeni medsebojni izmenjavi izkušenj. Aktiv ravnateljev v tem šolskem letu vodi ravnateljica 1. osnovne šole Žalec, Tatjana Žgank Meža. Sestanek je potekal v prijetnem vzdušju ter se tako tudi končal, in sicer s povabilom ravnateljice gostujoče šole Irene Kolar na ogled predstave Trnuljčica, ki so jo pripravili učenci z mentoricama Natašo Grobel-nik in Heleno TUmŠek. Zgodba o Trnuljčica je znana vsem, ta pa je ravnateljem razkrila vse o nastanku in imenu Šole, ki je zrasla na hribčku, ki je bilo poraslo s trnjem in so ga domačini ime- novali kar Trje. Zgodba je simbolična, razkrije pa zgodovino, ki je resnična ali pa zavita v skrivnost, ki ne bo nikoli razkrita ter tako buri domišljijo. Na koncu so princ, Trnuljčica ter »grajska gospoda« ravnatelje odpeljali še na ogled Šole, ki se ponaša tudi z astronomsko opazovalnico in novimi prostori na podstrešju, v katere so učenci pr-vič stopili v lem šolskem letu. NG Mlade bralce vabimo, da sodelujejo v akciji Moja najljubša knjiga, v kateri lahko nz naslov Prešernova 19,3000 Celje pošljejo kupon s predlogom dobre knjige in za nagrado prejmejo lonček naše medijske hiše. Tokratna nagrajenka je Zala Oblak z Zelenice v Celju, ki je glasovala za Anico Dese Muck. Lod-ček bo dobila na oglasnem oddelku Novega tednika. w«iniv.radiocelje.GOffl -BEREM » . no^tjdnlk' radiocpije >> MOJA NAJUU6ŠA KNJIGA je: Ime In priimek: Noilovr OewTfuiwn, dfl M »oji pedolU ^9vno obtov^MH. ^ m št. 80 - 11, novembOT 2000 NOVI TEDNIK MIKA 17 Narkomanka na otroškem oddelku bolnišnice Otroci niso bili v nevarnosti, trdijo v bolnišnici - Najmlajši odvisnik na Celjskem star 13 let! Pred dnevi so zaradi prevelikega odmerka mamil v celjsko bolnišnico pripeljali mladoletno dekle, staro približno 16 let. Dekle naj bi bilo že dlje časa odvisno od drog in v Času posredovanja zdravniške eldpe v zelo slabem stanju. Na problem nas je opozoril bralec, ki jeza primer vedel, saj se je zgrozil ob tem, da so dekle namesd-U kar na otroški oddelek Splošne bolnišnice Celjel Znano je namreč, da je večje število odvisnikov, ki jemljejo drogo nekaj časa, tudi okuženih z nevarnimi prenosljivimi boleznimi. Otroci niso bili v nevamostir so nam ob našem preverjanju zatrdili v bdnici. Smo pa verjMo dregnili v pravo smer, saj so dodali, da v Celju že razmišljajo o ločenih prostorih za obravnavo mladostnikov» Id jih v bolnišnico pripeljejo zaradi alkohola in mamil. In teh ni malo. Glede na hitrost naših ustanov in birokracije je roko na srce težko pričakovati takšne oddelke, Čeprav gre zazelo resno zadevo, v kakšnem do-glednem času. Mladoletnica, o kateri pišemo, jemlje drogo intravenozno že dlje časa in zdaj tudi ni bila prvič zaradi tega v bolnišnici. Med tistimi, ki solo vedeli, jezaxiadal strah, da je dekle morda okuženo in zaradi stanja nevarno za otroke na oddelku, Dekle je bilo po naših podatkih samo v sobi. V celjski bolnišnici o primeru ne morejo govorili, kar je g]ede na starost dekleta in njene osebne podatke razumljivo. TUdi nas je bolj kot dekle, o kateri je center za socialno verjetno že seznanjen, zanimalo, kako se lahko zgodi, da odvisnika, ki ima resne probleme, namestijo kar na otroški oddelek. Drugi otroci niso v nevarnosti v bolnišruci so nam povedali, da bolnišnično varstvo otrok in mladostnikov poteka na otroških oddelkih in da ti sprejemajo otroke do 18. leta. Na otroškem oddelku tako kot drugod po Sloveniji sprejemajo tudi otroke inmJa-dostnike. ki so v bolnišnico pripeljani zaradi vinjenosti ali odvisnosti od drog, so Še zapisali. Takšne paciente namestijo v sobi. v kateri so sami, vendar potem, ko akutni opoj zaradi zlorabe alkohola dli drog mine, sobo lahko zapustijo in se tako kol vsi ostali bolniki ^bajo po skupnih prostorih oddelka. Pt^pisi so pač takšni, kot so, in se jih morajo delavci v bolnišnici držati, lahko razumemo njihove razloge. Če pa si predstavljamo Za volan s 4,7 promila alkohola! Policisti so konec tedna na Celjskem poostreno nadzorovali promet, glede na rezultate pa so s tem tudi več kol očitno preprečili kakšno promemo nesrečo, ki bi jo povzročili vinjeni vozniki. Kljub temu, da nezgod s hudimi posledicami na Celjskem te dni ni bilo, se je Še enkrat pokazalo, da so največji problem v prometu na našem območju vozniki, ki vozijo pod vplivom alkohola. V soboto so namreč ustavili skoraj 550 vozil in kaznovali oziron^a ukrepali proti 62 kiši-teljem cesmoprometnih predpisov, Pridržab so kar 10 vinjenih voznikov. Slabše je bilo v petek, ko se je v policijskih prostorih za pridržanje treznilo 14 voznikov. Eden je vozil z 2,1 milicama alkohola v litru izdihanega zraka, k^ po starih merilih pomeni kar 4,7 promila alkohola. V nedeljo so na Celjskem pridržali iri vinjene voznike. V minulem koncu tedna so zas^i tudi dve osebni vozili. SŠol Martinovi tatovi v petek zjutraj so s parkirišča Koželjske^ ulice v Velenju odpeljab osebni avto Audi A4 1,9 TDl, sive barve. Lastnik je oškodovan za okoli 10 tisoč evrov. Prav tako na območju Velenja so v petek ponoči neznani storilci z delovišča v Šoštanju odnesli večjo količino električnih vodnikov. Policisti preiskujejo tudi nekaj vlomov. V Ulici V. Prekomorske brigade in na Ljubljanski cesti v Celju je nekdo vlomil vdve osebni vozili, znamke WV Golf. Kradli so predvsem varnostne blazine, iz enega vozila Šeavtoradio. Škode je okoli 5 tisoč evrov. Z vlomi so nadaljevali še v naslednji noči, ko je neznanec vlomil v še en avto v Ulici V Prekomorske brigade, Lastnik je ostal brez avtoradia. Vlon^lci pa so bili na pohodu tudi v Šentjurju. V Ulici Toneta Seliškarja so namreč iz ene izmed stanovanjskih hiš odnesli dve uri in nekaj zlatnine. Škode je za okoli 3 tisoč tolarjev. SSol pet- ali šesdetnega otroka, ki na hodniku opazi osebo» pri kateri so vidni znaJd odvisnosti (vbodi...), je vprašanje, kako to vpliva nanj... Bolnišnica namreč nima nobenih zakonskih podlag, da bi takšnega bolnika kakorkoli omejevala aH stigmatizirala z dodatnimi ukrepi, dodajajo. V celjski bolnišnici so nam še odgovorili, da se zavedajo problema tn da imajo takšru bolniki stalen nadzor medicinskih sester, zato je strah, da bi bili otroci v nevarnosti, odveč. Bolniki imajo tudi primemo obravnavo, če imajo prenosljive bolezni. So pa priznali, da posebn^ oddelka za sprejem polnoletnih ali mladoletnih bolnikov pod vplivom tai<šnih in drugačnih substanc nimajo. Morda bi bilo dobro, da bi jih imeli, saj podatki kažejo, da so nekateri odvisniki okuženi s prenosljivimi boleznimi, so pa tudi nevarni, če zapadejo v stanje, ko drogo nujno potrebujejo, a do nje ne morejo priti. 13-letni odvisnik November je mesec boja proti drogi. Iz celjskega centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, ki deluje že 13 let, so sporočili, da je najmlajši odvisnik, ki se je zdravil na našem območju, star 13 let. najstarejši 65. V centru letno poišče pomoč več kot SOG ljudi. Todk uporabniki prepovedanih drog pomoč poiščejo pozno, ko je bolezen že v kronični fazi. V centru je mogoče dobiti tudi informacije po telefonu ali osebno, na voljo so tudi svojcem odvisnikov, ki si marsikaj prepozno priznajo, da ima kdo iz družine težave z drogo. Število uživalcev drog se vsako leto povečuje. V zadnjem letu je nekoliko upadlo število kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog. To so dejanja, povezana z neupravičeno proizvodnjo in prometom z mamili ter omogočanjem uživanja drog. Ne smemo pa zanemariti, da se tisti odvisniki» ki potrebujejo denar za drogo, podajo v številne vlome in tatvine, saj ukradene stvari potem prodajo. Problem, ki ni značilen le za Slovenijo, je, da je vedno več odvisnikov tuiü v zaporih. Kljub temu, da so uporabniki drog obveščeni o nevarnosti okužb, je na Celjskem velik problem hepatitis C. Z njim je okuženih kar od 30 do 40 odstotkov vseh evidentiranih uživalcev, Zdravljenje je drago, dolgotrajno m zahtevno, spremljajo ga neželeni Šokantno! Na inštitutu za varovanje zdravja so izdelali nacionalno poročilo o stanju na področju drog v Sloveniji. Id kaže šokantne podatke: - da)eč najnevarnejša droga je heroin, krepko je naraslo število smrti zaradi prevelikih odmerkov; - slaba Četrtina vseh slovenskih dijakov med 15. do 16. letom je vsaj enkrat v življenju že poskusila i'ogo, največ konopljo, slabih 16 odstotkov hlapila, pomirjevala brez zdravnikovega recepta, ekstazi in kokain; - povprečna starost vseh evidentiranih uporabnikov drog je bila 29,4 leta; • če mladi poiščejo pomoč, je potem med njimi največ takšnih, ki jemljejo heroin. Povprečno ti jemljejo drogo 47 mesecev, preden se omočijo poiskati pomoč; - med odvisnih je več kol polovica brezposelnih, drogo pa jemljejo tudi tisti, ki imajo redno službo in dober socialni položaj; - slovenski register zastrupitev z drogami beleži 372 primerov oseb, ki so bile od leta 2001 do 2007 zaradi prevelikega odmerka v bolnišnicah, kar je glede na slabo poročanje ustanov, ki se s tem ukvaijajo, le 20 odstotkov vseh, ki so zaradi prevelikega odmerka dejansko potrebovali pomoč; - najpogostejša droga, ki je povzročila smrt» je bil heroin, sledi metadon. 