XXXI, številka 1, 8. januar 1999 f-G O R N J E S A V I N J S K I Cena 259,00 SIT ČASOPIS Priznanja zaslužnim za razvoj Savinjskih novic Intervju: Ivo Suhoveršnik NOVO NOVO NOVO NOVO Zadruga mozirje Z.O.O. V POSLOVALNICI ELEKTRO LJUBIJA TEL. 06S-8I1-047 ODDELEK GLASBIL Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. it VSE VSRTE SINTETIZATORJEV PROIZVAJALCEV -YAMAHA/ CASIO/ ROLAND««« ★ KITARE -KLASIČNE, ELEKTRIČNE -HOHNER, YAMAHA ♦♦♦ ★ HARMONIKE, USTNE HARMONIKE, TROBENTE, BOBNI, TOLKALA,««« VSE VRSTE OZVOČENJ ZA GLASBILA it VSA DODATNA OPREMA ZA GLASBILA (STRUNE ZA KITARE, STOJALA«««) it NUDIMO VAM TUDI SERVIS ZA VSE INSTRUMENTE -IN VSE OSTALO, DA BO LETO 1999 ŠE BOLJ VESELO ZADRUŽNE TRGOVINE - VEDNO Z VAMI! VIŠJI DNEVNI LIMIT Cenjene uporabnike bančnih avtomatov obveščamo, da znaša višina limita pri dvigu gotovine na bančnem avtomatu 30.000,00 SIT dnevno. Povečanje dnevnega limita dviga gotovine velja samo znotraj mreže bančnih avtomatov posamezne banke, kar pomeni, da lahko komitenti Banke Velenje d.d., Velenje, bančne skupine Nove Ljubljanske banke zneske do 30.000,00 SIT dvigajo samo na BA naše banke. In še napotek: V izogib vrstam, ki nastajajo zaradi uvajanja plačilnega prometa, Vam svetujemo, da se poslužujete plačila položnic preko ^bankomata. /O j banka velenje '----^ Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Ronkova 1 2380 Slovenj Gradec, p.p. 58 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU mm iit7,*Mhz OSREDNJA TBEÜ^PtAg pgs5ž S ISSN 0351-814tK XXXXN^NS/ \v\ X \VXX NY X'>- /\\\X xy\\'''V'XX \v\V\ xl\X vW\n' Skupščina; obcihe~MQZlJ^N^\/XXXX ' Izdajatelj: NsxxxS^X Savinjske novice, Franci Kotnik s.p.*\x Savinjska cesta 4, 3331 Nazajje, :. fäit's: 063/833-21(3x1' \žjrcha&ih^52810-685-13QiÖ\\V\N^\\ Glavni in odgovorni urednik:; X ' \V\; Franci Kotnik V\V\ \ Stalni sodelavcix^/'X\\XaV^v Edi Mavrič-Savlnjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Vida Skok, Uroš Kotnik, Igor Sola:1, Ka’nliiiaiii Edvard, Vrtačnik,, Alenka KJemše SegiČ, Igöiv\X Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Roše, XVesnaRetko, Marija Šukalo, Vesna\\\ Banjevič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove \V\\ X Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik Računalniška obdelava: \o\\Vv\\ Tomaž Pajk. . • , xv^^Xx^^^Xx^ Trženje: x^oNS^xvX' \>!>;\% C;/-\\ % Helena Kotnik, mobitel 0609/647-Ž4pj\j Naslov uredništva: Savinjske novice XXI >Xx\ xvj^ \v\ Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje ' Telefon: 063/833-230 . ' v ■; x\ , . \V\V\\xXX savinjskenovice(%sipin«j\ XV^\N\v Internet: Xv\xxxx,xxxXxxXxX' http//:www.inetia.eunet.si/savinjske-novice Cena za izvod: 259,00 SIT, za naročnike: 220,00 SIT\''x' x\V\\ Tisk: . XXX Xx''\ xxxxl \xv Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništyo\v\\ \ najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke.x\X\xx^ Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. \ Objav\jenih rokopisov in fotografi) ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne. lektoriramo. .\xx xxxx Odpovedi sprejemamo za naslednje v»Mm™^^\^\\X^ XXXXXX Komaj so minilipraznični dnevi, žeje pred vami nova številka Savinjskih novic, prva v letu 1999. Mesec december je bil dobesedno natrpan s številnimi kulturnimi in razvedrilnimi prireditvami, katerim posvečamo dobršen del prostora. S slavnostno akademijo v dvorani nazarske glasbene šole smo sklenili praznovanje30-letnice Savinjskih novic, ki smo jo tako ali drugače obeleževali skozi celo lansko leto. Na akademiji smo najzaslužnejšim za razvoj časopisa podelili priznanja in se jim tako na skromen način simbolično oddolžili za njihovo neprecenljivo delo. Zahvala pa velja seveda tudi vsem ostalim, ki so v minulem 30-let-nem obdobju karkoli dobrega storili za napredek Zgornjesavinjskega časopisa. Na politični sceni je v začetku leta največ prahu dvignil referendum glede gradnje no ve termoelektrarne v Trbovljah, medtem ko so volivci, ki bodo v nedeljo odločali o tem, ali je lahko država porok pri najetju posojila za to naložbo, precej slabo obveščeni o tem, zakaj pravzaprav pri vsej stvari gre. Ker je o tem projektu razdvojena ne samo politika ampak tudi stroka, je pričakovati, da udeležba na referendumu ne bo posebej visoka, saj se bodo volivci, ki niso pod neposrednim vplivom določene politične opcije težko odločili za aliproti. Morda bodo prisluhnili glasu zelenih, ki so odločno proti gradnji TET 3- Novi občinski sveti so že opravili prve seje. Po noveliranem zakonu o lokalni samoupravi jih sedaj vodijo župani, ki zatrjujejo, da se bodo trudili za čimvečjo ekspeditivnost. To je dobro, saj je časa vedno premalo. V uredništvu Savinjskih novic pripravljamo operativni načrt naših letošnjih akcij. Vsekakor bomo poleg ostalih zadev izvedli izbor najprodajalca in na josebnos-ti leta, temu pa želimo dodati še kaj novega. Celoletno dogajanje želimo združiti pod skupnim geslom: “Naredimo to dolino bolj prijazno!” Pridružite se nam, karkoli že počnete v svojem življenju! ' ^ • Stride ja" Vrhir hram Srečno novo leto 1999! __________________9 H vs|p||||x§ Elkroj Mozirje: Delajo najboljše hlače v Sloveniji..............41 Ljubljana, Celovec: Dogovor o mejnem \\\ " prehodu Pavličevo sedlo 4 Ali je lahko država porok pri najetju posqjila za to naložbo?................5 Občinski sveti: Novi svetniki in župani prvič skupaj............6 Akademija ob 30-letnici Savinjskih novic: Priznanja najzaslužnejšim za razvoj časopisa......9 Sklad za ljubiteljsko kulturno dej avnost: karji med najboljšimi.... 11 Luče ob Savinji: pevcev.................12 “Družina - ključ sreče”: Veselje in radost delijo z drugimi.............. 13 Ljubno ob Savinji: Dobrodelni koncert za obolele otroke.........13 Zavod za kultur o Mozirje: Srebrni jubilej mozirske knjižnice..../.........14 Zgodovina in narodopisje: Družabnost in zabave nekoč.............. 18 Intervju: Ivo Suhoveršnik, zgornjesavinjska osebnost/ leta 1998......,.......20 NASLOVNICA Ljubenski pevci na predprazničnem dobrodelnem koncertu /'Foto: Jože Miklavc Elkroj Mozirje Delajo najboljše hlače v Sloveniji Osrednji problemi v gospodarstvu ostajajo enaki oziroma se ponavljajo: domači stroški rastejo, gibanje tečaja tolarja pa “ubija” neto izvoznike. Takšna je temeljna ugotovitev Gospodarske zbornice Slovenije za stanje v našem gospodarstvu v minulem letu in s temi problemi so se v tem času spopadali tudi v podjetju Elkroj Mozirje. Zgornja Savinjska dolina Število vozil zadošča za tehnično pregledno bazo Zgodba o nujnosti tehnično pregledne baze je stara že vsaj dvajset let. V tem obdobju so določene možnosti za njeno ureditev sicer dejansko obstajale, vendar očitno ni bilo prave volje za uresničitev naložbe, ki finančno nikakor ni majhna, Za motorizirane Zgornjesavinčane pa bi takšna baza pomenila prihranitev prevoženih kilometrov in časa. “Izboljšati sedanje poslovanje in hkrati oblikovati prihodnost je osnovni cilj vseh naših aktivnosti, ki pa pogojuje najvišji možni prispevek vsakega posameznega delavca. Torej se vse začne na delovnem mestu,” je v tovarniško Marija Vrtačnik: “Vemo, da smo lahko jutri še boljši! (foto: Sašo Bernardi) glasilo Kroj ob zaključku preteklega leta zapisala direktorica Elkroja Marija Vrtačnik. “Jasno je, da se merjenje vseh vlaganj, prizadevanj, odrekanj, če želite tudi konfliktov, kaže skozi ustvarjeni profit podjetja. Že podatek, da v Elkroju ena izdelavna minuta manj na izdelku prinese 200.000 DEM prihranka na leto, pomeni, da se o problemih moramo pogovarjati, jih odpravljati, predvideti in preprečevati, istočasno pa uvajati novitete, ideje in spremembe za stalno večanje kakovosti dela in izdelka, kar je nujnost in potreba podjetja.” Po besedah Marije Vrtačnik mora vsak posameznik svoje delo opraviti kar najbolje in tako omogočiti, da tudi sodelavec v nadaljevanju proizvodnega procesa svojo nalogo opravi dobro. “Danes smo dobro podjetje, delamo najboljše hlače v Sloveniji, pa vendar vemo, da smo lahko jutri še boljši. Torej je poudarek na vsestranski kakovosti dela zelo pomemben faktor v naših medse-bojnih odnosih v okolju, kjer preživimo toliko časa in kjer bi se radi dobro počutili. Nam, ki od zadovoljstva kupca živimo, ne more in ne sme biti vseeno, kako se le-ta v izdelku počuti, ker se to zadovoljstvo vrača nazaj z novim nakupom, z dobrim glasom in dobrim imidžem izdelovalca izdelka. To pa je bistvo dobrega in uspešnega podjetja, to je naš cilj.” V Elkroju želijo v letu 1999 dvigniti produktivnost za štiri odstotke, kar naj bi dosegli z investicijskimi vlaganji v krojilnico in likalnico. Povprečni čas izdelave želijo skrajšati za 1,5 min/ kom. Blagovno znamko Formula El bosta zamenjali blagovni znamki Elkroj-Basic in Elkroj-Casual. Povprečne neto prodajne cene na domačem trgu naj bi sledile rasti inflacije, pri čemer želi Elkroj zadržati vodilni tržni delež in imidž pri prodaji hlač. Višjekako-vostni program Carier naj bi razširili za 15 odstotkov. Na tujih trgih nameravajo Elkrojevci povečati prodajo hlač pod lastno blagovno znamko. Intenzivirali bodo aktivnosti za povečanje ugleda podjetja in njegovih blagovnih znamk, ob tem pa zmanjšali prodajne stroške za pet odstotkov. Število zaposlenih bodo v Elkroju v letošnjem letu zmanjšali za 3,7 odstotka glede na stanje v mesecu oktobru 1998. Novega zaposlovanja ne predvidevajo. Za izobraževanje zaposlenih bodo namenili deset milijonov tolarjev. Franci Kotnik Triletna prizadevanja Upravne enote Mozirje, še posebej prizadeven je načelnik Darko Repenšek, bodo vendarle obrodila sadove. V naselju Nizka bo namreč zaživela nova, najsodobneje tehnično opremljena pregledna baza. Tako nekako se glasi uraden naziv, pomembno je seveda dejstvo, da bodo lahko vozniki motornih vozil in traktorjev poslej preverjali tehnično brezhibnost svojih jeklenih konjičkov takorekoč doma. Naložba je v rokah zasebnika Antona Miklavca, ki se je dela lotil resno in z polno odgovornostjo. Ureja se potrebna dokumentacija, znanje tudi dobavitelj najsodobnejše Ljubljana, Celovec Dogovor je pomemben korak k utrjevanju dobrega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo in uspešen zaključek prizadevanj slovenske vlade pri urejanju sožitja prebivalstva ob meji, pa tudi prispevek k uravnoteženju dobrih odnosov med slovenskimi in koroškimi oblastmi v luči skupne kandidature za zimske olimpijske igre leta 2006, je zapisa- opreme, skratka vse kar je potrebno za zadostitev izredno zahtevnim kriterijem. Kot smo izvedeli bodo vozniki lahko ob pregledu opravili tudi vse potrebne formalnosti. Ob argumentiranem prigovarjanju mozirske upravne enote je bila s strani ministrstva za notranje zadeve izdana tudi že predhodna odločba. Zgornja Savinjska dolina se namreč razprostira na površini 507 kvadratnih kilometrov, poleg tega pa število motornih vozil na tem območju presega zadostno število, ki opravičuje obstoj tehnično pregledne baze. Savinjčan no v sporočilu iz kabineta predsednika vlade. Avstrijska stran bo po ureditvi vprašanj lastništva zemljišč začela delati takoj, ko bo to dopuščalo vreme, slovenska stran pa bo modernizacijo že zgrajene ceste proti mejnemu prehodu intenzivno nadaljevala. KF Iščemo honorarne sodelavce iz vse Slovenije za prodajo, svetovanje in izobraževanje kupcev ob nakupih naših računalniških poslovnih programov. Zaslužek in pogoji zelo stimulativni. 065 131 160 Dogovor o mejnem prehodu Pavličevo sedlo Avstrijska koroška deželna vlada je dosegla dogovor o ureditvi in odprtju meddržavnega mejnega prehoda Pavličevo sedlo, s čimer bo uresničen projekt, o katerem sta se že aprila leta 1997 dogovorila slovenski premier Janez Drnovšek in koroški deželni glavar Christof Zernatto. Gorenje Velenje Novoletno slavje z najlepšo Slovenko Več kot dva milijona izdelanih in tudi prodanih aparatov v enem letu in več kot 43 milijonov izdelanih velikih gospodinjskih aparatov v 49 letih obstoja Gorenja sta bila prava razloga za praznično proslavitev ob koncu leta. Še posebej slovesno so praznovali v programu Hladilno-zamrzovalni aparati, saj so od leta 1968 do izteka lanskega leta izdelali 18 milijonov hladilno-zamrzovalnih aparatov. Direktor omenjenega programa Boro Jerabek je zaposlenim iskreno čestital za dosežen uspeh. Slavje so nadaljevali na družabnem srečanju, na katerega so povabili več gostov, med njimi tudi župana občine Velenje Srečka Meha s soprogo in Mihaelo - Mišo Novak, miss Slovenije za leto 1998. Miša si je med nekajurnim druženjem z delavci Gorenja ogledala razstavni prostor podjetja in bila navdušena nad izdelki. Izkazala se je tudi kot odlična plesalka ter s pomočjo računalnikadelilalepe nagrade na srečolovu. Eno od njih bo dobila tudi sama, in sicer najnovejši hladilnik, ki s svojo zunanjostjo spominja na petdeseta leta in se ga je že prijelo ime “oldtimer”. Prijeten večer je popestril še Vili Resnik, za ples pa so skrbeli muzikantje Country banda z Milanom Pečovnikom - Pidžijem. Hinko Jerčič Občinski svet Solčava Ustanovna seja občinskega sveta V novoustanovljeni občini Solčava so zelo pohiteli s prvo sejo občinskega sveta, saj so jo opravili že decembra. Opravili so potrebne formalnosti, med drugim potrdili mandate vsem, ki so jim občani namenili zaupanje in skrb za vodenje po številu prebivalcev najmanjše zgorjesavinjske občine. Na prvi “zaresni” seji naj bi se solčavski svetniki sestali ta mesec. Tako kot nekatere druge nove saj bodo imeli na razpolago tudi občine bo tudi solčavska imela svoj prostore nekdanje zdravstvene sedež v prostorih dosedanje kra- ambulante. Glede stalno zaposlenih jevne skupnosti, to je v večnamen- pa se bodo verjetno odločili za dva skem objektu z naslovom Solčava občinska uslužbenca. 16. Prostorske stiske se ne bojijo, Savinjčan ALMANAH zgornje SAVINJSKE DOLINE ‘99 Naročila sprejemamo na tel. 833-230 in 833-210. Miša Novak med plesom z Borom Jerabekom (foto: Hinko Jerčič) V nedeljo bo referendum o TET 3 Ali je lahko država porok pri najetju posojila za to naložbo? V nedeljo, 10. januarja, bo v Sloveniji potekal referendum, na katerem volivci ne bomo, kot mislijo nekateri, odločali o tem, ali bo zgrajena ali ne tretja trboveljska termoelektrarna (TET 3). Odločali bomo samo, ali sme biti porok za najetje posojila za to naložbo država, ki naj bi zagotovila določen delež denarja tudi iz proračuna. Če na referendumu volivci s tem ne bomo soglašali, bo treba najti drugega poroka za najetje posojil in nove denarne vire. Šele v primeru, da to ne bi uspelo, bi gradnja TET 3 postala vprašljiva. Volivci o vprašanju, o katerem bomo glasovali v nedeljo, po dosedanjih raziskavah vemo bolj malo. To pomeni, da tisti (to je državni zbor), ki je referendum razpisal, ni poskrbel za jasno predstavitev, o čem bodo ljudje sploh odločali. Tovrstnih referendumov, kakršen bo v nedeljo, je v svetu bolj malo. Predlagali so ga namreč poslanci političnih strank, katerim smo volivci dali mandat, da odločajo v našem imenu. Če poslanci odločitve prelagajo na volivce, to lahko pomeni, da se sami nočejo odločiti, kar gotovo ni v prid zaupanju vanje oziroma v parlament, ali pa hočejo na takšen način strankarsko obračunati med sabo, saj se volivci v bistvu odločajo, katerim strankam bolj zaupajo. V konkretnem primeru na bi se volivci posredno odločili tudi o tem, kateremu delu strokovne javnosti dajo bolj prav, saj je stroka o načrtovani gradnji TET 3 razdeljena na dva povsem nasprotujoča si pola. Referendum je sicer res razpisal državni zbor, vendar ga je po zakonu moral, ker je zahtevo za razpis referenduma podpisalo zadostno število poslancev. Pri tem ni odveč spomniti na to, da se parlament v drugih državah praviloma odloči razpisati referendum o zakonu, ki je nastal znotraj parlamenta, saj vlade (kar je praksa v Sloveniji) praviloma niso predlagatelji zakonov in zato referendumi ne postavljajo pod vprašaj obstoja koalicije. Češe parlament že odloči razpisati referen- dum, gre ponavadi za takšna vprašanja, kot je vključitev v Evropsko unijo, pomembnejše reforme in podobno. Za referendumsko vprašanje, na katero bomo volivci odgovarjali v nedeljo, bi bil primernejši posvetovalni ali poizvedovalni referendum, kakršne poznajo v večini zahodnih držav. Izid takega referenduma ni zavezujoč, ampak daje podlago za presojo določenega vprašanja oziroma določi cilj, ne pa tudi sredstev in načina doseganja tega cilja. Predhodni zakonodajni referendum je vezan na zakon, ki je že v postopku, in je zavezujoč. Državni zbor mora torej referendumsko odločitev spoštovati oziroma jo vgraditi v zakon, kar pa je skoraj neizvedlj i vo. Večinskega volilnega sistema, ki je po odločbi ustavnega sodišča zmagal na predhodnem zakonodajnem referendumu decembra 1996, gotovo ni mogoče vgraditi v veljavni zakon o volitvah v državni zbor. Dopolnilo bo torej moralo vsebovati povsem nov zakon. Če bo predlagano poroštvo države in njeno sofinanciranje na referendumu zavrnjeno, bo treba z dopolnilom tako finančno konstrukcijo izločiti iz zakona in jo nadomestiti z novo. V drugih državah takrat, ko se zdi neka odločitev poslancev vprašljiva ali sporna, izvedejo naknadni ali odločitveni referendum. To bi v konkretnem primeru pomenilo, da bi državni zbor predlagani zakon sprejel, volivci pa bi ga na referendumu bodisi potrdili bodisi zavrnili. Naknadni referendum pozna tudi naš zakon o referendumu in ljudski iniciativi, a ga doslej še nismo imeli. Franci Kotnik Vir: DELO Občinski svet Mozirje Novi svetniki in župan prvič skupaj Novoizvoljeni mozirski občinski svetniki so se na svoji prvi redni seji srečali 12. decembra. Se jo je sklical predsednik bivšega občinskega sveta, Anton Jezernik, po uvodnih besedah pa je vodenje prevzel Karel Kopušar. Kopušar je namreč najstarejši med občinskimi svetniki in pravilo je, da prvo sejo vodi prav najstarejši svetnik. Po uvodnihjezernikovih besedah, s katerimi je novemu svetu zaželel obilo uspeha in konstruktivnih ter strokovno obdelanih rešitev, je Kopušar pozval Zdravko Hriberšek Ladinek, da na kratko svetnikom predstavi poslovnik delovanja OS in statut občine Mozirje. Po krajši razpravi so se lotili pr ve večje naloge v svojem mandatu. Izvoliti so morali Komisijo za volitve in imenovanja. Svetniki SDS so iz svojih vrst predlagali dva kandidata: Franca Šona in Janija Kakerja. Skupina izmed ostalih svetnikov pa je predlagala in podprla kandidature za Minko Napast, Gregorja Verbuča, Antona Veneka in Jožeta Grudnika. Ker je komisija sestavljena iz petih članov, je bil po predlaganih kandidaturah eden preveč. Zato so se lotili glasovanja za vsakega predlaganega člana posebej. V komisijo so bili tako izvoljeni Napast, Grudnik, Venek, Verbuč in Šon. Slednji je bil imenovan za predsednika te komisije. V nadaljevanju je predsednica občinske volilne komisije, Janja Port, podala poročilo volilne komisije o izidih lokalnih volitev. Pri svetnikih je prišlo v občinski svet iz volilne enote 1 (KS Mozirje) osem kandidatov, iz volilne enote 2 (KS Rečica ob Savinji) pa pet kandidatov. Komisija je nato po ostanku glasov in višini količnikov v OS imenovala še po tri člane iz vsake volilne enote. Novi svetniki so nato potrdili imenovanje novega mozirskega župana in svoje mandate v OS. Bolj pereča točka dnevnega reda je bila naslednja, ki je predvidevala sprejetje odloka o začasnem financiranju oz. zagotovljeni (po novem zakonu primerni) porabi za prvo tromesečje naslednjega leta. Svetniki so nihali med sprejetjem višine primerne porabe kot je bila v proračunskem letu 1998 in med povišani varianti. Do razlik bo namreč prihajalo zaradi novega zakona o financiranju občin. Le ta med drugim predvideva povsem drugačen način financiranja kulture in nekaterih drugih porabnikov proračunskih sredstev. Po daljši razpravi so se svetniki strinjali, da župan in uprava do naslednje seje, ki mora biti v prvih dnevih januarja 1999, pripravi konkreten sklep in odlok s točnimi številkami. Ob koncu seje so se dogovorili, da se bo OS sestajal vsaj enkrat mesečno in to na sejah, ki naj ne bodo daljše od dveh ur in pol. Benjamin Kanjir Mozirski svetniki z županom Jožetom Kramerjem po prvi seji (foto: C. Sem) Občinski svet Mozirje Sprejeli odlok o začasnem financiranju Mozirski občinski svet se je v dnevih pred novim letom sestal že na drugi redni seji. Svetniki so sprejeli odlok o začasnem financiranju javne porabe v občini Mozirje za prvo tromesečje 1999, sprejeli pa so tudi sklep o odpiralnem času gostinskih lokalov. Ob začetku seje so potrdili mandat novemu občinskemu svetniku z liste SDS Marku Bastlu, ki je nadomestil Jožeta Kramerja. Po tem so se lotili obravnave odloka o začasnem financiranju javne porabe. Sprejetje tega odloka je nujno potrebno, da lahko proračunski porabniki koristijo sredstva za opravljanje svojih dejavnosti. Svetniki so imeli največ pripomb na nepopolno tabelo proračunskih porabnikov in potrebnih sredstev, ki jo je pripravila občinska uprava. Iz nje se dejansko stanje števila porabnikov občinskih proračunskih sredstev ni moglo razbrati. Po dolgotrajni razpravi, v katero so se vključevali mnogi svetniki, so odlok le sprejeli, iz njega pa so izvzeli priloženo tabelo, ki je bila zgolj informativnega značaja, ne pa del odloka. V zvezi z novim zakonom o financiranju občin, ki predvideva spremembe tudi na področju financiranja kulture, je občina z ministrstva za kulturo prejeladopis. Iznjega je razvidno, da se kulturne ustanove v občini Mozirje tudi naprej financirajo iz občinskega proračuna, kot je bilo temu doslej. V nadaljevanju seje je župan Jože Kramer še enkrat opozoril na finančna sredstva, ki jih občina dolguje posameznim porabnikom. Ta sredstva v letu 1998 niso bila nakazana, s sklepom občinskega sveta, ki je bil sprejet na 28. redni seji 23. novembra 1998, pa se morajo prenesti v proračun za leto 1999- Gre za sredstva v višini dobrih 26 milijonov SIT. Svetniki so v nadaljevanju sprejeli sklep o odpiralnem času gostinskih lokalov v občini Mozirje. Dogovorili so se tudi, da lahko gostinci vložijo prošnje zapodaljšanje teh obratoval- nih časov, ki pa jih bo obravnaval občinski svet. Predsednik KS Mozirje, Roman Čretnik je predlagal, da naj se podaljša delovni čas v mozirski lekarni. Krajani morajo preko vikendov in praznikov vse prevečkrat po zdravila v Velenje, kjer obratuje dežurna lekarna. Razprava je prinesla dva zaključka. Potrebno je razmisliti o daljšem delovnem času ob sobotah, smotrna pa bi bila gotovo tudi uvedba dežurstva. Jakob Presečnik je ob koncu seje postavil županu vprašanjao nekaterih projektih. Dotaknil se je prodaje stanovanjske hiše na Ilofbauerjevi ulici v Mozirju, ki je bila kupljena za potrebe Centrazasocialno delo, izdelave projektov za nov ločki most preko Savinje, fundacije za socialno ogrožene šoloobvezne otroke, nadaljevanja gradnje OŠ na Rečici, gradbenega odbora za gradnjo šole ter vprašanja Varstveno delovnega centra v stanovanjski hiši Na tratah. Župan je odgovoril, da se postopki s prodajo hiše že vršijo, prav tako se izdelujejo projekti za izdelavo ločke-gamostu, o fundaciji in njeni ustanovitvi se bo potrebno še pogovarjati in ugotoviti njena merila in vire, kajti potrebna vsekakor je. Kar pase tiče gradnje šole na Rečici, se prav v teh dneh izbira generalni podizvajalec, ki bi nadaljeval in dokončal gradnjo, prav tako pa se bo v dnevih po novem letu sestal gradbeni odbor. Letos pa se bo nadaljevala tudi ureditev stanovanjske hiše, ki je bila kupljena za potrebe varstveno delovnega centra. Pogovori z zvezo Sožitje, kije pripravljenasofinancira-ti preureditev, pa še potekajo. Benjamin Kanjir Iščemo honorarne sodelavce iz vse Slovenije za prodajo, svetovanje in izobraževanje kupcev ob nakupih naših računalniških poslovnih programov. Zaslužek in pogoji zelo stimulativni. 