Posamezni izvod 30 grošev, imrn^m Mračnimi 2 šilinga V. b. b. Etnični, gospodarski, zgodovinski in drugi razlogi govorijo za to, da je Svobodno tržaško •»•udje sestavni del jugoslovanskega narod nostnega ozemlja. LETNIK Vi CELOVEC, SREDA, 3. X. 1951 Štev. es (438) Akademski pevski zbor na Koroškem I/ V soboto, dne 29. septembra je prispel z opoldanskim vlakom preko meje pri Podrožčici mladi akademski pevski zbor, ki je nastopi dvodnevno turnejo po Koroški. Že pred letom je gostoval na Koroškem in nastopal z velikim uspehom na Bistrici na Zilji, v konservatoriju v Celovcu, v Pliberku in v Št. Janžu v Rožu. Vsi, ki so tedaj slišali prekrasno ubrano petje njegovih pevcev, ta kulturni dogodek ne bodo pozabili. V nepozabnem spominu ni ostal samo Slovencem, ki so pesmi vse globlje doživljali, temveč tudi pri so-deželanih nemškega jezika. Tokrat si je izbral za kraj svojega gostovanja Beljak in njegovo 'bližnjo okolico. Še isti dan, ko je prestopil mejo, je nastopil zvečer v dvorani Gosser-Bierhausa v Beljaku, kjer ga je navdušeno sprejelo številno občinstvo. Predstavo je otvoril tajnik Slovenske prosvetne zveze, ki je pozdravil pevce in tudi občinstvo v slovenskem in nemškem jeziku. Zelo hvaležno je bil sprejet koncert in pevci so bili deležni burnih ovacij. Po koncertu so se pevci odpeljali na Brnco in v bližnje vasi, kjer so jih prijazno sprejele gostoljubne hiše. V nedeljo popoldne je bil koncert pri Prangerju na Brnci, kjer dvorana ni mogla več sprejeti vseh številnih obiskovalcev, ki so prišli od blizu in daleč, da prisluhnejo melodijam naše slovenske pesmi. Bilo je zelo domače in bolj kakor prejšnji dan si občutil, da pojejo bratje svojim bratom. Po prireditvi se je zahvalil dragim gostom predsednik SPD „Dobrač“ tov. Janez Gallob in želel — gotovo je govoril vsemu občinstvu iz srca — skorajšnje svidenje. Prehitro je minul koncert in pevci so morali na vlak, kajti zvečer jih je- nestrpno pričakovalo občinstvo pri „Marici“ v Logi vesi. Pevci so dospeli v Logo ves šele v večernih urah in po končani večerji se je začel koncert, ki je pomenil tako dragim gostom iz Ljubljane kakor tudi našim domačim rojakom ganljiv poslovilni večer. V imenu domačinov in občinstva je izrekel pevcem-gostom dobrodošlico tajnik SPD Loga ves-Št. Ilj tov. Maks Kaki in posebno pozdravil med odličnimi gosti tudi šefa Urada za zvezo FLRJ legacijskega svetnika Mitjo Vošnjaka in direktorja deželne zavarovalnice Valentina Justa. Udeleženci so prišli na prireditev tudi s posebnimi avtobusi iz Hodiš in Bilčovsa. Pevski koncert naših ljubljanskih bratov je bil sprejet s silnim navdušenjem in iskreno hvaležnostjo. Ganjeni so peli pevci ob koncu še enkrat globoko narodno „Tam, čier teče bistra Zilja" in „Žive naj vsi narodi...“ Vedno je slovo težko, zlasti če se je treba posloviti od koga, ki te je tako bogato obdaril, kakor so nas obdarili naši bratje iz bele Ljubljane s svojo pesmijo. Nikdar se jim za bogastvo tega darila ne bomo mogli oddolžiti v polni meri. To je poudaril v svojih poslovilnih besedah tudi govornik, ki se je ob zaključku te prireditve v imenu SPZ zahvalil pevcem za njihov trud, s katerim so nam priredili nepozabne dneve. Kakor SPD ,,Dobrač“ na Bmci, tako je organiziralo tudi SPD Loga ves-Št. Ilj, da so sprejeli naši zavedni ljudje pevce pod gostoljubno streho. V poneneljek zvečer pa so se pevci spet vračali v svojo domovino. Prekratek je bil čas njihovega bivanja med nami, žal pa jim je bilo še za to kratko dobo skaljeno veselje, da bi lahko uživali lepoto naše zemlje s pogledom na naše planine in gore. Skoro nepretrgano je lil dež vse tri dni. A, saj niso bili -zadnjič pri nas! Nestrpno že čakamo na njihov obisk v prihodnjem letu in jim želimo, da bi se jim tedaj oddolžilo vsaj vreme! Letos,pa jim izrekamo za njihovo gostovanje še enkrat prav iskreno zahvalo. Kardelj o tržaškem vprašanju Na zasedanju Ljudske skupščine FLR Jugoslavije v Beogradu je preteklo soboto govoril jugoslovanski zunanji minister Edvard Kardelj o vprašanju Trsta in poudaril, da je popolnoma izključeno, da bi tržaško vprašanje rešili na podlagi zahteve po priključitvi Svobodnega tržaškega ozemlja k Italiji. Jugoslavija take zahteve nikdar ni odobravala in je tudi v bodoče ne bo. Vsekakor pa se jugoslovanska vlada zaveda, da se vprašanje v sedanjem položaju tudi s tem ne da rešiti, da bi celotno ozemlje priključili k Jugoslaviji. Treba bo