28 primerov smrti je biio posredno povezanih z uporabo drc^, med njimi je bilo tudi 13 samomorov in kar U prometnih nesreč, stranski učinki in nujno je lesno sodelovanje med zdravnikom in bolnikom, ki mora biti za zdravljenje moöviran. T\i-di, ko bolnik konča zdravljenje, je nujno, da ima pri vzdrževanju abstinence od prepovedanih drog in uspešni reintegraciji v družbo podporo strokovnjakov, trdijo v centru. Novost v Celju je terensko vozilo za delo z od>nsniki, ki deluje pod okriljem Javnega zavoda Socio. Kot razla^jo v centru, vozilo omogoča stik s »skrito populacijo odvisnikov od prepovedanih drog« s širšega Celjskega. »Posameznikom in skupinam, ki se bojijo stigme «em odvisnik« in obsojanj a dnižbe, skušamo pomagati pri zmanjševanju škode zaradi uživanja drog in jih usmeriti k zdravljenju. V terenskem vozilu delujejo trije strokovni iji en laični delavec. Odvisniki dobijo sterilne igle. uporabljene pa od vržejo v za to posebej namenjene zabojnike,« razlagajo v centru. SIMONA ŠOUNIČ Foto: G rupa A PrssenBKni nad podatki? To je naša realnost. Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Ur.list RS. št. 69/03 in 18/04), Zakona o spremembah in dopolnitvah Stano-vanjsl^a zakona {Ur. list RS» st. 57/2008), Pravilnika© dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. fist RS, st. 14/04. 34/04 in 62/06; v nadaljevanju Prawinik), Zakona 0 splošnem upravnem postopku (Ur list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02), Z^onaosoctalnem va/stvu(Ur list RS. št. 54/92 s spremembami) Nepremičnine Celje d.o.o., Miklošičeva 1, Cel|e objavlja «JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM NAMENJENIH INVALIDOM OZ. DRUŽINAM Z INVALIDNIM ČLANOM 1. PREDMET RAZPISA Dru^a Nepremičnine Celje d.o.o. razpisuje oddajo v najem 3 stanovanja namenjenih invalidom oz. druznam z invalidnim članom v Celju, Novi trg 7, v izmeri 79,21 m®, in Novi trg 9» v Izmeri 68,81 m® 1n 69,30 m^, za največ 4 člane, ki bodo uspelim upravičencem oi^ana v najem najkasneje do konca febrnatja 2009. 2. RAZPISNI POSTOPEK Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem« prevzamejo obrazec vIOQe od srede 12. 11. 2008 do vključno petka. 5. 12. 2008. v pisarni 16, Nepremičnin Celje d.o.o., Miklošičeva 1 v Celju, v ponedeljek, sredo in petek od 8. do ti. ure. ob sredah tudi od 14. do 16. ure. Vsi prosilci vložijo vloge ra enotnem obrazcu. Vloga se na originalnem obrazcu odda v tajništvu.Nepremio-nin Celje d.o.o. (pisarna 2) od petka, 14.11.2008 do vključno petka, 5.12,2008, insjcerv ponedeljek, sredo in petek od 8. do 11. ure, obadah tudi od 14. do 16. ure. Natančni poda^'o predmetu razpisa, pogojih za pnjavo na razpis. menlih za sestavo prednostne liste in postopku prijave so dosegljivi na spletni sfranl družbe Nepremičnine Celje d.o.o. /) ttp://www. nepremičnin e^efje.si E o u D w o I) Jt «^B C o št. 89 -11. novemlMr 2008 m ^ 18 INmVMACIJE ' £6jäl ted kuhanim vinom in ostalimi dobrotami fa priticejo božičnemu času. Kdor je v minulih tednih prečkal LeveCj prav gotovo ni spregledal, da se je pri Asadu veliko dogajalo. Asado, ki sicer letos praznuje 13 let obratovanja,, je zgolj v mesecu dni povsem zamenjal svojo podobo in danes predstavlja gostišče z izbrano trendovsko notranjo opremo, Iqer se les kombinira z nerjaveäm jeklom. gostišče, kamor bo z veseljem zahajal še tako zahteven gost. Asado se po novem kiti s prostornim parkiriščem, ob robu katerega se bohoti velik letni vrt. Vrt, na katerem se bodo vrstile tudi prireditve, prva v predbožičnem času, ko bodo stalne stranke brezplačno razvajali z medenjaki. Asado je morebiti resda zamenjal svoj plašč, pri tem pa nikakor ni pozabil na bistvo dobrega gostišča - na odlično kulinariko in na prijazno ter strokovno podkovano osebje. Italijanska hrana, jedi iz mesa, še zlasti pa ribje jedi in ostali morski sadeži, na podlagi katerih si je Asado ustvaril svoj u^ed, bodo še bolj teknili ob izbrani kapljici. Asado nudi bogato ponudbo vin in penin, ob posebnih priložnostih lahko nazdravite tudi s hišno penino Asado. V Asadu ne nudijo zgolj a la carte jedi, za vsakodnevna kosila NOVI TEDNIK Gostilna ASADO Leveč 4a, 3301 Petrovce id.: 03 492 23 90 asado(g)sioLnef jma)o po novem pripravljeno dnevno prehrano širokega razpona, vse od enolončnic, testenin, solat do mesnih in ribjih jedi, ki jo menjajo mesečno. Če vprašate lastnika, je načrtov za Asado še ogromno. Poleg prireditev, l^er bodo razvajali svoje goste, imajo v načrtu tudi predstavitve posameznih vinogradnikov in degustacije njihovih vin ter še mnogo več. • Hotel pod Roglo 80HARINA 2,3214 ZR8CE. SIOVCNUA Tel. Gwrilna Emav$; 02/80.50-830 emai!: infcH^klet'binrica.com Klet Bistrica ID Gostilna Emavs LL±J^ Vinarska ul. 3 2310 Slovenska Bistrica Ddovni pon.-sob.: 08:00-20:00 nd.: 09:00-20:00 Jem, vendar boljše... v Asadu. m." Bohorč " iHM. DOMALA KUHNiA, MALKEr nZZEr KOSftA, AIA CARD, CETEMMft^pitictiiw nanäUla »i» MMjugtne acOSentKrpdCt^n« Td.: «-f3S6 (0)3 746 U MoOJte: (0)41 666 wv/w«gostisce-bohorcxom ^ m it. 89 -11. tftOMmber 2008 NOVI TEDNIK NASVETI 19 ZDRAVJE - NASE BOGASTVO novitednik Težave s spanjem vplivajo na krvni tlak Vprašanje braJke: ali nespečnost oziroma slabo spa-oje vpliva aa zdravje pri mla* dih? Spanje je pomembno za ohranjanje zdravja in vitalnosti otrok, najstnikov ter odra-sJih in starejših. Na kvaliteto spanja vplivajo številni dejavniki. Od okolja do letnih časov, stresov, prehrane, tudi alkohol kava, fizična akUvnost, kot tudi mikroklima. Dober spanec povečuje imunskood-pomost organizma, zmanjša nivo stresnih hormonov, povečuje libido, veselje do ustvarjalnosti in življenja. Piše: prlm. JANEZ TASIČ, dr. med., spec, kardiolog Spanec slabe kvalitete je lahko posledica zgodnjih sprememb v organizmu, lahko je znanilec bolezni, lahko pa je tudi posledica sprememb v ce- lični presnovi. Pogosto pa vodi nespečnost ali površen in kratek nemiren spanec v stanje, ko je lahko tudi vzrok za pojav nekaterih bolezni. Med njimi se proučuje predvsem povečan krvni tiak, saj so v zadnjih letih raziskave potrdile tezo, da slab spanec tudi pri zdravih mladoletnikih privede do dviga krvnega daka. Po-vezava med spanjem in povečanim krvnim tlakom je že dokazana pri starejši oziroma odrasli populaciji. V Qevelan-du pa so opravili raziskavo tudi pri najstnikih do 20. leta starosti- Raziskave so potrdile. ROaCE IN CAJCKI Rdeče zelje za Martinovo veselje Danes je martinovo in za ta dan (aii vsaj za Martinovo soboto ali nedeljo) se spodobi, da imamo doma gostijo. Novemu vinu se na mizi pridruži pečena Martinova gos, raca ali puran, ki jih lahko nadevamo z jabolki, kostanjem ali suhimi slivami. Obvezna priloga so tudi mlind» |flko na i pa da dušeno rdeče zelje, ki je tudi najbolj zdrava sestavina Martinove mize. Poteg kozarčka vina, seveda. Čeravno se pričakuje, da bomo danes govorili o vinu ali goski, se bomo tokrat posvetili najmanj veličastni sestavini Martinove mize, zelju (Brassica oleracea). Ko bi se zavedali njegovih silnih zdravilnih odlik, bi ga mirne duše postavili ob bok vinu, če ne celo še višje. Po zdravilnosti prekaša mnoge HJll4SAJlJi 0 » 12 k9 fiMsecno Dr. PIRMAT www.plrnat.a1 zdravilne rastline. Jesen in zima sta sezona zelja, ki jo moramo obvezno izkoristiti v svoj prid. Zelja je veliko vrst» saj spada med nje tudi ohrovt, cvetača, koleraba, brokoli ... Uporabljamo zlasti glavna-!o zelje ali sveže kot zelenjavo ali kislo iz kadi. ki naj stoji v globoki in nepretopii kleti. V zelju se nahaja veliko antioksidantov, ki onemogočajo delovanje prostih radikalov in povečujejo proizvodnjo encimov, ki jih telo potrebuje za razstrupljanje. Za sveže zelje na splošno velja, da pomirja, lajša živčne motnje, povečuje možganske sposobnosti, blagodejno deluje na žlezo ŠČitruco, spodbuja prebavo» nastajanje barvil v laseh in koži, povečuje spolno moč ... Še bolj priljubljeno je kislo zelje, vkaterem po kisanju ostanejo bakterije mlečne kisline, ki blažijo črevesne težave, tudi raka na črevesju. Zaradi mlečne kisline se Wslo zelje obnese tudi pri bronhitisu, ek-cemih, išiasu, vnetju ven in celo revmi, kot piše stišla »doh- Piše: PAVLA KUNER tar« Simon ASič. Ohranja črevesno floro ki jo normalizira, preprečuje gnitje in vrenje, pospešuje iztrebljanje. Tako snovi ne ležijo v črevesju