065131 160 RAČUNALNIŠTVO Občinski svet Nazarje Potrditev mandatov Nazarski občinski svet se je na prvi seji sestal v torek, 15. decembra. Po uvodnem poročilu občinske volilne komisije, kiji predseduje Terezija Plaznik, je občinski svet potrdil mandat županu Ivanu Purnatu in enajstim svetnikom. V nadaljevanju seje je župan seznanil člane občinskega sveta z njihovimi nalogami in delom tega najvišjega občinskega organa, nakar je bila imenovana komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. V zaključnem delu prve seje so svetniki sprejeli sklep o začasnem financiranju proračunskih porabnik- ov (do sprejetja občinskega proraču-naoziromanajkasneje do 31. marca 1999 se bodo začasno financirali na podlagi proračuna za leto 1998; trimesečna poraba ne sme presegati 25 odstotkov razporejenih odhodkov lanskega proračuna) in določili obratovalni čas gostinskih obratov v letu 1999- Franci Kotnik Občinski svet Nazarje in župan Ivan Purnat (foto: CS) Občinski svet Ljubno Odbori po novem letu Novoizvoljena garnitura občinskih svetnikov se je na prvi skupni seji seznanila z načinom dela in nalogami, katere jih po izvolitvi čakajo. Po verifikaciji mandatov so imen- iti predloge za ostale komisije in ovali komisijo za volitve in imeno- odbore pri občinskem svetu, katere vanja, v kateri so Primož Budna, bodo predvidoma potrjevali po Stanko Zagožen in Rajko Pintar. novoletnih praznikih. Imenovani svetniki morajo priprav- Savinjčan Občinski svet Ljubno in županja Anka Rakun (foto: CS) Občinski svet Gornji Grad Potrjeni mandati in program župana Prva seja novoizvoljenega sveta Občine Gornji Grad je potekala v vzorno konstruktivnem vzdušju. Svet, katerega po novem vodi župan, je kot prvo potrdil lastne mandate in mandat župana. Pritožb na potek in izide volitev ni bilo, kar je seveda pomenilo, da je morala verifikacijska komisija zgolj preveriti izvolitev najvišjih predstavnikov občine. Župan Toni Rifelj, funkcijo bo še naprej opravljal poklicno, je v svojem uvodnem nagovoru poudaril predvsem veliko vlogo občinskega sveta in župana. Cilj vsem naj bil čim več novih projektov in seveda dokončanje že zastavljenih. Večina jih je bilazastavljenaže v prejšnjem mandatu, tako da gre po besedah župana za nadaljevanje že začetega dela. Tako tudi razume zaupanje, katerega so mu ponovno namenili volilci. Po temeljiti predstavitvi programa je župan Rifelj izrecno poudaril, da vsega ni bilo mogoče predvideti, ideje so se skristalizirale na podlagi razgovorov na zborih kra- janov. Marsikaj bo še bo potrebno postoriti, prvenstvena naloga pa je prav gotovo sanacija po poplavah. Po ugotovljeni in popisani škodi znaša škoda 349 milijonov, v to vsoto pa ni štet vodarski del, tajeocen-jen na dodatnih 320 milijonov, tako da je poplava v občini Gornji Grad povzročila škode za okroglih 670 milijonov tolarjev. V komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so bili imenovani svetniki Franc Miklavc iz Bočne, Janko Kolenc iz Gornjega Grada in Jelka Petek iz Nove Štifte. Komisijo bo vodil Franc Miklavc. Savinjčan Člani občinskega sveta Gornji Grad z županom Tonijem Rifljem (foto: Ciril Sem) Občinski svet Luče Nadaljevati začeto delo Na prvem zasedanju se je minuli teden zbralo vseh enajst novoizvoljenih svetnikov občine Luče. Po opravljenih formalnostih, na predlog verifikacijske komisije so potrdili man- date sebi in županu. Župan Mirko Zamernik je ob tem nanizal najpomembnejšenaloge,ska-terimi se bo po njegovem morala v tem mandatu soočati občina Luče. Prvenstveno pa bo nujno sprejeti vse potrebne akte, na podlagi katerih bodo lahko tako Lučani kot Solčavani prešli nalastno financiranje. To naj bi se zgodilo prve mesece prihodnjega leta. V naslednjih štirih letih želijo dokončati regionalno cesto, vključno z obvoznico. Dokončno odločitev o slednji naj bi sprejeli na podlagi širše razprave, vendar, sredstva v dreavnem proračunu so predvidena, je dejal Zamernik, zato bi po njegov- Slgtt ?,a* gšEijH Lučki svetniki z županom Mirkom Zamernikom in tajnikom Cirilom Roscem (foto: Ciril Sem) em kazalo priložnost izkoristiti. Nič manj ni aktualna cestna povezava preko Pavličevega sedla, na nek način avstrijskabližnjica proti Ljubljani. Iz občinskega proračuna naj bi nadaljevali financiranje cestne infrastrukture, velik problem Luč in oko- lice pa je pomanjkanje stanovanj in sploh parcel za individualno gradnjo. Vsekakor bo potrebno vložiti precej napora in zgraditi objekt, ki bo namenjen izključno zastanovanja, so si bili enotni župan in svetniki. Savinjčan Novi zakon o lokalni samoupravi Precej večja vloga županov Novela zakona o lokalni samoupravi je začela veljati nekaj dni pred lokalnimi volitvami. Občinski sveti sedaj nimajo več svojega predsednika, občino in občinski svet pa predstavlja župan, ki tudi sklicuje seje sveta in jih vodi, nima pa pravice glasovanja. Zakon določa, da je župan pristojen predlagati občinski proračun, njegov zaključni račun, odloke in druge akte iz pristojnosti občine. Župan tudi skrbi za izvajanje sprejetih odločitev, za njihovo javno objavo, še naprej pa je v njegovi pristojnosti, da lahko zadrži objavo akta, če meni, daje nezakonit ali protiustaven. Vsaka občina mora poslej imeti najmanj enega podžupana, ki ga izmed svetnikov predlaga župan, imenuje in razrešuje pa občinski svet. Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in opravlja naloge, za katere ga pooblasti župan. Če bi slednjemu predčasno prenehal mandat, bi podžupan prevzel njegove funkcije do izvolitve novega župana. Pomembna novost zakona je tudi v tem, da člane občinskega sveta, župana in podžupana uvršča med občinske funkcionarje, ki svojo funkcijo praviloma opravljajo nepoklicno. Izjemi sta le župan in podžupan. Za občinske funkcionarje velja konkurenčna klavzula: župan ne sme biti hkrati član občinskega sveta in podžupan. Novelirani zakon daje večosnove za to, da se občine skupnih problemov lotijo skupaj, torej lahko združujejo sredstva in ustanavljajo skupne organe in tudi skupne občinskeuprave (dobrodošla rešitev za majhne občine), sklade, javne zavode, javna podj etj a in ustanove ter se povezujejo v skupnosti, zveze in združenja Pristojnosti občin so po novem razširjene z načrtovanjem prostorskega razvoja, z nalogami na področju posegov v prostor in graditve objektov terzagotavljanjem javne službe za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči. Poleg nalog s področja gostinstva, turizma in kmetijstva bo morala občina ustvarjati tudi pogoje za izobraževanj e odraslih na področjih, ki so pomembna za njen razvoj in kakovost življenja v njej. V občinski domeni je sedaj tudi pospeševanje kulturnoumetniške ustvarjalnosti in skrb za kulturno dediščino, urejanje prometa v občini in inšpekcijski nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov terdrugih aktov. Franci Kotnik Vir: DELO Akademija ob 30-letnici Savinjskih novic Priznanja najzaslužnejšim za razvoj časopisa Slavnostna akdemija ob 30-letnici Savinjskih novic, ki bi se morala zgoditi 6. novembra v nazarskem Delavskem domu, pa je vse skupaj pokvarila huda poplava, se je zgodila v četrtek, 17. decembra, v dvorani Glasbene šole Nazarje v gradu Vrbovec. Poleg ostalih gostov sta se je udeležila tudi ljubenska županja Anka Rakun in nazarski župan Ivan Purnat. Po uvodnem delu kulturnega programa, v katerem so nastopili Tatj a-na Bezovšek injožef Rernšak, člana Amaterskega gledališča gornjegrajskega, pianistka Kristina Šuster in harmonikarski kvartet Glasbene šole Nazarje, je spregovoril glavni in odgovorni urednik Savinjskih novic Franci Kotnik. Med drugim je dejal: “Savinjske novice so se z ambicijo lokalnega obveščanja rodile pred tridesetimi leti. Razmišljanje takratnega predsednika Skupščine občine Mozirje,Jožeta Debrška, o izdajanju lista, ki “naj bi obveščal občane o vsem, kar se dogaja na območju Gornje Savinjske doline” vam je gotovo znano iz letošnje jubilejne številke našega časopisa. In če se danes vprašamo, ali so Savinjske novice v minulih treh desetletjih odigrale svojo vlogo, lahko z velikim zadovoljstvom odgovorimo pritrdilno. Preživele so vse družbene spremembe, se uspele obdržati tudi ob pritisku konkurence, našle svoje mesto v novem, večstrankarskem političnem sistemu in danes zavzemajo osrednje mesto v množici takšnih in drugačnih medijev v zgornjesavinjskih gospodinjstvih. A pot do tega seveda še zdaleč ni bila lahka. Ogromno truda in znanja je bilo vloženega s strani tistih, ki so krojili podobo in vsebino Savinjskih novic v minulih tridesetih letih.” Po nastopu dekliškega pevskega zbora pod vodstvom Anite Lakner je Franci Kotnik podelil priznanja za izjemne zasluge pri razvoju časopisa Aleksandru Videčniku, Janezu Plesniku, Rajku Pintarju, Cirilu Semu in podjetju EPS1 d.o.o. Mladi talenti Glasbene šole Nazarje (foto: Jože Miklavc) Benjamina Šuster je očarala občinstvo z dovršenim igranjem klavirja (foto: ToP) Dobitniki priznanj ob 30-letnici Savinjskih novic (manjka predstavnik podjetja EPSI), skrajno desno sedanji urednik Franci Kotnik (foto: ToP) Nazarje. Še pred tem se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k temu, daje zgornjesavinjski časopis dosegel nivo razvoja, ki ga ima danes. Zaključni del akademije, za katero je scenarij in vezno besedilo prispeval Edi Mavrič- Savinjčan, sta obogatila harmonikar Uroš Točaj in kvartet Planika. Prireditev je odlično povezovala Vlasta Poličnik. HK Radmirje Miklavže van j e tudi za radmirske otroke V Radmirju so letos v dvorani bivše šole prvič organizirali prihod Miklavža in obdaritev otrok. Prireditev, ki jo je pripravilo domače gasilsko društvo, je bila zelo dobro obiskana. To kaže, da so miklavževanje v občini Ljubno pogrešali. Obisk Miklavža so v Radmirju načrtovali že vrsto let, vendar doslej ni bilo primernih prostorskih pogojev. Ko pašo uredili notranjost dvorane v bivši šoli, se je gasilsko društvo Radmirje ob pomoči vaščanov in sponzorjev odločilo, da to prireditev letos izpelje. Program in obdaritev sta bila v soboto, 5. decembra. V kratkem kulturnem programu so vaški otroci odigrali kratko igrico na “ntiklavževo” temo, sestri Lenko sta zaigrali na citre venček doma- čih, potem pa je prišel Miklavž, ki je otroke nagovoril in jih obdaril. Vsakega posebej je poklical in se pogovoril z njim. Seveda so bili ob Miklavžu tudi njegovi angeli in pa “špicparklni”. Tovrstne prireditve so za vsak kraj zelo pomembne, saj s tem ohranjamo tradicijo. Seveda so pri vsem tem najlepši nasmehi in zadovoljne oči otrok, ko so obdarjeni od tistega, ki ga imajo tako radi - Miklavža. Vesna Retko Polzela Miklavž obdaril tudi ostarele Člani Turističnega društva Rečica ob Savinji so Miklavževa darila odnesli tudi v dom ostarelih občanov na Polzelo. Obdarili so vse varovance doma, ki jim je Rečica pomenila varen in topel dom v času, ko so bili mladi in polni energije. Sedaj pa jesen svojega življenja preživljajo v domu upokojencev, odmaknjeni od vsakodnevnega vrveža. Marsikateremu varovancu se je utrnila solza na licu, s člani društva so se spominjali časov, ko so aktivno sodelovali pri obnovi in napredku kraja. S toplim stiskom roke, prijazno besedo, pozdravom iz domačega kraja ter pogovorom o tem in onem so člani TD Rečica polepšali pusti in enolični vsakdan v domu. Poleg sladkih dobrot so pričarali domači kraj, pa čeprav le v razgovoru. Marija Sukalo Mozirje Miklavž pred cerkvijo Kulturno društvo “Jurij” Mozirje je tudi letos pripravilo tradicionalno Miklavževanje, tokrat pred farno cerkvijo v Mozirju. Otroke je po krajšem nagovoru zabaval čarovnik Niko iz Sevnice in jim predstavljal čarovnije na temo prometne varnosti. Glavno dejanje večera je bil prihod Miklavža, ki si je tokrat omislil prihod s sanmi, ki so jih vlekli konji prizadevnega rejca Antona Puncerja iz Lok. Posebno lepa zahvala velja vsem Miklavževim dobrotnikom, ki so napolnili Miklavžev koš tako, da je za vse obdarovance potekal brezplačno. Darovalci so bili: Občina Mozirje, Krajevna skupnost Mozirje, Mizarstvo Kovač, ZKZ Mozirje, trgovsko podjetje Savinja d.d., pekarna Miš Maš, slaščičarna Polonca, Zaščita Lukač, trgovina Polžek, ansambel Gaj, Karitas Mozirje, Kemična čistilnica Arlič, trgovina Ultra, Servis gum Marolt, Sodavičarstvo Marolt, Steklarstvo Benda, trgovina Matjaž, trgovina Dolman, trgovina Cekin, Frizerstvo Martina Mozirje, Krim center Mozirje, Tovarna ivernih plošč, SKD Mozirje, SLS Mozirje, SDS Mozirje, prevozništvo Samu Mozirje, veliko pa je bilo neimenovanih krajanov, ki so s svojini delom omogočili prireditev. Vsem hvala! Vse dobro v novem letu 1999 vam želi KDJurij. Jure Repenšek KS Mozirje Prednovoletna srečanja starejših krajanov KS Mozirje v sodelovanju z OŠ Mozirje vsako leto organizira družabno srečanje starejših krajanov krajevne skupnosti Mozirje. Prav tako se ob koncu vsakega leta srečajo člani skupine za samopomoč pri Centru za socialno delo ter upokojenci iz OŠ Mozirje. Skrb za starejše vse prevečkrat ostaja v ozadju. Čas hiti, prehiteva ljudi in njihove obveznosti, na stranski tir pa potiska vse, kar ni res nujno. Tako starejši krajani, ki velikokrat potrebujejo le prijazno besedo in nasmeh, na to zaman čakajo. KS Mozirje zato vsako leto pred novim letom v telovadnici osnovne šole z njeno pomočjo organizira srečanje ostarelih. Letos se je srečanja, ki je bilo 19. decembra, udeležilo okoli 80 krajanov. Najprej jih je pozdravil in jim zaželel prijetno druženje ravnatelj osnovne šole Anton Venek. Besedo je nato povzel predsednik KS Mozirje, Roman Čret- nik. Izpostavil je pomen prednovoletnega časa, od katerega vsakdo veliko pričakuje. Mnogi si želijo materialnih dobrin, obilja in podobnega, nekateri pa samo stisk rok. In prav med njimi je veliko starejših. Za Čretnikom je udeležence pozdravil tudi župan občine Mozirje, Jože Kramer. Kulturni priložnostni program so najprej pričeli otroci. Andrej je z diatonično harmoniko spremljal mlade plesalke in plesalce, ki so se zavrteli ob venčku domačih. Za njimi so pobudo prevzeli starejši, ki se pod vodstvom Antona Acmana starejšega zbirajo v pevskem zboru. Njihove odpete zimzelene melodije so zvenele čilo in ubrano, kar je izvabljalo val odobravanja poslušalcev. Po odpetih pesmih so se udeleženci srečanja pogostili z dobrotami, ki so jim jih pripravile šolske kuharice, spili kozarček ru jnega, nazdravili in si obljubili, da se ob letu osorej zopet snidejo. V gostišču Gaj so se 4. decembra srečali člani skupine za samopomoč. Srečujejo se večkrat letno. Skupno odhajajo na izlete, poslušajo predavanja ter si pomagajo med sabo. Njihova skupina deluje že pet let, v njej pa je okoli 25 upokojencev. Na novoletnem srečanju so jih pogostili ter jih obdarili. Obiskal in obdaril jih je tudi, sedaj že bivši župan občine Mozirje, Jakob Presečnik. Vsako leto prednovim letom pase srečajo tudi upokojenci iz OŠ Mozirje. Srečali so se 21. decembra, prijetnega druženja pa se jih je udeležilo preko 2 0. Ob takšnih prilikah lahko čutijo, da niso pozabljeni, ne oni in ne njihovo delo, ki so ga v tej ustanovi opravljali. Benjamin Kanjir Ljudska univerza Velenje Usposabljanje za strojnike gradbene mehanizacije Konec lanskega leta več kandidatov iz Kokarij, Spodnje Rečice in Okonine uspešno opravilo teoretični in praktični izpit za strojnika gradbene mehanizacije. Izobraževanje sta izvedla Inštitut za varstvo pri delu Maribor in Ljudska univerza Velenje, poudarek pa je bil na ravnanju s strojem kopačem-nakladalcem. Izpit so uspešno opravili Andrej in Viktor Kolenc, Janez Govek, Boštjan Strgar in Stanko Cajner. Značilno za tovrstno usposabljanje ob delu je, da ga je mogoče izvajati le ob večjem številu kandidatov, torej ob združevanju od 12-20 kandidatov, predpogoj za vključitev pa je starost 18 let, zdravstvena sposobnost ter vozniški izpit. Zimsko obdobje je primerno za tovrstno funkcionalno usposabljanje, predvsem za teoretični del, ki traja 60 ur, obsega pa poznavanje delovanja pogonskih diesel motor- jev, osnove vzdrževanja, mehaniko uporabe strojev, varno delo, varstvo pred požari in ekologijo. Dejstvo je, da ravnanje s temi zahtevnimi stroji ni dovoljeno s katerimkoli drugim izpitom oziromapoklicem, uporabo (upravljanje) pa nadzorujejo inšpektor dela ter prometni policist, če se stroji gibljejo po javnih prometnih površinah. Dokazilo o usposobljenosti, pooblastilo in zdravniško spričevalo mora imeti upravljalec - voznik stroja torej s seboj. Jože Miklac ičte Veliko bolj škodljiva so odurna dejanja posvečenih ljudi, kot blagost delovanja osovraženih imen.. Savinjčan Fama v Bočni Kdor poje, zlo ne misli Mozirska območna izpostava Sklada Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Kulturno društvo Bočna in Občina Gornji Grad so organizirali 1. srečanje amaterskih vokalno-instrumentalnih skupin Zgornje Savinjske doline. Srečanje je bilo drugo nedeljo v decembru v Kulturnem domu v Bočni, udeležil pa se ga je tudi gornjegrajski župan Toni Rifelj, kije v uvodu pozdravil obiskovalce in nastopajoče skupine. Konjerejsko društvo Zgornje Savinjske doline Srečanje konjerejcev Štejerske in Kranjske dežele Konjerejsko društvo Zgornje Savinjske doline je organiziralo »Srečanje konjerejcev Štajerske in Kranjske dežele«, kot so poimenovali popotovanje na hrbtih svojih štirinožnih prijateljev. Konjerejci so pripravili zanimivo srečanje (foto: M. Šukalo) V goste so povabili konjerejce iz Kamnika, Mengša in Spodnjega Brnika. S tem vabilom so se jim oddolžili za poletno srečanje na Veliki Planini, kjer so bili gosti Zgornjesavinčani. Petnajst konjenikov je jahalno pot začelo pri Oterjevih na Homcah, kjer jih je gospodinja pričakala s toplim čajem in potico. Nato so si skupaj ogledali sejem živine pri Ropovih in nadaljevali pot do Črenteš-nika, kjer jih je čakala kmečka malica. Postanek so izkoris tili tudi za čiščenje in hranjenje utrujenih živali. Pot so nadaljevali do Sivčnika na Rečici, nato preko Prihove v Nazarje in za samostanom do Mozirskega gaja, kje je bil konec poti. Ponovno so razjahali in poskrbeli za udobje živali, nato pa so svoje druženje zaključili s kosilom v prijetnem vzdušju. V spomin na srečanje je organizator podelil udeležencem skromno darilo, ki jim bo v oporo pri napornem sezuvanju jahalnih škornjev, obenem pa trajen spomin na nepozabno druženje ljudi, živali