Ljubljani, dne 15. avgnsta 1919,
Posamezna številfca stane 40 vinarjev.
Izhaja vsakega prvega In petnajstega.
Leto XIV.
Štev. 34.
n.l.	nr -n—-"—
v
Celoletni naročnina znaša K 12'— polletna	m	n » 6-—
Četrtletna .	,	3—
iroiuMmnranuiinnmnmiuiiiKiiiiumniiininimmmii
Uredništvo ln upravnlštvo ee nahaja v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna Oglasi se sprejemajo po dogovora
Polom.
/1 Stoletja, že je ležala nad Odrsko železna pest samovlade plemenitaških veleposestnikov in dušila vsako stremljenje po svobodi in socijalnem ozdravljenju. V sijajnih salonih Budimpešte so posestniki ogromnih latifundijev zapravljali milijone, H so jih kupičile delavske in kmečke trake. Zunaj na deželi je vladala beda, uboštvo. Židje, ki so bili nastavljeni od plemenitašev kot oskrbniki in trgovci, so drli narod. Svetovna vojna je udarila v te gnile ivode, in bedno ljudstvo je, terorizirano in zapeljano, šlo v obupu isto pot kot Rusija. |pot anarhije in uničevanja. Ko je bila en-krat premoč plemstva in izkoriščajočega kapitala zlomljena, je bila odprta svobodna cesta do korenitega izboljšanja družabnih In gospodarskih razmer. Teror rdečih gard {e preprečil to in vrgel deželo v propast.
Zvezda Bele Kuna je zašla. Pred pre-Iriolom božjim in sodbo svojega naroda se bo zagovarjal za svoje čine. Človek, ki je bil zaverovan v svoje ideje in ki mu je bila edina želja, da vlada, četudi je šla pot do prestola čez gore mrličev, — to je Bela Kun. Pred nekoliko meseci se je bil pojavil v Budimpešti nepoznan ždd, gibčen, strasten v nastopu, neznan in brez poklica. Šel je v temne ulice, kjer so stradali v podzemskih kleteh delavci in začel oznanjevati novi nauk — diktaturo proletariata. Sklical je prvi shod; komaj 300 ljudi se ga je udeležilo. V budimpeštanskih ča-
BOpiaJl* te stalo porrveilo: ».Majhen, človek med 30—40 leti; govori slabo in jeclja; na-ptopa kot učitelj nove vere.« In bogata Budimpešta je drvela naprej za uživanjem in blaznim razkošjem, pokvarjena do dna od
rustitucije — v obupanih masah delavcev pa rastla mržnja do tega velemesta izkoriščevalcev, verižnikov, propalic v salonskih oblekah.
Malo tednov potem je Bela Kun diktator Mažarske. Sede za telegraf, se pogovarja z Ljeninom, organizira rdečo armado in klanje se začne. Diktatura proletarijata! Zapre vseučilišče in vrže stotine mladih dijakov na cesto. Preki sod je proglašen, dan na dan padajo glave političnih nasprotnikov. Slednjič napove proletarski tiran ■vojno Čehom in Rumunom, zasede Slova-Sko, _ hujšega militarizma Ogrska ni videla. Istočasno se pa začenja notranji razpad. Tvornice se zapirajo, dela ni. Poverjenik za notranje stvari toži, da se korupcija strahovito širi, da hoče vsak boljševi-gki funkcijonar dob;h mastno plačo, da so delavske bolnice vedno polne zdravih ljudi, ki se jim ne ljubi delati. Svet, v kate-
LISTEK.
Jens Johann es Jorgensen:
Sodnp dan.
(Nadaljevanje.)
m
Videl je imova obednico svojega zakonskega doma iz dni prve sreče, vendar nič več ni predpoldanskega solnca, ki jo napomuje. -p Zdaj je svečana večerna razsvetljava. Velika viseča svetilka sredi nad mizo. Na koncih miz in na bufetih stojijo bele luči v svetlih svečnikih. Cvetlice so pred vsakim kuvertom. vitke, blede lilije v visokih kupicah.
> Konec je obeda — povživa se še vino j? sadie. In na koncu mize se nasloni Niels L ^ trenutek nazaj na stol.