in strupi ne^edo v kri. Ureja krvni tiak, preprečuje ateroskle-rozo in tako ustavlja staranje ter povečuje odpornost proti mnogim boleznim. Velja, da je največ starih tn Čihh ljudi tam, kjer jedo veliko kislega zelja ali uživajo kozarček vina po jedi. Kislo zelje tudi zmanjšuje količino holesterola v krvi, zato bo prav prišlo po obilni Martinovi jedači, pa tudi pijači - zaradi obilo vitaminov, zlasti vitamina C in vode, ki jih kislo zelje vsebuje, omili težave, ki se po pretiranem uživanju vinske kapljice pojavijo naslednje jutro. Zdaj pa še k Martinovem najljubšem zelju, ki je rdeče barve. V rdečem zelju naj bi bila raven vitamina C vsaj šestkrat večja kot v navadnem ze lju. Rdeče zelje naj bi še v večji meri krepilo imunski sitem, zniževalo povišan krvni t)ak, razstrupljio črevesje in koristilo pri izgubi odvečnih kilogramov. Kot vse vrste zelja tudi rdeče pospešuje nastajanje sperme, daj e hranilne snovi za spolno poželenj e in moč, celicam daje energijo in deluje pomJajevalno. Rdeče zelje naj bi ščitilo pred Alzhei-merjevo boleznijo. Zadnje raziskave kažejo, da uživanje zelja, še posebej rdečega, zmanjša tveganje za obolenjem raka na prostati, debelem črevesju in pljučih. Pripravite si tudi sok iz su* rovega zelja, ki ugodno vpli-vana sluznice črevesja in želodca in uspešno zdravi čir na želodcu. da se ob slabi kvaliteti spanja oziroma pomanjkanju spanca pojavlja povečan krvni tlak, ki je lahko prehoden ah pa se že spremeni v pravo obliko hipertenzivne bolezni. Dose-daj so dokazovali povezavo med povečanim ktWm đakom in spancem pri predebelih mladostnikih z Indeksom telesne mase preko 35 (normalen ITM je do 29}. Pri njih se je zaradi debelosti in dviga prepone pojavljala nočna dispneja, ki se je povezovala z zastojem dihanja in dvigom krvnega tlaka. Če imate vpra^nje za zdravnika, ga pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, ali na elektronski nasip v_tednik@nt-rc .si. Mladostniki v glavnem niso ciljna populacija kardiologov. Kardiolog usmerjarno svoj »diagnostični radar« bolj v zrelo populacijo, vendar se vse bol) nakazuje potreba, da je zaradi spremenjenih Življenjskih navad potrebno opazovati tudi mJade. Kvaliteta spanja postaja pomemben pokazatelj osnovnih karakteristik zdravja, saj spremembe med spanjem omogočajo ho-meostatske procese, ki še kako vplivajo na srčno žilno zdravje. Poleg navodil za zdravo žv-Ijenje sprenehanjem kajenja, uživanja polnovredne in va- Mninii.iiovitednik.com rovalne prehrane, ob redni fizični aktivnosti dobiva spanec pomemben kvalitativen predznak za ohranjanje zdravja. V že omenjeni raziskavi so pregledali večje število mladih med 13. in 16. letom starosti. Merili so kvaliteto spanca na domu preiskovanca z zapestnim merilcem, imenovanim akti no-graf, pa tudi v laboratoriju za spanje. V tem spalnem laboratoriju so merili veliko Število parametrov, med njimi tudi krvni tlak. Rezultati so pokazali, da imajo v skupini mladih, ki so imeli motnje s spanjem (četrtina preiskovancev), višje krvne tlake, kot pa so bili izmerjeni pri preiskovancih, ki so spali kontinuirano vsaj 6 ur in pol. Tako se je pri teh mladih spomanjkljivim spanjem ugotovila prehipertenzija v 90 odstotkih. V zadnjih 20 ledh so se spremenile življenjske navade ljudi tako, da hipoteza o prehi-pertenziji kot posledici slabega spanja dobiva vse več pristašev. Zato se ljudem z motnjami krvnega tlaka in spanja priporoča, da iz spalnice odstranijo vse elektronske naprave, ki sevajo ali oddajajo kakšne valove - tudi nizko-frekvenčne, da ne uživajo kofeina pred spanjem in da poleg skrbi za telesno težo in redno fizično aktivnost poskrbijo tudi za optimizacijo spanja s sproščanjem, prebiranjem leposlovne literature, nenazadnje tudi z meditacijo in molitvijo (o vlogi molitve za zdravje srčnih bolnikov je bilo letos veliko govora tudi na evropskem kardiološkem kongresu v Miinchnu). Vsekakor pa je vsaditev teh zdravih navad v podzavest pomembna že pri otrocih. . EPSON STYLUS DX 4400 xf^i^ ' fe^vni tiskalnik. Čitalnik in kopirni aparat • hitrost tiskanja 25 str/čb/min - ločena vodoodpoma crnila po 9.99 EUR FTNOMEHANIKA Dragica Dobrajc s.p. Na okopih 2c, 3000 Celjfe Tel.: 03/492 61 20 &maii: fincimehanika.dobrajc^iol.nci Katja Krajne, Cvetka Kodbs interapevtka med izmenjavo nasvetov Držijo se načrta Ob našem obisku v celj-skem centru LINEA SNELLA STDo najprej preverili, kako napredujejo naše nagrajenke. Sprejela nas je vodja centra, Kiavdija Senica, ki je vse tri lahko samo pozitivno ocenila in potrdila, da se držijo akcijskega načrta. Ta je bil za vsako poseb^ pripravljen po individualnem uvodnem posvetu, kjer so se pogovorile o njihovem življenjskem stilu, o načinu in času prehranjevanja, veliko pozomost so namenile tudi željam in pričakovanjem. Kiavdija S^ca je za vsako kandidatko pripravi la povzetek njenega dosedanjega dela vcentru LINEA SNELLA. Če jih združimo, lahko ugotovimo, da je kdaj napredek še preveč očiten, spet drugič pa malo popustijo. a jih izkušeno osebje celjskega centra usmerja na pot k dlju in z odkritim pogovorom se vedno znova okrepi volja nagrajenk. V celjskem centru LINEA SNELLA smo tokrat ujeli Cvetko Kodba iz Celja, ki je na pogled že videti drugačna kot ob prvem obisku, Ima veliko življenjskih izkušenj, k) so ji oblikovale pogled na svet in ravno zato ceni trud vodje in osebja centra, ki ji vedno stojijo ob strani, tudi Če kdaj Številke po meritvah niso takšne, kot bi morale biti. Razmišljala je tudi o motivaciji in priznala, da je res enostavneje ostati doma in narediti nič, a na tak način se tudi nič ne spremeni. Spremembe pasi želi in tudi kompliment hčerke, kako lepo mamo iroazdaj, je potrditev, da je na pravi poti. Znova so ji prav oblačila, ki so čakala v omari na boljše čase, ko pa jo zagrabi, da bi se pregrešila s kakšno sladko razvado, pa to raje prinese v center U NEA SNELLA in s tem nagradi osebje. p! ^^ v ff i ' / I I r V* i Cvetka Kodba potna energija odhaja iz centra. Promoojsko b<»edUo it. 89 • 11. nowendm 2008 20 I: INFORMACIJE NOVI TEDNIK ISCEMO TOPEL DOM Sožitje namesto sovražnosti Lep pozdrav iz zavetiSča od miške Zonzif Saj poznate slovenski pregovon sta kot pes in mačka? Ampak v živalskem svetu pogosto naletite na primere» ki dokazujejo prav nasprotno. Nekoč )e Študentka Nina pripovedovala» kakšen odnos ima njihov kuža do domačih muc. Rekla )e, da jih ima za svoje otroke • čuva jih, hodi zanjimi, dovoli jim jesti svojo hrano iz svoje posode, med-lemko sam je, se igrajo z njegovim repom in ga grizejo za noge, mačkom pa celo spijo zraven njega v njegovi koči. Prav neverjetno, kajne? To pa ni edini primer sožitja med živalmi, ki bi se morale po vseh naravnih pravilih obnašali kot nasprotniki. Iz divjine je poznanih več primerov, ko so matere posvojile osirotele mladiče, ki niso bili del njihove skupine, tropa, celo pripadniki druge vrste so bili. Se več tovrstnih primerov pa je bilo zabeleženih v živalskih vrtovih. Tako ste lahko priča sožitju med hrčkom in kačo, med mačko m mišjo, med psom in raco, med papagajem in mačko... Mmm. meni se pe zdi. de se je tukaj okoli smukal mucek. Hm. le kam je izginil Najbolje, da grem ker za njim. Če imate »internetne« prste, boste na spletu zlahka našli videoposnetke tovrstnih odnosov. Prebrskajte in si poglejte, da je tudi nemogoče mogoče. Morda pa se lahko vi, ljudje, iz prime- Afi morda kdo od vas ve, kdaj bo sneg? Jaz n namreč n^trpno čakem na bele plartjave, da bom lahko vlekel snažno vprego. (6318) rov o sožitju med različnimi, pogosto naravno sovražnimi si vrstami naučite kaj novega o sožitju znotraj vaše vrste. Tudi pri nas v zavetišču lahko kdaj pa kdaj zasledile prijazen in neškodljiv odnos med psom in mačko. Še več pa med kužki samimi. Če se želite na lastne oči prepričali o sožitju med živalmi. ste vabljeni v Jarmovec pri Dramljah, in sicer od ponedeljka do petka, od 12. do 16. ure. Med vikendi pa ste vabljeni na sprehajanje kuž-kov med 15. in 17. uro, da podoživi te še sožitje med psom in Človekom. Internet-ni naslov www.go.to/zonza-üi je pravi naslov, če si želite ogledati vse prebivalce zavetišča, telefonska številka 03/749-06-00 pa je še vedno na voljo za vsa vaša vprašanja. Do prihodnjič lep pozdrav in bodite v sožitju! Papa! NINA ŠTARKEL Mačkica, mislim, da vem. kam jo je popihal tisi) maekon.kffiaisM'k Čeaizrnanodc^rmljidieznrv.bomtal^atudijazdotebe.Česizlobefl Muce iščejo dom Vse muce, ki danes iščejo dom, so zdrave, 2-krai cepljene proti kužnim boleznim, sterilizirane oz. kastrirani ali pa v kratkem bodo, čiste in navajene bivanja s človekom. Za vse informacije v zvezi s posvojitvijo muck lahko pokličete na 031 326-877. Beni, 3.5*me$ečni mucek, izredno prijazen Kitty. 