in narave. V svojem govoru ni skrival zadovoljstva, da je Bočna gostitelj takšne prireditve, kot je Farna, saj se tako izmenjujejo poznanstva in izkušnje. Na srečanju seje predstavilo 10 vokalno-instrumentalnih skupin, ki gojijo zabavno in narodno glasbo. Nekatere skupine so se predstavile občinstvu tudi z lastnimi skladbami. Med nastopajočimi so vsekakor izstopali “Florjančani”, mladi glasbeniki iz osnovnih šol, ki so se javnosti predstavili prvič. Tudi Jožica Grudnik ni zaostajala za njimi. Čeprav šteje le trinajst let, je že večkrat nastopala na podobnih prireditvah po Savinjski dolini. Tekmovanje za najboljše se prične v juniju z izbornim nastopom za Zlato harmoniko Ljubečne v Nazarjih. Bernarda Podlesnik in Uroš Točaj sta v hudi konkurenci tudi letos dosegla v Ljubečni, v finalnem izboru, prva mesta v svojih kategorijah in zlata priznanja. Oktobrsko tekmovanje najboljših ženskih predstavnic, harmonikark z diatonično harmoniko, ki je potekalo v Rajhenburgu nad Brestanico, je potrdilo dobro pripravljenost Bernarde Podlesnik. Spet si je priigrala prvo mesto in naziv državne prvakinje na diatonični harmoniki. Martinova sobota, praznovana s tekmovanjem najboljših harmonikarjev v Postojni, je prinesla novo zmagovalno slavje med naše predstavnike doline. V hudi konkurenci najboljših iz vse Slovenije in zamejstva so barve naše doline zastopali kar trije predstavniki: Bernarda in Tomaž podles-nik z Ljubnega in Uroš Točaj iz Lepe Njive. Vsi trije so svoj nastop odlično izvedli, Urošu je tokrat uspelo celo največ - priigral si je naziv absolutnega zmagovalca srečanja. Na rezultate podobnih srečanj smo zelo ponosni. Niso sicer edino merilo dobrega muziciranja, potrjujejo pa dejstvo, da ima dolina tudi na področju ljubiteljskega kulturnega delovanja izvrstne predstavnike, ki Zgornjesavinjčane s pono- Bratje Mlačnik iz Luč so se občinstvu predstavili z valčkom in polko. Frenk, Beno in Ivan so dokazali, da tudi slepota ni ovira, če glasbo in petje ljubiš iz srca. Ljubezen do glasbe ne pozna meja in ne ovir -vedno združuje ljudi, pa naj so takšni ali drugačni. Prvo srečanje amaterskih vokalno instrumentalnih skupin v Bočni je tudi zaradi tega, oziroma ravno zato, uspelo. Občinstvu v prepolni dvorani je ponudilo sprostitev in veliko užitkov, glasbeniki pa so dokazali, da kdor poje, zlo ne misli. Marija Šukalo som predstavljajo širom naše države. Vsem nastopajočim iskreno čestitamo! Živa Uroš Točaj - zmagovalec tekmovanja harmonikarjev v Postojni (foto: ToP) Sklad za ljubiteljsko kulturno dejavnost Zgornjesavinjski harmonikarji med najboljšimi v Sloveniji Sezona tekmovanj in srečanj različnih ljubiteljskih kulturnih skupin in posameznikov za leto 1998 se vtem jesensko-zimskem času počasi zaključuje.Ime Zgornje Savinjske doline je bilo vse leto mnogokrat omenjeno med nastopi najboljših tudi na medobmočnih in republiških tekmovanjih. Mladi harmonikarji z diatonično harmoniko pa v letošnjem letu še posebej izstopajo. Luče ob Savinji Prvo srečanje ljudskih pevcev Mozirska območna izpostava republiškega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti je v sodelovanju z lučkim kulturnim društvom ob pomoči občine Luče pred nedavnim izvedla prvo srečanje ljudskih pevcev s področja Zgornje Savinjske in Za-drečke doline. Dejstvo namreč je, da so se ljudski godci na tem območju z ohranjanjem neizčrpnega izročila že krepko uveljavili, zato so njihovemu zgledu sledili tudi ljudski pevci, svojemu prvemu srečanju pa so nadeli ime “zapoj z menoj”. V lepi dvorani novega večnamenskega doma v Lučah se je predstavilo deset skupin in posameznikov iz Luč, Solčave, Ljubnega ob Savinji, Nove Štifte, Šmihela nad Mozirjem, z Gneča in Graške Gore, vsi so z ubranimi in zelo različnimi pesmimi razvneli občinstvo in ga bodo s prihodnjimi srečanji zanesljivo še bolj. Jože Miklavc Glasbena delavnica Novoletno rajanje Priznani lučki ljudski pevci so tudi tokrat zapeli “večbarvno” (foto: Jože Miklavc) Kulturno društvo Ljubno Mojca Pokraculja na ljubenskem odru V Kulturnem domu na Ljubnem ob Savinji je gledališka skupina domačega kulturnega društva uprizorila igrico Mojca Pokraculja. Dve predstavi, ki sta bili odigrani, sta bili namenjeni pred- in osnovnošolskim otrokom iz Ljubnega, ko jih je obiskal Božiček. Ob odlični izvedbi je potrebno omeniti tudi odlično scensko opremo, pri kateri je najbolj izstopal vrtljiv oder. Otroci glasbene delavnice Osminka, ki jo vodi Mira Kelemen, so 18. decembra pripravili novoletni koncert v Kulturnem domu v Mozirju. Na koncertu so nastopili tudi učenci Osnovne šole Mozirje in sicer otroški pevski zbor, ki ga vodi Lilijana Blagovič, recitatorji ter plesna skupina. Recitacije je pripravila Sonjajakop, plesno točko pa Nada Čadež. Poslušalcem so se predstavili tudi študenti Valerija Šoster, Nataša Kranjc, SaraChu-uya, Gregor Deleja in Simon Dvoršak. Mladi ustvarjalci glasbene delavnice so se predstavili na klavirju z znanimi deli glasbenih umetnikov Mozarta, Chopina, Bramsa in drugih. Plesalci, pevci, recitatorji in pianisti so poskrbeli, da je čas ob muziciranju, petju in plesu bil pravi užitek. Marija Sukalo Koroškaljudska pravljica, kije naljubenskem odru nastala kot darilo otrokom za Božič, je požela ogromno navdušenja tudi med odraslimi. Igraje nastala v režiji Lenke Kralj, ki je poskrbela tudi za glasbo. Najboljši del scenske opreme, katero je po predlogi Jane Lipovšek izdelal Milan Cerar, je bil prav gotovo vrtljiv lonec, Mojčina hiška. Dogajanje se je odvijalo kar v tem 2,5 metra visokem in enako širokem loncu, katerega se je dalo tudi zavrteti, kadar se je dogajanje iz hiške prestavilo za hiško. Igra ni bila klasično predstavljena, saj se je v njej ogromno pelo. Pevce - igralce je na sintetizatorju spremljala Jožica Grudnik. Seveda pa je potrebno omeniti tudi kostume, katere si je zamislila in sešila MartinaZačnik. Maskerka je bilaVeronikaKamplin. Igra, ki je bila poživljena z izvirno glasbo in odličnimi svetlobnimi efekti, pa je našla svoje bistvo v igralski zasedbi, ki je bila odlično izbrana. Mojco Pokraculjo je upodobilajanja Robnik, lisico Anja Zamernik, medved je bil Dejan Ugovšek, volk Klemen Juvan, zajčka je zaigral Blaž Tes-ovnik, srnjaka pa Aleš Pečovnik. Seveda pa je ob vseh nastopajočih še ogromno tistih, ki so prinesli k igri prav tiste malenkosti, brez katerih takšnega uspeha nikakor ne bi bilo. Ljubensko kulturno društvo s predsednico Ani-ko Kamplin se vedno bolj trudi, da bi ustreglo zahtevnemu občinstvu, kar prav gotovo ni lahko, moramo pa priznati, da jim odlično uspeva. Če pa je kje kak nejevernež, si naj pride ogledat Mojco Pokraculjo, katero bo mogoče še videti. Vsekakor pohvale vredna predstava. Nastop učencev Osnovne šole Mozirje (foto: Ciril Sem) V. Retko “Družina - ključ sreče” v Nazarjah Veselje in radost delijo z drugimi Sklad RS za ljubiteljske dejavnosti Območna izpostava Mozirje, Kulturno društvo Nazarje in Občina Nazarje so 20. decembra pripravili 5. tradicionalno srečanje “Družina - ključ sreče”, ki je bila v nazarskem Glin Gostinstvo. Prisotne je pozdravil župan občine Nazarje Ivan Purnat. Občinstvu se je predstavilo 10 družin, ki so s pesmijo in glasbo dokazale, da je družina resnično ključ in izvir sreče. Z željo, da ohranijo pesem in jo podarijo tudi mlajšim rodovom, so se pevci in pevke srečali že petič zapovrstjo. V vseh teh letih se je zvrstilo že 24 družin, ki gojijo ljubezen do petja. Občinstvu so se letos predstavile družine Kranjc iz Mozirja, Završnik iz Zavodic, Mlinar iz Šentjanža, Brinovšek iz Ljubije, Rak - Gostečnik, Strojanšek iz Ljubije, Senica z Rečice, Mlačnik iz Luč, Brglez z Ljubnega in Dobrovnik iz Dobrovelj. Kar tri družine med njimi pa so vseh pet let (Senica, Brinovšek, Završnik) razveseljevale občinstvo s svojim nastopom. Ljubno ob Savinji Kranjčevi so poleg pevskih sposobnosti dokazali, da je pri njih doma tudi slikarstvo. Na ogled so postavili likovna dela, katerih avtorji so člani družine, ter razstavo ročnih del babice Marije. Božično novoletni čas prinaša med ljudi vsako leto novo hrepenenje po miru in prijateljstvu ter ljubezni. Budi v njih novo upanje in daje moči za življenje. Tudi srečanje družin je namenjeno temu doživljanju. Svoje radosti in veselje delijo drug z drugim, s pesmijo pa so bogatili sivi vsakdan poslušalcem, ki so si želeli v tem predprazničnem času popestriti nedeljski popoldan. Nastopajoči so dokazali, da je prireditev vredna imena, ki ga nosi. Marija Sukalo Dobrodelni koncert za obolele otroke Družina Senica med nastopom (foto: Ciril Sem) Rečica ob Savinji Mednarodni harem Gledališča pod kozolcem Čas od božiča do novega leta je čas spominov, obračunov, zahval, slovesa, pričakovanj, je čas darovanja, poklonov in hrepenenja po lepšem, boljšem, dobrem. Ko mnogi delijo poklone, ko se tisoči utapljajo v preveč alkohola in ko na drugi strani žal veliko ljudi skoraj nima kaj prazničnega za v lonec, se čuti razklanost socialne družbe. Kulturno društvo Rečica ob Savinji je v adventnem času povabilo v goste Gledališče pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki. Gosti so se predstavilis komedijo Marca Camolettija “Boeing boeing - mednarodni harem” v režiji Jožeta Kranjca. Za kostume je poskrbela Barbara Podgoršek, tehnična oprema pa je delo Zvonke Peršič in Dušana Kranjca. Enim preveč ogroža zdravje razkošje hrane ter delovni tempo, drugim grenita življenje brezposelnost ter pomanjkanje. Žal so med nesrečnimi nemalokdaj tudi otroci, kot žrtve nasilja, kot žrtve prometnega kaosa ter različnih bolezni. In žal tudi mnogi s težko ali celo neozdravljivimi boleznimi. In prav tem, obolelim za rakom, so kulturniki in pevci na Ljubnem ob Savinji ob koncu leta namenili nekaj solidarnosti. Kulturno društvo Ljubno ob Savinji je v soboto, 19. decembra, priredilo božični koncert domačih pevskih zborov. Štirje zbori so izvedli priložnostne in božične pesmi. Z vstopnino ter prispevkom sodelavca Savinjskih novic, Jožeta Miklavca, so za sklad za zdravljenje otrok, obolelih za rakom, zbrali 65.000 tolarjev. Organizatorju so se v humanitarni akciji pridružili moški pevski zbor Ljubno z zborovodkinjo Lenko Kralj, kasneje še v sodelovanju noneta Osnovne šole Ljubno ob Savinji, ženski pevski zbor z zborovodkinjo Anito Lakner, cerkveni mešani pevski zbor z zborovodkinjo Minko Zalesnik, sestri Šuster z violinama, Mojca in Mira Lenko, Janja Grohar na citrah in Rok Ermenc ter Peter Vezočnik s kitarama. Vezno besedilo in režijo je prispevala Urša Solar, sceno uredila Jana Lipovšek, organizacijske priprave pa sta izvedli Jožica Os-ovnik in Ana Kamplin. Ob zaključku so združeno zapeli še dve božični, ob iskricah in z željo za ozdravitev otrok, obolelih za rakom. J.M. V Mednarodnem haremu je glavni Bernard, ki ima tri zaročenke, stevardese, zaposlene v treh letalskih družbah na različnih linijah. Američanka, Nemka in Francozinja ne vedo ena za drugo. Vse bi bilo lepo in prav, če ne bi vmes posegel Bernardov prijatelj iz šolskih dni, Robert, in Bernardov sluga, Jantbo. Za nameček pa pride do nepredvidenih sprememb v letalskih družbah. Vse tri stevardese se znajdejo isti trenutek v stanovanju, vendar po različnih prigodah Američanka in Nemka ugotovita, da sta zaljubljeni vsaka v drugega moškega, zato se zgodba kljub neljubim prigodam srečno konča - vsak najde svojega življenjskega sopotnika. Igro sta odlikovala obilica hurnor-jater izredno kvalitetna igra gostov. Kljub temu pa je bila dvorana Kulturnega doma na Rečici ob Savinji skoraj prazna. Mar Rečičani ne potrebujejo sprostitve in smeha ali malo duhovne hrane? Ali pa si na vse pretege prizadevajo izničiti vse vložene napore in trdo delo peščice kulturnih zanesenjakov v želji, da bi kultura v kraju dokončno umria? Marija Sukalo H-T*OŠTA I s avinj ske. novice @ siol. net Zavod za kulturo Mozirje Srebrni jubilej mozirske knjižnice Ob 25-letnici delovanja knjižnice Mozirje je bila 18. decembra priložnostna razstava slik in fotografij o delu in življenju knjižnice v galeriji Mozirje. Skupina Duma Levantina je predstavila skladbe in melodije španskih Židov (foto: Ciril Sem) Praznovanje srebrnega jubilejaso popestrili s koncertom skupine Duma Levantina, ki jo sestavljajo Ana Lamut je spregovorila o 25-letnici delovanja knjižnice Mozirje (foto: Ciril Sem) Tomaž Rauh, Veno Dolenc in Klarisa M. Jovanovič. Programje obsegal skladbe in melodije španskih Židov izlevantinskih dežel. Njihov jezik je posebne zvočnosti in ima pridih vzhodnega in zahodnega Mediterana. V uvodu praznovanja je vse obiskovalce pozdravil župan občine Mozirjejože Kramer. Knjižničarstvo v naši dolini sega v daljne leto 1877, ko je začela v Mozirju delovati čitalnica in je v taki ali drugačni obliki delovala vse do druge svetovne vojne. Z ustanovitvijo kulturnih skupnosti v začetku sedemdesetih let, je razvoj knjižničarstva dobil prvenstveni značaj. Občinska matična knjižnicas sedežem v Mozirju je bila ustanovljena 1. junija 1973. Postopoma je bila ustvarjena mreža izposojevalnic po celotni Zgornji Savinjski dolini. Obseg delaje nenehno naraščal. Delavci knjižnice so zelo uspešni tudi pri opravljanju drugih dejavnosti, kot so ure pravljic, literarni večeri, razstave in organizacije gostovanj. Leta 1992 je knjižnica prešla v organizacijskem pogledu pod okrilje zavoda za kulturo občine Mozirje in opravlja večino dejavnosti znotraj zavoda. Marija Sukalo Glasbena šola Nazarje Božično novoletni koncert Glasbena šola Nazarje in Občina Nazarje sta pred božičem pripravili skupno praznično prireditev. V uvodu je ravnateljica Glasbene šole Nazarje, Olga Klemše, pozdravila poslušalce v dvorani in predstavila priprave na koncert. Obenem pa se je zahvalila občini Nazarje, ki je znala prisluhniti in s finančnimi sredstvi pomagati pri obnovi doma, ki naj bi bil ponovno središče kulturnega dogajanja v dolini. Božično novoletni koncert je bil kulturni dogodek v počastitev dneva samostojnosti, ki so ga pripravili učitelji in učenci glasbene šole ter gostje Srednje glasbene šole Velenje. Kvintet harmonik se je predstavil kot prvi; Luka Pavlič, Borut Matko, Blaž Slatinšek, Olga Slapnik in An- drej Tlirnšek so pokazali vse svoje glasbeno znanje in spretnost. Poslušalcem se je predstavil tudi otroški pevski zbor Glasbene šole Nazarje pod vodstvom zborovodje Tadeje Cigale, kot solisti pa so jim v pomoč priskočili Jožko Podbregar na tubi, Jernej Marinšek s picolom in Bojan Zente s saksofonom ter Stefan Gark-ov na klavirju. Z žametnim glasom sta poslušalce navdušila baritonista Sebastjan Žvipelj in Dominik Slapnik, za klavirjem jih je spremljal Toni Acman. Uidi ostali glasbeniki so s svojimi glasbili poskrbeli, da je iz vseh glasbenih točk izžareval prazničen utrip. Nastopajoči so z visoko kvaliteto izvedenih točk znova dokazali, daje delo glasbenih pedagogov marljivo in plodno. KoncertGlasbene šole Nazarje bila tudi otvoritvena prireditev v obnov-ljenem kulturnem domu, ki ga je poškodovala vodna ujma v novembru. Rečica ob Savinji Koncert Slovenskega okteta Med številnimi dejavnostmi, s katerimi se ukvarja Turistično društvo Rečica ob Savinji, je tudi organizacija raznih prireditev in koncertov. Vrhunec letošnje sezone je bil vsekakor 26. december, ko so na božičnem koncertu gostili Slovenski oktet. Čudovit ambient župnijske cerkve svetega Kancijana na Rečici je bil kot naročen za petje vrhunskih umetnikov. Slovenski oktet v cerkvi sv. Kancijana na Rečici (foto: Jože Miklavc) Program je obsegal božične pesmi, ki so jili ob spremljavi orgel del zapeli na koru, del pa pred glavnim oltarjem. To je bilo za obiskovalce svojevrstno doživetje, saj so njihove pesmi zvenele še bolj praznično. Poslušalcem so na svojstven način pričarali čar največjega družinskega praznika, božiča. Čas, ko se posvetimo svojim najbližjim, čas, ko je največje darilo ljubezen, vse ostalo pa je le lažen blišč časa, ki ga živimo. Slovenski oktet je bil ustanovljen leta 1951, da bi gojil slovensko fantovsko petje in vzpostavil kulturne stike s slovenskimi izseljenci, raz- tresenimi po svetu. Bil je pobudnik Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Do danes se je v njem zvrstilo trideset pevcev, med njimi so bili vodilni operni in koncertni pevci, drugi so spet osvajali z ljudskostjo. Domain v tujini je izvedel že več tisoč koncertov. Ansambel je posnel vrsto plošč in kaset, številne rad-ijske in televizijske oddaje. Rečiški turistični zanesenjaki so dokazali, da so kos tudi tako zahtevnim nalogam, kot je gostovanje vrhunskih umetnikov Slovenskega okteta. Marija Sukalo Mozirje Predbožični utrip na mozirskem trgu Pred božičem in novim letom se običajno ljudje umirijo, po tovarnah so kolektivni dopusti, družine so skupaj, zabavne prireditve pa se vrstijo ena za drugo. Ena izmed njih je vsakoletni prihod božička na mozirski trg, ki jo organizirata mozirsko turistično društvo in društvo prijateljev mladine. Prireditev, ki je bila letos 23. decembra, je že tradicionalna, vsako leto pa jo obišče množica Mozirjanov in okolišanov. Pričele so jo vzgojiteljice iz mozirskega vzgojno varstvenega zavoda. Odigrale so kratko igrico z naslovom Nerodna Avguština. Otroci in tudi ostali obiskovalci so se jim lahko do sitega nasmejali. Program so nadaljevali šolski otroci, ki so praznično vzdušje napolnili z igrami, plesom in pesmijo. Nastopajoči so popestrili čas do prihoda božička, ki se je pripeljal s svojim spremstvom. Nagovoril je otroke ter jih skromno obdaril. Program je sklenil praznični ogn- jemet, ki je zbistril hladno in megleno nebo nad Mozirjem. Vzdihi občudovanja so se ob čudovitem prepletanju svetlobe v vseh mogočih odtenkih vrstili drug za drugim. Dogajanje so spremljale različne pokušine raznih dobrot. Sponzorji so omogočili brezplačno degustiranje peciva, rib, mesa in podobnega, dobil pa se je tudi topel čaj in razni napitki. TD Mozirje in ZPM Mozirje stazopet pokazali, da se lahko z dobro voljo in obilico prostovoljnega dela mnogo postori. To prostovoljno delo na mnogih nivojih izgublja na veljavi, zato je prireditev, kot je bila ta, še toliko večvredna. Benjamin Kanjir Prihod Božička na mozirski trg (foto: Ciril Sem) Kulturno društvo Mozirje Božično novoletni koncert v Mozirju Ljubezen do ubrane pesmi je tradicija, ki jo Slovenci z veseljem in vso skrbjo gojijo. Ta tradicija ima trdne temelje tudi v Mozirju, saj delujejo v okviru mozirskega kulturnega društva številni pevski zbori in skupine. Vsako leto pred božičem ti zbori v dvorani mozirskega kulturnega doma pripravijo skupni koncert, s katerim se predstavijo drug drugemu in zbranemu občinstvu. Lani je bil ta božično novoletni koncert 20. decembra. Zbrane je uvodoma nagovoril predsednik Krajevne skupnosti Mozirje, Roman Čretnik. Najprej so nastopili člani vokalne skupine Savinjski rožmarin pod vodstvom Tadeje Cigale. Z gostjami na raznih instrumentih so pripravili pravcato glasbeno doživetje. Za njimi so nastopili člani Mešanega pevskega zbora društva upokojencev pod vodstvom Antona Acmana starejšega. S svojo, že kar pregovorno vitalnostjo so pokazali, da ure vaj in prijetnega druženja niso zaman. Za upokojenci so nastopili člani moškega pevskega zbora pod vodstvom Antona Acmana starejšega. Globoki moški glasovi so napolnili sleherni kotiček dvorane. Ob koncu pa so se predstavili še člani mešanega pevskega zbora pod vodstvom Antona Acmana mla- jšega. Številčnost in dobra volja, veselje in prijateljstvo, ki vežejo pevce, so zopet stopili v ospredje in izvabili zlitje njihovih glasov. Čisto ob koncu prijetnega nedeljskega druženja je zazvenela še “Sveta noč”, ki so jo pevci vseh zborov zapeli s pomočjo občinstva. Benjamin Kanjir Logarska dolina 3. božično-novoletni koncert na snegu V Logarski dolini so v idiličnem ambientu za hotelom Plesnik dan pred Silvestrovim pripravili 3. božično-novoletni koncert na snegu. Resnici na ljubo velja povedati, da je bilo tokrat obiskovalcev nekoliko manj kot lani, vzdušje pa zaradi tega ni bilo nič manj veselo in nič manj praznično. 