■	se svalčice in smotke. Skozi
plavi dim se lahko opazujejo mnogi veseli obrazi, ki so zbrani okoli mize — veseli, mladi obrazi, moški ip ženske, v živahni zabavi, veselem smehu in zadovoljni razigranosti. fo so njegovi prijatelji, to so njegove prijateljice, dobre glave, pametni možje, mlade dame prostega in finega duha. Vino se svetlika v kupicah, oni si prikimajo, si nazdravijo med seboj in pijejo. Zdaj s« pripogne eden izmed gostov,
rem vlada Bela Kun kot je nekdaj vladal Nero, se oži. Mesto za mestom odpada, Čehi si pribore zopet Slovaško in prekoračijo Donavo, Rumuni korakajo proti Pešti, In slednjič Bela Kun ni več vladar Mažarske, je samo še s krvjo nedolžnih zaznamovani, nekronani kralj Budimpešte. Nad mrtvim mestom vlada, kjer je beda in nesreča doma in kjer krožijo po cestah pod vodstvom zločincev in ubeglih kaznjencev oddelki sijajno plačanih gard.
Vseeno je, ali je danes Bela Kun živ ali mrtev ali interniran, dosegel je svoj žalostni cilj, — Mažarska leži v na tleh. Za leta je njeno gospodarstvo uničeno. Za. dolga leta se bo liberalni kapitalizem ojačil, ker bodo iz strahu pred novimi krvavimi dogodki pribežali v njegovo okrilje številni elementi, ki se jim je ta »revolucija«, ta sužnost prigabila. To je plod diktature Bele Kuna ,..
Mažarski narod je doživel svoj največji notranji iti zunanji polom. Par sto fanatičnih ljudi, par tisoč plačanih delavcev in par ducatov židov-voditeljev se je strnilo in ga usužnjilo, mu uničilo njegove tvornice in obrate in vse gospodarstvo. Dokončali so in zginili v inozemstvo, kjer jih čakajo »prisluženi« milijoni.
Dokončali so. T.eror \z doživel strašen polom, za njim so ostala žalostna znamenja, — uničena zemlja, beda in glad,
J. L.
RazžSržažte Vaš nml delavski dnevnik S Organizirajte Iteiportai©!
i
Tatvina ide?.
Kočija protestantizma. — Monarhisti, — Buržuazija. — Rdeči vozniki. — Komunizem.
S silovito brzino so odbežala v zgodovini z letošnjim letom štiri stoletja. Ob štiristoletnici bi se imele vršiti na Nemškem velikanske slovesnosti v proslavo protestantizma. Glavni nosivec protestantizma, nemški narod, je hotel z zmago nad celim svetom naložiti ves svet na kočijo protestantovskih idej in ga peljati k strupeni mizi protestantovskih socialnih razmer. Prišlo pa je namesto svetovne zmage tako, da se je kočija razbila in ob strupeni mizi leže mrliči vsega sveta. Protestan-tovstvo je doživelo svetovni poraz,
Glavni ideji protestantizma sta dve: nastop proti papežu in pa da si pravico in
dvigne kupico in napije gospodarju — on vzame svojo in vme pozornost.
Potem se zatopi zopet v mirno, srečno razpoloženje. Noče ničesar drugega, ko da sedi mirno tukaj in se veseli sreče drugih. Njegova duša gori tiho in jasno kakor eden izmed nepremičnih lučnih plamenov pred bufetnim ogledalom, belo in mirno sredi med hrupom in dimom.
Naokoli svetilk skuša vjeti pogled od žene — ne more pa zadeti njenih oči. Ona sedi na drugem koncu mize in se zabava z gosti — zdi se pa, kakor da je nekoliko utrujena, nekako tako, kakor da se ne zabava.
Ko so bili gostje odšli in sta sama, govori ž njo o tem.
»Ne morem si pomagati,« pravi ona, »vendar toliko najdem pri tvojih prijateljih, kar mi ne ugaja. Če deklamirajo n. pr. svoje pesmi, se sliši vse prav lepo. če pa se pomisli, potem vsebujejo pesmi tako bore malo — vedno se govori o njih samih in njihovih več ali manj umazanih ljubezen^ skih zgodbah. Za kaj drugega nimajo prav nobenih misli. O Bogu sploh ne maram govoriti. Ne verujejo itak ne, Jo mora ostati njihova stvar. Pa na svetu je toliko velikega in ponosnega — in potem živijo na zemlji tudi drugi ljudje, ko samo pesniki in njihove dame. Sai se imenujete prijatelje ljudstva ■— vendar, če pesnite, iz-gleda, kakor da jiiste imeli nikdar odveč
resnico vsak sam dela. — To dvoje je tudi bistven pečat za vsa ta štiri stoletja. Najprej zoper papeža. Vsak si je lastil, odkar so začeli vozniki nalagati Evropo na pro-testantovski voz, pravico nastopati zoper papeževe odloke in jih kritikovati: Vršilo se je to od protestantizma do stebrov, francoske monarhistične korupcije in avstrijskega jožefinizma do jugoslovanske lože in svobodomiselstva. Ravnotiako so si vsa ta štiri stoletja prisvajala način, da si vsak sam dela pravico. — Te peti se je držal plemiški in monarhični absolutizem. — Vladar je mislil: država in oblast sem jaz. — Te poti se je držal po konstituciji, ustavi, kapitalizem. Te poti sc drži tudi komunizem in socializem. Tudi ta misli, da si sme sam delati pravico met glede na kako moralo in odgovornost.