4^es6Čna mucka, rtežna In prijaina Baby, 2,Sinasečna mucka, igriva In navezana na človeka Pikica. 4.&fliasetna mucka, radovedna in navezana na človeka www.radiocelje.com HITRO NAROCfTE sosedovi mucU. (6336) in neprijazen, pa znam pokazati tudi zc^. (6306) mmm Dvalvat na teden, ob toridh in petkih, lanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Ceijekem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa€ 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti; 5% pri plačilu za eno leto^ 3^% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne iidaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do stiriii brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodniii nakupov. 1 JtV^il;» «"«"i2008 "-"-^sprilogoTV-OKNO! ^^ ^^ V»akpet»fc4lbgwiliamaHiloiiijilo9a ipaiidaiiiaaMtoatiiimtighttaiiinhiwa« Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA ImeinpriMc lü^aj: OatüRi rojitva: Uliea: Piafvakfem larocaiH Novi taAok za a^Bwj 6 Biesaeev NT&RC do.o. bo podaike t^torabljd ssmo za poatbe oaroäuike službe Novega leduika m št. 89 -11. november 2008 NOVI TEDNIK SI-INFORMACIJE 21 O wDtednik NnćrM Novega tednfica boste lahto nafoćrtSke ugodpiosd - a male oglase iV Novem tednllru.cfo 10 X' ipfis^.ln čestttfc^^ jCelle trtortstttteMJuCnossvojonafočnttkolaf^ naroMSoo polofrifco oadroma s ošabnim naroMca Noveoa tednBca. NelsirortiteM ugodnosti m ne prenoMlo v noslednle letot VOZILA PRODAM OPEL ostro korovoji 1,6 Ii in cifroen ox kobon prodom. Tahfon 577MS2. 55d8 GOIFII letni l^ld^moforgem-rolno obnov^, spredaj rahlo posodo-vgn. prodom zo 280 EUR. T«)elon 03i 853^74. 5672 KUPIM Ri^UEMO gs^novpzHo, od letniko 2000, nujno kupim. Telefon 041 361-304. Ž198 PRODAM MED Dobmm Novd Cerkvuo prodom zenh tpscf 2.500 m^ sgmdnjo monjsehHe (gospodarsko Mien o^). Prid^ jene grodbetw dovoljenje, pbćomvs prispevki, vodo in elektriko no parcel Tele> hfl03131UI6. 5520 Kwim HIŠO, v okotio oli v oatni Ce^, ku^ Nudim tokojyiie plodio. Telefon 041 601-555. S694 HYAUI likeni v Celju {ok^, kspkiL P1oaiolduH.TeMoA 03) 309-555. 5Sd4 ttcnio, v o^ repi, pogoj re SQKBO lego, kDpim.TeWon 031309.5S5. 5S84 ODDAM HĆO, IS^cAelekoqa, )2kmcCe|a, oddomo v i»ieffl.Tefe^n031370'171. 5477 NIM pcsh9b prestole, s pokiBo, eddfr mo v nojem v Kovinarski ulid 12, Ce^. Telefon 041769488,levisto, d.O. o.n PRODAM SfOSOBKOstoiwonieno Otoku. 35,60 m^, mimo okolje, vpisom v zemljo knjfgo, vredno ogleda, prodom. Telefon 041 30^28. 5913 OLIL Monsordno stonovonje, 34 m^, 2. no(htrop|e, v većtonovonpki hiši, no Jožefovem hribu, v celoti renovirano, prodom zo 31.990 EUR. Telefon 041 338497. 55Ž2 DV0S0IN0stonovonie,01m',vkranovi-čew ulici, v blizini 4. ofliovne »le, prodom. Telefon 041 7BM66,pol6.uri. 5549 SfANOVARlE.enosobno, 40 m', V No Upko 4, v 2. r>odstTopju, prodom zo S2.000 EUR. Telefon 041 637-524. 5624 KUPIM STANOVMJEv^dvoofi trisobno, Nudim tokojšnie ploalos leMon 04) 601-555. 5594 ODDAM DV0WP0LS06M opnmlieAostefKim|e. zelo lepo vzdrževom, lokodjo: Celje, Novo im, v r^^osndni b^tB trgovino, lebfne, vrtec, oddom. Telefon 051 334^77. 5535 NAJUGODNEJŠA GOTOVINSKA POSOJILA!!! rmicojSNJEizPLAćaoi ZrosWod 500-1.500 EUR na 11 mese»/. DPWVB)fTEI PE MARIBOR PartiiansKaS tel'08 200 16 20.040 639 332 »£ CELJE UMca XIV divizij» 14 tel. OB 200 16 30. 040 633 334 ISliimlna Rnančn« »torttv« tf.o.oJ VODOVOD - KANALIZACIJA JAVWPODJETJE.do.o.- Lava2a.Celje Obveščamo uporebnike. da od IS. 11.2008 naprej velja nova cena odvajanja komunalnih in padavinskih odpadnih voda (kanalacine) voban^ Cdjen msjruh obtno^h (šantiv. hht, štort, Vojnk m Doteat. Cena ODVAJtAMJA KOMUMALMIN IM PADAVMSKH ODFADMH VODA (etANAlÄWEI s S3 % DDVataias EA 6OSP0MMJSTV0. DRUZSCNE HJAVMOSTI M OSTALO POTROŠMJO 0.25606 Em/at* Ceno )e potrdila Vlade R^uUike Sovenije. Mestr)i svet mestna občine C»^ ter ^luki st^ti obän Store. Vi^ Dobrna. ZAHVALA Nenadoma nas je v 81. letu zapustil dragi mož. oče, dedek, brat in stric STANISLAV SKALIČ iz Brstovnice 2, Rimske Toplice Vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani ter darovali sveče in cvetje, se iskreno zahvaljujemo. Hvala osebju ZP Rimske Toplice, ZD Laško, pevcem KD Antona ASkerca, KO Miklavž, praporščakom PO, obema govorcema, gospodu župniku za opravljen obred ter vsem članom društev in sokrajanom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi ojegovi seea ODDAM 0ARA20 v Celju {VniiKBvo) oddom v rtqeiTL lefefonS862-523,051 ^^02. p GARAŽO v podovno ^onžnem c^jeklu v Celju, Novo vos, Ulico me$to Grevenbroich, oödom. Telefon 031 721:^551. Ž20d m PRODAM SQAB. Mrlon^ 270 L2it(}i.afeNn 120 UipPoviič pro(lQinTei^n041 706- Sfll. S603 Kt zfl cmtzolno ogrevanje kp 25, Rib|eao 2 sezoni, pmlon. Telefon (03) 5772-37 S. 5656 HMilnik, zomriovolno ocnon, sbin^, 2101, kuppefdusdi, oljno peć, pndom. Telefon 041284-97S. 5670 TV, OVO, luiluiifJieeisMDle, trasei^ fBb^, flizo, slole, ftoncesfco poslej hloAdi, äediink, zemnoninik, vgnihi Mi-flifc, pmlitf stroj, omne, otroško sobo, prodom. T^on OSI 424^03. n BIKCA, storego 14 dni, prodorno. Telefon 700-1497. 5629 LABIHUE gosi prodom. Okolico Liškego. Telefon 040 842-567. Jože. 5628 KOZE pro nam ustno in pisno izrazili sožalja ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Za strokovno medicinsko pomoč se posebej zahvaljujemo patronaž-ni sestri Katji Blatnik, dr. Mariji Junež in dr. Siivi Sturbej. Gospema Alenid Zupane in Božici Šprah hvala za skrb in pomoč v zadnjih dneh njenega zdravljenja, gospodu duhovniku Cirilu Slapšaku in podjetju Ve-king, d. o. o. pa za organizacijo obreda. Sin Jože z družino Id hčerka Valerija 5663 fKEVMA^ia Debico fiigo, nove, 155/65«, l373T,dvokosQpol5EUIl, Gisloved eumfrost, 195/60 R 15 88 hms, dvo kosa po 35 EUR, prodom. Telefon 031 514-180, Celje. 394efno podjetnko, somsko, jovi se no re^on 070 857-404. S651 5635 KUPIM DOUO krunjeno sobno kdo kupmi.Tele-fon041B15-l55. sesa ZAPOStJM porkeloria zizkusniomi in ene-go zo priuötev. Telefon 041 377-620. ŠteFon Šolomort, s. p., Gomilsko 80 o, a330Gonilska 5$4S ZENfTMA posredovalnico Zouponje, ki je upanje v ljubezen v preteklem fetu povrnilo vec kot 35.000 osebom, posreduje n vu storostno obdc^, brez-ploaioza ženskedo 46 let. Ielefon'(03) 572^19,03150M95. Leopold Ore-»ki p.. Dolenjo vos 85, hMA. n rani}« |>r«pro«tA.m-Bto tfekleta. Mnogo ja. zslo purv ce. pozaM« na iszoćarania ter je» brez stroškcpv apoznafta. Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378. MMNBMKdA«. Sa)fAŽa.a270LASXĐ BStt: Ml 121913 ZAPOSLIMO: gradbenega tehnika« inžeeiiia giedbeitishia ai diplooiiraoega inzeneja grwfceeistva Kontakt: 041-62H13 ali 03-U4B44I MÜUSA (^okojenb Se nevBBO, so&ilno osebo do 60 lel, ki bi ji polepsolo aftje-nie. Nu£m pomoć v gospodinjstvu. Pisne ponuAe po^ no Kovi lednik pod ^KAZUM. 5601 ZAPOSliM nidcocina sedele»«; z (A brezlubnizbe. Gostilno Gomlonko, Gomilsb 45, Mw 041 848441. Ž213 30.000 pOMlovanJ, 11.000 novih poznanatav ia Nlo v pratahlam latu 8U«n)«nUtzn8&o pemo^.LfltOfi Kaže, da jih bo da već, Žani^ posrad> valnlca za vaa oanaraci^a. Zaupanja, Oc^nla VBS 65. P^boU. 03/S7 26 319. 031 605 495, 031 836 376 tM^ d Mm^ «k Mmrn'm^tmrnatil^ Mm i «. B, IMtnto b aOBO Ci». VmCA in lepo 314etiM uslužbenko iefi prijotelja, pošlenego, a resno zvezo. T^on 041 24^47. Agenojo Akin, www.supen3lon.si. 563? raSIĐlin simpofiren md^50 tet, 90(tne poslove, žet žensko do 48 k. Ne pije, ne kodi. Telefon 041 248^47. AgeiKilo iÜon, www.superolQn.si. 5632 "V rdd;oce1je 109J eo.e Mtt ZAPOSUMO ostilkozDasai^slopAistin prostorov. Tele^ 041 340^38. Aleš, Cvetko PišoteJ^i p., Sp. Reöco 25, Lffiko. 5636 GOSTIŠČ Morju Bolrari i p., Ousono Kvedra 44, Šentjur zopo^ notokorko/ jo z nekoj izfcušnjeni. Telefon 041666-726. . S64t ZAPOSLIMO d^ ZB dob pri zemeifskiti fAofAi in nizkih grodr^h. Telefon 051 377-900. GMG Vmder, d. o. o., Zodobnh VQl26,SkofjaVOS. 5646 MAiUlAN Podbnzi^ s. ^ Tovorno 19, Celje rozptsuje ^ndfio zo strojnego tehniko-3. letnik. Telefon 031 621- 5673 Pod|e^ NT&RC, d.0.0. Direkton Srečko Šrot Podjetje opravlja Časopisrw-zaio2niško. radijsko in ageD-d jsko-užno dejd vnost Na^crv:PTc$eniova 19.3000Celje,tdefon (03)4225190. (03) 5441032, Novi ledmk izhaja vsak tOT^ in petek, cena lorkove^ izvoda je 0,81 EUR petkovega pa !,25 EUK. Tajnica; Tea PodpeČaji Vdcr. Nanićnine: Majda KlanSek. Mesečna naioCnina le 7.90 EUR. Za tujino je letna naroCnina 169.60 EUK. ^evilka iransakdjsttfga ra-čuna: 06000 0026761320. NenaroČenih rd(opisov id foto- grafij ne vračamo. H^ Delo, d.d.. Uskaisko sredit. Dunajska 5. direktor Bogdan Romih. Novi tednik sodi roed proizvode, za katere se plačuje 63% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednici: Tatjana Cvim Namestnica odg. nr.: Ivana StamejCtC Računalnilki prelom: IgorŠarlah. Andreja Izlakar ObUkovan je: Nvwwjninjadeai^.osm B-nüll urcdnlSiva: tednik€^ni*rc.si &maU n*nuSi«»gj uređDiitva: lehoikd.iednik^t-rc.