Iv. D.: (S posebnim ozirom na dr. Goršičevo Dr. Goršičevo knjigo »Socijalna zaščita dece in mladine«, ki je lani izšla, lahfco smatramo kot nekako oficijozno izdajo oddelka za socialno politiko poikraiinske unrave — na no ju socialne zaščite dece. Zato lahko upoštevamo to delo kot nekake smernice ali delovni program oblastne iiprave za zaščito dece. Ker je delo pomožnega šolstva gotovo tudi v zvezi s splošno zaščito dece in mladine, se upravičeno dotiče dr. Goršič tudi tega šolstva in zavodov v svoji knjigi. Nas zanim-a v p-rvi vrsti stališče, ki ga zavzema dr. Goršič k temu vDrašanju. Stališče in naziranje do tega šolstva je podal dr. Goršič v oddelku, kjer govori. o zaščiti mo-ralno zanemarjene dece. Tam že povdarja razliko med moralno pokvarjeno in duševno abnormalno deco in pravi sledeče: »Izkušnja uči. da je p s i h i č n a 0 sn o v a često poglavitni vzrok otrokovega zanemarjenja. Kaj radi se zanemarja- Študij psihopatične dece, ureditev šolstva in zavodov za njo. knjigo »Soc. zaščita dece in mladine.) jo duševno zaostali, božjastni in duševno bolehni otroci. Zato je razločevati: 1. moralno pokvarjeno m 1 a d i n o, ki jo je pohujšala pomanjkljiva ali" slaba vzgoja. včasih tudi slaba družba; 2. duševno zaostalo deco z etičnimi napakami; 3. p s i h 0 p a t i č n o ali duševno bolehno mladino, pri kateri opažaš posamezne nenormalne pojave (brzo meno občutka, šibko voljo nepremagljive razvneme itd.) Moderna z d r a vs t v e n a p e d ag o g i k a je tista veda. ki se bavi z raziskovanjem in ugotavljanjem duševnega stanja mladine. Nekdanji hišni zdravnik največjega avstrijskega vzgajališča v Eggenburgu, sedaj voditelj zdravstvenopedagoškega oddelka na otroški kliniki dunajskega vseučilišča, dr. Ervin Lazar trdi, da je zdravstvena pedagogika podlaga vsej zaščitni vzgoji. Zdravstveni pe- dagog je tisti, ki zna nauke zdravstvene pedagogike prav uporabljati. N i k a k o¦ r n i b i s t v 0 , d a j e z d r a v n i k. Zdravnik in nezdravnik se bosta ločila tako, da se bo zdravnik bolj natančno lotil diagnoze, učitelj in vzgojiteij pa terapije, t. j. bistvene zdravstvene vzgoje. P r i z aščitni vzgoji ima prvo besedo zdravstveni pedagog. — Temeljni pojmi te vede bi se tnorali učiti 11 a učiteljiščih, da bi učiteljstvo znalo prav postopati s tako miadino.— Kot veda pa se bo morala predavati zdravstvena pedagogika na našem vseučilišču. V zvezi s to panogo bi se moiral uvesti institut ali opazovališče, kjer bi se zdravstveni pedagogi in zdravniki — specijalisti s pomočjo 4—6 tedenskega opazovanja bavili z opazovanjem in ppredeljevanjem duševnega stanja imbecilne in psihopatične dece. o kateri doslej zgolj sodišča sklepajo. spada li v zaščitno vzgojo ali ne. Moderna zahteva je, da izvedenci odločijo, spada ii otrok v bolniški zavod ali v zaščitno vzgojo.« S citatom predstoječih vrstic sem hotel pokazati, da se pomen posebnega vprašanja zdravstvene pedagogike uvideva in priznava tudj s strani upravnih organov, ki vodijo danes našo organizacijo socialne zaščite dece. Priznava se unravičenost, da ie zdravstveni nedaffosj. Uvideva se nujnost, da se že na učiteljiščih seznani učiteljstvo s temeljnimi pojmi, kako postopati s tako mladino; enako se priznava upravičenost gojenja zdravstvene pedagogike kot vede na vseučilišču, v zvezi s preizkuševališčem. Približujemo se zahtevi, da se imajo izvedenci baviti z vprašanjem, in odločati, spada li te vrste otrok v bolniški zavod ali v zaščitno vzgojo. — pri nas imamo v to svrho priznano sprejemno komisijo. Da se dr. Goršič peča samo z vprašanjem vzgoje te mladine, se mi zdi popolnoma razumljivo in sicer iz večih razlogov. Vprašanja izobrazbe v splošnem ne smatra za svoje področje, ker tudi ne spada v deloikrog zaščitnega dela mladine. in drugič ga ne omenja, ker ravno v pomožnem šolstvu prevladuje vedno in povsod v prvi vrsti vzgojni moment. To imamo povsod povdarjeno v predpisih in v učnih načrtih za te šole. Opravičeno se prepušča vprašanje izobrazbe, torej šolstva. te dece v polnem obsegu šolski up.ravi. Dr. Goršič navaja glede šolstva duševno abnormalne dece, da je na Norveškem 4978 duševno zaostalih in je šolski poset vse abnormalne dece po zakonih iz 1. 1881. in 1915. obvezen; nadalje: da ima Krisitjanija za manjnadarjene, a vzgoje sposobne otroke dve šoli, druga mesta pa imajo le posamezne razrede, S to potezo je dr. Goršič pokazal tudi potrebo izobrazbe, t. j. šolstva za manjnadarjeno deco in opozarja, da naj se malo ozremo na razvoj v drugih državah v tem oziru. Pri nas predvideva definitivno ureditev pomožnega šolstva načrt novega, šolskega zakona s sledečimi določbami, ki urejajo izobrazbo duševno zaostale dece^ Člen 12. se glasi: »V šole za nenorinalno deco pohaja ona deca, za katero se zdravniško dokaže, da je nesposobna za osnovno šolo (slepa, gluhonema, duševno nerazvita, itd.) Obveznost pouka za to deco se giblje v mejah možnosti. Trajanje pouka v teh šolah se uredi s posebnimi pravili. ki jih predpiše minister prosvete, gp zaslišanju glavnega prosvetnegasveta.« Člen 13. pa pravi: »Šole za nenor- malno in nerazvito deco se otvarjajo na državne stroške v poedinih oblastih ali v izrazitih klimatičnih krajih, ki jih označi ministrstvo zdravja. Te šole so internatsko urejene-« Poleg tega ima načrt novega šolskega zakona tudi še določbo, ki se tiče učiteljstva na teh šolah. To vsebuje člen 110, ki se med drugim glasi sledeče: »Učitelji v šolah za nenormalno in nerazvito deco. ki imajo poleg redne izobrazbe še posebno strokovno izobrazbo, prejemajo po-leg redne plače še letni dodatek 1200 Din.« S temi členi je položen prvi pravni temelj za pravno, oziroma zakonito ureditev šolstva za vse vrste abnormalno deco; podan je pa tudi nekak temeljni princip za ureditev materijalnega stanja učiteljstva s strokovnim izpitom na teh šolah. Nadaljevanje v torkovi, kongresni številki.