Poleg tega je učil protestantizem Evropo, njene kuharje in voznike, še nečesa: velikanske tatvine idej. — Ideje so vzori — zvezde, za katerimi kdo obrača svojo barko, so ceste, po katerih pelje kdo svojo četo. — Te zvezde in te ceste krasti je tudi učil protestantizem evropske kočijaže in učil jih je krasti iz krščanstva, iz evangelija* — ne za to, da bi šli ljudje zavoljo teh idej za krščanstvom, ampak zato, da bi šli za tatom in ga slavili kot rešitelja in bi pri tem ne zapazili, da jih tepe, molze, guli, usužnjuje, ampak da bi mislili, da je vsega hudega krivo to, v kolikor so še pri krščanstvu.
Tako na primer so monarhisti radi valjali po ustih svetopisemsko idejo o oblasti: »Ni je oblasti razen od Boga.« Res je ni od drugod, a ti ljudje aristokrati in monarhisti, kar se jih je vsedlo na kočijo idejne tatvine, niso ponavljali takih stavkov za to, da bi oni in drugi poslušali Boga, ampak za to, da bi sebi prisvojili oblast, da bi ljudje upoštevali in častili njihovo hudobno voljo. Tako so delali Ludviki s svojimi galikanci, Jožefi, Frideriki, Viljemi in Romanovi in uganjali, zlorabeč vero državljanov, svoj tiranizem, dokler se ni vsem ljudem zazdelo, da je oblast nekaj hudega in sol mislili, kako vendar more biti taka trditev v svetem pismu in v krščanstvu, in ljudje, ki mislijo samo do nosu, sp obračali hrbet plemičem, vladarjem in krščanstvu.
Ljudje, ki se niso več dali slepiti od idejnih tatov, katere so tem bolj spregledali, čimbolj so se dali zlorabiti od njih, so se idejne tatvine in varanja navadili s čudovito spretnostjo. — Razne revolucije so polomile monarhiste. Prišli so na vrh srednji takozvani meščanski sloji, imenovani buržuazija. — Značilni znaki te bur-
ene misli ali enega čuvstva za drugega človeka.«
Stala je pri oknu, ko je to rekla. Zunaj se je delal dan. Nebo je bilo srebrno-belo. Zdaj je pristopila k njemu in mu podala roko.
»Niels, ne huduj se,« je rekla. »Vendar kar mi je najbolj hudo, so pesmi, ki mi jih bereš ti sam. Veš pač sam predobro, kako sem bila ponosna na tvoje pesmi in kolika sreča so bile zame ,ko sva bila zaročenca.
Zdaj pa, ko sediš med drugimi in ste nekoliko razvneti, in poiščeš svoje nove stvari in jih bereš, sem vedno žalostna. Kajti onega Nielsa, ki tam govori, niti ne poznam. To je popolnoma drugačen, čudovito mračen, nezadovoljen mož, ki si želi vsepovsod, se je naveličal sreče in se bori proti samoti in svobodi in se bori brezuspešno. Niels, predobro vem, da pesnijo drugi na ta način; vendar oni pesnijo tako, ker ne ljubijo razen sebe nobenega drugega človeka. Tebi pa, Niels, menim, ne pri-stoja pravica delati ravno tako. Ti vendar ljubiš najinega Erika, srčno ga ljubiš, kaj ne? In si tako srečen, da imaš ta dom? In Niels, častno mi povej, ljubiš tudi mene, kaj ne? Niels, vidi se ti, tudi mene ljubiš,«
?adnje besede je govorila sede na n;e-g6vem krilu. Lahen nasmeh je obkroževnl njena usta. glas oa je zvenet bolestno
žuazije so: frakarija s svojimi plesi ia bordeli, kapitalizem s svojimi berači in proletarci, nacionalizem s svojim plemenskim napuhom in sovraštvom, birokracija* to je uradništvo s svojo hinavščino in brezstidno neznačajnostjo.