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Simoru Brglez Uränica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: tadiot^oi-rc.sL E-mail v studiu: info^radiocel)e.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko. Špela Kurall, Rozmarl Petek. Uiilu Selilnik, Stanko $t^e)či£, Simona Šolinič, Dean Šuster, S^Ska TerŽan Ocvirk ACENCiJA Opravlja uženje oglasne^ prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter num ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agendje: Veena LejiČ propaganda: Vb^ko Crabor. Zlalko Bobinac. Viktor Klenovdek. AJenka ZapuSek. Rok Založnik l^efofL (03)42 25 190 F^ (03)54 41 032. (03)54 43 511 S^rej/oa oglasOT po ddcL po$ti: a^uaja®nt-rc.s i«. S9 • 11. Boiroinbef 2008 m - 22 HRiŽADELA NOVI TEDNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatidh Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi pcegladnosti objav izpiiščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen Čas» zahtevane delovne tzkušnje. posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda: na domači strani Zavoda HS za zaposlovanje: h tip://www.ess-Qov.8i; • pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE OSSKPMKiiOUU IZDPU2BA 0$Ć£NJE PROSTOROV- M/t t^tim POSIOV NIH PflOSTOAOV. DOLOČEN ČAS. 12 UčSECEV. 12.1U0Oe:BATIRSrORrTVENDPODJE1JEIU).O: OBLAKOVA UUCA 32,3000 aUE ÜELA NIZKIH GRADENJ • M/l RAZNA DELA PRI NIZKIH GRADNJAH (N ZEMEUSKIH OEUH. NEMOČEN ČAS. 11.11.20(0; &H6 VINDER. GRADBENA MEHANIZAOIA JN GfUDNJe aaO: ZAD0BR0VA12S.a2nSK0fJAVAS POMOČNIK DIETNEGA KÜHAfiiA • M/t PRIPRA VUANJE IN ČlŠČfUČ 2IVIL SOOaOVMUE PRI KUHAfUU. t^HSa OanVNIHPflDSTOROV. pa SCĐ IN ĐELJVNIH PRIPOMOČKOVDOLOČEN ČAS. I MESKE. MMim DOM UPA. ORUŽBA ZA SOCIALNO VARSTVENE DÜA^OSTI. 0.0.0: LAVA 11.3000 CaiE SIHEŽNICA • M/t NO^REDNE OK^ LJCE. P0M02NA DELA PRI ZDRAVSTVEIU DSK^ BI. POMOČ m ZVAJAMU VS&I &VUENSKIH AKTIVNOST» VAROVANCEV. VODEUE EVIDENC mtik ČAS. 3 MESECt 12.11.2008: DOM UPA. DRUŽBA ZA SOOALJIOVAR^EOfJAV' nm OMIAVA 11.3000 CEUE POUfiMB NBOVB lUOV POLAfiALE PODOV • M/t OPRAVLJA OaO V PRIPRAV) TAINIH POVnSm ZA POLAEAUE HlDROfZOLAOlE IN PODOV. PBmVUA UAT£< KAL IN ORODJE ZA TRANSPORT. PRIPRAVA MATERIM. ZA V^NJO IN IZDEiAVG PODOV PO PtANU \H NALOGAH NADflBEMK; DOUIČtN ČAS. 3 MESECE. U.tUOOB; UW& IFGO^NA. TE}lNaOGUA. INŽENIRING. 0j}.0: BEŽIGRAD $KACESTA4E.3000CELiS rwanwuTWgdJwg IM VARILI C • U/t OPRAVUMUE VSDI VARILiKlfl Oa V PROIZVODU!. VAABJE PDDSKIDPOV. VABJEUE KONSmUKCU, OPRAVUANif VSEH Da NA $TROJIH IN NAmVANNEtOOČČN ČAS. ia.n.2008: CONTAINER PROfZVDONO PODAJE. D.aO: BEŽIGRAJSKA CESTA 6.3000 CaJE AVT(ME»ANIX SERVISNI TEHNIK M/t PIV FlAVkA IN V7DR&VAUE DOBNIH IN UU1KIH ODSTAVNIH V021L DOLOČEN ČAS. 3 MESSE, 1Z.11.Z0S9: PRODAJNO SERVISNI CENTER HGT. KO HINKO H01XQ S.P; VlfTTERJEVA tILiCA 2 A. 321ZVGJNIK POMOČ ZA m V KUHifUI M/t PfWRAVA ZaftUAS^ (E1KA7ES. SUUIIC. POLNJENJE ZALOG. EVIDEimRAfUE PORABE ZALD& NEDOLON ČAS. 21.l1i00a; PfCIKATO GOSTINSTVO TI^GOVINA ST(RfTVE aaO: TEHAfUE 21. 3221 TEHARJE > SÜKOPL£SKAR fASADER -M/t VSA SUKDPIE* mm IN FASAOERSKA DELA. NEDOLOČEN ČAS. 20.n.2DO&: M35RA0 GRAOBEW^ TB-GOVINA STMrrVED.OA GOSPOSVET^ULiCA 3.3000 CEUE SKDftMnBBMMMJ SKlđUCDflM2M SAMOSTOJNI TRŽNIK NA TEAEtHJ M/Ž • M/t SAMOSTOJNO PRIDOBIVANJE NAROČNIKOV. »LĐ'AAJE POSLOV. SKRB ZA OBSTOJEČE STHMKE. PRIPRAVA VSEBINSKIH PREDLOGOV IPD. DaO JE VEZANO IZKLJUČNO NA TEREN: NE* ODLOČEN ČAS, 21.11.2008: UAN?OVVER O.O^X: UANPOVie D.Oi):PE CaJE. STANETOVAUUCA 14.30Q0CaiE STROKOVNI SffiiaAVEC M/2 • M/t PREOSTA VITVE HaiiaNSKlH ARTIKIDV. KISUVNA KOUUMKACUA S FARMACEVT^ ZÜNUVNIKI IN ORÜGIM ZDRAVSTVENIM OSEBJEM. PtSNA KOHUNiKACUA S PDTENQAUilMt DDJEMNIKI. MOŽMOT NASTOPOV V JAVNIH MEDUIK. OBU-KOVANJE RAZUČNIH OBKROŽNIC. ULEEŽBE NA STROKOVNIH SEMINARJIH IPD: NEDOUlČEN ČAS. 17.11^008; HANPOWER OO.O; MANPOWER DiLO; PE CajE. SfANETOVA DUCA H. 3000 cajE POMOäil ZAVmtOVALNI ZASTCMIK • OaOVND MESTD V CSJU • ll^' ISKAKiE MOREBITNIH ZAVAROVANCEV. USPOSABLIANJE ZA PRIDO-mi DOVOUENJA ZA OPRAVUANJE POSIOV ZAVAROVALitEGA ZASTOPAVA. TERENSKO OaO; ODLOČEN ČAS. B MESECEV. IG.lUOOe: GENERAU ZAVAROVAUICA D.O. UOBLJANA. XRŽIČEVALIUCA3.1000 UOBLJANA KOHERCU^I ZASTOPNIK NA TIREND • DEUJVNO MESTD COIE Z OKDUCO • M/t OD^ SKOVANJE ZOBOZDRAVSTVENIH DRDIKAQJ. PREZ»TACUA IN PRIDOBIVAHU NAROČIL NA OBMOČJU CQJA IN OKOUCE: DOUI&N ČAS. 6 HSECEV. 14.11.2008: KTfREZENT DOD: TR-mNA IN STORITVI POT KSilMI^ 32.1231 UDBLIANA-ČRNUČE SVFTOVAIE • PROOAJAUC-M/Ž • M/t'SVBO VANJE IN PRODAJA. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 18.11.200S: RIM PODJEUE ZA TRGOVINO. STB RITVEIN INŽENIRING. D.O.CtCaJSKA CESTA 18. 2380 OOVEXJ GRADEC mäm MIZ^A m ■ M/t l20aAVA POm^A PO NAR0Č3UJ. SKÜGUEUE. REZAMii DEO NA STROJIH, MCMTAŽA KONČNIH 12^. tt SČEUE OaOVNEGA PROSTORA. OSTALA DaA PO NAVOOIUH NADRL^GA: DDUIČEN ČAS. 12 MESECEV. 12.11.2D0B: MANPOWER D.0.0; MANIWEfiaO.O; PE (aJE. STANETÜVAUUCA t4.30l)QCaiE MfZAR • hi/t SAMOSTOJNO OPRAVUMilE MIZARSKIH DEL V OELAVNIQ. NEDOLOČEN ČAS. 4.1^2006. MiO OPREMA MIZARSP^ IN TRGOVINA. aO.O:VOJNIK.VI^ VAS IB. 3212 VDJNIK MIZAR • M/t SAMOSTOJNO OPRAVUAKJE NA CNC STRJO, eOOLOČEN ČA2. 4.12iD0B: MIO OPREMA MIZlUtSTVD IN TRGOVINA, 0.0.0; VDi' NIK. Vl^ VAS 15.3212 VOJNIK PROOAJAL£CVTRGOVINIZAMAL£ŽIVAUM/t PROOAJAOPREME2AMAU2IVAU. NHlOLdCEN ČAS. 20.11.20»: ALFAPET TRGOVINA 00.0; LI-TUJSKACESTA 29.100Q LJUBLJANA PRODAJA IN VODEK^ • M/t PROOAJA. VODENJE. SVETOVANJE ZA Himm OPREMD: DOLOČEN ČAS, a MESECEV. 27.11.2008: GRADB^I-^0 IN TRGOVINAH Q.O.O; SAU3NTAG0SS CEUE. TOLARJE 113Z21 TEHARJE PRODAJALEC V TRGOVINI MAYA MAYA V CaJU - M/t DELO BO POTEKALÜ V TRGOVINI MAYA MAYA S Športno konfekcuo in oi^emo. po mEDHOGNI NAJAVI IN RAZPOHOKrVI BO OEU) POTEKALO TUDI V DRUGIH POSLOVAU^ICAK V STAJERSÜ REGUI; DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV« I6.1UDQ8.- m SPORTS FASHION PRODAJA IN IZDELAVA SPORTUK OBLAČIL 0.0.0. UUGLJA. NA. BRNČtČEVA ULJCA 13. t231 ÜUBUANA •ČRNUČE PRODAJAUC • M/t PRODAJA SOE TEHNIKI AKUSTIKE, RA&INALNI^A, MAUH GOSPa DIUSKIH APARATOV. KUHINJDOLOČEN ČAS, B HESEQV. 13.1UDĐ8; ADECCO H.R: KADRa VSKD SVETOVAUE. 0.0.0. PODRUŽNICA CEUE. liUCAX!V.DIVIZiJE6.3000CaJE PRODAJALE RLAGAJNIK • M/t SKRB ZA UREJENOST PROIAJNIH POUC, VRdTEV DELNEGA GOTOVINSKEGA iNKASA DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 12.11.2008; ENGROTL^ U: ^A IN ZDRAVJE CaJE. Pfl^ERNOVA DUCA 10, 3000 cajE FRIZER • M/t SPREJEM STRANK. UMIVANJE, BARVANJE IN STRIŽENJE US. PRIPRAVA B^. SVETOVANJE STRANKAM. PRODAJA IZOEU(aV. POZNAVANJE RAZUČNIH TIPOV LAS IN FRIZUR. GSTAU DEIA PO NAVODIUH NADREJENEGA; D(^OČEN ČAS. 12 HESH». 12.11.2008; MAI^ POVÜ^R 0.0.0: MANPOWER OO.O; PE CaJE. STANET0VAÜUCAt4.300QCEU! NATAKAR • M/t STREŽBA PUAH NEOOlOČEN ČAS. m 2(108: BAR UNION NAQA maJK Sf: KI^KaVTR83.3000CaJE KUHAR • Ufl; SAMDSTOJHA PRIPRAVA JEDI PO NAROČILU; NEDOLOČEN ČAS. 21.1U0QB; m KATO GOSTINSTVO TRGOVINA STORITA OG.D; TEHARJE 21.3221 TEHARJE DIETNI KUHAR • M/t PRIPRAVUANJE ŽIVR IN KLIHAHJE JEDI. DIETIN NAPITKOV ZA STAREJŠE. OaiTEV OBROKOV SDOaOVANJE PRI SESTAVI JEDILNIKOV. SKRB ZA KAKOVOSTNO IN NEDP^ ROi^OPfißWlNO. TRANSPORT 00 RAZOaJTVE DOLOČEN ČAS. 3 MESE(£ 12.11.2808; DOM UPA. DRU^ ZASOQAINO VARSTVENE DEJAVNOSTI. aO.O; UIVA11. 3008 CEUE BOUVIČAR - NEGOVAIEC • M/t POMDČ PRI ZDRAVSTVENI NEGI IN 09CRBI STAREJŠIH IN NJIHOVEGA OKOLJA. POMOČ PRI PREMIKANJU V PROSTORU IN PREVOZIH IN VSEH DSTAUH ŽMJENKSIH AKTIVNOSTIH, TRANSFER NRAVSTVENEGA MATERIALA. VDDBUE EVTDENC OOLOČENČAS.3MESECe 12.11^808: DOM UPA. ORUŽBAZA^CIALMI VARSTVENE DEJAVNOST). aaO:UVA 11.3000 CEL^ MONTER - SERVISER HLADIU^IH IN (miEVAL-NIH NAPRAV-M/t SESTAVUAKß KOMPONENT HUUUINIH IN OGREJEVAUiIH NAPRAV. SPAJKA* UE. OaO V DELAVNIP. IZJEMOMA NA71RENU: NEODLUČEN ČAS. 17.n.2D0B: MANPOWER D.O.O.' MANPOWER D.OO; PE C&JE. STANRI-VAULKA14.30Q0aUE nMJBIHH CNCOP0UTER . M/t NASTAVITEV DSO£U> VAMA NA STROJU. NASTAVITEV DRODU. PROGRAMIRANJE 20 08UK NA SAMEM STROJU IFMUC KRMIUtlKj. SODELOVAÜIE F^l MONTA 21: DOLOČEN ČAS. 12MESECEV. 11ZJ008: PILJH. PROIZVOffUA. TRGOVINA, STORITVE. 0,0.0:08 DRAGI S. 3220 Šn^E SAMOSTOJNI RAČUNOVODJA • M/t mh 6LA\mE KNJIGE TER USKLAJUJE S POMOŽNIMI KUI6AMI, VODI EVIDENC OSNOVNIH SREO STEV IN DROBNEGA INVENTARJA. VOOl MATF RIAIND KlUlGOVDDSTVD, IZSTA\UA RAČUNE. UKVIDIRA IN NAKAZUJE RAČUNE. OBR/^NA VA PLAČE. EVIDENTIRA IN OBRAČUNAVA DOV. KNJIŽI (^EMENITVE ZA NAMERNO POVZRD-ČENO SKOOO. SPREMLJA ZAKONODAJO NA SVOJE POORObU. ARHIVIRA ODKUMENTAOID S SVOJEGA POm&A. SKR^ ZA BLAGAJNO IN (VRAČUNAVA POTNE NALOGE. DPRAVUA m GA DaA PO NAK^U NADREIENEGA DELAVCA OZ. DIREKTORJA; NEDOLOČEN ČAS, 17.11.2l]0B; MMPOWER D.O.O.; MANPOWER m, PE ti: UE. STANETOVAUUCA 14.3QOO CEUE igWilllllli KOMEfCIAUST • M/t PRODAJA POHI^A IN VODJA MAU^E TRGOVINE S POHIŠTVOM, NEDOLOČEN ČAS. 4.12 J008; MIO OPREMA MIZARSTVO (N TRGOVINA. 