najti neko tretjo rešitev, je dejal Kardelj, ki pa je mogoča le takrat, če obe strani dejansko želita sporazum, to se pravi, če dejansko hočeta in želita, da pridejo jugoslo-vansko-italijanski odnosi na novo podlago, na kateri bi bilo res mogoče odstraniti vsaj najvažnejše zapreke, ki so v preteklosti zastrupljale odnose med obema državama. V kolikor tiče jugoslovansko vlado, je napravila vse potrebne napore in jih bo napravila tudi v bodoče, toda žrtve, ki jih more doprinesti za ta cilj, .majo svoje meje, ki jih pa v nobenem primeru le more in tudi noče prekoračiti. Nato je Kardelj govoril o reviziji italijanske mirovne pogodbe in dejal, da je to vprašanje za Jugoslavijo izrednega pomena in da j* Jugoslavija na tem zainteresirana mnogo bolj kot vsaka druga država — podpisnica. Jugoslovansko vlado je pri njeni politiki do Italije vedno vodila želja, da bi bile čim prej in v čim večji meri odstranjene posledice napada Mussolinijeve Italije n'a Jugoslavijo, da bi se tako jugoslovanski odnosi do Italije v bodoče res razvijali v duhu krepitve miru in prijateljskega so-c’ovanja med narodi. Kardelj je nato dejal, da so biti v tem smislu doseženi veliki uspehi, ki so znatno doprinesli k medsebojnemu sodelovanju, ostala pa je vrsta važnih nerešenih vprašanj, ki zelo ovirajo današnje odnose Jugoslavije do Italije. Navedel je vprašanja reparacij, restitutij in določitve mejne črte med Italijo in Jugoslavijo, posebno pa poudaril vprašanje jugoslovanske narodne manjšine v Italiji in posebno zaostreno vprašanje Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga sovražniki miru stalno izrabljajo, da bi izpodko- Dva programa za angleške volitve Za angleške parlamentarne volitve, la bodo 25. oktobra, je konservativna stranka objavila v petek svoj volilni razglas. Razglas, ki ga je podpisal Churchill, se zavzema ža opustitev podržavljenja železarske in jeklarske industrije ter za ustavitev vsakega nadaljnjega podv-žavltjenja. Premogovna industrija naj bi ostala v državnih rokah, treba pa jo je prav tako kakor železnice decentralizirati. Proglas napoveduje zmanjšanje davkov, upravnih stroškov in uradniškega aparata. V zunanji politiki pa bodo konservativci delali za zedinjeno Evropo. Proglas pravi, da so Zedinjena Evropa, Britanski imperij in angleško govoreči svet trije stebri OZN. V nedeljo, na predvečer letnega kongresa, pa je objavila tudi laburistična stranka svoj volilni proglas, v katerem si zastavlja sledeče cilje: zavarovanje miru, ohranitev polne zaposlitve in porast proizvodnje, znižanje življenjskih stroškov ter ustvaritev pravične družbe. Laburisti obljubljajo za slučaj zmage na volitvah, da bodo omejili dobičke akcijskih družb, da bodo zvišali davke manjšini, ki poseduje velika premoženja in ima ogromne nezaslužene dohodke in da bodo s posebnimi ukrepi preprečili velike kapitalne dobičke. Prav tako napovedujejo borbo proti monopolom in kartelom, za razvoj industrije pa nameravajo uvesti delavske sosvete ter razširiti ter poostriti kontrolo nad cenami. pali napore za razvijanje miroljubnega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo. S tem v zvezi je govoril tudi o protijugoslovanskih gonjah, ki jih od časa do časa organizirajo v Italiji in ki za las spominjajo na enake pojave v preteklosti. Odgovorni in neodgovorni ljudje dajejo v takih kampanjah izjave, v katerih „postavljajo pravico" na. jugoslovansko narodno ozemlje, pri čemer ne omenjajo le tr-žakega ozemlja, marveč celo tudi Dalmacijo. Vse to pa povzroča v odnosih Jugoslavije do Italije težk^že, ki naravno nikakor ne morejo doprinesti k ustvarjanju tistega vzajemnega zaupanja in medsebojnega razumevanja, brez katerega si ni mogoče predstavljati nove poti v jugosIovaiFko-italijanskih odnosih, poti, ki bi bila tako v interesu krepitve miru V Evropi kakor tudi v interesu narodov Jugoslavije in Italije. V to vrsto vprašanj spada tudi zahteva, da še tržaško vprašanje reši na podlagi tristranske izjave iz leta 1948, to se pravi, da se prizna Italiji pravica do tržaškega ozemlja. Jugoslovanska vlada nikdar ni pristala na tako zahtevo in tudi v bodoče ne bo. Etnični, gospodarski, zgodovinski in drugi razlogi govorijo za o, da je Svobodno tržaško ozemlje sestavni del jugoslovanskega narodnostnega ozemlja. Ko je obširno govoril o etničnih razlogih pri reševanju vprašanja Trsta, je Kardelj zaključil svoj govor: V kolikor obstoja želja, da