95 let Marije Marolt iz Mozirja Trnjeva pot Marija Marolt se je v začetku oktobra 1903 rodila kot prvi od petih otrok v viničarski družini v Ločah pri Poljčanah. Danes živi sivolasa Marija v Mozirju, kjer si je že davnega leta 1930 ustvarila dom in družino. Visok življenjski jubilej, ki ga je Marija praznovala v začetku meseca, je bil vzrok, da smo jo obiskali. Skromna in tiha se z žalostjo spominja svoje preteklosti, ki ni bila nikoli posuta z rožicami. Vinko Šimek v vlogi voditelja je med občinstvom, ki se pred zimskimi Vse dobro v letu 1999 je obiskovalcem zaželel solčavski župan Vojko Klemenšek (foto: Jože Miklavc) temperaturami ni branilo le z bundami, kapami, šali in rokavicami ampak tudi s kuhanim vinom, žena začetku prireditve zasejal seme dobre volje. Štajerskih 7 (tokrat so nastopili kot kvintet), kvartet Mavrica, Natalija Verboten (moški del publike se ni mogel zediniti ali je lepša ali pa lepše poje) in skupina blacks White so ogreli srca in dlani obiskovalcev do te mere, da so vsi pozabili na zimo. Po- tem je na sceno stopil (glavna zvezda večera) Vlado Kalember in po Logarski dolini je iz več sto grl zadonelo: Vi-vino na usnama... In pesem se je slišala vse do Jadrana! Občinstvo sta pozdravila lastnica hotela Martina Plesnik in solčavski župan Vojko Klemenšek. Veliko lepih, dobrih, iskrenih želja je bilo v njunih besedah. Da bi se le res uresničile! Resnično glavni zvezdniki so prišli na oder v zaključnem delu prireditve: otroci iz solčavskega vrtca, oblečeni v prikupne pajace, so prireditvi dodali tisti družinski element, zaradi katerega so božično-novoletni prazniki pravzaprav tako lepi, tako bogati. Tako tudi Darku Atelšku v vlogi Božička ni bilo prav posebno težko zabavati razposajenega občinstva Sledil je le še veliki finale večine nastopajočih in obljubljeni ognjemet: kratkotrajen, toda čudovit. In potem kramljanje s prijatelji in znanci ob šankih na prostem ali ob mizah v toplem hotelu. Pravauverturazasilves-trov večer, kigaso nekateri preživeli prav tako v Logarski dolini, nekateri doma v družinskem krogu, spet drugi nekje drugje. Toda važno je prijateljstvo in pozitiven naboj, ki gaima božično-novoletni koncert na snegu za Plesnikovim hotelom. Naj tako tudi ostane! Franci Kotnik “V viničarski bajti smo skromno živeli, tolkli revščino, a smo preživeli. Meso smo jedli le trikrat na leto ob največjih krščanskih praznikih. Otroštvo je bilo polno žalostnih trenutkov. Ko mi je bilo osem let, mi je umrla mama. Skrb za otroke je padla na očetova pleča, ki pa je bil že prej obremenjen z delom. Za nas otroke so velikokrat poskrbeli prijazni sosedi. V šolo sem redno hodila, ob torkili in petkih pa je bila še obvezna šolska maša. Kot 14-letno dekletce sem občutila grozote prve svetovne vojne, ki je bila dosti hujša kot pa druga. Kmalu sem morala od doma, saj je bilo pri hiši preveč lačnih ust, hrane pa bore malo. Delala sem po okoliških kmetijah kot pestrna in pastirica, pozneje pa tudi kot dekla. S tetino po-močjo sem dobila delo hišne pomočnice pri neki gospe v Mariboru. Ta me je hotela pozneje odpeljati v Trst, kjer je podedovala nekaj premoženja, vendar mi oče ni dovolil. Moja prijateljica je delala v oknlici Mozirja, zato sem se tudi sama podala za boljšim zaslužkom. Bila sem dekla pri Goričar-jevih,pozneje papri Delejevih. 'I\t sem spoznala tudi svojega pokojnega možaToneta. Poročila svase leta 1930 in začela graditi hišo. Pri gradnji so nama veliko pomagali okoliški kmetje, največ gospod Čoh, ki nama je posojal tudi denar, kadar je bila kriza. Rodila sem pet otrok, od katerih so živi danes še trije. Živeli smo od ob- delovanja najete zemlje, redili smo prašiča, delala pa sem tudi po okoliških kmetijah. V drugi svetovni vojni smo pretrpeli veliko strahu, saj je naša hiša v bližini župnišča in cerkve. Velikokrat smo ležali vsi skupaj pod mizo in poslušali streljanje iz zvonika, ali pasmo vzeli najnujnejše in se skrili v bližnji gozd. Po vojni smo malo bolje zaživeli, saj se je dalo nekaj tudi zaslužiti. Tudi potovala sem rada. Takoj po vojni še ni bilo avtobusne povezave, pa sva se z najmlajšim sinom podala peš preko hriba v Gorenje na vlak in naprej v Zagreb k sestri na obisk. Hčerka Marija je poskrbela, da sva z možem videla tudi morje. Ko smo prišli v Koper, sem hotela poskusiti, če je morje res slano. Leto 1976 mi je prineslo še eno gorje - samoto, izgubila sem svojo ljubezen. Otroci so imeli že svoje družine, tako sem ostajala sama s svojimi spomini, a se nisem dala. Zamotila sem se z brkljanjem v vrtu, kar še danes rada počenjam, ali z gledanjem televizije in aktualnih dogodkov. Sedaj me večkrat obiščejo moje dolgoletne prijateljice, otroci in vnuki. Nikoli nisem sama. Do letos, ko sem si zlomila kolk, nisem potrebovala zdravniške pomoči. Ob pomoči otrok počasi okrevam. Dokler si zdrav, ne veš, kolikšno bogastvo imaš. Moja velika želja je, da bi še lahko hodila,” je pripoved zaključila Marija. Veliki finale koncerta v Logarski dolini (foto: Jože Miklavc) Marija Marolt je v 95 letih prehodila trnjevo pot (foto: Marija Šukalo) Mazda naj bo - Stigma 93 Stigma 93 je celjsko podjetje, ki je uradni prodajalec avtomobilov Mazda. Družina Ružič je svojo poslovno pot s temi avtomobili začela leta 1994. Prej so se kot marsikateri dosedanji uradni zastopnik različnih avtomobilskih znamk ukvarjali z uvozom avtomobilov z Nizozemske, Belgije ipd. Bili pa so tudi zastopnik za vozila Volvo, dokler zanje ni prevzel zastopstva novomeškiRevoz. Mazda Demio V Stigmi 93 je trenutno zaposlenih sedem delavcev, ki skrbijo za prodajo in servis vseh tipov vozil Mazda. V prihodnje se nameravajo širiti in imajo že kupljeno zemljišče za nov prodajni salon. Radi poudarijo, da je v letu 1998 Mazda dosegla dveodstotni delež med vsemi prodanimi avtomobili na slovenskem trgu. V Sloveniji ima Mazda 12 uradnih prodajalcev in eden od teh je Stigma 93. Avtomobili Mazda se uvrščajo med zanesljiva vozila, ki ob bogati serijski opremi ponujajo tudi obilo užitkov v vožnji. Vsa vozila imajo 3 leta garancije ali do 100.000 prevoženih kilometrov, odvisno kaj nastopi prej. Varnostna kletka, ki jo uspešno promovira prav podjetje Mazda, nudi obilo aktivne in pasivne varnosti ob morebitnih trčenjih. Z zračnimi vrečami in ABS sistemom so vozila Mazda v vrhu piramide, če govorimo o varnosti. Celotna avtomobilska paleta avtomobilov Mazda bo gotovo zadovoljila potrebe avtomobilskih navdušencev. Mestni avtomobilček demio bo s svojo dolžino dobrih 3,8 metra zadovoljil tako družinski okus kot okus samostojne gospodinje. Majhna zunanjost, ampak v notranjosti pravi čudež... Za zahtevnejše je vsem ljubiteljev jeklenih konjičkov na voljo nova mazda 323, ki z eleganco in udob- jem zadovolji mlade družine. Za družine, ki presegajo standard, pa je na voljo ponosna 626, ki z novim 2.0-litrskim DITD motorjem in dolžino preko 4,5 metra konkurira volkswagnovemu pas-satu in njegovi »druščini«. Za ljubitelje luksuza ponujajo prestižnaxedosa 6 in 9- In tudi ljubiteljev prepiha ne razočarajo, saj je mazda MX-5 še vedno med najbolje prodajanimi kabrioleti, ki ponujajo čistokrvne užitke v vožnji z odprto streho. In cene? Hm, včasih so bile mazde drage... Ampak demio se prodaja že za 1.718.816,00 SIT, kar je zelo solidna cena in to velja tudi za ostale modele! Kdor ne verjame, naj se oglasi v podjetju Stigma 93 na Mariborski 200 v Celju, kjer mu bodo z veseljem predstavili tudi tovorni program mazdinih vozil. Igor Pečnik Henkel Loctite Sponzor svetovnih prvakov Lanska sezona formule 1 se je končala z razburljivim razpletom na zadnji dirki najaponskem. Dirko in naslov svetovnega prvaka je osvojil Finec Mika Häkkinen v dirkalniku mclaren mercedes. Ekipa McLaren Mercedes je prepričljivo zmagala tudi v točkovanju moštev. Eden od sponzorjev, tehnoloških par tnerjev in dobaviteljev omenjene ekipe je tudi Henkel Loctite, kije leta 1997 podpisal triletno pogodbo. Formula 1 je področje, kjer se učinkovito dokaže tehnični know-how dobavitelja. V tem elitnem športu preživijo le najboljši in v Loctitu so želeli dokazati prav to: da so njihovi izdelki dejansko najboljši. Loctitova lepila in tesnila so v dirkalniku mclaren mercedes opravljala 65 pomembnih funkcij, uporabljala pa so jih tudi nekatera druga moštva. I Ikrati z zaključkom sezone formule 1 so pri Henklu Loctitu za kupce sekundnega lepila Super Attack pripravili posebno akcijo. Ob vsakem nakupu gela Super Attack so dobili brezplačen model dirkalnega avtomobila. Akcija je pritegnila pozornost potrošnikov in pozitivno vplivala na prodajo omenjenega lepila. PR © »TRAFFIC E:o a LA M MOZIRTI s.p. Rosenstein oauiKpx&a, avto- iola Tel: 832 937 GSM 041 698 252 TEČAJI VSAK MESEC NAJHITREJE DO VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Z RAVNO PRAVO MERO TRPLJENJA Tečaji CPP za vse kategorije A, B, C, E, vključno kolo z motorjem se pričnejo: GD Mozirje: torek, 12.1. ob 9.00 in 17.00 uri ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE POPUST! PLAČILO S ČEKI NA VEČ OBROKOV! IZPIT ZA TRAKTOR VARNO DELO S TRAKTORJEM Na podlagi tega tečaja in izpita "B" kategorije, ki ga že imate, pridobite izpit za traktor. Prijave sprejemamo na avto šoli Traffic v Gasilskem domu v Mozirju. Pleminifi Gornjegrajski Piše: Aleksander Videčnik Naše Novice so že zapisale, da je v Šmartnem ob Dreti rojeni Mihael Žehelj dosegel v 17. stoletju izjemne vojaške časti v tedanji Avstriji. Povzpel se je prav na vrh vojaške lestvice v tedanji državi. Zara- di velikih vojaških sposobnosti in hrabrosti v vojnah, ga je vladar države povzdignil med plemstvo, dobil je naziv “von Oberburg” (plemeniti Gornjegrajski). Seveda nas vse zanima kako se je uspelo človeku iz Zadretja povpeti tako visoko in si pridobiti bajeslovno bogastvo. Dosedaj nam je uspelo iz Dvornega arhiva na Dunaju pridobiti dva dokumenta, eden izvira iz leta 1604, drugi pa iz druge polovice istega stoletja. V prvem se sporoča Žeheljnu letna plača in drugi dohodki iz naslova njegove funkcije v armadi. Drugi pa je še posebej zanimiv, saj gre za priznanje plemstva tudi dedičema Mihaela Žehlja. Sam ni imel otrok, zato je posinovil dva sinova svojih sester v Šmartnem. Ker pa oba nista bila neposredno potomca plemenitega Gornjegrajskega, sta se morala za te predikate potruditi. Njuna prošnja za to je torej dokazana, žal ne tudi odgovor dvora na njuno željo. Zanimivo, tudi Valvazor piše o tem, da je neki pleminitaš von Oberburg padel v bojih s Turki pri Sisku. Iz testamenta, ki ga je Mihael dal napisati v Gornjem Gradu na začetku 17. stoletja je razvidno, da je velikansko premoženje zapustil posinov-ljencema, tako pa tudi obsežne nepremičnine v bližini Gradca, kjer je imel graščino. Zanimivo bo slediti zgodbi do kraja. Upamo, da bomo uspeli pridobiti še več listin, ki bodo omogočile boljše poznavanje našega rojaka in plemiča Gornjegrajskega. Družabnost in zabave nekoč... Ko še nismo bili zasvojeni s televizijo in ko še ni bil v vsaki hiši radio, smo radi iskali druža-bnost ob vsaki priliki. Kako je to bilo na vasi, smo že večkrat pisali, toda tudi v večjih krajih in središčih ni bilo dosti drugače. Bile so veselice, razne igre, ki so predvsem v čitalniške obdobju privabljale veliko ljudi v dvorane, saj je igri sledil veseli del. V mestih, tudi ne prav velikih, je vsako zimo bilo kar veliko plesov in drugih oblik družabnosti. Vmes pa so se ljudje radi srečevali na “družabnih večerih”, kot so jih imenovali. Nastopil je kateri od domačih orkestrov, tudi kakšni veseli prizori so bili prikazani, obvezno pa so peli solisti zbadljivke v obliki kupletov. To je storil domači pevec ob spremljavi klavirja, v točko dnevnega reda pa so vnesli “solo bo pel ta in ta”. Seveda so peli solisti tudi klasične ali narodne skladbe, pač primerno času in okoliščinam. Vsekakor so bili takšni družabni večeri krajevni dogodek in domača smetana je morala biti navzoča, če tudi je marsikdaj morala poslušati kakšno pikro na račun svojih, marsikdaj malomeščanskih dejanj. Pred drugo svetovno vojno je bilo v Gornjem Gradu dnižabno življenje na višku. Urad-ništvo sreza, uprave veleposestva, učiteljstvo, trgovci, rokodelci in sploh tržani, pozneje meščani, so dajali krajevnemu utripu svojstven pečat, ki je bil tedaj značilen za mala mesta. Prebivalstvo pa se je tako delilo na “purgarje” in okoličane. Ponekod, kjer je bilo malomeščanstvo bolj razvito, so smatrali predvsem hribovce za nekaj manjvrednega. Saj so bili časi, ko ti ljudje niso imeli možnosti obiskovati šole in se izobraževati, čeprav so bili že po svoji naravi duhoviti in iznajdljivi ljudje. Torej jih nikakor ni šlo podcenjevati! V središčih, so se posebno ob določenih dogodkih, mestne klepetulje ukvarjale z glodanjem do kosti... No, tudi na vasi je bilo najti podobnih “obiralk” na pretek! Kdaj so se posebno obnesle razne govorice? Denimo, volitve so vedno zelo razgibale, bolje, razvnele prebivalstvo. Če govorimo o času pred drugo vojno, sta nastopali v glavnem dve stranki, delali pa so trušč, kot da jih je dvajset! Pa povejmo resnici na ljubo, da je bilo manj hrupa, kot pa ga je danes, žal pogosto za prazen nič! To je pač spadalo k malomeščanskemu življenju tistega časa. Pa se že podobne stvari opažajo tudi v sedanjem času. Nekoč ni želel kdo komu kaj zlega, šlo je bolj ali manj za razna nagajanja, toda v okviru dostojnosti. Zamer, vsaj hujših, ni bilo. V tem ni primerjati tedanji, s sedanjim časom. Če jo je kdo komu zagodel, seveda na dostojen način, se je “prizadeti” še rad pohvalil ob kozarčku za stalno mizo v številnih gostilnah kraja. Seveda so bili najbolj na očeh uradniki, ki so vzbujali določen spoštljiv odnos, saj so pač predstavljali oblast. Sem so spadali tudi žandarji, v Gornjem Gradu bilo okrajno poveljstvo žandarmerije. No, učiteljev so se lotevali le meščani sami, pa bolj tedaj ko je šlo za zdrahe med orli in sokoli. To sta bili telovadni organizaciji, prva klerikalna, druga pa liberalna. Pa so se radi zbadali med seboj. Pa prisluhnimo kaj mi je povedala stara Gornjegrajka, ki dobro pomni tiste čase in življenje v tedanjem Gornjem Gradu: O gornjegrajskih uradnikih Če veselih bi ljudi, videl rad, poslušal kdo, le do sreza naj hiti, žal korakov mu ne bo. * Kot salon je soba prva, kjer gospodje naši so, le visoki in učeni, da se jim odkrivamo! * Prvi Sablja, to je ostra vojska, mu tud’ pravimo, disciplina mu vojaška geslo sveto je in bo. * Da bolezni hude zlobne, ne uničijo sveta, desinfektor Francelj pridno jih požiga, kar se da. * Tam iz pošte glej - sopiha, Pelikan je očka to, pol je avta on izpraznil, saj na srezu rad’ bero. * Tam pri mizi v zadnjem kotu, Janez je, zdravnik srca, žganci, zelje mu diše, kapljica pa se mu nikdar ne upre. * Da porednost ne razvije se na srezu le preveč, Joža Tratnik mal’ zavpije, kot je v časili všolmaš-trije. * Ata Ribič kar v pisarni vedno se na smeh drži, saj v društveni blagajni velik’ gnarja mu vkup’ leti. * Da dolgčas nasrezu ni, Minka zala kratkočasna poskrbi. Če je huda k stroju sede, tipke križem kar lete, da gospodje ti nervozni za ušesa se drže. Pa nekdo je še na srezu, greh bi bil pozabit ga, je predsednik on pisarne, oh kak’ radi ‘mamo ga! k Hud’ je, včasih zarobanti, pa se jeza mu shladi, ko se dim mu Zeta, Vardar, izpod nosa pokadi. * Skrbno da jun opomine, piši, piši, delaj zdaj. Je za blagor domovine, na onem svetu pa sveti raj. O sokolih in sokolicah V Gornjem Grad’, k’ se mesto rajta, hiša v štuka dva stoji, kjre je stala nekdaj bajta, zdaj pri Jurčku se glasi. * Tmkaj zbrana je elita gornjegrajskih korofej. Sokoli in sokoliće, vsi veseli da je kei. k Gospod starosta pričakuje, v tretje rado se zgodi, sinka Janka sokoliča -želja naj se mu ‘spolni. k Brata Žmavca, glej ga spaka, štorklja tud’ na streh’ sedi, da se škornji bi obnesli, vsak mu iz srca želi! k Pleskovič po mestu hodi, gromska strela - volkodlak. Hudo on polit’ko vodi, bodi sokol ne pa spak. k Božič se le včas’ pr’kaže, onvštacuniradčepi, če novica ta ne laže, včasih kar do polnoči. k radi roz’ce trgajo, Karl, Maks in lepi Janez, sevam priporočajo. k Zdaj pa pravim, brez zamere, zlobne so te vrstice, vas vsaj drugič želja mine, vabiti trobentice. Seveda se je podobno dogajalo tudi v drugih večjih krajih ob bregovih Drete in Savinje. Denimo, Mozirje je bilo v času pred in še nekaj časa po drugi svetovno vojni pravo središče družabnosti. Zelo močna in ugledna kulturniška skupina je skrbela za zabavo in kulturo v kraju. Kar neverjetno se zdi, da so tiste čase, ko je trg štel morda kakih 700 duš, živeli tako kulturno in družabno razgibano življenje. Vzroke je spet iskati v že omenjenih okoliščinah, ki so bile značilne za tisti čas. Po drugi svetovno vojni so spet nadaljevali tradicijo. Franjo Steiner, ki je sam režiral številne igre v kraju, seveda ni manjkal nikjer, kjer je šlo za kakšno prireditev s kulturnim prizvokom. Bil je odličen pevec in je kot tak nastopal na raznih družabnih prireditvah v domačem kraju. Ohranil je besedilo kupleta, ki ga je pel leta 1957 na silvestrski prireditvi, ta je po svoji pestrosti vsako leto predstavljala pravo družabno posebnost Mozirja. Takole je glasila tedaj Steinerjeva duhovitost: (Po napevu Stoji učilna zidana) Prosvetni dom, problem pereč, investicij zlatih čas je preč. Dvorane, kina, odra, ni, le zadruga v njem vedri. * (Po napevu Svet’Lenart je majhen) Mozirska Trnava je pravi muzej, od kahle in piskrov, vse najdeš v njej. Čemu naj vse to, ne zmeče se v vodo -je struga kot nalašč, za to! Ugibanja radi ceste b’lo dovolj, al’ naj bo v kockah, al’ naj bo beton. Naenkrat glej, čudo na cesti - pošast, cestarji že imajo oblast. k (Po napevu Po Zaloški cesti) Cestarji se dela ne vejo kot lotit’, komande želijo, ki ‘z Celja noče prit’. Občanov pa vel’ka skrb je kredit, ker tega zelo težko je dobit’. Razkrampali cesto so prav zares hudo, oprali potem jo z uvoženo vodo, s peskom posuli, pridjali še katran in valcali jo podej noč in dan. No, vid’te občani zdaj novo cesto tu, ne bo treba več maska radi večnega prahu, v soncu in dežju asfalt se topi, iz njega katran še hudo smrdi. k (Po napevu Svet Lenart je majhen) Igralcev mozirskih je lahko še sram, jih Metež odnesel - le kdo vedi kam. Če kdo izmed vas le koga izsledi, prosveta - nagrado deli. Tud’ pevce mozirske oštejmo še zdaj, kvartir že imajo, pa nimajo vaj. Le kako pa naj bi do koncerta prišlo, če pevcev navajene bo. Po napevu Po Zaloški cesti) Za letos je pevski program zdaj naš končan, besede prelepe in glasek naš obran, zamere nobene pri tem naj ne bo, vse starem le letu - gre to! Vsebinsko “obdelano” je torej vse, kar je tiste čase bilo na rešetu “čvek in kritik” v mozirskem trgu. Čudno se nam to dozdeva, videt’Tratnika nič ni, jeziki zlobni pa trdijo, da se ženke rad tišči. * Korban to je stari lovec, njemunizazajčeke, izza marofov in plotov se smejo trobentice. k Sokoliće, fejst ste dečle, al’ pa fantov stradate, če pa vel’ka sla vas prime v Ljubno karporajžate. * Tam so fantje korenjaki, iščemo stare fotografije Ko so v Franciji ubili jugoslovanskega kralja Aleksandra, so v vseh krajih kjer so bile šole, pripravili žalne slovesnosti na katerih so pokojnega kralja imenovali “viteški”, ker je pač padel pod krogi ami atentatorja. Slika je posneta na Rečici pred tedanjo šolo, poslala pa nam jo je Milka Rakun iz Varpolja. Pogovor z mozirskim in šmihelskim župnikom, Ivom Suhoveršnikom, ki ste ga bralci in bralke Savinjskih novic izbrali za zgornjesavinjsko osebnost leta 1998 “Nedvomno je to lepo priznanje, ni pa življenjskega pomena” Ivo Suhoveršnik je bil v ožjem izboru za zgornjesavinjsko osebnost leta od samega začetka akcije. Do njenega zaključka je prednost pred ostalimi kandidati samo še povečal. V uredništvo je v času trajanja akcije prispelo kar 313 glasovnic z njegovim imenom, med najpogostejšimi razlogi za osebnost leta pa ste navedli, da je prijazen, napreden in razgledan, vestno skrbi za farno in podružnične cerkve ter ostale sakralne objekte, je pravi dušni pastir in je - skratka - dober človek. Franci Kotnik čestita Ivu Suhoveršniku za naziv Zgornjesavinjska osebnost leta 1998 (foto: B. Kanjir) - Ste bili presenečeni, ko ste se že po prvem krogu naše akcije znašli na vrhu liste kandidatov za zgornjesavinjsko osebnost leta 1998? Za to sem izvedel šele naknadno. Savinjske novice imam sicer naročene in jih redno prebiram, takrat pa jili nisem vzel takoj v roke. Potem me je poklical znanec in me opozoril nato rubriko. Ob pogledu na lestvico sem res bil malce presenečen... No, kakorkoli že, zdaj, ko je akcija končana, bi se rad zahvalil vsem, ki so pošiljali glasovnice in glasovali zame, čeprav moram hkrati poudariti, da zaradi tega izbora nisem niti slučajno kaj zrasel. Nedvomno je to lepo priznanje, ni pa življenjskega pomena. V tem vidim bolj rezultat prizadevanj vseh duhovnikov v dolini, da so sakralni objekti ohranjeni in lepo urejeni in da dobro opravljamo pastoralno dejavnost. Poleg tega je to gotovo tudi priznanje mojim sodelavcem v župnijah Mozirje in Šmihel, kateri vodim. Na prvem mestu moram omeniti ključarje, župnijski svet in pa vse tiste, ki pridejo pomagat, ko je potrebno. Seveda moram kot župnik vse to organizirati, voditi in včasih kaj uspe bolj, včasih manj. - Ko smo v uredništvu prebirali in preštevali glasovnice, smo ugotovili, da vas ljudje dobro poznajo, saj so v obrazložitve napisali številne pozitivne človeške lastnosti. To nedvomno pomeni, da ste veliko med ljudmi. Kako poteka vaš običajen delovni dan? Kar se vrlin tiče, tudi sam postavljam v ospredje človeške vrline. Moj delovni dan se običajno začne okrog pol šestih zjutraj, ko vstanem in poslušam poročila. Okrog šestih grem odklenit cerkev, ob sedmih je maša, še pred tem pa sem približno pol ure v spovednici. Po maši zajtrkujem, potem pa sem dopoldan včasih v pisarni, včasih pa sem angažiran pri različnih delih, bodisi fizično bodisi kot organizator. Ob delavnikih v dopoldanskem času poteka verouk, nakar sledi kosilo. Popoldanski čas izkoristim glede na potrebe. Včasih je na vrsti kakšno delo, včasih