0^3.0: VDJNIX. VI^A VAS 15.32^2 VOJNIK TAJNfCA -M/t ^EJEM jmmH KliCEV. SPREJEM V1400NE IN IZHODNE POSE ORGANI-ZlRAfilE SESTANKOV. P1SAKJEZAP1SNI KOV. KO RE^DENCA. IZSTAVmv POTNIH NALOGOV \H DNEVNICTER OBRAČUN. ZBIRANJE PONUDB. POŠlUANJE IN SPREJEMANJE FAKS SPOROČIL IN NABAVA flSARNlä^A MATERIALA. VNOS PODATKOV V BAZE PODATKOV; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 22.11.2008; TIX TRANSCOM-MStCE PODJETJE ZA NOTRANJO IN mm TRGOVINO IN STORITVI D.0.0. Caja KOSOVE LOVA UUCA 16,3000 CEUE POSLOVNA ^ETARKA • M/t VDOEUE KADROVSKIH Z/^EV. PRIPRAVA POOATKOV ZA OSEBNE OOHODKE. AOMIN1ST11ATIVNOTEH-NIČNA OPRAVILA.' DOLDČEN ČAS, 24 MESECEV. 27.11.2008: KOVINAR U^KO KDVINSXO PRE-OaOVALNA STROJEGRADUA DJ.O; GAJI 47. 3000 CaJE ___ laCflUD UnOAKI TBHR iZDaOVANJE KROJEV IN MDOaJHANJE - H/t IZDELOVANJE KROJEV IN MDDEiJRAlUE S POMOČJO RAČUNALNIKA. UIU^EN ČAS. 12 HESE(^. 1G.1UOOB; VRVICA PfCDZVDDNJA TKANIH IN PLFTDilH TRAKOV. VRVIC. ČIPK IN OKRASKOV 0.0.0. CEUE. KOSOVA UUCA 14. KOSOVAUUCAT4.300aca]E RAZVOJNI IN^IR • M/t (ZVAIANJE PROCESA RAZVOJA. IZDEUlVA OPTIMALNIH TEHNOLO Skih Posromiv. nadgradnja dbstbječih PROIZVODNIH PROCESOV. UVAJAUE NOVIH mm. POSREDOVANJE \Üil RAZVOJ lOEJ IPD; NEDOLOČEN ČAS. \mm MANPOWER 00.0; MANPOWER m. PE IHJE. STMETO-VAUüCAH3aOOCEU£ 'ZA I KOMERCIAUST • M/t TRŽENJE D&ASNEGA PROSTDRA. OaJKOVANJE IN PRIDOBIVAUE NDVtH STRANK. BOLDČEN ČAS. 6 ME^, 15.n JD08:IP.ON. PDSLÜVANJEZ NiraEMIČN^ NAMI Đ.O.O; ^BARSKA ÜUCA30. BODO KOPER -CtfODiSTRIA_ VODJA SERVISA - M/t SERVISIRANJE VISO-KDKAKOVOSTNE OPREME (POSEBNI SERVISI). VODENJE SKUPINE 3 SERVISERJEV. NAROČANJE REZERVNIH DELOV. SKR5 ZA TEHNll^O OOKUMENTACUD, SKLEPANJE PONUDB. KOMUNICIRANJE S STRANKAMI, PRIOtSIVAME NOVIH NAROČNIKOV. RESEVANJE REKUMACU. ORGANIZIRANJE SEMINARJEV. POROČANJE VODSTVU: NEDOLOČEN ČAS. 17.11.2DQ6.' MANPOWER tU: MANPOWER D.OO; PE tXUE. STANETOVA UL£A jUOOBOUE SAMDSTDJNI RN/UČNIK - M/t VDDEHJE. Vam ni bilo nikoli jasno, kako vse ko$(ke urinega mehanizma sestavijo skupaj? Ste vedno ugibali, katera sestavin a naredi dober knih? AJi pa Se danes oe veste, kako nistaoe papir? Novi tednik in Radio CeJje vam zdaj ponujata odgovore na vaSa vpra^nja in pogied v nastanek vsakdanjih stvari. Na kapon napišite svoje podatke in nastanek jasa želite spoznati. Srečne izžrebance čaka pot vodicrivanje skrivnosti. ime; Priimek; Naslov: Teidon: poznal/ Ma, kafco ftastane {predagajta ano eli vsž stvari); novi radio je .. m Pojjfne M flntov: K\m. Paimwt 19,3000 Ctlu s pripisan: v »ftriwi«, - it. 99 -11. novMiiber 2008 - PLANIRANJE. OflGANtZIRANJE IN KOOftDIN!-RANJE im HNANČNE SLUŽBE. IHIEJANJE PIAČILAEGA PmUK NADZOfI NAS TERJATVAMI. NADZOR NAD NAČRTOVMJEM HNANC IN UKVlDNOSn. SOOaOVANJE 2 ZUNANJIMI INSTTTUCUAML SPRElfiJMlJE ZAKONODAJI KDNTTtDUNG. OEIA IN NALO&E S POSEBNIMI POOBlASnU iN OOBOVDRNDSTMI: NEDOLOČEN ČAS. 17.11.290e: VtVAPEN PROIZVODKiA. im VINA IN POSREDOVANJE mARNIŠKlH POTRE» ^NDM6AJi41.aJiDQCEUE UE LAiKO osmwäuulZDnAZU Č1ST1LKA • M/t ČIŠ&NJE ?mdm, DOLO' ČEN ČAS. 6 MESECEV, \2.\Um: THEftMANA 0.0: DRUŽBA DOBREI^ PO&HJA. ZDAAVIUSKA CESTA4.a2TOUk&0 RKZJI1£C BORWERKIST>^EZAL£C. VRTAIS • U/t: OaO NA nC IN KONVEliaDNALNIH FREZALNaVR TALNIH STROJIH. NEDOLOČEN ČA^ 22.IU0D8: MDNTING SK. PROIZVODNJA. TBGOVWA IN STORITVI DJXO: SPODNJA RE&CA BO Z. 327G LAŠKD STMUMOMBOE ■TinTnnr STBOJNIK SRAD8ENČ MENAKEZACUE • H/ IZKOPI, ZASIPI (RUGANJE BREŽIN; DOLL ČAS, 5 MESECEV, 17.11 JOOB;AINAVESEIUAK GRADBENI^, KMOUSTVO. Tm^NAD.OJ): VALVAS0RJEVTK6e.327QLAiSK0 POMOČNIK • m V RADEČAH • H/t POMOČ PRI PRIPRAVI TOPUfI IN HLADNIH OBROKOV, OaOČEN ČAS. 6 MESECEV. 23.11,2008; SWEXO PREl^RANA IN STORfTVE 0.0.0:2ELIZNA CESTA 16.I0Q0UIIBLJANA KUHAR • Dao V RADEČAH • M/t PRIPRAVA TT^H IN H\jm\ (emtN, DOLOČBI ČAS. 6 MESECEV. 2a.1UOOS: SODE» PftEHRANA IN STGRfTVE O.O.D; ŽELEZNA CESTA 16,1000 LKIBLiANA NATAKAR • M/t STREŽfiA V fiOSIlNSKEM LOKALU NE0IX0ČEN ČAS. 19.11.20N: GOSTILNA JANEZ KRIVEC. S.P: QOANI MOST IB. 1432 29DANIMOST nOttUM£C RtOOAJALKA* M/t PROOAJA BLAGA. SKBB ZA OREjENOST TTIG0V1NE ^ V PE RADEČE, my ČEN ČAS. 3 MESECE, 14.11J0DB: METRO TRGO VSKA DRUŽBA D.D: LAVA B. 300Q CELJE NATAKAR • STBEŽBA HRANE IN PUAČE. NEOOLOČEN Čii^ 19.11.2008; TRERMANA O.U' DRU&A DOBREGA POČDTJA. ZDRAVILI^ CESTA 4. 3Z;D LAŠKO wüamsmumsfwi SAMDSTDJNI KOMERCLALJS? ZA PRODAJO EMBAIAŽNIH IZOUKOV • PRODAJNI INŽENIR • M/t PRODAJNO TEHNIČNO SVHUVANJE 5 PDDRO^A EMBALAŽNIH REŠITEV (EMBALAŽNI INŽENIRING}. SODELOVANJE S KUUČNIMf KUP* Cl TER ISKAHJE NOVIH KDP(^. SOOaOVAUE PRI RAZVOJO N0V1K EMBALAŽNIH IN lUUKACU PRI KUPCIH. IZOELAVA PONLIOB. KAL^LAOJ. PRIPRAVA P0G008, PROOAJA mm INSTDRITIV: DOLOČEN ČAS. ü MES^ CEV. 14.1U0Q8; FRASMAT T1M. TOVARNA IZD-LACÜSKEGA MATERIALA Dü; SPODNJA REČICA 77.327OlAiK0 TEKNOIDS • KALKIHANT • H/l IZOELAVA PO-NDOBENIH KWUILAOI V KDMERCLAU. NEOO-LOČUI ČAS. 2t\\2m MONTING SK, PROIZVa DNJA. TBSOVINA \H STORITVI aO.D: SPOOUA RE^BO(L32?OLA^ Ui MOZIRJE TEHNOLOG PRIPRAVE DELA - M/t V(XV PIIIPRA-VE DELA POMAGA PRI VOIKNJÜ IN OASANIZ^ RAWU DEL V PISARNI IN NA GRADBIŠČU. SODE* lUJE PRI PROJEKTIRAUU \H PRI POSAMEZNIH m^im SAhmiNO AU PG NAVODIÜH PRiPRAVUAT&tNClOŠKO OOKUMENTACUO ZA IZVEIKO PROJEKTA - GRADKiO Hl^E. 05TI^ JA. ADAPTACUD, NADGRAIAJO. PREODAVD O&iEKTOV. POVEČANJE OBJEKTA S PRIZIDKOM, IPD: SKHftl ZATERN0LO6U0 tZOElAVE IN VZDRŽFVAUE PROGRAMOV. Z RAČUNALNA SKD TE»NOIOGUO IN PROGRAMSKO OPREMD RI^PROJEKTE OBJEKTE. I2KLUJE NATANČNE IN JASNE OELAVNISKE KSBE. NAVODILA. NAČR-TEMONTAŽE NAKLAflAMiAiro; Z NEPOSREDNO NACAEJENIMI SE POSVETUJE D OOKUMf NTi^l STHANK. RäfTVAH PROBLEMOV, PG POHtEBI VODI RAZGOVORE S POSLOVNIMI PARTUERJI IN NAROČNIKI; NEDOLOČEN ČAS, 7.12.20(0: m TER MONTAŽNE 6RAMJE DM LOKE 40.3333 UUBNOOBSAVIKÜ Ui 9I.OVgWSKE KONJICE oswdaflmzBBBAzai POMOŽNA IN SAMOSTOJNA OOA V KAMNOSE* STVU, OSTALA OEU PO DOGOV(»UJ • M^ DELO V OELAVNIQ IN MONTAŽA NA TERENU, TER OSTALA DELA PO NAROČILU OBRTNIKA,' DOLOČBI ČAS. S MESECEV, 2111.2008: KPÜ mit SPCS SP: TAT1TNBACK0VA ULJCA 14. 3210 SLOVENSKE KOUlCE mccMEZPflnm POM(JŽNi DOAVEC V GOSTINSTVU • OaOVNO MESTO SLOVENSKE KONJICE • M/t POMOŽNA DEU V KUlHfUI IN STREŽBI. mÜH ČAS. 4 MESECE, mum Q INTERIM D.O.O.' KOTK^ KOVALAJCA32.tDODUÜBL/ANA wnKimii AVTBKLEPAR • M/t AVT(MEPARSKA im. PRIPRAVA AVTOMOGILOV IN NJIHOVIH DOOV ZA POPRAVILO. BARVANJE. LAKIRANJE NEODLOČEN ČAS. 23.11.2008: AVTOMEHANIKA IN AVnMPARSTVO TER PRODAJA OSEBNIH AVTOMOBILOV AVTOSER^ KAVČIČ ANOREJ KAV&Č S.P: SPODNJE PROC^ «C. 3210 SLOVENSKE KONJICE umum STREŽBA PUAČ • M/t NATAKAR, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 7.12.2D08: HLASTiC. PROIZVODNJA. TRGOVINA. GOSTINSTVO, PRDMETIN STORfTVE. D.O.D; KRI^CST, 3K6 STRANICE NATAKAR • M/t STREŽBA GOSTOV TER UREJA NJE NAMIZNEGA ARMŽMANA. OOLOC» ČAS. 4 MESECE. }3,1K2008: UNIQR KOVAŠKA INDUSTRIJA OH: KOVAŠKA CESTA 1D. 3214 ZREČE nvnjsniBflv KMETUSKI • VRTNARS» TEHNIK • M/t OELO S STRANKAMI, miOAJA. POZNAVANJE VRTNARSKO • KMETUSIS STROKE. ŠKROPIVA. VSE ZA SETEV. GNOJILA, KDAJ S KAJ SADI IN SEJE. ČESUUCE. GaMOUNICt ZEUUAVA. (TD ..4 mStöH ČAS. 6 MESECEV. 111UD0B; CV^ ČARNA, TRGOVINA IN STORITVE BO^JAN PUČ-NIK SP: tEÜSKA CESTA S, 3210 SLOVENSKE KONJICE MMMJMB PROOAJA TEKSnLA • M/t PRCdAJA, NABAVA, SVETOVANJE STRANKAM, 0(H0ČEN ČAS. 12 MESECEV, 14.11.2008.' TRGOVINA S TEKSTILOM 'ZORAN' ZORAN LAMITT, SP: CBTA NA ROGLO 13B.32HZI^ČE PRODAJALKA TEKSTILNIH [ZDEtKOV- N^t m DAJA. PREVZEMI. REŠEVANJE REKLAMAOJ DOLDČEN l/^ 8 MESECEV. n.lliOOB; TRAMP. STORfTVE IN TTMiOV^NA. D.0.0: NOVAKOVA m CA3.2niO MARIBOR KUHAR • M/t PRIPRAVA JEDI V SKLADU Z um. DOLOČEN ČAS, 4 MESECI müm UNIOR KOVASKA INOUSTRUA 0.0: KOVAŠKA CESTA 10.3214 ZREČE SOOALNA OSKRBOVALCA H M/t GOSPODINJSKA POMOČ. PCMDČ PR} VZDRŽEVANJU OSEBNE HIGIENE: DOiOČEN ČAS. 1 MESEC, ail.20138.' lAM^CKTOViKIH, SLOVENSKE KONJICE. ŠO. SKA UUCA 4,3Z10 SLOVENSKE KOK»CE ooKfOB oamujEHsaK DOKTOR DENTALNE MEDlDNEM/t ZOGOZDRA-VSTVENA DEJAVNOST ZA ODRASLE. NEDOLOČEN ČAS. 23.11.21306; ZOBOZDRAVSTVENI ZAVOO VERTAČNK DOBRAVA PRI KOPUOUf 3 B. 3210 SUlVaSKE KONJICE UI ŠMTJUR PBi CELJIT OSHMOStUlAIZDEMZM POLAGANJE G^PS PLOŠČ M/t P(UI}AK]E m PtJ3ŠČ IN ARMSTRONG STROPOV, mt LOČEN ČAS. 4.12.2008; POLAGANJE GIPS PLOSČ ANDREJ KAVKA Si: UUCA L CEU^ i£\i 2t 3Z30ŠENTJJR muMuc VOZNIK TRAKTORJA • M/t DPRAVUA KME* TUSKA DELA S TRAKTORJEM. NEDOLOČEN ČAS, 1^11.