se tržaško vprašanje stvarno reši, potem je potrebno pristopiti k reševanju tega vprašanja brez propagandnih kampanj in brez postavljanja na glavo etničnega načela, toda z mnogo realizma in s stvarno željo, da pride do sporazuma. Zahvala Slovenske prosvetne zveze Za nami je obisk mladega Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane. Silno lepi so bili koncerti, ki smo jih imeli priložnost slišati v Beljaku, na Brnci in v Logi vesi; ostali nam bodo v trajnem in neminilem spominu. Slovenska prosvetna zveza izreka Akademskemu pevskemu zboru za njegov obisk tem potom še enkrat najprisrčnejšo zahvalo. Hkrati pa tudi izrekamo iskreno zahvalo SPD „Dobrač“ na Brnci in SPD Loga ves-St. Ilj za izvedbo vseh organizatoričnih priprav za to enkratno gostovanje naših bratov iz bele Ljubljane. Nič manj pa velja naša zahvala tudi vsem gostoljubnim hišam in družinam, ki so sprejele pevce Akademskega pevskega zbor« prijazno pod svojo streho in v oskrbo ter s tem prispevale in omogočile gostovanje dragih ljubljanskih bratov. Ne nazadnje pa se zahvaljujemo tudi vsem tovarišem, ki so s svojo nesebično pomočjo pomagali pri pripravljanju prireditev in na prireditvah samih in tako pripomogli k uspehu tega edinstvenega gostovanja. Slovenska nrosvetna zveza Izrael terja odškodnino od Nemčije Izraelska vlada je zahtevala, naj se brž ko mogoče začne izplačevati odškodnina za škodo, ki jo je prizadela Nemčija Židom v Evropi. Medtem ko zapadnonemška vlada bfez pridržka priznava zločine nacistov, ki so jih zakrivili v imenu nemškega naroda, in je pripravljena to škodo po možnosti tudi popraviti, na drugi strani oblasti v Vzhodni Nemčiji nočejo slišati o kakšni popravi škode. Vojaški upor v Argentini Koncem preteklega tedna je izbruhnil v Argentini vojaški upor, ki sta ga vodila dva rezervna generala. Uporniška letala so v nizkem poletu metala na prestolnico letake revolucionarne vsebine. Toda upor po vesteh iz Buenos Airesa ni trajal dolgo, ker sta oba upoma generala po nekaj urah zbežala. New York. — Predsednik društva ameriških Židov „Jewish appeal" je pozval vse člane, da v treh mesecih zberejo 5 milijonov dolarjev m pomoč Izraelu. Znesek bo namenjen prebrani, gradbenemu materialu in zdravilom. Damask. — Sirija in Afganistan ste podpisali pogodbo o prijateljstvu. Oster veter v delavski zbornici Polom 5. pogodbe o cenah in plačah posta-■ vedno bolj viden. Naraščanje cen zavzema vedno bolj neznosne oblike. Delavci in nameščenci vedno bolj zaskrbljeni ugotavljajo, da jim plače dnevno kopnijo, dočim se podjetniki na njihov račun brezvestno okoriščajo. V znamenju tega razvoja se je v petek vršilo tudi plenarno zasedanje celovške delavske zbornice, na katerem je vsaj v besedah in resolucijah po dolgem času spet zavel 'nekoliko ostrejši veter. Prezident zbornice je ugotovil, da je treba ustaviti sedanji razvoj, ki vodi v inflacijo, ter dejal, da bodo delavci poostrili svoj način borbe v obrambi življenjske ravni, če bodo podjetniki brez Ozira na koristi skupnosti nadaljevali s svojo pogubno politiko cen. V resoluciji, ki je bila soglasno sprejeta, pa je med drugim rečeno: Razvoj gospodarstva v Avstriji zavzema oblike, ki silijo delavstvo k mobilizaciji vseh svojih sil in k primernim oblikam borbe. Naraščanje cen ni mogoče opravičiti z izvenavstrijskimi dogodki. Navijanje cen terja od konsumenta najodločnejšo obrambo. Borbo v podjetjih in na ulidovan. Na Eggerjevem posestvu v Celovcu, Flatschacherstrasse, je 29-letni poljedelski pomožni delavec Franc Heinz v teku prepira iz ljubosumja s kuhinjskim nožem zabodel svojo 20-letno družico Marijo Rulof v vrat, da je takoj izkrvavela. Nato se je še sam zabodel v vrat in prša in so ga težko ranjenega prepeljali v deželno bolnišnico. HODIŠE Zadnjič smo poročali o našem pevskem izletu v Slovenijo, danes pa bomo pogledali, kaj se je med tem časom v domačem kraju dogodilo novega. 