Tudi meščanski sloji — buržuazija je kradla evangeljske ideje in ves svoj tro-barvni voz prepregla z kričečimi napisi: svobodi, bratstvo, enakost — ne zato, da bi ljudje šli za resničnim evangelijem, ampak da bi šli za njimi in prav zato obrnili hrbet vsemu ostalemu krščanstvu. Res so šli in buržuazija jim je v imenu svobode osmodila vse njihove sinove in hčere, V imenu bratstva podavila vso ljudsko ljubezen in usmiljenje, v imenu enakosti izpraznila vse njihove žepe toliko in v toliki meri, da so začeli vsi ljudje preklinjati buržuazijo z njeno frakarijo in kapitalizmom vred. Samo hinavščine in sleparstva in tatvine idej so se navadili od buržuazije, kakor ta od machiavelističnih monarhistov, in ukradene misli pripisovali sebi, da bi ostala čreda nje častila.
Zbirati so se začeli zoper buržuazijo k svetovni revoluciji v imenu komunizma in pri tem so tako nesramni, da si nadevajo socialni sijaj prvih krščanskih časov, ne zato, da bi se ljudje vrnili k posnemanju prvih kristjanov, ampak, zato, da bi sedli na. kočijo teh poslednjih kramarjev in vozili njihovo balo, in res sedajo cela ljudstva, pokrajine in države in zaslepljeni z idealno krinko komunizma ne vidijo takoj, kako jim jemljejo s podržavljanjem otrok, s komunizmom žena., s prisilnim delom — postavnim usužnjevanjem tudi poštenih — poslednjo iskro človeške-1 ga dostojanstva. — Da, naravnost učijo jih ti rdeči koČijaži sedanje evropske javnosti, da naj mislijo, da niso ljudje, ampak opice.
Človek ne bi verjel, kako je mogoče ponavljati vse budal osti in hudobije minulih štirih stoletij in zlasti one iz ravno minulih predvojnih časov kot je na primer haeckelianizem, ki ga je naravosiovska veda tako razkrinkala in pokopala, da bi še človek sramoval ponavljati izmišljotine tako nepoštenih ljudi.
Minulo sredo 7. avgusta so imeli socialisti v Ljubljani predavanje. »Dobro si zapomnite,« je govoril predavatelj, »kar vam zdaj povem. Zapomnite si: človek je iz opice.« — No, po telesu je človek lahko iz katerekoli ilovice, magari živalske, čeprav je naravosiovska veda temeljito osmešila in ovrgla opičji nauk, kar je najbrž tudi socialističnemu predavatelju znano, a nekaj drugega je, kar hočejo do-
vznemirjen. In ko ji ne odgovori, temveč poljubi samo oči, ji potečeta dve bistri, bridki solzi po licu.
Jutro je že, Piavo nebo sije skozi okenske šipe in na od rose vlažne strehe in zelene vrte. Nekoliko vrabcev ščeblja raz okna in ptičja slava doni naokoli,
Niels Graff poljubi zaprte oči srvoj* žene. Njegove ustne najdejo njena lica. Id so bleda in mrzla kakor mrzli listi lilije, in njena bleda usta se grejejo pod njegovimi vročimi poljubi,
»Ne poljubi me več!« ga prosi in se mu odtegne. Potem stopi k oknu in gleda vun v svetlo jutro. Niels pristopi k njej in ona mu položi roke okoli vrata.
»Me H ljubiš?« vpraša ona in mu gleda v oči.
Povrne se jej pogled. Zoperstavljalo pa se mu je dati pritrdilen odgovor. Zato
je rekel:	>
»Neža, ali tega ne veš?«
»Ah, da, Niels, ah, da.«
In poljubila ga je, silno in močno, t ustni zakonske žene.
»Glej, sedaj vzhaja solnce!« reče ona in pokaže na prvi rdeči solnčni pramen na strehi sosednje hiše.
VIII.
Zabava one noči pa je bila prvi prepad med Nielsom in Nežo. Bila je ozka razpoka, da bi io mogla zakriti cvetlica;
iv
seči rdeči vozniki sedanja ljudske javnosti
— zbuditi in utrditi domnevo, da je človek zgolj žival brez duše in odgovornosti* ker človeka dela človeka ravno duša — in ko bi opici Bog udahnil zavestno in neumr-jočo dušo, ali pa katerikoli živali, tako da bi imela razumno spoznanje, sc zavedala sama sebe in svojih dejanj, svoje svobode in svobodne volje, po kateri lahko dela dcbro ali pa hudo, bi ravno ne bila žival, ann.ak človek. Človeka razlikuje od živali duša — speznevnjc in samohotno odločeva-nje v tem spoznanju, zavest večne odgovornosti za svoja dejanja.