pisarna. Pisarniškega dela je kar precej, saj vodim dve župniji in je treba na škofijo pošiljati različne podatke. Ob večerih imamo mladinski verouk, srečanja raznih skupin, sestanke, včasih pa si vzamem čas tudi za kakšen obisk. Delovni dan zaključim okrog desetih zvečer, ko grem k nočnemu počitku. Vsekakor drži, da sem veliko med ljudmi in poznajo me praktično povsod po dolini. Marsikdaj grem pomagat v kakšno župnijo, včasih mašujem po planinah, nenazadnje pa sem v tej dolini doma. - Svoj poklic torej opravljate, lahko bi rekli, na pragu domače hiše. Marsikateremu duhovni ku to ni dano. Kako bi opisali to razliko službovati v domačem okolju ali povsem nekje drugje? Moje prvo delovno mesto je bilo vVidmu pri Krškem, kjersem bil tri leta kaplan. Potem sem bil leto dni kaplan v mariborski stolnici, nakar mi je dal škof na razpolago mesto tajnika ali da grem na župnijo. Rekel sem, da grem raje na župnijo, če pa je nujno, grem tudi za tajnika. Ponudil mi je Mozirje, kjer sem bil najprej tri oziroma štiri leta kaplan, zdaj pa sem že tri leta in pol župnik. Ne službujem v domačem kraju, saj sem doma iz Nove Štifte, vendar moram povedati, da škof pri razporejanju gleda tudi na to, da duhovnika ne pošlje preveč daleč. To je pametno, saj se vsak najlaže vživi v tistem okolju, kjer pozna mentaliteto ljudi in morda najde boljši stik z njimi. V Mozirju se mi zdi skoraj idealno. Do doma imam 30 kilometrov, rad grem domov, kadar mi čas dopušča, okrog nas je čudovita narava, predvsem planine in gore, kamor rad zahajam, bolj nesrečno pa bi se počutil v mestu, čeprav bi seveda šel tudi tja, če bi bilo treba. Težje bi se verjetno vživel tudi v Prekmurju... - V medijih se zadnje čase veliko piše o novih škofijah, ki naj bi jih dobili v Sloveniji. Kakšno je vaše razmišljanje v zvezi s tem? Po predlogu, ki je bil v obravnavi, naj bi v prihodnje dobili pet novih škofij, in to v Murski Soboti, Celju, Novem Mestu, Kranju in Novi Gorici. Če bo predlog sprejet, bomo po novem spadali pod celjsko škofijo. Nekdaj je že bilo tako. Menim, da bi bilo večje število škofij dobro, saj bi bil vtem primeru škof bolj povezan z duhovniki, duhovniki s škofom in škof z župnijami. Sedaj pride mariborski škof enkrat v treh letih v župnijo, razen če ni vmes kaj izrednega, potem pa bi lahko škof vsako župnijo obiskal enkrat letno. Večje število škofij pri nas je v skladu s tovrstno prakso v Zahodni Evropi, večje število manjših škofij pa imajo tudi na Poljskem, Češkem in Madža-rskem. Tudi na Hrvaškem so ustanovili pet ali šest novih škofij. Omenili ste, da je planinar jenje neke vrste vaš hobi oziro ma da prosti čas preživljate v naravi... Vedno, kadar sem bolj utrujen, fizično ali psihično, se grem sprostit v planine. Zelo rad grem na Golte. Zanimivo - ko sem šel prvič gor, sem si rekel, da ne grem nikdar več, kajti ubral sem neko čudno pot. Zdaj pa če le imam čas, “smuknem” naGolte. Rad zahajam tudi v Savinjske Alpe, včasih pa gremo, ko se nas zbere več, tudi v kakšne večje hribe v tujino. Planinstvo se mi zdi kar nekako nujno; človek se sprosti, najde stik z naravo in tudi sam s seboj. - V preteklih letih ste se vključili tudi v nekatere zgornje-savinjske alpinistične odprave? Ko sem bil gimnazijec, sem obiskoval alpinistični tečaj. Potem smo nekoč plezali in le za las je manjkalo, da sem ostal živ. Odločil sem se, da ne bom več plezal tako skrajnih smeri. Kljub temu imam še vedno željo, da bi šel malo višje. Vsekakor so slovenske Alpe najlepše, toda prijeten je tudi občutek, ko osvojiš kakšen višji vrh, kot so naši. S pri- Ivo Suhoveršnik: “Menim da bi bilo večje število škofij dobro...” (foto: B. Kanjir) jatelji sem bil v minulih letih trikrat na Gross-glocknerju, na Monte Rossi, Zuckspitzu, Mont Blancu, Kilimanjaro. Zdaj se odpira možnost za vzpon na vrh Južne Amerike - Ac-oncagvo. V osvojitev takšnega vrha je treba vložiti veliko truda. To ni lahka stvar, zlasti če primanjkuje kisika. Toda čudovit občutek je, ko dobesedno premagaš samega sebe. Ko prideš na vrh, si res utrujen, toda dosegel si cilj. Spomnim se občutka, ko smo bili vsi zgarani, pred tem smo namreč hodili celo noč, osvojili skoraj šest tisoč metrov visoki vrh Kilimanjara v Afriki. Videli smo vse do Indijskega oceana, od koder je vzhajalo sonce. Človek lahko kaj takšnega doživi samo v gorah. - Za zaključek razgovora se vrniva na začetno temo - izbor zgornjesavinjske osebnosti leta 1998. Kaj bi v tej vlogi zaželeli prebivalcem Zgornje Savinjske doline v novem letu? V prazničnih dneh izrečem veliko lepih želja in voščil.Tako osebno kot v vlogi duhovnika. Predvsem bi želel spomniti, da bo novo leto veliko odvisno od nas samih. Če si bomo prizadevali za mir, bomo v miru tudi živeli. Če si bomo prizadevali za zdravje, nas bo kolikor toliko tudi zdravje služilo. Če pa si prizadevamo tudi za lepo, krepostno življenje v odnosu do sočloveka in nenazadnje do Boga, potem bi moralo biti leto 1999 vsem nam zdravo, srečno, zadovoljno, uspešno. Vse to iskreno želim tudi Zgornjesavin-jčanom! Pogovarjal se je Franci Kotnik Lenartovemu sejmu ob rob Ne moderni cigani, spomini na prave nas radostijo Moderno podjetništvo, pokvarjena politika, plitva kultura, borza nezaposlenosti, moda potrošništva, beg v zasvojenost, slovenska (ne le savinjska) nevoščljivost in hlastanje po boljšem in več nas Slovence in Zgornjesavinjčane (Zadrečani ne boste užaljeni) dela cigane. Moderne “cigane”, ki eden drugemu jemljemo, ki bi brez dela bogateli in ki bi bolj kleli kot lepo, kulturno komunicirali na vseh ravneh. Veliko hujši, nevarnejši in nebodinastreba smo mi, moderni potepuhi, kot so bili nekoč Romi, ki srno jim v slengu dejali kar cigani z malo začetnico. Ob letošnjem Lenartovem sejmu, ki se je “storil” Rečičanom, ko je “on” od zgoraj prispeva pol, drugo polovico pa vrli člani Turističnega društva Rečica ob Savinji, je bilo mogoče doživeti veliko lepega, kaj malega kupiti in srečati tega in onega. Kot na pravem sejmu, tega je odlikovala čistoča, brez kičastih kramarjev, kot na pravem prazniku pihnili ljudi, Zgornjesavinjčanov in Slovencev. Prišlek iz Ljubljane mi je dejal: “Slišal sem po radiu in zdaj sem tu (bilo je po treh urah) in uživam v vrvežu, v pokušanju pristnih sirov in kruha iz Brinečevega mlina, spil sem medeno zdravilo in naslanjam se ob glasbi lajne. Kot bi se preselil za pol stoletja nazaj, mlajši sem. Prave klince za vlako lesa sem našel, a saj jih ne rabim, Ljubljančan! Pa vendarle, srečati pravega Ribn’čana s košarami na tri štuke, to je doživetje. To je Slovenija in prijazen obraz vseli, ki so se opravili v najboljši gvant, pražnje oblečeni pa z nekaj cvenka kupujejo malenkosti pri Pičkurinu, kot jih ne najdejo v nobenem supermarketu.” No in nenazadnje, če me je kaj potegnilo za rokav, če me je kaj na smeh ganilo, je bil to zdaj že uglajen “ciganski par”, Urša in Pavel, s tisto pravo, nepozabno cizo, obloženo z ranglami, kocom, malo sena in vse skupaj povezano z nekaj štirka. On, Pavel v najboljšem, kar je pač imel, gvant kot od boljšega gospoda, pa vendarle popolnoma ciganski model, Urša, pražnje oblečena za sejem, z zavezanim “facelom” na zatilje in letos s palico za oporo, je šantal med sejmarji in sem ter tja tako urno kaj pospravil v svojo cigansko malho, da je to opazilo le fotografsko oko. Nežika Klemše, rojena igralka, sicer diplomirana pravnica, Franček Rakun, amaterski igralec, lik Lenar- tovega sejma, kot bi ga lahko naslikal le tisti čas, v katerem sta zares živela ciganski par Urša in Pavel. Ko sem ju zaradi dokumentiranja spremljal od ranega jutra, ko se je rumenkasto sonce splazilo čez sleme kmetije Bidrovih “Na Puši”, ko sta vsa premrla od trdih modrocov tanke plasti sena vstajala, ko si je Urša namazala froštik, Pavel pa je srknil smrdljiv šnops, se mi je zdelo, da sem sam le majhen, petletni Mihec, ki je nekoč šepal za lajnarji in cigani, ki so kot prava poslastica za dolgočasno življenje otrok na vasi razgibali kraje v Savinjski dolini. “Cigani gredo...” in že smo vedeli, kaj nam je storiti. Največji radovedneži so seveda tekli spredaj in zadaj ter zmerjali Cigane z izjemnim besednim zakladom. In prav takšne spomine sta poklicala naša lika preteklosti tudi družini Bidrovih v Dol Suhi, ki so oba postregli z zabeljenimi žganci in belo kavo, da bi nato zložila paceke, nasekana, nacepljena drva. Eh, kje pa, Urša je našla sto izgovorov na obolelo nogo, Pavel pa je modro odločil, da prideta z Lenartovega sejma nazaj zvečer in da bosta mogoče drva ravnala jutri...! No, jutri je res prišel in skoraj smo na naša cigana pozabili. Franc je v tovarni barv v Ljubiji spet navaden, prijazen delavec, Nežika pa pravnica brez službe in na svoji domačiji pri Štarkljevih v Spodnji Rečici pomaga pri jesenskih spravilih poljščin. Bosta na prihodnji Lenartov sejem spet prišla, bosta ostala del takšne zgodbe in spominov?! Dajmo torej ciganom, kar je ciganskega, dajmo, izrazimo priznanje in vrnile se bodo sanje. lože Miklavc KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Seno in silaža dobre kakovosti, pravilno izravnan obrok in red pri krmljenju omogoča-jo kravam v laktaciji, da z zauživanjem optimalnih količin suhe snovi obroka v celoti pokrivajo svoje potrebe (in potrebe mikroorganizmov v vampu). V takih razmerah je obdobje, ko so krave pred telitvijo presušene, najpomembnejše obdobje z vidika prehrane krav. V zadnjih dveh mesecih pred pre-sušitvijo krmimo krave nekoliko nad normativom za njihovo mlečnost. S tem pridejo v presušitev že v kondiciji, ki jo pričakujemo ob telitvi. 6 do 8 tednov pred telitvijo kravo presušimo, sicer se zaradi motenih horrnon-skih procesov zniža mlečnost v prihodnji laktaciji. Postopek presušitve naj ne bi trajal dlje časa kotteden dni (če kravo težko presušimo, poleg opuščanja molže pripiramo tudi vodo in zmanjšamo krmljenje). Presušenim kravam dajemo obrok, kot če bi molzle 6 do 7 litrov mleka na dan. Obrok naj vključuje predvsem odlično seno in travno silažo, koruzno silažo pa zmanjšamo na res majhne količine. Slabše travne silaže lahko ob manjših količinah sena pojedo več. Poleti presušene krave pasemo na slabših površinah. Krave, ki so v času presušitve pojedle preveč koruzne silaže, se močno zredijo, posledica tega pa so: težje telitve, pogostejši problemi pri ponovni obrejitvi, pogostejši pojav mastitisa in obolenja parkljev, prebavne motnje, ketoza. Po telitvi take krave shu- ' ALMANAH ZGORNJEN SAVINJSKE DOLINE j LAHKO NAROČITE I TUDI PO TELEFONU!/ Krmljenje presušenih krav Pred nami je spet referendum jšajo več kot običajno, kar je posledica slabše sposobnosti debelih krav zazauživanje krme. Vsebnost maščob v mleku takih krav je ob prvi mlečni kontroli praviloma visoka, kasneje pa močno pade skupaj z zmanjšano vsebnostjo beljakovin in verjetno tudi laktoze v mleku. Tudi večje količine travne silaže so lahko problematične. Posebej je to izraženo pri kravah z motnjami v plodnosti v prejšnji laktaciji in posledično podaljšano doho med telitvama oziroma dolgo suho dobo. Ker v presušitvi potrebujejo krave za razvoj plodu velike količine mikroelementov, vitaminov in določeno količino natrija, jim krmimo mineralno vitaminski dodatek za presušene krave, ki vsebuje vitamine in minerale, ne pa tudi kalcija in fosforja. 10 do 20 dni pred telitvijo začnemo kravam postopno v obrok vključevati tudi krmo, ki jo bo krava dobivala po telitvi: več koruzne silaže in močno krmo (do 1,5 kg/ dan). Povečane potrebe po kalciju in fosforju se pojavijo takoj, ko krava pred telitvijo začne nastavljati vime. Takrat v obrok vključimo mineralno vitaminski dodatek za krave, ki so v laktaciji. V obdobju presušitve je za kravo zelo pomembno tudi gibanje (izpusti). Marsikje to ni možno. Priporočam pa, da ob morebitnih adaptacijah hlevov, na to ne pozabimo. Štefka Goltnik 833-230 Za začetek novega leta smo državljani Slovenije vabljeni na referendum o gradnji nove termoelektrarne v Trbovljah. Politične stranke so se glede gradnje razdelile na dva tabora. Tudi mnenja strokovnjakov so deljena: nekateri gradnjo podpirajo, drugi ji ostro nasprotujejo. Kako naj se navaden državljan pravilno in po pameti odloči o zadevi, o kateri se še strokovnjaki ne strinjajo? In poleg tega se na referendumu ne odločamo za ali proti gradnji, ampak za ali proti načinu financiranja izgradnje nove termoelektrarne. Mislim, da je pravilno, da se državljani sami odločamo o velikih projektih, kamor se vlagajo velikanska sredstva iz proračuna. Saj v proračun prispevamo vsi davkoplačeval-ci. Vendar imam v tem primeru občutek, da smo državljani le lutka na vrvici v političnih igrah, da bodo sredstva porabljena za izvedbo referenduma vržena stran in da lahko država zgradi novo termoelektrarno kljub negativnemu izidu referenduma. Ali naj sploh gremo na referendum? Kljub temu mislim, da je vredno iti na referendum in po svoji vesti zapisati da ali ne. Vsaj občutek imaš, da si povedal svoje mnenje. In moje mnenje glede gradnje nove termoelektrarne je popolnoma jasno: prepričan sem, da je to metanje proračunskega denarja v jamo brez dna, da ta naložba nima perspektive, ker je ekonomsko in ekološko neprimerna. Edini pozitivni učinek je pridobitev delovnih mest za Zasavje, ki je v veliki krizi. Vendar, ali se to ne bi dalo narediti na kakšen cenejši in dolgoročno uspešnejši način? Naravne danosti so takšne, da gradnja in obratovanje termoelektrarne ne more biti ekonomično. Energijo naj bi pridobivali iz premoga, ki ga je treba kopati globoko pod zemljo in ima visoko vsebnost žvepla. Če zanemarimo visoke proizvodne stroške kopanja premoga, ki jih delno znižajo minimalni stroški transporta, ostaja problem visoke vsebnosti žvepla. Pri izgorevanju takšnega premoga nastajajo ogromne količine strupenega žveplovega dioksida, ki ga bo potrebno odstranjevati iz dimnih plinov. Zakonodaja je glede dovoljenih koncentracij žveplovega dioksida v dimnih plinih zelo stroga, torej bodo za obratovanje termoelektrarne potrebne drage in ve-like čistilne naprave. To pa bo podražilo elektriko. Plačevali jo bomo seveda uporabniki. Drug scenarij je še bolj črn. Ker bo čiščenje dimnih plinov predrago in prezahtevno, hodo pač v zrak spuščali previsoke koncentracije škodljivih plinov. V tem primeru bo račun plačevala narava in z njo skupaj tudi ljudje. Najbolj tisti, ki živijo najbližje, v ozki dolini reke Save, prav tisti, katerih zaposlitev se zdaj uporablja kot argument za gradnjo termoelektrarne. Saj imamo izkušnje, dobro se še spominjamo, kaj se je dogajalo s šoštanjsko termoelektrarno. Dolga leta je delovala kar brez obratovalnega dovoljenja in brez čistilnih naprav. Te so se zgradile šele pred nekaj leti, po hudih pritiskih javnosti in zaradi mnogih hektarov propadajočih gozdov. Nikakor si ne želimo, da bi se ta zgodba ponovila. Razvojne perspektive ima samo za okolje čista tehnologija. Načrtuje se tudi, da naj bi bila ta termoelektrarna za rezervo, za pokrivanje visokih konic porabe elektrike. Za ta namen je tehnološko zelo neprimerna. Veliko bolj primerna bi bila plinska elektrarna. Ker plin vsebuje izredno malo žvepla, je tudi izgorevanje plina zelo čisto. Glede na vse zapisano pozivam vse prebivalce Zgornje Savinjske doline: vzemite si čas, pojdite na referendum in obkrožite odločni ne. Ne strinjamo se z neracionalnim vlaganjem proračunskih sredstev in ne strinjamo se z dodatnim nepotrebnim onesnaževanjem okolja! Lep pozdrav! Zeleni Franček Agencija Republike Slovenije za učinkovito rabo energije svetuje: “Opuščajte predpranje, saj zaradi splošno spremenjenih higienskih navad pogosteje perete.” Več informacij o učinkoviti rabi energije lahko dobite v svetovalnih pisarnah v Velenju, Šaleška 3, tel. 862-780, in Celju, Prešernova 27, tel. 48-48-822 int. 328. Pravno-informacijski center nevladnih organizacij Nevladna organizacija za brezplačno pravno pomoč Pravno-informacijski center - PIC, ki od leta 1997 deluje v prostorih na Metelkovi 6 v Ljubljani, je bil ustanovljen na pobudo nevladnih organizacij in njegov glavni cilj je utrditev pravne varnosti pri nas. V ta namen nudi PIC brezplačno pravno pomoč in svetovanje nevlad-nirn organizacijam in socialno ogroženim posameznikom na področjih človekovili pravic, humanitarnega prava, ugovora vesti, družinskega, delovnega in social-negaprava, varstvaokoljain pri registraciji društev, zavodov in ustanov. Pravno pomoč in svetovanje praviloma nudijo absolventi in absolventke ljubljanske pravne fakultete in diplomirani pravniki in pravnice pod mentorstvom izkušenih praktičnih in akademskih pravnikov in z njihovo pomočjo, v zapletenejših primerih PIC sodeluje tudi s posameznimi odvetniki. Poleg rednega svetovalnega dela pripravlja v okviru različnih projektov, kot so Brezplačna pravna pomoč, Ugovor vesti vojaški dolžnosti, Dostop do informacij, Otroški ombudsman, Poznate svoje pravice, Spolno nadlegovanje, Zagov-orništvo, Status in financiranje nevladnih organizacij ipd. vrsto okroglih miz, seminarjev in aktivnosti, s katerimi obeležuje tudi “Leto človekovih pravic”. Posebne projekte pa bo pravno-informacisjki center pripravil ob letošnji obeležitvi 50. obletnice Splošne deklaracije človekovih pravic. Kot edini v Sloveniji, ki nudijo splošno pravno pomoč in svetovanje po vzoru podobnih centrov v tujini, želijo, da bi njihovo delovanje prispevalo k vzpostavitvi večje samostojnosti in samoiniciativnosti civilne družbe na področju pravne problematike in hkrati dosegalo ljudi, ki tovrstno pravno pomoč potrebujejo. Če potrebujete njihovo pomoč ali informacije se oglasite po telefonu 061/13 23 358, 13 23 364. KF O delu in nezaposlenosti Delo Delo je najbolj trda in oprijemljiva resničnost vsakega človeka. Delo je človeška nuja za preživetje, pridelati ali zaslužiti sije treba za hrano, obleko, za šolanje, razvedrilo, orodje... Delo je vedno ustvarjalno dopolnjevanje sveta in največje uresničevanje človeka samega. Z delom človek razvija svoje zmožnosti, krepi telesno moč, spretnosti, odpornost proti boleznim, zbira znanje in izkušnje, bistri inteligenco, uri vztrajnost in pridobiva delovne navade. Vsako pravo delo človeka utrudi in Delo je za človeka zdravilo, lahko ga pripravi na zdrav telesni počitek, k razvedrilu in praznovanju. Delovni dosežki človeka osrečujejo, oblikujejo njegovo samozavest in samospoštovanje. Uspehi, morda še bolj neuspehi, človeka oblikujejo in ga učijo. Delo ljudi povezuje, delamo za generacije otrok in generacije starejših ljudi, povezuje nas dogajanje na delovnem mestu, povezuje nas tudi različnost dela. pa tudi strup. Delo in delavnost se lahko na osebni ravni spridita v eno ali drugo smer. V garaštvo, ki človeka odtujuje od bližnjih, kulture, razvedrila in počitka ali pa v brezdelje in izkoriščanje sočlovekovega dela. Brezposelnost V današnjem industrijskem načinu življenja je za socialno varnost in osebno duševno ravnovesje zelo pomembno, daje človek redno zaposlen. Brezposelnost v našem prostoru ni majhna in stisk ljudi v zvezi z nezaposlenostjo je veliko. Brezposelnost staršev zajame vso družino, brezposelnost mladega človekapauničuje njegov življenjski optimizem, ekonomsko osamosvojitev in urejanje lastnega življenja. V brezposelnosti je najbolj odločilno, da človek ne izgubi samozavesti, samospoštovanjain realističnega poguma pri iskanju zaposlitve in pri poklicnem preusmerjanju. Vztrajnost verjetno rodiuspeh, malodušje in jeza nad krivičnimi družbenimi razmerami pa zlahka vodijo v osebnostno propadanje. Brezposelnost ima dva obraza. In to je treba upoštevati. Mnogi delovni ljudje so ostali brez zaposlitve ne po svoji krivdi, drugi delo mrzijo. Vse pa sodimo enako, kot delomrzneže. Izguba dela pomeni za mnoge izgubo samospoštovanja in lastne vrednosti, občutek nemoči preživljati sebe in svojo družino in biti odvisen od drugih je ponižujoč in boleč. Problem brezposelnosti ni vedno zgolj v materialnem pomanjkanju, pač pa tudi in predvsem v osebnostnem doživljanju in ob reakcijah socialnega okolja. Iskanje dela Iskanje dela je zaradi nizke samopodobe ob izgubi zaposlitve, sila težko dejanje. Poleg tega so tu še zakonodaja, starostne omejitve, izobrazbeni pogoji in drugi pogoji, ki jih postavi delodajalec. Brezposelni v vseh primerih tudi niso seznanjeni kakšne so njihove možnosti. Mnogi tudi niso pripravljeni poprijeti za vsako delo, obstaja odpor zoper začasno zaposlitev in javna dela in prav zaradi tega se v okolju širi negativno mnenje o brezposelnih. Pomembno je, da se človek na tej točki ohrani kot človek in s spoštovanjem in dostojanstvom pogleda nase in svojo vrednost, da mu stiska pomeni odskočno desko za reševanje nastale situacije in naredi nekaj zase. Če ne boš sam, kdo bo? Če ne boš danes, kdaj boš? Sklep Človek je bitje, ki je zmožno delati. Delo človeka oblikuje in izpopolnjuje, mu omogoča preživetje in razvedrilo, lahko ga tudi ugonablja, če dela preveč. Biti in ostati brez dela ni isto. Razlika je v volji in v interesu do dela. Vpliv okolja je dostikrat krivičen, ker ne upošteva razlik med