31. avgusta smo pokopali najstarejšega člana naše župnije Jurija Sebung, pd. Mandlnovega očeta, ki je dosegel visoko starost 92 let in je do zadnjega bil čil in razmeroma zdrav. Začetkom meseca septembra je naša hranilnica in posojilnica imela svoj letni občni zbor, potek dnevnega reda je bil kar zadovoljiv, čeprav bi bilo želeti, da bi se člani malo bolj za1 nimali za svojo organizacijo, kar bi bilo samo v njihovo splošno gospodarsko korist. Polagoma bomo morali pač priti do spoznanja, da bo tteba zadružno zamisel poglobiti v medsebojno pomoč našega kmeta. V nedeljo, 30. septembra pa je umrl vsem znani cestar v pokoju po domače Tinjakov oče v Hodišah. Ni dolgo užival svojega zasluženega pokoja. Pogreba se je udeležila tudi domača požarna bramba, katere dolgoletni aktivni član je bil. Vsem preostalim iskreno sožalje! Isti dan pa smo obhajali tudi veselo svatbo, poročila se je Marta Einspieler, pd. Kanovče-va v Dobajni. Za življenjsko družico jo je izbral Plajerjev Marko na Klopicah. Poroka je bila v Škofičah, svatovščina pa pri Kramerju na Klopicah. Novoporočenemu paru želimo mnogo sreče na skupni življenjski poti. Sicer pa ni posebno dobro izpričevalo za mlade gospodarje naše fare, da so pustili že tretjo Kanovčevo hčerko odpeljati Škofičanom. Nazadnje pa spet nekaj vrstic o skupnem izletu, ki smo ga v nedeljo zvečer z avtobusom priredili na koncert Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane v Logo ves. Kljub slabemu vremenu se nas je zbralo nad 50 ljubiteljev lepe pesmi, med njimi tudi precejšnje število članov hodiškega pevskega zbora ..Leonhards-gilde“, kar smo mi SloVenci posebno pozdravili. Prepričani smo, da je bil ta koncert, o katerem pišejo na drugem mestu, za vse udeležence pravi užitek in da nobenemu ni bilo žal časa in stroškov. Še eno vprašanje za naše društvenike: Kdaj se bodo zbudili iz zimskega, oprostite, hotel sem reči poletnega spanja in nam na našem zapuščenem odru prikazali spet kaj zabavnega, sicer bodo ljudje mislili, da je hodiška „Zvezda“ že utonila za TurjamL Spomenik koroškim junakom Medtem ko so bile v stari Jugoslaviji srednje šole razvrščene predvsem v večjih mestih in so bile težko dostopne za delavsko in kmečko mladino, se današnja ljudska oblast močno prizadeva, da bi tudi srednješolsko izobrazbo čimbolj približala širokim ljudskim množicam. Tudi v Sloveniji je bila po osvoboditvi ustanovljena cela vrsta novih gimnazij in drugih šol. Na koroškem ozemlju je bila ustanovljena gimnazija v Guštanju, na kateri se šolajo tudi naši dijaki iz tostran Karavank, ker avstrijske oblasti še vedno niso ugodile zahtevi po ustanovitvi slovenske gimnazije. V zadnjem letu pa gradijo v neposredni bližini naše Podjune, na Ravnah pri Prevaljah, novo gimnazijsko poslopje. Gradbeno podjetje Gradis v Guštanju, ki ima velike obveznosti tudi pri izgradnji tamošnje velike železarne, je v dobrem letu dvignilo veličastno stavbo iz temeljev pod streho in bo že do konca oktobra usposobila 3 do 4 učilnice za pouk v novem poslopju. Zveza borcev pa je na svojem nedavnem zborovanju v Slovenjem Gradcu sklenila, da bo gimnazija na Ravnah spomenik koroškim junakom in žrtvam za svobodo: v vestibulu bodo v kamen vklesana vsa njihova imena, učilnice pa bodo nosile napise, ki bodo spominjali na borbo za pravice koroškega slovenskega ljudstva. Izdajatelj", lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 1624/4. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. Tiska: Karntner Druck- und Verlagsgesellschaft m. b. H. Kla-genfurt — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Klagenfurt, 2, PoslschlieBfach 17. 2 „Dobro, da ste prišli v obilnem številu. Hudi časi so nastopili, za nas uboge kmete. Kuga in lakota, vojske, umor in požiganje; tet vse nam preti. Do danes še, hvala Bogu, ne vemo, kaj te besede pomenijo, a bojim se, da izkusimo to v kratkem. Na Kranjskem že Turki dolgo časa razsajajo, morijo in požigajo. Deset let je preteklo, odkar so bili prvič pri-hruli v to deželo. Od tedaj prihajajo vsako leto znova požigat in pustošit kranjsko zemljo, a nihče jih ne more ugnati. Tudi na Koroškem, kakor sami dobro veste, so že pred petimi leti ropali in požigali ti krvoločniki po Podjunski dolini. Pred dvema letoma pa so opustošili ves kraj od Trbiža do Velikovca. Niti ene hiše ni ostalo cele razen močno utrjenih gradov. Le naše lepe Rožne doline še niso obiskali. Le mi smo bili tako srečni, da še nismo čutili turške sablje in kopita. Ali nesreča ne miruje več. 2e lansko leto so se bile kobilice iz jutrovih dežel spustile kakor črni oblak na naša polja ter nam uničile mnogo pridelkov. Kaj pa še pride letos, to pa sam Bog ve. Vse je v božjih rokah!" Globoko so vzdihnili pri zadnjih besedah navzoči kmetie. V božjem strahu so šepetali drug drugemu: „Hudi časi so zdaj, hudi časi. Bog nam pomagaj!" A Serajnik nadaljuje skrivnostno: „Kakor sem izvedel, prihrujejo letos, in to v