^0»; MEJA KMETU^O P(XUETJE ŠENTJUR. QSk CESTA LEONA OOBROTINŠKA I 3230 ŠENTJUR SSIHMPIKUaU BĐEBAZM GRADBENI DELAVEC • U/t VRTANJE IN REZANJE BOBNA IN ČIŠČENJE 8ETDNA Z VOONIM CURKOM NA VISOK PRITISK. OOLOČEN ČAS, 12 MESECA, imm: SMS MEDVED. STORITVE NO PODJETJE. 0.0.0: DOLGA GORA tS. 3232 PIWIKVA BSCnEMEOBKEim STROJNIK KOTLA • M/t UPRAVUANJE VROČE-mm KOTIA. DOLOČEN ČAS. B MESECEV. 23.nitl06; BOHOR ŽA8AIN FURNIRNICA O.O.U. ŠENTJUR. CESTA LIDNA OCfiROTINŠKA S. 3230 ŠENTJUR ELEKTRIČAR • M/t OiKTROINŠTALAOlE • ELEKTROMEHANIKA. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV. 19.11.^: ELIKTiratNSTALA(UE IN SERVIS ELfKTRIČNIH IN GOSPODINJSKIH APiUUTDV. ELfKTRDMEHANIKA PETER ŠANTHJ SP: PIANI-NA PRI 13, m PLANINA PRI SEVNICI UMA KUHAR • Wl PRIPRAVA MAUa KOSIl IN JlOt PO NAROCm 0CU3ČEN ČAS. B MESECEV. mum. GOSTIŠČE MARJAN BOHBRČ SP; UUCA DUŠANA KVEĐAA 44.3230 ŠEKTJL« BBnvnBEBi aOfiETK EUKTROT!HNIK • ENERGHIK - M/t VODENIE OaOVNlH SKUPIN, NADZOR IN S^IUE ELEKTBENERBETSKIH OBRATOV, MONTAŽA IN VZDRŽEVANJE ELBORDENERGETSKIH NAPRAV; DOLOČEN ČAS, 8 MESEl^. 23.M.2D08: DDHOR ŽAGA IN FURNIRNICA OAO. ŠENTJUR. CESTA LEONA DDBROTINŠKAS. 3230 ŠENTJUR KOMERCIAUST* PRODAJALfC-M/t NABAVA fN PRODAJA RAČUNALNIKOV iN RA^KALNIŠKE OPREME. NEDOU}^ ČAS. 13.7UOOB; TRGOVINA AKVDNU fRANC ZUPAW S.P: CESTA KOZJANSKEGA ODREDA I^^ŠENT^R iBamtm VOOJA EWTE-M/t VODI IN ORGANIZMA DELO V(»SANIZACUSnENOTl ODLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 12.11.2008; MEJA KMHTUSKD POOJETJE ŠENTJUR. 0.D: Cf STA LEONA 0O8ROT1NŠKA 3, 3230 ŠENTJUR DOKTOR MBOE ZDRAVNIK SPEOAIIST SPLOŠNE AU DRUŽINSKE MEOlONE ALi ZDRAVNIK SPUJŠN^RUŽINSKE MEDIONE Z ZAKLJUČENIM SEKUKURUEM AU NOVI TEDNIK - BRALCI POROCEVALCI BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE zoravnikspklailzantoftu&nske mmi • Ufi: ZDflAVNIK ORIfŽnSKE HOlCIME V SPia SNI AMBUIANTI; NEDOLOCEN CAS, »7.11iDD9: ZDUmVENI DOM ^VTJUn CESTA l£DNA (]0eH0nN!M3B.3230ŠE!aJUfl ramn DBRUK BOK ^MQZDflAVUlK m SPfOAUZAOlE Z UCU-CO M/ž ZOBOZDRAVNIK V AMBUIANTI ZP PIA NINA PftiSEVNia OOLOCEN CAS. 12 MESECEV. tllUDOB; ZDRAVSTVENI DOM SENTJUB. K-STA liONA DOBROTTNŠKAS B. 3230 ŠElfTJUR ut im/MM pm jelšah" OMPWPtaflülgOBMZBA NATAKABSN POMOÖnK • M/2: CSSEAVIRAIUE IZ MIZ. PflIPflAVA mmUKOV. CIŠCENJE PRIBORA: DOIDCEN (AS. 6 MESECEV. 12.1UMB: TE8HE OUMIA D.O: ORAVIU^ CESTA 2i 3254P0D(!nBnK OEUWBMEZPWCA iSmA ■ M/t ÖäENJE VSDI OaOVNIK PROSTOROV V (MKTU TIR OKOUCO OBJEKTA •VELIIUE MARIBOR. OOUICLM^. 12.11^008; JAGROS TTIBOVINA. KOiZVDOUA iH Sm m. D.Oi). LAŠE }/B. POD^AT. lAŠE IB. 3Z41 POOPIAT DÜAVKA V tlSTlM KLU PRALNICE • DELOVNO MESTO NA IDKAOII RATAN9(A VAS • IMUE. ZlAGMJE. SORTIRANA PERILA. PflmVA PEROA; DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 13.11.Z066; PERTTEKS NlfiOVMJE TEKSTILA. OiXDrBlATNICAZ. 1236 TRZIN mnmmmL AVTOMEKANIK • M/t OPRAVLJANA GSNOVNIH AVTCMEHAinČNIH OEL (PODVOZJI PRENOS MOČ. MOTOR. DlASiraSTIKA}. MEUAVA OliA IN OUNIH RITROV. SERVISIRANJ! AVTOM(^ BIIDV. POZilAVANJE SESTAVNIH OELOV. SKL^ POV. NAPRAV IN SISTEMOV I4DT0RNIH VOZIL OSTALA OEU PO NAV0D1UH NADftUENEGA: OOLOteN ČAS, 12 MESf(^. 12.1U00B: HANPOWER OM; MANPOWER O.Oft PS COIČ, STANe0VAUUCAli30n](aiE HfeCtflW RECEnOR • M/t DELO V flEC&CU. DOLOČEN ĆAS. 3 MESECI \U\2m SVn SVETÜVAN^ IN ni60VINA9X!Jk meSVOfiOOE 26.2310 SIO VENSKA BISTRICA StBAMraOCMIZOBMZBA PftOOAJALE TElfllCNE STTtOß • M/Ž; PONU& 8A. PRODAJA. PREVZEM, SKlAUSCüUl ZARA> ČUNAVANJETTIfiOVSKEGA OLAfiA. NARDČAKIE; DOLOČEN ČAS. 12.11ilNB; JABROS TRGOVWA. PROiZVODUA IN STORITVE. D.0.0. VČi I/B, POOPlAtlAŠEia32<1PQOPLAT AVTDKLffAR • AVTDLiČAR • AVTOKLS'lUt' SKA GL AVTOUČARSKA DELA. ODLOČEN ČAS. B MESEKV. m\2m AVTIKEPARSTVO VIADO CVERIM SP; STRANJE 26.3240 §MtfJE PRIJOiAH PORTIR • m/t PRENOS PRTUAGl DVIGOVANJE m odna^e poŠti dkiičen čas. 3 mes& C£.}2.11.20{}B:SVnSVrniVANJE INTT^NA D.DJ): m SVOBODE 28. 23IÜ SLOVENSKA SSTKCA nOOAUlB PADOAJAIEC • M/t DELO V TTIGDVINt. NEDOLOČEN ČAS. 23.11iOM: TTIGDVINA JOENA BoZič SJ^ mmub^m 11. 32BD ROGAŠKA SAT1NA jpHflll KUHAR PftfPRAVA IN KUUWE HRANE. DOLOČEN ^ 8 IföEOV. M2i00fi,- ASSAM* DRI. TRGOVINA IN STORTT^^ O.OA' KIORlI^A UUCA9B. 3^ ROGAŠKA SLATINA TBfiOMCn raSUWOOM POSlOmiA V PCOČETFTKU • M/2; VODENJE TRSOVSiaSA OBRATA S llVlU TBI TEHNIČNIH BLAGOM. DOLOČEN ČA2. 12.1U0U.- JA6R0S TT^NA. PROIZVODNJA H STDRfTVL D.OJX LA^ POOPUT. Ü^ 16.3241PODPUT POSLOVODJA PRVOMAJSKA ROG. SLATINA M/2: TmiOVrNSKI POSLOVODJA. DOLOČEN ČAS. I2.1U0D6.' JAGBOS TR&OVINA. PRQCZVODNJA M STORfTVi D.Dil. LAŠE t/B. POOPUT. UŠE 1B,S241PtFDPlAT üotjmmmmmMm PRAVNIK SPEOAUST • h^t' ZI»AVNIK SPE* QAUST SPLOSNE AU DRU2|NSK£ MEDICINE V ZI^AVSTVENEM DOUÜ ŠMARJE • ZDRAVSTVE* NA POSTAJA ROGAŠKASIAT^NA. OPRAVUANJE SPEOALiSnČNtH STROKOVNIH OEL V AMBUIANTI NEDOLOČEN ČAS. 4.112(06.' ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JOŠAH. CEUSKA CESTA 16. 3240ŠMAftJEPnJE(iAH mmiBM ~ BPOIUCA pomotni delavec • m/t opravua p0md2na kflovskd kl£paaska dba; določen čas. 2 MESECA. IlIUDOB; KROVING KROVSTVO TESAffiTVO. KUPARSTVa iWtOßOUCUL INŽENIRING aD.D: PAKA PRI VELENJU 40 B. 3a20VEL£RIE umi krovec stavbni ki0>ar • opravua krovsko kleparska dela: določen čas. 3 MESECE. 1DUD06.' KROVING KR(}VSTVO. TESAitSTVO. KLEPARSTVO. HIDROIZOLACUl ^mm DiLO: PAKA m VELERIU 40 R. 3320VE1WE QUBsrmäsxmm HĐROiZOLATER • M/t OPRAVDA HIOROIZD-LATERSKA DELA; QOU)ČEN ČAS. 2 MESECA. 12.11.200B: KROVING MOVSFVO. TESARSTVO. KLEPARSTVO, HIDRQ(ZO(ACUE. INŽENIRING aQ.0: PAKA PRI imBUD40 0.3320 VEUNJE SBOBM nnOA IDMUail NATAKAR • U/t: NATAKAR. D0U3ČEN ČAS. \VUm: GOSTILNA UPA. RDB^ ODER. Sf: ŠALIK17 A. 3320 VELENJE KUHAR-H/t KlflAR. DOLOČEN ČAS, 19.112110B: GOSTILNA LIPA. ROBERTOOER. S^ ŠALEK17 A. 3320VELEUE MESAR L • M/t PRODAJA KESA M MESNIH IZDELKOV. RAZKOSAVANJE MESA IN PRIPRAVA MESNIH mm. SVETOVANJE KUPCEM. ZA-ftAČUNAVAUE BLAGA. PRIPRAVA IN VZDRŽE* VWUE DOOVNESA OKOLiA IN DQOSWIH SREDSTEV; CK)10ČEN ČAS. 6 MESSfV. IMIiOOS; POSIOVK SISTEM HBCATOR OD: DUNAJSKA CISTA 107. mUUBUANA MMÜUI NATMAR -M/t POMOČ PRI STREŽBI V BARU NA BENQN»» SERVED. DOIO^ US. 12 MESECEV. IMim POSREMIŠTVO. ROMANA 06RAj§EK i?: OTBMNA14.3201 ŠMARTNO V R02NID0Utt MDMttS PROOAiAlE NA BS M/t PRODAJA NA BEH CINSKEM S^SU IN PRANJE AVTOMOBILOV. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. iMm ROMANA DCRAJSB; S.P; BS VEIEKIE GCREME. m TTZANSKACESTA ISA. 3320 V&EKJE mOOAJALB • M/t KLD 00 VRAT DO VRAT PO SLOVENUI. NEDOLOČ» ČAS. 20.tUĐ08:T0RR0 TR60VINS»2 STORTTVE UUBO SRNOVRŠNIK. S.P:SU07,332BVELEIUE PRODAJALEC RAÜDNAlNlSiS (ffmi • U/t' PRDĐUA RAČUN/^IŠKE OPREME V PRODA* JUNI PODJETJA. DOLD^ ČAS, 12 MESECEV, 1M1.20D8; TRENONET m. RAÜUNAiNläd INŽENIRING. $UN(mA CESTA d A. 3320 VEIDUE UHAi KUHAR V RESTAVRACIJI ŠTORMAN VELENS • PRIPRAVA H KUHARIE KA(£. A (A CARTE KUHAfUE KOSU: ^0(i)ČEN ČAS. mm: ANTON ZVONE STDRMAN iP. • GD-STILNE- HOTEU §TDRHAN. RMtSKA CESTA 10. 3311ŠEMITTERVSAVUJSKIDOUN^ STVO • MONTAŽA. ADOLf REDNAX Sf; JANSKO* VOSa024A 3320veidlie ASISTENT V ZASEBNI ZOBU AMBUIANTI • l^t ZOBNI ASlSTDa. DOOČEN ČAS. 24 MSECEV. 16.11.2008; &AKUUČ DANICA • ZASEBNA ZOBOZ* CRAVSrVENA ORONACUA. STARITRGSS, 332Ü ^IDilE IMWIfllll»llgimMMi !täBmmu\mUm VODJA IZVAJARIAINVESTKUSKIH ntOJEKTOV • M/t VODENJE IN IZVAJAKJE VEČIHINVESTI-CUSKIH PROJEKTOV. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. ZlIliOOB; PRDJEKT4N STORTTVE D.O.D; PREŠERNOVA CESTA 10,3320 VELENJE UE ŽALEC ~ NATAKAR V 8ARU KAP(iS, (ATXOVA VAS 2D6. PREBOLD • M/t STREŽBA PUAČt &ŠČENJE: NEDOLObN ČAS. 22.1U0QB: MONTAŽA POHIŠTVA DUSKO EAJOIGA Si^LOKOVICA 140.3325 ŠOLANJ DBjnncnncA NATAKAR - H/t TDČEKJE PUAČ. ČIŠČENJ PO-SLDVMtt IN POMOŽNIH PROSTOROV. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 13.1liD08; ONEVNI BAR IN TRGOVINA SEBI. TAVČAR GREDA iP: ZGORtUE GRUŠDVliE IB. 3311 ŠEMPETER V SAVIIÜSKI DOUNi mMONnamm SESTAVA BLOKOV Sa - U/l I2IE1AVA ELEMEI^ TOV KAUiPA ZA BETONIRANJE BLOKOV SB. PO-STAVTTEV IN PREDELAVA KALUPOV, PRIPRAVA IN V6RADfUA ELEMENTOV V KALUP: ODIOČEN ČAS. 6 MESECEV. tLIlilKS; SIGMANDVA. PROIZVOOUA. TRGOVINA IN STORTTVE. D.0.0; CESTAŽALSKEOA ^ms 20.3310 ŽALiC SKDUASmSOVMMJ snoiMizomzM PROMETNIK • H/t (^NIZIRARIE iN POSRE-OOVANJE PREVOZOV V MEDNARODNEM PROMETU. OOU3ČEN ČAS. 6 HESECEV. IB.II.ZODB; ENES DRASANDVIĆ S.P.: TRANSW ORAGANOVIČ ENES. CESTA 06 ŽELIZNID 4.33t0 ŽALEC affMMi NATAKAR • NATAKAR • DELOVNO MESTO ŽALEC. DOlO&N ČAS. 3 MESECI 12.11.200B; MAKROČIP TRGOVINA NA (BELO IN (^»NO. (ZVOZ IN IAW OaO: ^Ofül KRAJ 32. m\ PREVALJE PIC(FEX V RESTAVRACUl ŠTORMAN V ŽALCU •H/t PRm^VATESTA IN PEl^lUE PtC, mf£ V KUHMJI: NEDOLOKN ČAS. ^lUOOB; ANTON ZVONE ŠTORMAN S.P. • GOSTIÜ^ HOTQJ ŠTORMAN. C£STA 10,3311 ŠEMPETER VSAVUUSKDOUNl KDHAR ZAČETUK V RESTAVRACUi tmm PARIŽLJE • M/t POMOČ PRI KUKAKiU MJUJa KOSIL IZDAJI A LA CtöTE: NEDDUHlBI ČAS, 1S.1U008: ANTOM ZVONE NORMAN Si*. • GOSTILNE- HOTHJ ŠTDRMAN, RIMSKA CESTA 10. 