pojmoma. Ostati brez dela, je za mnoge izgubiti delček lastne identitete. Če ga imamo preveč in če ga sploh nimamo, nam delo pomeni obremenitev. Ni vse, je pa veliko. Biti pripravljen na delo in brezposelnost pogledati z obeli plati medalje, pa tudi. Polona Šporin ŽIVLJENJE BREZ DROGE Nesmiselno je zatiskati oči - soočiti se je treba z dejstvom, da droga obstaja tudi okrog nas. Treba je živeti s to nevarnostjo, ki nenehno preži, in na vsak način poskusiti, da tudi sami ne postanemo žrtve te ubijajoče strahote. Nenehno se je treba zavedati, da je jutri odvisen njegov, pojutrišnjem pa bo na drugo stran mogoče prestopil moj otrok. Za boljše razumevanje in mogoče za prepoznavanje smo se odločili, da objavimo zapis (začetek sledi v prihodnji številki) in razmišljanja nekdanjega odvisnika, ki se še uči živeti brez opojnih drog. Gre za fanta, ki je bil v otroških letih dobesedno zlat otrok, kaj pa ga je potegnilo v nevaren svet mamil, pa skušajte razbrati iz njegovih zapisov. Upamo, da bomo tako pomagali vsaj enemu zasvojencu ali eni družini. Uredništvo Popravek informacije Pri razglasitvi rezultatov 3. planinskega orientacijskega tekmovanja v področni ligi Smrekovec je prišlo do neljube napake, kar se je odrazilo tudi v prispevku Rečičani med najboljšimi planinci, v 26. številki Savinjskih novic na strani 13. V kategoriji C (mladinci od 1. le tnika do 2 5. leta starosti) so bili najboljši udeleženci iz Šoštanja, drugo mesto pa niso zasedli Velenjčani, kot je bilo pomotoma objavljeno, ampak ekipa iz Gornjega Grada. Vsem prizadetim se za neljubo napako vljudno opravičujemo. Planinsko društvo Rečica ob Savinji Peter Kolenc Pa smo v letu 1999. Praznikov je konec in šola je spet odprla svo -ja vrata. Učitelj te že veselo bombardirah s testi, ti pa imaš svoje najmočnejše orožje - znanje v tamalem prstw in zato boš zagotovo zmagovalec. Kako lepa pravljica. Med žurkami v zadnjem času se pač ni dalo učiti. In sedaj Je tako težko spet začeli z delom, saj se človek zlahka navduši nad zabavo, komor pa učenje ravno ne sodi. Kljub tem trenutnim težavam pa niti ni tako slabo na tem svetu. Poiščeš si svetlo točko,na obzorju si Izmisliš najnovejše cilje in začneš z delom. Pa veliko sreče in uspeha! Danes boš na tej strani našel kupček doživetij iz prazničnega časa, ko se je lansko leto prevesilo v letošnje. Post scriptum dogodkov, saj smo v prejšnji številki prikazali le načrte. Zraven smo prilepili še dva intervjučka, ki povesta .kakšno je zanimanje najstnic pri branjuNovičk.Predstavljata kupe idej, ki bi s svojo uresničitvijo v tem letu lahko zapolnjevale strani bobenčka. Na žalost vsega ni mogoče uresničiti, katero od nji h pa se bo zagotovo dalo spraviti v tek. Naslednjič ste na vrsti fantje! ANA PMSTDSLEMSEK je stara 1/ let, doma je na Ljubnem in je dijakinja na trgovski šoli v Velenju. Novo leto Je pričakala na trgu v domačem kraju Na mesto dogajanja je odšla ob 2DD0 in pravi da se je na trgu zbralo kar precejšnje število ljudi. Velko znancev je srečala in klepet na prostem je ob igranju muzikantov opolnoči popestril ognjemet, Z družbo si je šla ogledat še praznično vzdušje v KeglJšču nakar se je ob 53D vrnila domov. Med prazniki se Ana ni učila. V tem letu jo čaka še deset dri pouka, nato pa bo pol leta v praksi preizkusila svoje teoretične pridobitve. Kot prodajalka bo delala pri Štefki na Ljubnem Pa še nekai Ana upa, da bo odlična, saj j potem februarja ne bo potrebno opravljati zaključnih izpitov. Svojo izobraževalno pot bi rada nadaljevala tako, da bi postala ekonomsko komercialni tehnik, TADEJA KOTNIK je stara 20 let, doma je v Nazarjah, zadnje čase pa večino časa prebije v Mariboru, kjer se kot študentka izobražuje na teološki fakulteti. Novo leto je pričakala v krogu domačih Ob dobri večeri pri družabnih igrah in ob televizijskem programu. V zrak so ob prazničnosti večera spustil nekaj raket in pravi da je bilo lepo. Že par let zaporedoma jo je ob tej priložnosti popihala od doma. Pravi, da hoče novo leto preživeti v ožjem krogu prijateljev, ker sicer, če nikogar dobro ne poznaš, to h to. Ni torej navdušena nad odprtimi žurkami. Na faksu se čez štirinajst dni prično izpiti tako da bo začela s študijem Posebnih želja za to leto nima, saj skuša v vsakem dnevu najti nekaj lepega, kar b osrečuje. Sicer pa si kot študentka seveda želi kar najbolje zaključiti faks (kdo si ga pa ne, pravi). Sfera, v kateri biva, j je všeč. V življenju si žel delo na sociahem področju ali pri vzgo i otrok. Vendar otrok Tadeja ne bi vzgajala na utečen način Njeno stalšče pri delu z otroki je, na j bodo čimbolj sproščen in od odraslega vodeni z drugačnim pristopom Temu lahko rečemo naravna vzgoja, kjer ima otrok več možnosti o odločanju in je manj uokvirjen Tadeja bo skušala svoje delo usmerjati po tej poti. B ORIS TURK je star 22 let, doma je v Žekovcu, mnogo časa pa zadnja tri leta prebije v Mariboru kjer kot študent elektrotehnike in avtomatike obiskuje tehniško fakulteto. B oris se je tri dri pred zacinim dnem v lanskem letu odpravi v Maribor, Kadar je tam živi v študentskem naselju kjer ima kup prijateljev. V ni-hovem "štiku" se je za praznovanje odločilo sedemnajst študentov. Dopoldne so ši po nakup ih in za fravo ter pijačo zapravi 42 tisočakov. Sleda ie priprava slavnostne po jedne. Vsi so se potrudi da bi bile jed kar najboljše in bi izgledale kar naiepše (tud za pecivo so poskrbe!) Slavje se je pričelo ob šestih zvečer in traialo vse do jutranih un Ker ima pri nih vsak svob ministrsko odgovornost, seveda ri moglo priti do zapletov. Vsak je opravi svoj del nabgePredsednca je Imela pozdravni govor, kolega je vrtel glasbo, drugi kolega je imel na čez pijačo in tako naprej Boris je minister za računalniške sisteme in svetovalec vlade. Prisotna je bila tudi ministrica za modo, pa za cvetličarstvo, potem ministrstvo za dom in družino (par).. No, po močni žurki se je prilegla kavica in spanje ter počivanje. Na TV sporedu so bile 24 ur risanke s Tomom in Jemljem (Cavtoon Network), ftnšla je nedelja in Uubčkanje ter stiskanje rok se je spet madaljevab, saj so prišli še tisti ki niso slvestrova! z B orisom Zdaj bo pa treba na faks. Boris bi rad po končanem študiju dobil službo na temo računalniki, potem bi si kupil avto in bi b z veseljem mahnil malo po svetu. PdZadm'voprazmvGMje.ćajh?,'’ Vmtefb vsem bodočim mvopečen-im slude/itieom @boste mšii svojbovi dom v studentsćifi mseijfi PETRA DRDBEŽ, 18let, Sola za storitveno dejavnost v Velenju Savinjske novice so me začele zanimati , ko sem imela šestnajst let. Ko jih dobim v roke, jih berem kakih petnajst minut. Če bi ih ocenjevala, bi jim dala oceno 4. Ko listam po novicah, se vedno ustavim pri bobenčku, Zadrečkih novicah in horoskopu Pregledam tudi kazalo In preberem uvodnik. Rada bi imela še več fotografij, tudi barvne, V bobenčku bi želela brati: življenjske intervjuje, o dolžnostih in pravicah mladih ki začenjamo živeti po svoje, glasbene intervjuje, osebne izkaznice bendov, tub in našo glasbeno lestvico, o problematični koži, o modi, intervjuje z mladimi športniki in o ličenju. Preko bobenčka bi IoSrko izbiral najbolj simpatično najstnico. Bobenček pa bi lahko poiskal tudi prave naslove za odgovore na vprašanja mladih, Če bi delala bobenček, bi si izbrala temo frizure danes. Puncam ki bi bile pri voli spremeniti pričesko, bi s sponzorsko pomočjo frizerja ustvarila nov videz! MAJA RAKMN, 14 let, osnovna šola Mozirje Časopis berem petnajst do dvajset minut. Ko še nisem znala brati, sem v Savinjskih novicah gledala fotografije, z branjem pa sem pričela v četrtem ali petem razredu. Dala bi im oceno 4. Najprej preletim kazalo, če je v tej številki kaj poznanih. Preberem tudi uvodnik, bobenček, horoskop, Zadrečke novice in se potrudim, da rešim nekaj križanke. Sodelovala sem v izbiri naj prodajalca. Če bi lahko, bi spremenila črnobele fotografije v barvne, namenila bi nekaj prostora modi, več prostora bi dala mladim, Vključila bi nagradna vprašanja (majhne nagrade, za spomin na sodelovanje), politiki bi namenila manj prostora, saj je je lahko več v dnevnih časopisih V bobenčku bi rada našla kakšen kviz ali križanko, nagradno vprašanje iz snovi, ki bi bila navedena, lestvico glasbe, glasbene intervjuje in odgovore na vprašanja najstnikov. Če bi bila urednica bobenčka, bi predstavila seznam poklicev, kaj lahko v določenem poklicu delaš in kakšni so pogoj. Ej! Ps smo spet na začetku leta. Kap malce težko je razumeti, da nas od konca enega pa do začetka drugega leta loči le ena sama noč. Vendar je to noč največjih župov, zabav in veseljačenj, podkrepljenih z dobro kapljico in noro glasbo. In kje sc silvestrovali naši zgornjesavinjski bandi? Ansambel Gai je svojo energijo trosil v Športnem centru Prodnik. Goste so zabavali od dvajsete ure zvečer vse do rane sedme ure zjutraj, ko so se vsi zadovoljni in utrujeni odpravili domov. Polnoč so začinili s silvestrskim poljubom, ki mora držati najmanj do naslednjega Silvestrovanja. Haaay band in Irena Vrčkovnik sc žurali na Ven-išah v hotelu Štorman. Qober žur do jutranjih ur pa je bil tudi tu glavni moto večera. Naši Zmaji sc si to silvestrovanje vzeli prosto. Zmaji Pravzaprav so se dodobra nagarali že nekaj dni ali tednov prej, ko so gostovali v internatu v Selju, pa v Osnovni šoli Mozirje, da o drugih zasebnih žurih niti ne govorimo. Trenutno skupina pripravlja kaseto, katere izid pričakujemo nekje poleti. D podrobnostih vas bomo pravočasno obvestili. Filmska hiša Stevena Spielberga Qreamworks in njen pisani Filmski projekt “The Prince OF Egypt” je na glasbenem področju prvič v zgodovini glasbe s seboj prinesel kap tri različne plošče, ki sc rezultat tega Filma: I 33 - S01N3TGASK: Na njem je megabit dueta Whitney Houston & Mariah Qarey “When You Eelive” in skladbe naslednjih izvajalcev: GFre Gaza, K Si & JcJC, Gcyz II Men, Amy Grant ter mnogih drugih. 2. S3 - B01JNTGY: Na njem je sedemnajst pesmi najbolj znanih country zvezd: Gandy Travis, Linda Oavis, Pam Tillis, Vince Gill, Geba McEntire, Slint Glac, Alabama in veliko drugih. 3. S3 - GDSPEL: Vsebuje sedemnajst prekrasnih gospel skladb. Med izvajalci posebej omenjamo SeSe Winansa, GeGe Winansa, Kirka Franklina... Alenka Ju-jutsu klub Samuraj Gornji Grad Potrdili kvaliteto tudi na prednovoletnem turnirju V soboto, 12. decembra, je v telovadnici OŠ Glazija potekal že tradicionalni peti prednovoletni turnir v ju-jutsu borbah za pokal mesta Celje. V izjemni konkurenci, zbrani so bili vsi najboljši slovenski klubi, je v skupni razvrstitvi JJK Samuraj iz Gornjega Gradu osvojil drugo mesto, za domačini, Policijskim klubom borilnih veščin iz Celja in pred tretje uvrščenim klubom IPPON Sevnica. Rezultat je tembolj pomemben, ker so Gornjegrajci tekmovali samo s petimi tekmovalci. Kljub okrnjeni zasedbi sov končni razvrstitvi pustili za sabo velike klube, na primer JJK Tacen iz Ljubljane, katerega tekmovalci tvorijo jedro slovenske reprezentance. V svojih kategorijah so si zmage priborili Blaž Slatinšek (kadeti do 63 kg), Peter Stakne (kadeti nad 63 kg), debitant Grega Ročnik (mladinci do 76 kg). Uspeh sta dopolnila Tomi Stankovi z osvojenim drugim mestom (v članski kategoriji do 85 kg), v finalnem obračunu je moral priznati premoč Krajncu iz Tacna, petouvrščenemu z zadnjega svetovnega prvenstva, in David Sedušak z osvojenim tretjim mestom (članska kategorija do 77 kg)- Z uspešnim nastopom so gornjegrajski Samuraji kronali uspešno tekmovalno sezono, v kateri so se dokončno uveljavili in več kot očitno dokazali, da bodo krojili vrh slovenskega ju-jutsu tudi v letu 1999-Savinjčan Savinjska cesta 2 Nazarje g® QÄ Vozniški izpiti za: -motorna kolesa -kolesa z motorjem -osebna vozila -tovorna vozila -avtobuse -traktorje -delovne stroje Info, mobi:0609 638 434 - 9sm:041634434 __ IIII V. uradn« ure: V PROSTORIH IGEA Nazarje I -J _ 4% od 8. do 15. ure, tel: 831962 KQO r AVTO ŠOLA ANTLEJ odslej tudi v Nazarjah , O Tečaj CESTNO PROMETNIH PREDPISOV I ; četrtek, 21. januar ob 8. in 17. uri i V Delavski dom Nazarje - učilnica Možnost opravljanja izpita v CEUU ali VELENJU. ■'* .............................. • Plačilo do 10 obrokov brez obresti. Lokostrelski klub Mozirje Številni uspehi v letu 1998 Lokostrelski klub Mozirje je bil ustanovljen let a 1995. Že leto kasneje so člani kluba postavili niz državnih rekordov, osvojili nekaj naslovov državnih prvakov, največji dosežek pa je bil naslov športnice leta, ki ga je Bernardi Zemljak podelila Lokostrelska zveza Slovenije. Slednji sedaj predseduje Dušan Perhač in prav z njim je tekel pogovor o dosežkih LK Mozirje v minulem letu. Bernarda Perhač Zemljak, dolgoletna članica državne reprezentance, jevletu 1998 nizala odlične rezultate enega za drugim na vseh pomembnih turnirjih. Na evropskem dvoranskem prvenstvu je osvojila osmo mesto, na evropskem prvenstvu FiTA če trto mesto posamezno in četrto mesto ekipno, na svetovnem prvenstvu v poljskem streljanju prav tako četrto mesto posamezno in četrto mesto ekipno, na grad prix turnirjih drugo in sedmo mesto, tekmovanja v pokalu Alpe-Adria pa je zaključila kot zmagovalka. Na omenjenih nastopih je postavila en svetovni, dvaevropskain deset državnih rekordov, osvojila šest naslovov državne prvakinje (v lokostrelstvu je deset tekmovalnih disciplin) in devetkrat potrdila status športnika mednarodnega razreda. Štefan Ošep je poleg rekordnega dosežka v evropskem merilu na 90 metrov osvojil še tretje mesto na grand prix turnirju v Turčiji. Sodeloval je na evropskem dvoranskem prvenstvu in evropskem prvenstvu FITA, kjer je z ekipo zasedel odlično 5- mesto. Osvojil je niz prvih mest na turnirjih doma in na Gornji Grad Občinsko tekmovanje v veleslalomu tujem ter drugo mesto v slovenskem pokalu. Odlični rezultati mu prinašajo status mednarodnega športnika. In Dušan Perhač? “Težko je govoriti osebi,” pravi, ne glede nato pa velja poudariti, da se je edini udeležil vseh nastopov slovenske reprezentance. Sodeloval je na evropskem dvoranskem prvenstvu, evropskem prvenstvu FITA, kjer je zekipo osvojil 5. mesto, svetovnem prvenstvu v poljskem streljanju in vseh grand prix turnirjih, kjer je imel tudi največ uspehov. V skupnem seštevku je v tem tekmovanju osvojil prvo mesto, kateremu je dodal še tretje mesto v pokalu Alpe-Adria. Prvo mesto v svetovnem pokalu mu je prineslo status mednarodnega športnika. V klubski konkurenci je LK Mozirje v letu 1998 vice dvoranski prvak in prvak v disciplini FITA na prostem. Dušan Perhač ob tem poudarja, da so v klubu ponosni na vse člane, še posebej pa jih veselijo vidni uspehi naj mlajših lokostrelcev. V svoje vrste vabijo vse, ki jih ta šport zanima, in so vedno pripravljeni posredovati pojasnila ali demonstrirati streljanje. Franci Kotnik 3. januarja je Športno društvo Nova Štifta pod pokroviteljstvom občinske športne zveze izvedlo tekmovanje v veleslalomu za občinskega prvaka občine Gornji Grad. Kljub pomanjkanju snega in v neugodnih vremenskih razmerah je organizatorju uspelo progo dobro pripraviti. Vseh 80 tekmovalcev je imelo odlične pogoje za smučanje. Zmagovalci v posameznih kate- RobertRemic,od40do501etZdene gorijah: Ženske: do 15 let Vanesa Krznar, od 15 do 35 let Lucija Poličnik, nad 35 let Anica Purnat. Moški: do 15 let Andrej Pahovnik, nad 15 do 30 let Bojan Napotnik -najboljši čas tekme, od 30 do 40 let Purnat, nad 50 let Ivko Poličnik. Ekipno je zmagalo Planinsko društvo Gornji Grad pred ekipo Veteranov, Športnega društva Nova Štifta in Bočna. Rafko Žerovnik Leto 1999 ni zadnje v drugem tisočletju Leto 1999 je postalo zelo popularno kot zadnje leto drugega tisočletja. Štetje let se je začelo prvo uro, prvega dne, prvega meseca, prvega leta, prvega desetletja, stoletja, tisočletja..., ničesar se ne začne šteti z 0. Prvo leto se je začelo s 1.1. leta 1, kot se bo novo tisočletje začelo s 1.1.2001, zato moramo počakati še celo leto 2000, da se bomo lahko pohvalili, da smo stopili v no vo tretje tisočletje. Leto 1998 je minilo na Silvestrovo in takrat je minilo 1998 let našega štetja. Potem smo odprli koledar za leto 1999, to bo 999-0 leto tega tisočletja, če štejemo do 1000 je zadnje 1000 - kot je do 10 zadnje 10 in ne 9!!! Tako, kot bi šteli jabolka - prva jabolka je “0, druga je “1”...?! v roki imamo pa dve jabolki. Lenart, 29.12.1998. Marko Jelšnik Lenari 15, Gornji Grad Odgovor Gospodu Antonu Šinkarju Ker ste v 26. številki SN v rubriki Pisma bralcev z naslovom “Humanost na preizkušnji” omenili moje ime in z njim povezano nepoznavanje razmer, sprenevedanje in nesposobnost, vam na vse to moram odgovoriti. Še vedno stojim za svojo izjavo, ki sem jo izrekel na vašo kritiko v prejšnji številki SN glede dela gasilcev ob katastrofalni novembrski poplavi z upoštevanjem opravičila (SN št. 26, str. 14) novinarke za netočno interpretacijo glede pomoči sosednjih gasilskih društev, katerim se ob tej priložnosti še enkrat prav lepo zahvaljujem. Gasilci smo naredili vse potrebno, kar je bilo v danih razmerah mogoče in zato gospod Anton Šinkar ne bo in ne more naše humano poslanstvo dajati na preizkušnjo. Če sem vas užalil z izjavo, da za skupnost v Nazarjah še nikoli niste storili nič, pač velja star pregovor “če mački stopiš na rep, ta zacvili”. To je bilo namenjeno izključno vam in ne vašim sosedom, čeprav, ne vem zakaj, odgovarjate v imenu vseh treh. Razumem vaše razočaranje in žalost ob nesreči, ki vas je že večkrat prizadela, vendar zato ni potrebno kriviti vseh povprek, še najmanj pa gasilcev, ki smo opravili preko 1500 prostovoljnih ur pri obvladovanju in kasnejši sanaciji škode pobesnele Drete. Ni res, gospod Anton, da se vaši družini ni pomagalo in o strokovnosti dela naših enot na terenu ne izgubljajte odvečnih besed in komentarjev, ker ste na tem področju popoln laik. Črpalke, ki jih uporabljamo, so namenjene predvsem za črpanje čiste vode, za mulj in blato pašo potrebne pridne roke, katerih pa pri vas izgleda ni v izobilju. Če mislite, da vam bomo gasilci, po domače povedano “kidali drek”, ste se pošteno zmotili, saj smo imeli preveč drugega dela tako na terenu kot v prav tako poplavljenem domačem gasilskem domu. Sedaj pa še nekaj besed o mojem delu. Pravite, da mislim, da se je svet začel vrteti šele z mojim imenovanjem za poveljnika. Nikakor ne, gospod Anton, saj sem na tem oziroma podobnem vodstvenem položaju že več kot 15 let, bojim pa se, da se je s takšnim nekorektnim pisanjem nekje zavrtelo vam. To je najbrž tudi posledica omembe partijske konference prejšnjega režima, s katero nisem imel nobene zveze, mogoče ste imeli vi, ter nepoznavanju razmer in mojem sprenevedanju. Samo še glede moje strokovne sposobnosti. To preverjajo zato usposobljene institucije in nikakor ne vi, gospod Anton Šinkar! S tem zaključujem razpravo z zgoraj navedenim gospodom in tudi jaz na bodoče žalitve in podtikanja ne mislim več odgovarjati. Poveljnik Poveljstva občine Nazarje Franjo PUKART ml. OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. Apel na županov odgovor na odprto pismo skupine občanov, ki je bil objavljen v 26. številki SN z dne, 24.12.1998 Podpisana skupina občanov je v svojem odprtem pismu županu med drugim postavila tudi naslednja konkretna vprašanja, citiram: - “Koliko in pod kakšnimi pogoji je občina najela kredit?” - “Koliko znaša vrednost do sedaj opravljenih del na novi šoli ter koliko je občina izvajalcu dejansko že tudi plačala?” - “Zakaj in katerim občinskim funkcionarjem je bilo skupaj s prispevki v tem letu izplačanih 9,5 milijonov Sit?” - Glede na to, da je po navedbah podpisnikov “iz rebalansa občinskega proračuna razvidno, da so bile sejnine občinskega sveta in odborov izplačane posebej v višini 2,21 milijona tolarjev in da so bile posebej izplačane tudi plače delavcev občinske uprave v višini 3,37 milijona tolarjev?” Gospod župan na ta vprašanja, ki se očitno nanašajo na konkretne številke iz rebalansa proračuna občine, odgovarja takole, citiram: “Med podpisniki so kar štirje kandidati določene politične opcije... Odprto pismo ima namen, da bi med našimi občani zasejalo dvom... S tem so podpisniki pokazali, da ne zaupajo našim občanom... Vsa vpr ašanja vsebujejo neresnice in polresnice... Podpisniki nimajo osnovnega znanja o proračunu... Podpisniki nalašč postavljajo takšna vprašanja, da bi vzbujala dvom... Iz odprtega pisma veje duh po nasprotovanju gradnji popolne osnovne šole... Iz tega lahko sklepam, da so vsi podpisniki odprtega pisma nasprotniki šole v Nazarjah... Kot župan imam mnogo pomembnejšega dela kot odgovarjati na nedobronamerna odprta pisma... S tem razpravo o tej temi in s to skupino podpisnikov odprtega pisma zaključujem!” Konec citiranja. Ko človek bere takle odgovor svojega župana, ga spreletava mraz po hrbtu in tesno mu je pri srcu! Namesto, da bi g. župan občanom postregel s konkretnimi številkami in pojasnili za katere ga prosijo, jih zasuje s celim kupom obtožb in negativnih namigovanj ter s tem izvede pravi besedni napad na ubogo sedmerico, ki si je drznila gospoda župana vprašati o stvareh, ki jih