kratkem, Turki v našo deželo. Prišlo jih bo neki kakor listja in trave. Vse bodo pomorili ali pa odpeljali s seboj v sužnost. Ničesar nam ne ostane, kakor to, kar bomo zakopali globoko pod zemljo. Le kdor se v nepristopne pečine poskrije, sc bo rešil turkšega nasilstva. Žitno polje bodo konjska kopita tako poteptala, da ne bo več let rastla niti bilka na njem. Kuga in lakota nastane. Človeški rod bo jako redek. Le kdor uživa božjo milost, sme upati rešitve. Tako so mi prerokovali ranjka mati na smrtni postelji. Zdaj je že petdeset let preteklo od tega, ali jaz še pomnim njihove besede, kakor da bi mi jih bili včeraj pravili. Govorili so takole: ,Velika šiba božja zadene vašo deželo, predno preide pol stoletja. Tvojo glavo bodo krili tedaj že sivi lasje. Rožna dolina je rodovitna in ostane tudi plodovita, dokler še krava od jutra tuli. A kadar začenja vol rjuti od večera, tedaj bo huda. Krava, ki jo najdeš takrat med Celovcem in Beljakom, bo nosila zlat zvonec na vratu!* Tako so govorili mati, in dobro sem si zapomnil njihove besede. Zdi se mi, da se njih prerokovanje letos izpolni. Sovražnik pride tretjič ▼ našo deželo in zdaj bo I rjul od večera. Opustošil bo vso deželo. Živina postane ! redka in tako draga, kakor da bi nosila zlat zvonec na vratu." Kmetje so osupli poslušali Serajnika. Majali so z glavami in mu niso hoteli verjeti. Zdaj pa pokaže starec na svojega sina Mirka, rekoč, naj ta nadaljuje. | Mirko je bil mož, star kakih trideset let, visoke, krepke postave. Na glavi je imel širok klobuk z velikim peresom od divjega petelina. Iz žameti mu je bil kratek „pruštof‘‘. Rdeč oprsnik z debelimi srebrnimi gumbi mu je pokrival široke, močne prsi. Kakor vsi drugi, je nosil tudi on kratke irhaste hlače in čevlje z visokimi golenicami. Mirko je še edini živel izmed štirih Serajnikovih sinov. Sestre ni imel nobene, in tedaj je bil sam tolažba in pomoč svojemu očetu na stara leta. Mirko ni bil sam-svoj gospodar in tudi ne oženjen. Oče Serajnik je še sam gospodaril na veliki kmetiji v Svatnah, majhni vasi na južnem obronku prej omenjenega Gradišča. Sin pa je pridno pomagal pri gospodarstvu, dobro vedoč, da ima v kratkem prevzeti kmetijo. Ker je bil stari Serajnik daleč v okolici na dobrem glasu, je spoštovala in čislala vsa soseščina tudi njegovega sina. Opazovali so na Mirku očetove lastnosti ter ga smatrali za vrednega naslednika svojemu očetu. Vpliv Serajnikov med sosedi je bil tedaj sinu pridobil marsikatero prednost pred drugimi fanti. Tako je smel z očetom zahajati tudi v družbo veljavnih mož in starcev, kar ni bilo drugim mladeničem dovoljeno. Tudi ta dan je bil Mirko prišel s svojim očetom v kmetski zbor, v katerem je bil on edini, ki še ni bil sam-svoj gospodar. Na današnjem shodu pa je imel Mirko važno besedo. Zatorej je na očetovo opomnjo krepko povzdignil glas in govoril takole: „ Včeraj sem došcl pozno v noči iz Beljaka. Bil sem tam po živinski kupčiji. Prišlo je bilo mnogo kupcev od vseh strani. Največ jih je bilo seveda z Laškega. Živino sem drago prodal, in nikdar še ni bilo take kupčije pri CETINJE Cesta iz Titograda do Cetinja, ki so jo zgraditi za časa kralja Nikole, je zelo lepo izpeljana po obronkih Carjevega Laza skozi slikovito divjo pokrajino, ki je že od nekdaj bila prizorišče krvavih borb. Na nekaj važnejših bitk spominjajo ob cesti vzidane spominske plošče — nešteto borb s Turki in kasneje z Italijani in Nemci pa je ostalo brez zidanega spomenika in njim je vsa Črna gora en sam kamenit spomenik. Nad vasico Rijeka Crnojeviča, kjer se Ska-darsko jezero kot fjord globoko zajeda v črnogorsko hribovje, ležijo ostanki nekdanjega samostana Obod. V tem samostanu je bila tiskana prva knjiga v cirilici na slovanskem jugu že leta 1493. Zadnji vladar srednjeveške Črne gore, Djurdje Crnojevič, je kupil to tiskarno v Benetkah in v njej je pod vodstvom jeromo-naha Makarija zlagalo osem tiskarjev znani „Oktoih“, tiskan v rdeči in črni barvi z izredno lepo izdelanimi začetnimi črkami in naslovi. Tako je majhen narod, sredi večnih borb za svobodo tam daleč v črnogorskih skalah imel že 60 let pred nami Slovenci svojo lastno tiskano knjigo. Zopet dokaz, koliko pomeni za kulturni razvoj naroda politična svoboda. Sam prihod v Cetinje je za potnika majhno razočaranje. Po romantični vožnji se nenadoma znajde v mestecu z manj kot 10.000 prebivalci, hišicami, eno samo glavno ulico in samo nekaj