3311ŠEMPErERVSAV»USKIOOUNI PBOOAJAIEC PRODAJALE* M/t PRGOAJA BIAGA. OOLD&N ČAS, 12 MESCEV. 2l\Um HHEZAO m TUSKA ZADRUGA OOTOVUE m. GOTOVL^ GDTDVUE 71.3310 ŽALEC TRGOVKA AÜ POSLOVODJA • M/t PRODAJA V TRGOVINI Z NOGAWAMI IN SPODUIH m LOH. ODLOČEN ČAS. 12 ME^. mum HIU PODJETJE ZA (ZDELAVD TEKSTILNIH IZTEKOV in DRUGE STURTTVENE DEJAVNOSTI. aO.O: ZA6REZNICA 7 H. 4274 ŽIROVNICA MIZAR. LESARSKI TEHNIK • H/t MIZAR V DE* \m\U. NEDOLOČEN ČAS. 29.1U008: MIZARSTVO IN NEPREMIČNINE. DOMINIK KU6LER SJ: KAPLA16.3384 TABOR IKOMBO POSUmaiA POSLOVODJA • m/t POSLDVDIUA v TRGOWII. KI PROQAJA TEHNIČNO BLAfiD. OQO JE ZA DOLOČEN ČAS Z M3ZN0STJ0 ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS: Df^N ČAS. S KSEC^. 19.11^008: ADECCO H.R: KACStOVSKO SVETO-VAMJE. OJlO. PDORUŽNKi CBJE. ÜUCA XIV. DMZUE6.^CaJE smm SERVISER - M^ S8MSIRAUE IN MOtfTAŽA STROJEV ZA Wim^ INDUSTRUD. DDLOČĐI ČAS. 6 ME^. 21.ni068: KROS IN SINOVI IJiSmrtK TRGOVINA W SERVIS. DÜA ARJAVAS^02.3301 PEIROVČE 2(»mHNIK • PRIPRAVNIK • M/t' DELA IN NA-UIGE ZODOTEHNnCA. ODIO^N ČAS. 6 MESCEV. 4.12iD^ ZOBNI (ABIMATORU. MARTIN PRA-PROTNIKS.PrŠLANDflOVTRG 18.3310 ŽALEC MiZAR-M^tZDOAVAPOHIŠTVAIN MONTAŽA. (»LOČEN CAS. 8 MESCEV. 13.11i008: HIZAR- S^IALM PEDAGOG - I^KKILOG • m/t P& uCevak;e otrok s posebnimi potrebami DOLOČEN ČAS. 4 MESECE. 1s.)udq6; OSNOVNA ŠD(A ffiEBOdl. GRAŠČINSKA CESTA 7. 3312 PRE8(y ■ZnmLfliim VODJA KOVINARSKE DELAVNICE • M/t m. PLANIRA. ORAGANIZIRA IN ^OSm D&O V KDS^NARSIQ OaAVNiCI. RAZVOJ IN KON-STftJKCUA NOVIH (ZIBKOV; NEDOLOČEN ČAS. lili JOOB; AIUST PRDIZVdMJA IN TROOW NAOJXO; PETROVČE116 A. 3301PETROVČE Etee živMEiHeiDajE ŽMLSKJ TEKNOUK • N^t' OEiD NA TERENU IN ODI» STRANK V ŽTVItSKj «OUSTRUI. DSD V HSARNL DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. l2.11iq08; KROtS IN snovi. ZASTOPSTVA. TI^NA \M SERVIS. D.O.a'AlUA VAS IDI 33fl1 mROVČE Obisk pri nekdanjem sodelavcu Kam le Čas beži, kam se mu mudi ...Tako nekako je začetek dste lepe pesmi, ki jo izvaja ansambel Štirje kovači. Ja> res je. Čas nam ta^ ko hitro mineva, da se tega preprosto niti ne zavedamo dovolj. Z nekoliko slabe vesti, da tega nisem storil že prej, sera se odločil obiskati svojega delovnega tovanša Rudija Plan-ka iz Dr^e. Pred mnogimi let! sva skupaj delala v od* delku kontrole kakovosti. On je bil kontrolor v stari valjar-ni. Narava mojega dela je biia takšna, da sem moral zjutraj najprej prevzeti material pri njem. Poleg tega, da je bil zelo dober in pošten delavec, je bil tudi odličen gostitelj, saj me je vedno pričakala skodelica okusne kavice. V nepozabnem spominu pa m( bo vedno ostal kot človek, ki je v svojem življenju veliko garal m vse, kar si je ustvaril, si je ustvaril s svojimi prid mmi rokami- Odkrito moram priznati, da sem ga neizmerno občudoval, ko nam je razlagal, kako je gradil hišo in kako je kmetoval. Takrat Še ni bilo cest in na parcelo je bilo potrebno vse znositi. Koliko zmore Človek, si je pravzaprav ležko predstavljati. Odlično je znal združiti svojo fizično moč in svoj močan karakter, o katerem večkrat poudarim, da gre za železarsko trdoživost in štorsko trmo. Rudijebil nekoč rudi zelo strasten kadilec. Iz 40 do 60 pokajenih cigaM na dan se je čez noč odločil, da preneha s kajenjem. Uspelo mu je. To je krasen ^ed za tiste, ki se želijo kajenja popolnoma odvaditi. Leta in bolezen si ponavadi rada podajata roke. Tako se ne ozirata na preteklost in na minulo opravljeno delo ter ne vprašata, kdo si In kaj si počel v mladosti. Tako je tudi našega Rudija doletela bolezen, ki pa jo hrabro premaguje. Čas si krajša z branjem in gledanjem televizije, iskreno pa se razveseli tudi vsakega obiska. Zelo rad ima svojo družino, ki mu stoji ob strani. Rudi nam je lahko vsem za vzgled, saj je poln optimizma, vztrajnosti in dobre volje. SREČKO KRIŽANEC Posvet voditeljev oratorija v soboto. 8. novembra, je biJ v Salezijanskem mladinskem centru v Celju posvet voditeljev oratorija. Udeležili so sega predvsem mladi, ki v svojih župnijah vodijo poletne oratorije, z njimi pa so bili tudi nekateri duhovniki, redovniki in redovnice. Posvet voditeljev oratorija pripravljamo tretje leto zapo- red. Odzivi nanj so biii do se-daj zelo pozitivni in vsako leto se iz posveta rodila Icakšna dobra stvar. Osrednji del programa je bil namenjen vsebinskim pogovornim delavnicam, v katerih so udeleženci sku-paj iskali pomembne zaključ-ke, predloge in ideje za razvoj projekta oratorij. Še posebej so se letos posvetili pripravi in izvedbi kaiehez, formaciji animatorjev in novtm oblikam oratorija, namenjenim predvsem starejšim mladostnikom. Celomo dogajanje se je odvijalo v sproščenem vzdušju kjer je bilo veliko prostora tudi za duhovnost, petje in sklepanje novih prijateljstev. MKn Planinski upokojenci imajo vinsko kraljico Kot marsikje je bilo na Martinovo nedeljo veselo tudi v znanem gostišču v Dobju, kjer se je že po tradiciji zbralo osemdeset članov društva upokojencev Planina pri Sevnici. Njihov predsednik Janko KovaC je povedal, da se letos prvič ponašajo z vinsko kraljico, ki pa se je za ta naziv mora]a tudi potruditi. Tekmovalke so se morale izkazati v znanju o gojenju vinske trte ter pokušini vina, med katerim se je znaSel tudi jabolčnik in večini zmešd štrene. Najbolj uspešna pri praktičnem delu je bila Vera Pipan iz Sevnice, ki je za eno točko premag^ drugouvrščeno, ter si prislužila krono, lento ter ples s predsednikom. Dobra volja, za katero je tokrat skrbel glasbenik Gašper Jelen, se je iz sončnega popoldneva zavlekla v noč in se bo planinskih upokojencev držala Še nekaj Časa. MAJDA REZEC it. 89 • 11. itovember 20C8 Foto natečaj JS^JIL^ Svet V očeh fotografov V Mercator centru Celje na ogled fotografije iz natečaja Novega tednika Svet je le en Svet je le en - takšen je naslov imenitne fotografeke razstave, ki je ob koncu istoimenske akcije Novega tednika na ogled v celjskem Mercator centru do 25. novembra. Tema natečaja so bile popotniške fotografije s poudarkom na avtendč-nosti prikaza emoioških posebnosti življenja v tujih krajih. Na natečaj je prispelo več kot 130 fotografij, prispevali so jih tudi zelo znani fotografi iz vse Slovemje. Prvo nagrado fe dobil Igor Fabjan iz Lukovice za svojo fotografijo s tržnice v maroškem Ma-rakešu. »To mesto je nekaj posebnega in ostalo mi je v posebnem spominu, Čeprav sm prepotoval že veliko arabskega sveta. Mesto je zanimivo tako za popotnika kol fotografa. Oboje se prepleta. Predvsem su zanimiva staro mesto in ta trg> kjer je bila posneta fotografija. Tam se življenje dogaja noč in dan, od jutra do naslednjega jutra.« Drugo nagrado je dobil Tomaž čmej iz Celja za fotografijo izdelovalca nagrobnih spomenikov v Vietnamu s psom. »Na naceča) sem poslal več fotografij iz Vietnama. Osebno mi je najljubša ta, nagrajena, a tudi fotografija perice je simpatična. Vietnam je skozi oči popotnika in fotografa zelo zanimiv. Tja grel z veliko distanco, saj poslušaš o vojnah in ne vem o čem Še vse. Ljudje pa so neizmerno prijazni, okolje je čudovito in mesec tam je bil zelo kratek.« Tretjo nagrado je žirija prisodila Simonu Jelenu z Dobrne, slovenskemu vojaku, ki je fotografijo tržnice v Afganistanu posnel v času, ko je bil tam na mirovni misiji. Nagrado je prevzela njegova soproga Urška. »Simon je ponovno tam, kjer je biJ, ko je posnel to fotografijo, v Kafaulu, na mirovni misiji. Zgodbe, ki jih doživlja tam. so precej težke, gre za drug svet in mi ga ne razumemo najbolje- Seveda tudi kaj zamolči, saj bi bilo marsikaj najbrž pretežko za družino, ki ga čaka.« Akcijo sta sponzorsko podprli podjetji Condor travel in Foto Zoom, ki je prispeval tudi nagrade za prve tri fotografe (v vrednosti 300, 100 in 50 evrov). Natečaj je več kot izpolnil pričakovanja organizatorjev. Se lahko v kratkem nadejamo še česa podobnega? Odgovorna urednica Novega te«iuka Tatjana Cvirn pravi: »Glede na rezultate letošnje akcije upam, da bomo podobno ponovili prihodnje leto. Imeli smo že kar nekaj fotografskih natečajev, a niso büi tako odzivni kot ta, kijeprinesel izredno veliko kakovostnih fotografij. Razstava je pika na i akcije, saj je na takšni lokaciji, da jo bo videlo veliko ljudi, in verjamem, da bo tudi ta razstava dala kakšno spodbudo komu za sodelovanje v prihodnje.« BRST, foto: MARKO MAZEJ Nagrajflnci akefje Svet je lep (2 leve): Tamaž Cmej, Urška Jalen s hčerjo in Igor Fabjan pred nagrajenimi fotografijami Prvonegrajena fotografija Igorja Fabjana Drugo nagrado si je prislužil Tomaž Čmoj za prizor iz Vietnama. m Simon Jelen je med mirovno misijo našel čas, da fotografsko zabeleži Svljenje ne uliceh Kabufa. Prejel je tretjo nagrado. - ^ 89 -11. novemb«r 2008 -