imajo kot davkoplačevalci in občani vso pravico izvedeti. Tovrstni način županovega odgovarjanja močno spominja na “žlahtnost” komuniciranja preteklih desetletij. Pa vendar je taisti župan svojo predvolilno kampanjo gradil na geslu:”V slogi je moči”. Spomnim se, da je to geslo bilo napisano na modrem, dvolistnem predvolilnem letaku, na katerem je z zelo majhnimi črkami pisalo, da ga je naročila Liberalna demokracija Slovenije. Uvodno besedo na njem je podpisal predsednik Liberalne demokracije, g. Drnovšek; na pr vi strani pa je bila lepa slika g. Purna-ta in nad njo napis: “NEODVISNI kandidat za župana”. Očitno si nekateri pomen besed “SLOGA” in “NE-0 DVISNOST” zelo po svoje razlagajo. Kakor ne more biti neodvisen kandidat nekdo, ki mu drugi plačuje predvolilne letake, tako tudi ne more graditi sloge nekdo, ki drugače mislečih ne ceni in ne spoštuje, ki nastopa zviška in druge podcenjuje, ki uporablja dokaz moči in ne moč dokaza in ki enakopravnost deli po pripadnosti politični opciji. Resnično slogo med ljudmi in s tem tudi dialog med njimi zmorejo uresničevati samo osebe, ki imajo močan čut odgovornosti za skupno dobro in skupno prihodnost. Takšni ljudje so sposobni ne samo pogovora, temveč tudi dogovora oziroma kompromisa med drugače mislečimi. Prepričana sem, da si takšnega župana vsi želimo in da bi se vsak župan moral truditi, da bi željam svojih občanov čimbolj ustregel. Ker ste na to funkcijo služenja ljudstvu bili izvoljeni ravno Vi, g. Purnat, Vas v imenu graditve boljše sloge med nazarskimi občani prosim, da sedmerici in s tem tudi vsem drugim občanom odgovorite s konkretnimi dejstvi in v bol j spoštljivem tonu, ne pa z obtožbami. Odgovor naj bo skratka tak, kot se za pogovor župana z njegovimi občani ob koncu 20. stoletja spodobi. Za Vaš tovrstni trud že vnaprej najlepša hvala, pa brez zamere in vsem skupaj vse dobro v letu 19991 Vaša občanka Anika Kreft Dobletina 37, Nazarje P.S.: Bodimo veseli, da so med nami ljudje, ki jih zanima kaj več kot večino; ki kritično razmišljajo, ki ne gledajo samo naravnost, temveč tudi levo in desno ter spodaj in zgoraj. Celota doseže svojo lepoto in smisel s prednostjo in razgibanostjo različnosti, medtem ko zgolj v enakosti vlada lenobnost in samozadostnost enoličnosti. Spoznajmo in priznajmo že vendar enkrat, da se samo s kimavci ne pride daleč! Zato se veselimo drugače mislečih, spodbujajmo samostojno razmišljanje, iščimo in podpirajmo dobre ideje, pa ne glede na to od koga prihajajo. S potrpežljivim pogovarjanjem in dogovarjanjem vztrajno in odgovorno iščimo rešitve, ki bodo dobre ne samo za danes, temveč tudi za jutri in pojutrišnjem. Edino na ta način bomo Slovenci preživeli v evropski/svetovni pestrosti narodov. Razstava - post festum Razstavo ob 100-letnici božično-novoletnih razglednic sem skorajda spravil pod streho. Ob tem močno dvomim, če so kjerkoli sploh vedeli zanjo. Za obletnico namreč. Ko sem se pred dobrim letom odločil za razstavo, mi je bilo povsem jasno, v kaj se spuščam, saj nisem Gornjegrajčan šele od včeraj. Vendar sem sodil, da jo tako okrogla obletnica nečesa tako čudovitega kot so razglednice - takratne, da ne bo pomote - dovolj velik razlog, da je kljub temu pripravim. In tako menim celo še sedaj, dan pred zaključkom trinajstdnevne razstave, ki si jo je doslej ogledalo trinajst krajanov, izven odpiralnega časa pa le še nekaj kulturnikov in prosvetarjev. Razstava je zadovoljila tudi skupino največ desetih šolarjev, vendar le v tem smislu, ker jim je odpadel pouk. Ker, na srečo, Spodnja Savinjska dolina ni tako daleč, da bi bilo nekomu, ki ga nekaj zanima, to ovira, je od tam prišlo še šest ljudi, dva pa sta bila naključna obiskovalca iz Ljubljane. Torej vse po načrtih in predvidevanjih, sicer bi najbrž moral biti razočaran, kot sem bil razočaran prvega dne, ko je bilo v avli pred dvorano nemalo odraslih s svojimi otroki, ki so čakali na obdarovanje božička, pa si je od vseh le ena sama gospa vzela čas vsaj za ogled skupine jaslic. Po moji krivdi, priznam, so bile preveč oddaljene od vhoda v dvorano - kakšna dva metra - to pa je očitno za dandanes povprečnega človeka preveč. Ne bilo bi pa za njihove otroke, če bi jim to omogočili. A kaj, ko je najbrž res bolje, da se, kot njihovi starši, čimprcj naučijo ceniti le materialne dobrine, nekaj, kar se da nesti domov, pa čeprav je morda le dvomljive vrednosti. Vse drugo je najbrž res lari-fari. Navsezadnje se niti ne smem čuditi, da so me gledali tako, da nisem vedel, če so oni padli z lune ali pa le mislijo, da sem jaz. Vidnarazočaranje pa je bila že omenjena gospa iz Ljubljane, ki se je na Štefanovo skupaj s svojim partnerjem ustavila v Gornjem Gradu, da bi si ogledala cerkev. Pa ne nad tem, daje bila cerkev zaprta, saj sta glede na hud mraz to razumela. Tudi nad razstavo ne, sicer se ne bi zadržala skoraj uro, čeprav mi je - precej bolj zgovorna kot njen spremljevalec, ki je resda temeljito izrabil čas za ogled - takoj ob prihodu hitela praviti, da bi si zelo rada vzela več časa, pa morata žal še naprej. Preden sta se poslovila, me je vprašala, če so si mar krajani že v prvih dneh ogledali razstavo. Le kako ne bi opazila, da smo že celo uro sami? Kaj drugega sem ji mogel odgovoriti kot zgolj resnico. Ta pa je, da že peti dan ni bilo nikogar, vsega skupaj pa ne dosti več kot deset obiskovalcev. Da, nadalje, domačini niso v domačem muzeju nič bolj redni gostje kot Eskimi ali Polinezijci, čeprav zanje ni vstopnine. “Hočete reči, da so v teh krajih tako “tupi” ljudje?” me je vprašala presenečena. “To ravne ne”, sem ji odgovoril. “Oni očitno menijo, da sem jaz. Zato torej o tem laže sodite sami." Janez Mavrič Attemsov trg 8 Gornji Grad PROMETNA NESREČA S POBEGOM 21. decembra ob 9. uri je prišel na PP Marko I. in povedal, da je tega dne okoli 6.40 ure vozil osebni avtomobil po regionalni cesti iz smeri Mozirja proti Soteski. V Ljubiji mu je iz nasprotne smeri po levi strani pripeljal voznik belega kombija, zaradi česar je prišlo do oplaženja. Voznik Marko je svoje vozilo ustavil, tega pa ni storil voznik kombija, ki je z nezmanjšano hitrostjo odpeljal v smeri Mozirja. VLOM V PISARNO GLIN GRIF NAZARJE Do sedaj še neznani storilec je v noči na 29. december 1998 vlomil v pisarno, last podjetja GLIN GRIF Nazarje. Iz prostorov pisarne ni odnesel ničesar. RAZBITA ŠIPA NA OKNU OŠ NAZARJE Policisti so 1. januarja pri obhodu in nadzoru objektov, med katerimi so kontrolirali tudi objekt osnovne šole Nazarje ugotovili, da je steklo na oknu enega od kabinetov razbito. Skupaj s čis tilko so nato pregledali notranjost in ugotovili, da v.šolo ni prišel nihče, zaradi razbitegastek-la pa je nastala materialna škoda v višini 10.000 SIT. POŠKODBA NA SMUČIŠČU Policisti so 1. januarja pri rednem nadzoru smučišča GOLTE ugotovili, da se je dne 28. decembra 1998 pri smučanju poškodovala Lucija F. Pri padcu jedobila spiralni zlom goleni na levi nogi, zaradi česar je bila najprej odpeljana v bolnišnico Celje, zatem pa domov na Hrvaško. OBČINA NAZARJE M L^J ^IaMUM Obveščamo občane in druge zainteresirane, daje občinski svet Občine Nazarje, na svoji 31. redni seji, dne 20. novembra 1998 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana Občine Mozirje za obdobje 1986-2000, dopolnjenega leta 1989 in sredn jeročnega družbenega plana Občine Mozirje za obdobje 1986 -1990 za območje Občine Nazarje. Sklep o javni razgrnitvi je objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 86, dne 18.12.1998. Dokumentacija bo javno razgrnjena v prostorih Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje. Razgrnitev je vsak delovni dan od 7. do 14. ure, ob sredah pa od 7. do 17 ure. Javna razgrnitev bo trajala do vključno 29. januarja 1999- V času javne razgrnitve lahko k dokumentu podajo svoje pisne pripombe in predloge vse fizične in pravne osebe, organizacije in skupnosti na naslov Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje. V času javne razgrnitve bo organizirana tudi javna obravnava, in sicer 21. januarja 1999 ob 18. uri v prostorih Delavskega doma Nazarje. Obvestilo! Karl Podlesnik s.p., Cesta v Rastke 16, p. Ljubno ob Savinji preneha z dejavnostjo brušenje rezilnega orodja z dne 29-3-1999- V življenju le delo in skrb si poznala, sedaj od vsega si trudna zaspala, odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin, ZAHVALA V 91- letu starosti nas je zavedno zapustila Frančiška BIDER Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje, sveče, darovali za sv. maše in nam izrekli sožalje. Hvala g. župniku za opravljen obred. Hvala tudi ga. Koširjevi za lepo napisani poslovilni govor. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in se je boste spominjali. Niko z družino Delo, skrb in veselje bilo tvoje je življenje. Zdaj ostaja nam praznina in velika bolečina. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta Alojza BRUNETA 10.7.1928 - 25-12.1998 iz Ljubnega ob Savinji Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in sodelavcem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, sočustvovati z nami, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se župniku g. Pušenjaku za opravljen obred, g. Peternelu za lepo izrečene poslovilne besede, g. Žviplju za odigrano žalostinko in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: otroci Alojz, Martin in Tončka z družinami V SPOMIN Andreju KORENJAKU 7.1.1998 - 7.1.1999 Kje so tisti lepi časi, ko srečni smo bili, ko Tebe smo imeli, a zdaj Te od nikoder ni. Solza, žalost, bolečina, Te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo, hudo boli. Vsi tvoji Odideš brez smehljaja, solze in brez vzdiha, tako zvečer ugasne zarja tiha... ZAHVALA 15. decembra 1998 je v 98 letu starosti v Bogu zaspala naša mama Francka ŠTIGLIC poštna mama iz Bočne Iskreno se zahvaljujemo osebju ambulante Luče: dr. Žunterju, sestrama Veri in Mariji in dr. Urlepu ter vsem, ki ste v času bolezni obiskovali našo mamo in ji pomagali. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti: g. patru Evgeniju za lepo opravljen obred in tolažilne besede, pevskemu zboru iz Solčave za lepo petje, govornikoma ga. Špeh in g. Čerčeku za čutne besede slovesa, bočkim gasilcem za pomoč pri pogrebnem obredu in vsem, ki ste darovali sveče, cvetje in za sv. maše. Zahvala tudi prijateljem in sosedom iz Solčave, Bočne in Celja Hvala vsem, ohranite jo v lepem spominu. Žalujoči: hčeri Anica in Sanda ter sinova Franček in Stanko, vnuki, pravnuki in prapravnukinja. Odšla si tiho brez slo vesa, vendar med nami vedno boš ostala. V SPOMIN Vidi HREN iz Krope 12. januarja 1999 mineva leto dni od kar nas je zapustila draga žena, mama, tašča in stara mama. Hvala vsem, ki se je spominjate. Vsi njeni K«' ljudje so prah; nekateri so zlatprah. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega dragega moža, atija, dedka in brata Toneta BITENCA iz Nazarij se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, svete maše, sveče, ter nam izrekli pisna in ustna sožalja. Iskrena hvala g. župniku, pevcem, govornikom in rogistom za lepo opravljen pogrebni obred. Posebna zahvala vsem sosedom, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, Lovski družini Dreta Nazarje in Gasilskemu društvu Pobrežje za organizacijo pogreba. Žalujoči vsi njegovi POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 720-003, 720-660. 720-662 VETERINARSKO DEŽURSTVO 04.01. do 17.01. Kralj Ciril, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609/633-417, 11.01. do 17.01. Štajner Bojan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-641-589, 18.01. do 24.01. Lešnik Marjan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-633-419. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, tel. 831-017, 831-418, 839-02-20, 839-02-21. Delavnik: 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: 7. do 8. ure. IZDAJA ZDRAVIL: vsak delavnik od 7.00 do 8.30 ure, nedelja in prazniki: 7. do 8. ure KONJAŠKA SLUŽBA: tel. 451-031. sobota, nedelja in prazniki, tel. 0609-631-933 VETERINARSKI ZAVOD SLOVENIJE, Marija Rup, dr. vet. med, tel. 0609-649-436. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: dopoldne od 7. do 8.30, popoldne od 16. do 17. ure. ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzorništvo Nazarje 04.01. - 10.01. Tratnik Franc, Pusto Polje, tel. 845-263, 11.01. - 17.01. Marolt Marko, Šentjanž, tel. 841-288, 18.01. - 24.01. Lever Peter, Paška vas, tel. 885-150 Med službenim časom od 7h - 15h pokličite 831-910 - Nazarje, 702-118 Šempeter, 441-242 -Celje. Izven službenega časa - če se dežurni ne javi doma, pa pokličite Elektro Celje 441-242. Sindikalna pomoč Koristijo jo lahko člani panožnih sindikatov, ki so združeni v ZSSS. Vsako sredo od 15. do 16.30 je v prostorih Delavskega doma v Nazarjah na razpolago odvetnik Miran Jeromel. MATIČNA KRONIKA ZA MESEC DECEMBER 1998 ROJSTVA: Rodilo se je 9 deklic in 9 fantov. POROKE: Hanrik Peter iz Velenja in Kukovicajana iz Velenja SMRTI: Bitenc Anton iz Nazarij, Praprotnik Veronika iz Mozirja, Štiglic Frančiška iz Bočne, Kladnik Frančiška iz Luč, Laznik Alojzija iz Lepe Njive. SITRA, d.o.o. Šlandrov trg 40, 3310 Žalec Tel. 710-0-560 Kot pogodbeni partner Gorenjske BPD, d.d. Kranj opravljamo vse vrste poslov z vrednostnimi papirji. Pri nas lahko na borzi prodate ali kupite delnice skladov in podjetij: Atena, Nacionalna fin. Družba, Triglav, Krona, Kmečka družba, Maksima, Krekova družba, Mercata, Gorenje, Mercator, Kovinotehna, Petrol, Telekom,... Nudimo vam informacije o dnevnih cenah delnic. Nakazilo najkasneje v dveh dneh!!! KINO MOZIRJE 9./10.U999 NORI NA MARY - komedija Režija: Peter in Bobby Farrelly Vloge: Cameron Diaz, Ben Stiller, Matt Dillon Mary je idealna ženska in pet fantov jo nenehno lovi v svojo mrežo. Ne ozirajo se na uporabljena sredstva. Kdo jo bo ujel? Nora komedija bratov Farrelly, tudi ustvarjalcev filma Butec in butec. 16./17.1.1999 TRUMANOV SHOW - satirična drama Režija: Peter Weir Vloge:Jim Carrey, Ed Harris, Laura Linney Truman Burbank ima občutek, da ga vsi opazujejo. Ne ve pa še, kako prav ima. Ne da bi se prav zavedal, je Truman Burbank sleherno sekundo svojega življenja vseh trideset let zvezda najbolj priljubljene dokumentarne limonade v zgodovini televizije. Njegovo mesto Seahaven je en sam orjaški, ozvočen oder in vsi njegovi prijatelji ter družina so igralci, v katere so vedno uperjene skrite kamere... PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJA OB 17. URI. VSTOPNINA 500 SIT. 9/10.1.1999 DR. DOLITTLE - družinska komedija Režija: Betty Thomas Vloge: Eddie Murphy... Kot otrok se jejohn Dolittle lahko pogovarjal z živalmi. Sedaj, kot odrasel mož in dober psiholog pa je ponovno odkril to svojo sposobnost. K njemu namreč prihajajo živali in ga prosijo za pomoč. Skozi življenje živali pa vse bolj spoznava tudi samega sebe, kako postati dober človek... 16./17.1.1999 PEPELKINA LJUBEZENSKA ZGODBA romanca Režija: Andy Tennant Vloge: Drew Barrymore, Angelica Huston Danielle je fantovsko gibčna, okretna ter izjemno lepa, zato s svojim šarmom zlahka osvoji srce princa, potem, ko ga s konja sklati z jabolkom... PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDEIJA OB 17. URI KINO LJUBNO Od 15.12.1998 do 31.1.1999 kinopredstave odpadejo. ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE in AGENCIJA AVRORA ŽALEC 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 833-080, 833-101 SAMO S PRAVIM PRIJATELJEM V VARIMO ŽIVLJENJE! DOBRODOŠLI! Cvetke in koprive NOVOLETNA CVETKA Čeprav je Božiček marsikje že povsem spodrinil dedka Mraza, se le-ta povsod še ne da. Posebno dobro se drži v Šaleški dolini, od koder je Zgornjesavinjčanom in (razume se) Zadrečanom namenil novoletno poslanico v prvi osebi: “Jaz, dedek Mraz in hkrati tudi Jože Mraz (direktor podjetja PUP Velenje op. JM) v isti osebi obljubljam, da bom tudi v letu 1999 skrbel za čistočo Zgornje Savinjske in (razume se) Zadrečke doline. Posebnih daril ne bom zavijal, da ne bo nepotrebnih smeti. Srečno novo leto! (Dlšl)liK JOŽE MRAZ PRESS) VINO NA USNAMA Ko sta Marjetajeraj, šefica hotela Plesnik v Logarski dolini, in Vlado Kalember, bivši šef bivše ansambla Srebrna krila in sedaj uspešen solist, slišala, da letos v Cvetkah in koprivah ne bomo obravnavali le politikov in direktorjev, sta se po kratkem pregovarjanju pustila fotografirati našemu letečemu (foto)reporterju, ki je kljub enourni zamudi v Logarsko prispel še pravočasno. “Čuj, Pepi, je li to za vaše koprive?” je vprašal Vlado. Marjetica pa: “Ne, to bo verjetno cvetka v prvi številki v novem letu.” In je res! (BRATJE HRVATJE PRESS) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične T n Oven o4 21.3. de 20.4. Počutje: Posebnih težav z zdravjem ne boste imeli, izjema ste le tisti, ki trenutno bolehate, zato vam svetujemo nekoliko več previdnosti. Predvsem si vzemite fas zu počitek in se držite predpisane terapije. Psihične obremenitve vam bodo vse prej kot koristile, zato se jim skušajte izogniti. Ljubezen: Vaša čustvo do partnerja se bodo poglobila in utrdilo, še posebno v drugem tednu tega obdobja. Po dolgem času boste sposobni o svojih čustvih tudi govoriti, česar bo partner zelo vesel. Več se boste pogovarjali, izvedeli boste nekaj novih stvari o njem. Delo: Morali boste nekoliko potipeti, ker rezultati vgšega delo ne bodo vidni tako hitro, tet si boste želeli. Pomembno je, da pri delu ne popustite, lik «d 21.4. do 20.5. Počutje: Že majhni porazi vas bodo globoko prizadeli in povzročili, da se boste umaknili vase. Težko boste našli stik z drugimi, molčeči boste in plašni. Telesno pa boste zdravi, le na glasilke malo popazite. Ljubezen: Bolj kot kdaj koli prej boste v tem obdobju potrebovali pomoč in podporo svojega partnerja. Dajte mu priložnost, da razume vašo molčečnost, v nasprotnem primere vam ne bo mogel pomagati. Skušajte biti tudi čim bolj odkriti in naj vam ne bo nerodno priznati, da je tudi vas lahko strah. Delo: Ne bojte se sprejeti izziva, ki se vam bo ponudil. Tveganje bo manjše, kot si mislite, uspelo po vam bo pokazati fesa vse ste sposobni. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Počutje: Na zdravje ne boste utegnili misliti in vaš organizem bo moral prenesli veliko napora, ki ga bo prineslo s sabo vaše nemirno življenje. Premalo boste spali, sbraj nič jedli in veliko veseljačili. Neprespane noči se vam bodo poznale. Morali se boste umiriti in se skoncentrirati. Ljubezen: Spet je tu čas, ko svojih čustev ne boste znali nadzorovati. Ker boste večino časa dobro razpoloženi in prijetno vznemirjeni, tega tudi ne boste želeli. Obeta se vam veliko sprememb na tem področju. Ker boste zaljubljeni, tega ne boste znali skriti. Delo: Ker boste prijetni in komunikativni, se boste nadrejenim močno prikupili. Ne bodo opazili, da se za delo ne zanimate preveč. Pomagali vam bodo pri napredovanju, sami pa ne boste pripravljeni kaj več narediti, kot samo ubogati navodila. Rak od 22.6. do 22.7. ^ Počutje: V tem obdobju si boste želeli predvsem pozornosti, na vsak način boste hoteli dobiti od svojih bližnjih potrditev, do vos imajo radi. Nekateri načini, ki jih boste pri tem uporabljali, bodo pwsem neprimerni, zato se ne smete čuditi, če ne boste naleteli na odziv, ki ga pričakujete. Ljubezen: Pred vami je nekaj novih poznanstev, ker pa boste precej nezaupljivi, bodo morali znanci vsekakor prej pred vas položiti svoje srce. Imeli boste težave s samozavestjo, zato ne boste razumeli, kaj bi nekdo dreg imel na vos rad. Ne gojite brez potrebe negativnih pričakovanj. Delo: Ne skrbite za denar, ker ga boste imeli dovolj. Ni razloga da bi delali nadure. Če vam bo edini motiv za delo denar, ne boste prav srečni. Lev od 23.7. de 23.8. Počutje: Počutje se vam bo izboljšalo, vendar ne bo šlo brez vašega sodelovanja. Bodite zmerni pri vsem kor počnete in tudi z zabavo in s stvarmi, ki jih rodi delate, ne pretiravajte. Sedaj po praznikih si lahko privoščite dovolj počitka, predvsem spanja. Ljubezen: Težili boste k temu, da bi vos občudovalo čim več ljudi, kar se vam bo tudi uresničilo. Potrudite se, da ne boste zlorabljali tistih, ki vas imajo iskreno radi. Delo: Dobro vam bo šlo od rok prav delo. Tokrat ga boste z veseljem opravljali in s koncentracijo ne boste imeli težav. Vseeno pa ne delajte več stvari hkrati, da se ne boste zmedli no koncu. Zvezde vam kažejo tudi na možnost sodelovanja s tujino. Devici od 24.8. ds 23.9. Počutje: Vaše razpoloženje bo spremenljivo, prav tako vaše počutje. Nu trenutke boste zamorjeni, potem pa spet razigrani in polni energije. Vašim bližnjim ne bo jasno, kaj od njih pričakujete, zato tudi ne bodo vedeli kab naj se obnašajo. Poglejte vase in našli boste ravnovesje. Ljubezen: Nekoliko osamljene se boste počutili, zato boste napravili vse, da bi si našli človeka. Lahko se zgodi, da boste premalo kritični, zato imejte veliko mere potrpežljivosti in seveda previdnosti. Delo: Čas je ugoden za poslovno potovanja, zato se jih nikar ne izogibajte. Uspešni boste v pogajanjih, kar se bo pokazalo kasneje tudi v kuverti. Sodelavci vas imajo radi, vendar je prisotna tudi ljubosumnost, ki vas zelo prizadene. V prihodnje bo tudi to minilo. .4 ni TO Tehtnica od 24.9. do 23.10. Počutje: Na zdravje boste morali malo bolj paziti, saj boste čutili pomanjkanje energije, zato se boste morali sprijazniti s tem, da boste več počivali. Poskrbite za razvedrilo, br boste tab lažje premagovali stres. Ljubezen: Nekoliko zadržani in tihi boste. Kljub temu se vam na tem področju obeta zanimivo obdobje. Spoznali boste človeka, ki vam bo v marsičem podoben. Globlji odnos bosta razvila šele čez čas, ker bosta oba previdna in zadržana. Bodite pa pozorni na to, kar vam ta človek govori. Delo: Bodite pozorni na priložnosti, ki se vam bodo ponudile. Možnost napredovanja na mesto, ki si ga že dolgo želite, bo pred vami. Pazite, da jo ne boste zaradi neodločnosti zapravili. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Počutje: Izogibajte se poživilom, za katere veste, da jih vaš organizem ne prenese. Pazite na zdravje dokler ga še imate, ker boste v primeru, da zbolite, kar nekaj časa ostali v postelji. Ljubezen: Dobro se boste počutili zopet doma s partnerjem. Veseli boste, do so težave s komunibcijo minile in da se sedaj dobro in mirno labb pogovarjata. Vse to bo v vajin odnos prineslo več harmonijo, kar se bo poznalo tudi v naslednjih obdobjih. Delo: Imeli boste železno voljo in tudi veliko vztrajnosti, zato boste premagovali težave, ki se bodo nenadoma pojavile. Nadrejeni bodo vašo učinkovitost in vztrajnost hitro opazili in pričakujete lahko, da vam bodo zaupali večjo odgovornost. Strelec od 23.11. do 21.12. Počutje: Naporen čas je za vami in sedaj se boste lahko odpočili. Zaslužili ste si predah in prav je, da si ga privoščite. Če ste v zadnjem času uspeli biti zdravi, zlepa ne boste zboleli. Vaš organizem je prestol kor nekaj naporov. Ljubezen: Pričakujete lahko kar nekaj sprememb, ki bodo večinoma pozitivne narave. S partnerjem se bosta razumela kot že dolgo ne. Veliko bolj svobodno boste zadihali, ker boste rešili problem iz preteklosti, ki vas je mučil. Delo: Čas je ugoden za sklepanje dolgoročnih pogodb, in za poslovna potovanja, zato nikar ne odlašajte. Uspeli boste doseči stvori, ki jih diugi pred vami niso uspeli. Ponosni boste nase, saj bodo rezultati boljši kot ste pričakovali. Kozorog od 22.12. do 20.1. Dnevi, ki so minili, so bili naporni predvsem v materialnem smislu, zato boste sedaj poskrbeli predvsem za svoje finance. Pri vsem tem delu ne smete pozabiti na svoje dobro počutje. Čas je za več gibanja in druženja s svojimi najožjimi. Ljubezen: Partner vam bo v pomoč pri reševanju problema, ki ga sami ne morete in ne morete rešiti. Vendar se le ne naslanjajte preveč nanj, da ne boste izgubili samostojnosti. Nekaj časa bo vajin odnos središče vašega življenja, saj v drugih stvareh ne boste našli posebnega zadovoljstva. Pri tem pa le pazite, do ne boste šli predaleč. Delo: Pri delu boste nekatere stvari želeli spremeniti, zato pa boste potrebovali več odločnosti. S pomočjo nekaterih sodelavcev mm to lahko celo uspe. Vodoor od 21.1. do 20.2. Počutje: Pazite na zdravje, ker je vaša odpornost močno padla. Če imate možnost, pojdite na dopust, ker vas bo razbremenil in vam zelo koristil. Nihče od vas ne pričakuje, da bi delali kot stroj. Ljubezen: V ljubezni boste v tem obdobju zelo uspešni, kor boste seveda znali izkoristiti. Čeprav vam ne bo do resnejših zvez, se vam lahko zgodi, da se boste navezali na nekoga, ki vam je trenutno le bežen znanec. Ne bojte se svojih čustev in se jim prepustite. Delo: Če ne boste bolj previdni z besedami, so možne težave z nadrejenimi. Zaenkiat so vam naklonjeni, ni pa nujno, da tako tudi ostane. Zaradi nepravilnosti lahko vaš ugled naglo pade. Ribi od 21.2. do 20.3. Počutje: Vaše počutje se bo izboljšalo. Uspeli se boste umiriti in tudi sprejeti stvori, zaradi katerih ste se pred kratkim žrli. Spoznali boste, da vse ni bila vaša krivda in da tekih dogodkov niste mogli predvideti. Poskrbite za to, da se boste iz teh izkušenj nekaj naučili, potem pa pogumno naprej. Ljubezen: Veliko energije boste vložili v odnos s partnerjem, žal bodo rezultati nekoliko izostali. Čutili boste, da ga imate zelo radi, kor mu boste tudi pokazali. Veliko se bosta pogovarjala, čeprav se bosta razumela tudi brez besed. Želeli si boste biti sami z njim, kar bo tudi njemu najbolj ustrezalo. Delo: Radi boste delali, znali po si boste vzeti tudi čas za počitek. Na delovnem mestu se «im obeta nekaj sprememb, ki bodo dvignile vaš ugled. Ker boste mirni in potrpežljivi, boste zelo učinkoviti. rjo K * nami eo äfiet cni te/U čađi. Sc vam. ne fdi, da ec tote leto- ne&am itleee? Novoletne nezgode Silvestrovo je en čuden čas. ljudje se zbirajo okrog ur, da bi videu, ČE BO USPELO VELIKEMU KAZALCU UJETI MAJHNEGA OB ŠTEVILKI DVANAJST. IN KER MU JE TO ŠE VEDNO USPELO, JE ŠE BOLJ ČUDNO, DA TAKRAT LJUDJE VEDNO ZNOVA PONORIJO IN Sl NE NEHAJO NAZDRAVLJATI, POLJUBLJAJO SE IN NEKATERI GREDO SAMO ZARADI TEGA SKUPAJ SPAT. BRALEC NAS SPRAŠUJE: "ZA NOVO LETO SEM SE DAL UJETI NEKI BLONDINKI NA LEPE NOGE. KASNEJE SEM SPOZNAL, DA Ml RAZEN NOG NA NJEJ NI NIČ VŠEČ. KAJ NA STORIM?" ZN ODGOVARJAJO: "DAJ JO NA NOGO. NOGE SO ZAČETEK VSEH VAŠIH TEŽAV. Brez njih prav gotovo ne bi zabredli vanje tako globoko. Cena preživetja NESREČNO ZALJUBLJENEGA ČLOVEKA JE VEDNO SMRT ENE LJUBEZNI." Boltežer Tavrl %adneč6e novice 40 Hot UOOČe 40MCC na mo4nopestile. ße- fit peedel^e pccetitc, da vam ptefefe miete, vam lede midli otledelc. Nekaj resnico delu Neučinkoviti ste, če osemurni DELAVNIK NE OPRAVITE V PETIH URAH. UČINKOVITOST SE MERI PO PROSTEM ČASU, KI Sl CA LAHKO ODMERITE NA DELOVNEM MESTU. Delo je človeka naredilo. DEJSTVA PA SO TAKA, DA JIH JE KASNEJE NEKAJ OD DELA TUDI UMRLO. Brez dela se še gospodarska ŠKODA NE NAREDI. Justice Tavrl Ko Je naš Kačon nazadnje pičil, so človeka odpeljali v bolnišnico, da so iz njegove krvi naredili protistrup, ker Je bil tak konj- Veliko naših vaščanov si pušča BRADO. ČE JIH VPRAŠATE DO KAM Sl JIH BODO PUSTILI RASTI, KO JIH IMAJO NEKATERI ŽE SEDAJ OKOLI PASU, VAM BO VEČINA ODGOVORILA: "DO POLETJA, KER JE SEDAJ TAKO PASJE MRZLO!" KUPIL SEM KOSILNICO IN ŠČETKO ZA STRANIŠČE. ZRAVEN SO Ml PRILOŽILI GARANCIJSKA LISTA. IZDELKA STA NAREJENA NA JAPONSKEM, PRAV TAKO PA JE GARANCIJA SPISANA V TEM ČUDNEM JEZIKU. KAKO NAJ VEM, DA PAPIRJI USTREZAJO IZDELKOMA, KI SEM JU KUPIL? NO, PROBLEM JE REŠLJIV. VSE JE V REDU, ČE NA PRVEM PAPIRJU NAJDETE NAPIS: JAKOMAŠI IN NA DRUGEM TUR-BOKAKIS. Somrak tisočletja ZADREČKE NOVICE PRVE OPOZARJAJO, DA S PRIHODOM NOVEGA TISOČLETJA NE BO KONEC SVETA. VSE, KI STE NA TO RAČUNALI, LAHKO POTOLAŽIMO, DA TO ZA ZEMLJO NE VELJA. KO BODO PLANETI V NAŠEM OSONČJU EDEN DRUGEMU NAJBUIŽJE, SE ZEMLJI NE PIŠE DOBRO. Takrat bi kazalo skočiti na kak DRUG PLANET, KAJTI KONEC JE BLIZU. Konec Državne zadeve se spet prepletajo z našimi privatnimi žepi KAŽE, DA SE SPOSOBNOST ZA DELO NAŠIH POSLANCEV KONČA PRI NJIHOVEM ZADNJEM MANDATU. PO TEM BI RADI V BAJE ZASLUŽENO PENZIJO. DA BODO ODSLUŽILI DENAR ZA NJIHOVO POKOJNINO, BODO OSTALI ZAPOSLENI DELALI KAR PRECEJ DLJE. KAR JEV REDU. PO PROGRAMU OMEJENO SPOSOBNIH BODO POSLANCI DOBILI ZGOD ZAJAMČENA SREDSTVA ZA PREŽIVETJE. M AR NE? Gabrek Tavrl Po želji nadomeščamo tudi Božička in dedka Mraza ZA NOVO LETO STE NAM ŠTEVILNI BRALCI ČESTITALI. POŠTARJA ŽE TRI DNI NI NA SPREGLED. VERJETNO Sl kje ob Savinji hladi noge. zaželeli ste nam, da damo mir svetu, pustimo hrano še drugim LJUDEM, NAJ S SVOJO NAVZOČNOSTJO NE ONESNAŽUJEMO OKOLJA IN PUSTIMO VESELE LJUDI TAKŠNE, KOT SO. NEKAJ POŠTE PA JE PRIŠLO TUDI POMOTOMA NA NAŠ NASLOV. PISALI STE BOŽIČKU IN DEDKU MRAZU. NA VAŠE ŽELJE BOMO Z VESELJEM ODGOVORILI KAR Ml. brane iz nizke bi rad od dedka Mraza dobil NEKAJ DENARJA, DA BI SE VČLANIL V DOPISNO PLESNO ŠOLO. Brane, nikar! pomisli, kolikokrat si boš stopal PO NOGAH, če bo prišlo do tiskarskih napak. Darka iz Voloca bi rada, da bi ji Božiček odnesel vse MOZOLJE, KI JIH IMA. Draga Darka, kaj ne veš, da je lahko nevarno ZATE, ČE SE Tl IZPOLNIJO VSE ŽEUE? SAJ SE LAHKO ŽE JUTRI ZBUDIŠ BREZ MOZOLJEV, A BOŠ OBENEM STARA PETDESET LET IN UPOKOJENA, KER LE STAREJŠI LJUDJE NIMAJO MOZOLJEV. Sem dežurna vaška klepetuua. Svojega dela PA zadnje dni ne opravuam dobro, ker me boli JEZIK. OD BOŽIČKA BI RADA, DA ME JEZIK NEHA BOLETI. Mogoče imate kurje oko na jeziku. Ne pustite Sl SKAKATI V BESEDO IN TEŽAVE BODO MINILE SAME OD SEBE. Sem vpliven tovarnar v dolini in imam probleme s pijačo. Glava me boli po pivu, vinu in tudi po žganju. Kaj naj storim? Ste že poskusili bruhati? Sicer pa se lahko TOLAŽITE S TEM, DA SO VSI VELIKI LJUDJE V ZGODOVINI PO MALEM PILI. Tudi mi se pravkar ne počutimo NAJBOLJE. KO SEM CA ZAGLEDALA DRUGIČ, NISEM VEČ VERJELA V LJUBEZEN NA PRVI POGLED. VIDETI PA JE, DA SEM JAZ NJEMU ŠE VEDNO VŠEČ. KAJ NAJ STORIM V PRIMERU, DA SE ŠE ENKRAT SREČAVA? KO SE TRETJIČ SREČATA, MORA ON DATI ZA KONDOME. KO SEM SE PO BOŽIČNI NOČI ZBUDIL, NISEM NAŠEL NE JELKE NE DARIL POD NJO. V SOBI JE BILA LE ENA ČUDNA SKULPTURA. KAJ NAJ TO POMENI? To POMENI, DA JE NOVOLETNA JELKA IZ LETA '97 ODSLUŽILA SVOJE. VEDNO, KO SE SMEJEM, SE SPOMNIM NA ZADREČKE NOVICE. MORAM REČI, DA SE VAS BOLJ POREDKO SPOMINJAM. dedek Tavrl “Kdo* poje, elate ne miete. "TCdox ne miete, elate fiofc. KAJ GLEDAŠ? BI PA Tl POSPRAVIL SINOVO SOBO! znani znanci Fotografi so skoraj kot policaji, prvi obdelujejo NEGATIVE, DRUGI PA NEGATIVCE. BRALCI NAS SPRAŠUJEJO, ALI JE VAŠI FOTOGRAFINJI RES IMEBLENDA? NAJPREJ MORAMO POVEDATI, DA JE NAŠA FOTOGRAFINJA IZREDNO FOTOGENIČNA ŽENSKA. IME PA NI PRAVO, JE NAMREČ VZDEVEK, KER SE V TEMI NA POSTELJI ODPRE KOT ZASLONKA FOTOAPARATA PRI MAJHNI SVETLOBI. SICER PA JE NAŠA FOTOREPORTERKA DOSLEDNA V VSEH OZIRIH. NIKOMUR NE PUSTI OBRAČATI TEME, KO GA ENKRAT SPUSTI K SEBI, DA JO OBRAČA V TEMI. Mihael Tavrl 4 PRESELITEV Z OGROŽENEGA OBMOČJA RUSKI FIZIK, KI JE VPELJAL VEKTOR GOSTOTE ENERGIJSKEGA PRETOKA V FIZIKALNEM POLJU (NIKOLAJ ALEKSEJEVIĆ) USAHNITEV GOSTO- BESEDNEŽ TELOVADEC CERAR SESTAVIL: METOD ROSC PREBIVALEC NAJVEČJE JUŽNO- AMERIŠKE DRŽAVE GORAZD TURK VEŽA DOBA, VEK GOZDNI PTIČ PEVEC GOVORNIŠTVO NAJHLADNEJŠI LETNI ČAS VRSTA HROŠČA, KI ŽIVI V MOKI REKA SKOZI VELENJE VELIKA PTICA UJEDA PISMENO POTRDILO IME PESNIKA GRUDNA GRAFIK JUSTIN NAOČNIKI SLADKA ŽGANA PIJAČA TINE LORENCI TEKMEC, NASPROTNIK TURŠKO UPRAVNO OBMOČJE AMERIŠKI IGRALEC (LEO) DRŽAVA NA ARABSKEM POLOTOKU EDEN OD STARŠEV ZDRAVLJENJE BOLEZNI VNETJE SKLEPOV OBLAČILO ZA SPANJE IZBRANA DRUŽBA BIVŠI HRVAŠKI KOŠARKAR (ANDRO) AZIJSKA PALMA Z UŽITNIMI SEMENI DRUGO IME PISATELJA MEŠKA MESTO V ZAH. ANGOLI URADNA LISTINA SATIRIK BUCHWALD BRAZILSKA MERA ZA KAVO IN BOMBAŽ SAVINJSKE NOVICE NESTRUPENA ORJAŠKA KAČA NEMŠKI PISEC (WILHELM) AM. ORGANIZ. ZA VESOLJSKE RAZISKAVE BIVŠI HRVAŠKI NOGOMETAŠ (GORAN) ZAZNAVA S TIPANJEM PRITOK UNE V BOSNI JEGULJI PODOBNA RIBA LUDOLFOVO ŠTEVILO EVROPSKI VELETOK JEZERO NA SZ KITAJSKE HRVAŠKO MOŠKO IME UŠESNI KAMENČEK VENO TAUFER RUSKI PESNIK (NIKOLAJ. 1889-1963) LJUDSTVO V NIGERIJI POTRDILO ZA USKLADIŠČENO BLAGO, ZASTAVNICA GRŠKA IGRALKA (IRENE) /EME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): V ---- ' mm AROBA: Brazilska mera za kavo in bombaž ELO: Slovenski grafik Justin LOP: Jezero na severozahodu Kitajske RAABE: Nemški pisec (Wilhelm, 1831-1910) VARANT: Potrdilo za uskladiščeno blago Rešitev prejšnje križanke: ribežen, erotika, Tagarev, on, pita, arena, ovojnica, pesnik, VB, Esa, kapar, Kenda, oda, HS, alka, sladkor, Bagdad, Lane, kor, okel, toč, ožilje, Okorn, biček, studio, očala, Tomaj. OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 26. številke smo izžrebali naslednje dobitnike Almanaha Zgornje Savinjske doline '99:1. Cveta Poličnik, Sp. Rečica 47, Rečica ob Savinji; 2. Vladka Berločnik, Ložnica 9/a, Velenje; 3. Ana Pečnik, Praprotnikova 11, Mozirje; 4. Mihaela Kladnik, Janezovo polje 26, Ljubno ob Savinji. Dobitniki prevzamejo nagrade v uredništvu Savinjskih novic v Nazarjah. Čestitamo! Rešeno križanko iz 1. številke SN izrežite iz časopisa in jo do petka, 15. januarja 1999, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom "nagradna križanka". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri nagrade, ki jih prispeva podjetje Caffe-Tropic iz Žalca: 1. nagrada: 3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 3. in 4. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Trapic kave + Tropic kartica. Za vse, hi ste si vedno želeli plesati, imamo zdaj v Zgornji Savinjski dolini pravo plesno šolo. Vodi jo večkratni državni in mednarodni prvak v latinsko-ameriških in standardnih plesih Hiha Rabič. Informacije in prijave na telefonsko številko: 0609/647-240 Morda ste iskali prav to... TRGOVINA IN MIZARSTVO LUKAČ, sp. rečica Vratna krila Lesne Sl. Gradec po tovarniških cenah, proizvodnja kvalitetnih smrekovih podbojev, vhodnih vrat, okna po naročilu... Možnost plačila na več čekov, gotovinski popusti. Tel. 831-848. ANTENE IN RTV SERVIS Nudimo antenske meritve in montaža sistemov. Vrtljivi sistemi in dekod-erji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p., 845-194. RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 843-424. ŠIVILJSTVO “MONROE”, Nataša Forštner s.p. Šivanje kostimov, maturantskih oblek, bluz... in preoblačenje gumbov. Ugodne cene! Prešernova 7, Mozirje, tel. 831-747. MIZARSTVO KRZNAR BRANKO Odkupujemo hlodovino in žagan les slabše kvalitete za proizvodnjo palet. Tel. 843-462. POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic, Radmirje, tel. 841-029, mobitel 0609-654-651. AVTOUSLUGA LIVK NAZARJE Avtokleparstvo, avtoličarstvo, avtovleka in pooblaščen servis Zavarovalnice Triglav d.d., Ljubljana - PREDNOSTJE V ZAUPANJU. Za opravljene storitve vam priznavamo enoletno garancijo. Tel. 834-034, mob. 041/684-377. MAKE - UP Tečaji ličenja in ličenje za posebne priložnosti. Tel. 063/844-447, 06l/ 1337-337. GOSTIŠČE TROBEJ-FILAČ in SLOVAN-FILAČ Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Sprejemamo rezervacije za silvestrovanje in novoletni ples. Gornji Grad tel. 843-006, Vransko tel. 725-430. OSKAR ŠTERN s.p. Nudimo vam parne likalnike za likanje v gospodinjstvu, šiviljskih delavnicah in konfekciji. Lastna proizvodnja, servis zagarantiran. Tel. 062/ 836-414 PVC OKNA IN VRATA Izdelujemo in montiramo PVC stavbno pohištvo - OKMA - Marovt Gregor s.p., Bočna 60. Tel. 845-210. AGENCIJA AZIL - NEPREMIČNINE Posredujemo pri prodaji, nakupu, oddaji, najemu in menjavi nepremičnin. Nudimo izdelavo vseh vrst pogodb. 063/863-462,041/759-476. Morda ste iskali prav to. .. i-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------1 Prodajam pohištvo za neživilsko trgovino in blagajno. Tel. 063/843- 303-______________________________ Kobilo mimo vozno, pramo, 5 let z žrebetom 4 mesece, prepuščena, prodam. Tel. 063/845-284. Golf diesel, L 83, prodam. Tel. 831-164. Prodam čistokrvnega perzijskega mladička po ugodni ceni. Tel. 04l/ 533-373. Prodam čistokrvnega plavega perzij-ca po ugodni ceni. Tel. 831-533. Kuhinjsko in sobno pohištvo po delih, ter gospodinjske aparate prodamo v G. Gradu. Tel. 061/1592-754. Prodam sedežno garnituro za 40.000 SIT. Tel. 845-147,832-264. Traktor Zetor 62-11,1.94,700 del. ur, hidravlični volan, prednje vzmetenje, kot nov - prodam. Tel. 845-1.33,041/ 502-552.__________________________ Prodam računalniške komponente po super cenah. Mob. 0609-616-052 med 20-22 uro, vikend. Prodam verige traktorske dimenzije 14.9.28 ter verige 12.4.28 in nove snežne verige dimenzije 7.50.20 za traktor Štore ali Univerzah Tel. 84.3-679. Ugodno prodam psa rotweilerja, starega 5 mesecev. Tel. 886-170. Malo rabljeno spalnico prodam. Tel. 832-368. Prodam R 4, L 85, reg. do 3/99 za 120.000 SIT ali menjam za les. Tel. 843-223.__________________________ Bikca devet tednov starega, prodam. Tel. 845-420. Poceni prodam Z101, reg. do 23.6.99, 1.85, rdeče barve. Tel. 832-812. Prodam prašiča po 250 SIT. Tel. 722- 396.______________________________ Zelo ugodno prodam kombinirko hoby standard s priključki. Tel. 841-482. Prodam modem Sportster V.90 in scaner Logitech scanman. Tel. 83-90-450. Si želite varen in udoben družinski avto? Ugodno prodam dobro opremljeno in ohranjeno Hyundai Sonato 2.0 GLS.Tel. 841-540. Prodam kozolec (24x8 m), tračno žago in cirkular za obrezovanje desk. Tel. 841-606. VW hrošč, 1200 - J, 1. 75, obnovljen, reg. do 7/99, poceni prodam. Tel. 8 41 -670. Prodam 22 mesecev staro kobilo. Ograjenšek Franc, Ponikva 48 a, Žalec. Prašičke težke od 30-35 kg prodam. Tel. 845-125. Zaposlitev iščem za mesece januar, februar in marec 99- Tel. 041/690-049. Odtalim zmrznjene vodovodne cevi. Tel. 845-243. IGOM KRM ČEMI y|r Marija Križnik s.p. rf| Na trgu 28, Mozirje iU Tel. 041/695-061 Velika i kostim« - otroške tren športni puli - ženske pižan zbira elegantnih >v, hlač, dolgih kril, bluz... pr Up nnriln7<»tu> 2.890 sit Če vas zebe, sl kupite bundo, v Krimu vam nudimo 10*/o **' spUSt« AVTOPREVOZNIŠTVO FRIZERSTVO Rahten Janko, Marjana Cesta v Loke 14, MOZIRJE_ tel. 855-689, mob. 041/0609/655-715 Nudimo vam vse vrste prevozov, strojne izkope, pripravo dvorišč... Obenem pa vas obveščamo, da imamo frizerski salon odprt vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 19. ure, razen ob torkih, v soboto pa od 7. do 13. ure. Se priporočamo ULTRA, d.0.0. NAZARJE Če kdaj, je v teh dneh pomembno, da za svoj denar dobite več kot drugje. V trgovinah ULTRA smo se na ta čas pripravili, in sicer:___ SIR LENT (MARIB. MLEK.).................................^.....V?8§,00 SIT/KG PIZZA ŠUNKA...........................,,U2!.....ii......L..;.. 599,DO SIT/RG TRAJNO MLEKO POMUR. MLEKARN ..............2.....2. .22'.. 109,00 SIT/KOM SABDINE JADRAN.............. SARDINE Z ZELENJ.........................125 g W fcScLbcLb SARDINE NA OLIVNEM OLJU............2120 &^_Z. -___________ SLADKOR 1 kg_____.2......5....2.1...............i..............139,00 SIT/KG AQUAFRESH ZOB. PASATA 100 hü ..................................299,00 SIT/KOM LENOR MEHČALEC 2 L .........2..................................399,00 SIT/KOM AVA 3,5 KG + 1 KG GRATIS.............1 ......................899,00 SIT/KOM ČISTILO ZA POS. INAL FORTE 0,5^.......2......................189,00 SIT/KOM VINO NAMIZNO BELÖ 1 L 2*2......................................189,00 SIT/L V kolikor vas cene, ki govorko same zase, še niso prepričale, vas bodo ob obisku prijetno presenetile še cene, izbor in sveže sadje ter zelenjava: BANANE ŽE OD.....................................................109,00 SIT za KG V primeru, da vas pot zanese na mozirski trg, vas vljudno vabimo v PENZION KOZOROG na okusno malico, prijeten ambient in prijazno postrežbo! Ponudba rabljenih vozil R4 SERVISER 5/91 88300 110.000,00 R4GTL 5/92 157000 300.000,00 R5 CAMPUS 3V 7/93 70860 620.000,00 R5 FIVE 3V 1/96 33300 880.000,00 CLIO 1,4 RT 5V 10/91 102000 760.000,00 R19 RT 1,4 4V 10/93 97500 1.200.000,00 MEGANE 1,4 RL 5/96 56800 1.490.000,00 LAGUNA 1,8 RN 1/95 85000 1.790.000,00 FIAT PUNTO 55S 1/95 66000 995.000,00 MARUTI 800 6/94 32000 520.000,00 OPEL ASTRA 1,6 GLS 3/95 50000 1.555.000,00 SEAT CORDOBA 1,9 4/96 43900 1.555.000,00 VW PASSAT GT VR6 6/96 134000 1.480.000,00 MOŽEN NAKUP AVTOMOBILA NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERIL [ESU d.».». Obrat Mozirje, tel. 833-320 Del. čas: fax 831-043 8.00 - 16.00 RENAULT LJUBLJANA dd Poslovna enota Nazarje, Savinjska c. 1, tel.: 063/832-011 ENOROČNE ARMATURE armature ARMAL -10% v januarju armal MAVA* SANITARNA KERAMIKA wc školjka 4.850 SIT coromka dolomite INKER KERAMIČNE PLOŠČICE 1 .ki. 20x25 od 1.650 SIT dalje ORAHOVICA IZOLACIJSKI MATERIALI Lif file 10cm 420 SIT/m Ul) VOL NOVOTERM ELEKTRO ORODJE Vrtalnik ISKRA ERO 600W 12.946 SIT BOJLERJI. RAZTEZNE POSODE LIKO Bojler EL. TG 80 E TIKI 22.990 SIT TIKI raztezna posoda 35I 5.451 SIT RADIATORJI Ul KORADO -10% popust Zahvaljujemo se vam za zaupanje, ki ste nam ga iskazali v letu 1998 in se priporočamo tudi v letu 1999! VÄI3IL.JEIMI S V zimskem času nov delovni čas: pon. - pet. od 7.00 do 17.00 ure; sobota od 7.00 do 13.00 GRADI - IZOLIRAJ - OGREJ Je čas, ki si ga želimo. Je čas>, ki si ga delimo. Je srečen čas. Uporabnikom naših storitev in vsem občanom Zgornje Savinjske doline želimo zdravo, srečno in čisto Novo leto 1999 ! Podjetje za urejanje prostora d. d. 3320 Velenje, Koroška 37/b Velenje, december 1998 Celje - skladišče D-Per 5000006856 1 Storitve, usluge, informacije ker je svet telekomunikacij lahko prav enostaven V Teletrgovini lahko kupite vse komunikacijske aparate, preverite nove tehnologije, plačate telefonski račun brez provizije in dobite vse potrebne informacije o servisiranju in priključkih. Telekomunikacijska oprema in storitve za tretje tisočletje samo v Teletr| Velenje: Kidričeva c 2a. tel : 063 861 335. fax: 063 864 330 Celje: Cankar|eva 4. tel.: 063 421 444. fax: 063 483 350 Informacije lahko dobite tudi na brezplačno tel. it. 080 80 80 Veletrgovina Telekom Slovenije OSREDNJO KNJ. CELJE