reprezentativnimi stavbami. Toda ta prvi vtis se kmalu spremeni. Pod vodstvom izkušenih vodičev — in v Cetinju je skoro vsak prebivalec tudi vodič — se odkriva to majhno mestece kot zbirka nacionalnih in kulturnih spomenikov, znamenitosti, zanimivosti, spominov in posebnosti, šele s tem se obiskovalcu odpre pogled, da lahko vidi, kaj pomeni Cetinje za Črno goro. S ponosom bo povedal vsak Črnogorec, da je bilo Cetinje v vsej svoji zgodovini le dvakrat nesvobodno: pod Avstrijo od leta 1915—1918 in nato pod fašisti od leta 1941 do 1944. Sicer pa je bilo Cetinje ves čas svobodna prestolnica svobodnih vladarjev Črne gore. Cetinje je ustanovil leta 1485 Ivan Crnojevič, ki je na umiku pred turško premočjo prenesel svojo prestolnico v cetinjsko dolino, obdano z neprehodnimi planinami. Tukaj je namreč že eno leto pred tem postavil samostan pri majhni cerkvici, ki so jo zgradili pastirji. V tem samostanu je odslej stoloval črnogorski vladar, vse dokler ni Njegoš postavil dvorca „Roljarde“ in se preselil vanj. Trikrat so Turki napadli in zažgali Cetinje, vendar se v njem niso mogli obdržati. Najtežji časi za Cetinje so bili pač leta 1692, ko so se oblegani Črnogorci spustili sami v zrak v trenutku, ko so Turki že vdrli v poslopje, in tako pokapali pod ruševinami sebe in Turke. Kljub tej burni preteklosti pa je uspelo v samostanu obvarovati in ohraniti mnogo zgodovinskih znamenitosti in dragocenosti, ki tvo- - Prestolnica ritjo zaklad oetanjsfeega muzeja, samostana in vsaik Črnogorec bo vedel povedati najrazličnejše zanimivosti o njih. Do približno pred sto leti bi bilo težko na-zvati Cetinje mesto. Po nekem opisu v „Srp-skih novinah“ iz leta 1852 — torej komaj leto dni po Njegoševi smrti — im raznih slikah objavljenih r takratnih časopisih, je Cetinje razen samostana, cerkve in dvorca Biljarda, ki ga je postavil Njegoš, — štelo le še 9 hiš, od tega majhno šolo, mehamo (gostilno) in nekaj obrtniških hiš. Mesto se je pričelo razvijati šele v drugi polovici 19. stoletja in doseglo svoj višek za vlade kralja Nikole. Dvorec ..Biljarda" je dobil svoje ime po biljardu, ki je bi! Njegošu edina zabava in ki je stal v eni od treh sob, ki jih je imel Njegoš v dvorcu za svojo uporabo. Ostale prostore je namenil državni upravi. Svinčeno streho, s katero je bil dvor prvotno pokrit, je moral Njegoš kmalu pretopiti v svinčenke za borbo proti Turkom, prav tako, kot je njegov naslednik knez Danilo moral v isti namen žrtvovati svinčene črke iz tiskarne, ki jo je nabavil svoj-čas Njegoš. To je bil težak čas za Črnogorce, čas, ko je veljalo bolj kot kdaj koli v Črni gori pravilo: Zob za zob, glavo za glavo. Nad samostanom RADIO CELOVEC Četrtek, 4. oktober: 5.50 Pet minut za kmetijstvo — 6.10 Jutranja glasba — 8.15 Kaj kuham danes? — 8.30 Pozdrav zate — 10.15 Šolska oddaja — 10.45 Nasveti v življenjskih vprašanjih — 11.00 Veder dopoldne — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 12.00 Opoldanski koncert — 14.10 Kar si želite — 14.30 do 15.00 Poročila — Oddaja za podeželje — 15.00 Šolska oddaja — 16.00 Znameniti umetniki — 16.30 Otroška ura — 18.30 do 19.00 Večerni koncert — 21.00 Godba za vsakogar. Petek, 5. oktober: 5.50 Pet minut za kmetijstvo — 6.10 Jutranja glasba — 8.15 Kaj kuham danes — 8.30 Pozdrav zate — 10.15 Šolska oddaja — 10.45 Za podeželsko ljudstvo — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 14.30 do 15.00 Poročila — Sodobna vprašanja — 16.00 Pevska ura — 16.20 Za mladino — 17.10 Popoldanski koncert — 18.45 Kmečka oddaja — 23.25 Plesna godba. Sobota, 6. oktober: 5.50 Pet minut za kmetijstvo — 6.10 Jutranja glasba — 8.15 Kaj kuham danes? — 8.30 Pozdrav zate — 9.00 do 9.30 Iz slovenske literarne zakladnice — 9.30 Kar si želite — 10.15 Šolska oddaja — 10.45 Veder dopoldne — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 13.00 Opoldanski koncert — 14.30 Pozdrav zate. RADIO SLOVENIJA Četrtek, 4. oktober: 5.25 Hrvatske narodne pesmi — 6.15 Vedra glasba — 13.00 Gospodinjski nasveti — 13.10 Želeli ste poslušajte! — 14.15 Iz jugoslovanskega V Črne gore r Cetinju je postav«! Njegoš trdnjavico „Tabla", ki naj bi branila samostan pred napadi. Na tej trdnjavici je bil stolp, kamor so obešali odsekane tuTŠke glave in ki je vzbujal mnogo ogorčenja med popotniki z zapada, ki so obiskovali Njegoša. Cetinje je polno spominov. Ne samo na čas Njegoša, ampak tudi na čas pred in za njim. Na ..Orlovem kršu“, hribu neposredno nad mestom, kjer je lep razgled po vsej dolini nekdanje reke Cetine, je postavljena grobnica vladika Danila, očeta vladike Rada, kot še danes imenujejo Črnogorci Njegoša. Okrog zgodovinske „Vlaške cerkve" so postavili ograjo iz cevi turških pušk, zaplenjenih v borbah. Nepregledna je vrsta takšnih spominov na Cetinju, okrog njega, v samostanskih „rizni-cah“, v državnem muzeju, v Biljardi itd. Vse to razkazujejo z velikim ponosom Črnogorci svojim obiskovalcem, ki jih je bilo za časa Njegoševe proslave toliko na Cetinju, kot še nikoli. In k)jub temu so v mestecu, kjer vlada že za manj kot 10.000 prebivalcev stanovanjska stiska, spravili pod streho skoro prav toliko gostov, našli načine za dobro prehrano, skrb za vsakega posameznika in k temu obdržali sloves najgostoljubnejšega ljudstva na Balkanu. kulturnega življenja — 14.30 Pester glasbeni spored s sodelovanjem Kmečkega tria — 18.00 Pesmi Haydna, Mozarta in Bethovna — 18.20 Pogovor s pionirji — 20.00 Domače aktualnosti — 20.15 Veliki orkestri igrajo znane melodije — 22.30 Priljubljeni pevci in ansambli vam igrajo. Petek, 5. oktober: 5.25 Lahka glasba — 6.15 Pisan jutranji spored, vmes gospodinjski nasveti — 13.00 Jugoslovanske narodne in umetne pesmi — 18.15 Iz življenja enot JA — 19.15 Želeli ste poslušajte! — 20.00 Tedenski zunanje-politični pregled Egona Tomca — 20.15 Jugoslovanska zborovska glasba — 21.00 Svef v satiri in humorju — 22.30 Domača zabavna glasba. Sobota, 6. oktober: 5.09 Jutranji pozdrav — 5.25 Pesmi borbe in dela— 6.15 Lahek jutranji koncert — 13.00 Lahek opoldanski koncert — 14.40 Poje kvintet „Niko Štritof" — 18.40 Sl. nar. pesmi — 18. 30 Za pionirje nekaj za smeh in dobro voljo — 19.15 Iz slov. sol. glasbe — 19.40 po naši lepi deželi — 20.00 Slovenske narodne pesmi v priredbi Marolta in Švikaršiča — 22.30 Za ples in razvedrilo. ProkSieni nasveti Čevlji naj bodo zmeraj na mrzlem zračnem prostoru, nikdar pa ne v zaprtih omarah, ker ti začno plesniti ali pa postanejo trdi. če čistiš bakrene predmete, uporabljaj vselej papir namesto cunje, ker se bo baker potem dalje časa svetil. Lonec, kjer se ti je jed prismodila, očisti s pepelom. ■••■K;S"Ni.O A-p R E D«? A V ■ ■ i CELOVEC CarituBtia Od 5. do 8. oktobra: „Wiener Z«ck«rln“ Peterhof Od 5. do 8. oktobra: „Im Tempe! der Venn*“ KRIVA VRBA Od 6. do 7. oktobra: „Kiissen ist keine Sond" VRBA Od 3. do 4. oktobra: „Der Todc«kirA“ Od 5. do 7. oktobra: „Die Nacht ohne Stinde" VELIKOVEC Od 3. do 4. oktobra: „Die blaue Lampe" Od 5. do 7. oktobra: „Das vferte Gebot“ »Siamski dvojčici” najnevarnejši kači na svetu Znani holandski zoolog Ban Pik je vlovil v dolini reke Limpopo v Južni Afriki edinstven primerek kače, takozvani siamski dvojčici. Kači sta skupaj zraščeni od rojstva in spadata v vrsto najstrupenejšjh kač na svetu. Znanstvenik Pik pripoveduje, da je videl na lastne oči, ko sta ti dve kači ubili tigra. Pik navaja, da bi človek, ki bi ga pičili ti dve kači, mogel živeti samo še minuto. Zanimivo je, da ti »dvojčici" napadata druge strupene kače. Znameniti kači je učenjak poklonil zoološko-botafučnemu muzeju v Amsterdamu. Kači sta dolgi tri metre i« debeli okrog 30 cm. Nov stroj za razmnoževanje in prenos vesti ter slik Veliko telegrafsko in telefonsko podjetje Western Union v ZDA je izdelalo nov tip telegrafskega sprejemnika in oddajnika, ki lahko sprejme in odda v eni uri 180.000 besed. Naj-novejM telegrafski sistem je zasnovan na stroju, ki izdela kopijo vesti, poročila ali slike, ki jo nato prenašajo z radijskimi valovi ali po navadnih telegrafskih žjCah do cilja, kjer vse to avtomatično sprejmejo brez fotografske, kemične ali sušilne naprave. Uradnica, Id upravlja ta novi stroj, potisne natipkano poročilo v prozorni valj, katerega nato zapre in spusti v pogon. Valj se obrača z brzino 1800 obratov na minuto. Pri stroju je foto-celica; le-ta deluje s pomočjo svetlobe, ki jo spustijo vanjo skozi odprtino v velikosti igline konice. Na sprejemniku »zapišejo" ali reproducirajo besedilo in sliko naprave — nalile iglam — na suhem papirju. Ko je prenos končan, požene avtomatičen signal v gibanje nož, ki odreže rotacijski papir in pot od pošiljatelja do prejemnika je končana. RADIO-PROGRAM nas. Prišel sem v družbo laških kupcev. Med njimi jih je bilo nekaj iz Benetk — in ti so mnogo govorili o vojski. Pripovedovali so si, da imajo Benečanjc možno utrjen tabor pri Gradiški ob Soči. Turki jih oblegajo. Prišli so baje semkaj iz Dalmacije in Albanskega. Pri reki Soči so krenili proti goram. Njenemu toku sledeč, so šli navzgor po Soški dolini, dokler niso prišli do Gradiške. Tu so se ustavili in oblegajo tam vojsko benečansko. Na daleč okrog so že vse požgali in oropali, tako da njim samim primanjkuje živeža. Tudi utaborjeni Benečanje so v velikih stiskah; pa laški kupci trdijo, da jim Turki ne morejo do živega. Zategadelj bo moral sovražnik v kratkem ustaviti obleganje in zapustiti oni kraj; saj se ne more tam njegova vojska več preživeti. Šli pa bodo Turki dalje proti Korminu in Kobaridu na Trbiž. Če so pa enkrat tako blizu, pridejo gotovo tudi k nam. Nekateri kupci iz Kanalske doline pravijo celo, da se prvi turški oddelki že pomičejo proti koroški zemlji." Dolgo so se posvetovali nato kmetje med seboj. Sklenili so, da hitro popravijo vse zidovje okoli Gradišča. Stolpi, kleti in dvorane sc naj spravijo v dober red in izpremenijo v močno trdnjavo. Tudi podzemeljski hodnik, ki vodi iz globoke grajske kleti doli v vas Svetne, se mora izčistiti in dobro zavarovati. Cerkev sv. Jakoba v Podgradu se naj močno utabori. V gorskih pečinah pa se mora poiskati več skrivališč, da najdejo v njih ženske in otroci varno zavetje. Zlasti pod goro Rožčico, kjer je prelaz na Kranjsko, je bilo več votlin in jam v pečevju. Še dandanes imenujejo prebivalci v Rožni dolini jame v pečinah pod Rožco »Tabor" in pripovedujejo, da so se tam v turških časih skrivali kristjani. Pozno v noči se je končalo posvetovanje. Hude slutnje so pretresale kmetom srce in glavo. Z majhnim upom so gledali v negotovo bodočnost. Drugo poglavje Tiho in pobitega srca so zapuščali kmetje Gradišče. Krasno zvezdnato nebo je razsvetljevalo sivo zidovje. Stolpi so kakor nočne pošasti skrivnostno moleli v nebo. Divna tihota je zavladala na Gradišču. Le sova se je oglašala sovi in netopirji so frfrali, iskaje si nočne hrane. Zdaj pa zdaj se je odkrušil kamenček od starih razvalin in se zatočil, votlo doneč, globoko doli v klet ali dvorano; človeškemu srcu se je dozdevalo, kakor da raznašajo duhovi grajsko zidovje ... Pod Gradiščem pa so stopale med visoko strnjo moške prikazni. Sprva jih je hodilo več skupaj. Po malem pa so se ločili drug od drugega; vsak jo je zavil po stranskem potu proti svojemu domu. Slednjič je ostal oče Serajnik sam s svojim sinom in krenil naravnost preko polja proti Svetnam. Med Gradiščem in sosednjimi južnimi hribi in gorami se razprostira lepa, majhna ravnina z bogatimi travniki, gozdi in pašniki. Tu raste tudi bujno žito, pšenica, rž, ječmen in proso. Na tem polju so stale tedaj, kakor še stoje dandanes, Svetne, sredi med bogatim sadnim drevjem. V tej vasi je bil dom najbogatejšega kmeta v šentjakobski župniji, očeta Serajnika. Veselje je navdajalo starega moža, ko je stopal med žitnim poljem. Strn je bila tako visoka, da jc videl komaj | iz nje. Dospevši do vasi, pa se je Serajnik ustavil. Z bistrim očesom je pogledal na Gradišče in rekel svojem« spremljevalcu: ,,Ali slišiš, Mirko, kako skovikajo sove gori m razvalinah? Tam, kjer gnezdijo ujede, bo v kratkem naš dom. Tam gori se bomo branili, da ne poginemo pod kruto pestjo krvoločnega Turka. In to zlato žitno polje! Glej, kako vzdiguje glavice! Kako veselo in ponosno se maje polno klasje!" Pri teh besedah prime starec za klas in ga tehta v roki. Potem nadaljuje: »Veselje mi vzbuja ta pogled v srcu. A zopet se mi radost izpreminja v žalost, če pomislim, da bo vse, kar smo si pridelali s krvavimi žulji, poteptalo konjsko kopito ia požrlo nenasitno žrelo turško. Mi sami pa bomo, ako nas še kaj ostane živih, umirali lakote ... Že lansko leto je bila huda pri nas; kobilice so nam bile napravile mnogo tlime. In pri nas ni nikjer žitnih zakladnic za slaba leta. Saj se še za denar, za gotovi denar težko kaj dobi, ker laški kupci vse pokupijo in ubogeg* kmeta ogoljufajo za njegovo blago." Pri teh besedah je starec globoko vzdihnil, spomnivši se, koliko ima človek prebiti hudega na svetu in še nekaj drugega mu je težilo srce. Davno je že namreč nameraval s sinom govoriti na samem. Najlepša možnost se mu je nudila zdaj, tu na polju; zatorej je nadaljeval: „Za naš kraj je pač oni tujec na Knezovem posestvu prava nesreča. Prišel je pred nekimi leti v našo župnijo in privedel s seboj, kakor veš, staro žensko in mlado, za-črnelo deklino. (Dalje)