Materialistični komunisti imajo namreč pri svojem poslu posebne namene. Ljudje, ki bi poslušali v svoji vesti Boga, bi ravno ne poslušali njih. — Zato sc sklicujejo, kadar jim kaže, na čase prvih kristjanov, in ker jim tudi drugače kaže, tkusajo spremeniti ljudi v opice.
No, prvi kristjani, ki jim je bilo vse skupno, bodo — sodili sedanje lažnjive kristjane in izdajalce celega krščanstva,
— materialistične komuniste.
Ob času prvih kristjanov je bil kapi-talzem z vsemi izrastki še veliko strašnej-ši kot je danes in Judje niso imeli nič manj trdega in pohlepnega srca. V celem Rimu je bilo za vso Italijo samo tri tisoč lastnikov, dočim je imel en sam teh lastnikov Štirideset tisoč sužnjev. Vendar vkljub temu niso prvi kristjani ropali in kradli tujega blaga, ampak svoje blago so delili med brate kristjane, tako da ni bilo ubogega med njimi in ubogi tudi niso zapili in zazrli, ampak so vzeli hvaležno Boga hvaleč in za imovitejše brate in sestre moleč, samo toliko, kolikor so potrebovali.
Ako hočejo torej socialisti košček prvih krščanskih časov, naj kar Kristana spreobrnejo, da razdeli, in se s tem vsaj nekoliko pokristjani, svoje premoženje med brate. Morebiti Kristanu ravno zato ne diši krščanstvo, ker bi potem ne smel na neprimeren način bogateti. Ob času najhujših vojnih nadlog je Kristan grabil tul denar, ki bi ga morali uživati siromašni delavci. Pri eni sami kupčiji z zeljem je vtaknil v žep 12 (beri: dvanajst) tisoč kro11. Tudi ta denar je bil denar delavskega proletariata, za katerega baje tako zelo gori socialistovsko srce.
Ko je bežal minuli teden iz Ogrske komunistični poverjenik Samueli, so našli pri njem samo žepnega denarja 140.000 kron. — Pri kristjanih ni tega. Kar je kristjanov po prepričanju, so ravno taki v socialnem in političnem življenju kot so bili prvi. Spomnite se le na Kreka ali na Žitnika ali na Windhorsta ali na Garcia Morena. Tudi sedaj je še takih, ki jim je skupno lastno premoženje z drugimi in dado, kolikor morejo in kjer morejo, samo toliko niso neumni, da bi podpirali razuzdanost in potrato. Nadalje pa, čim več plev bo odpadlo k socialnim demokratom, tem bolj bo ostalim kristjanom spet vse sikupno, ker si bodo zaupali med seboj in se cenili ter spoštovali, ko bodo videli iskrenost kršč. prepričanja pri vsakem.
Socialistični komunisti pa, s katerimi se združujejo zadnji čas nekdanji liberalci pod imenom »narodni socialci«, bodo kradli in jemali in usužnjevali najprej kristjane, kolikor jim bodo dopuščale razmere. Ce kristjanov zmanjka, se bodo ropali in klali med seboj, kot smo to videli v Berlinu in na Ruskem. Čitajte le, kako re-volucionarec Burcev zmerja revolucionar-ca Lenina in druge.
Vendar kot je soditi danes, vidno naraste krščanska misel v Jugoslaviji in po slovanskem svetu spet za nekaj stoletij tftko, da se bodo nasprotniki morali boriti spet pod krščanskim plaščem zoper krščanstvo. Ideje, ki plavajo po svetu po
logild vest! in vere, bodo pripisovali seSl in jih skušali obračati v katerekoli z\e namene.
Strašno razbita kočija protestantizma po štiristo letih bi lahko ob svojem razdejanju odprla oči evropski javnosti in jo prepričala, da se je treba odpovedati laži in samogoltnemu napuhu ter se spet zbrati okrog skupnega očeta v Rimu, ki nima drugega orožja kot prave nauke in prava navodila. Namah bi zasijala druga sreča socijalnega življenja, — Seveda pri tem koraku bi sc morala evropska javnost odreči domnevi, da si sme vsak sam delati pravico in resnico, To je božja last. Zato je treba tozadevno poslušati Boga in tistega. za kogar on jamči.
Kdor se zaveda, da sam iz sebe nič ne ve in nič ni, mu to ne bo težko. Ljudje so sedaj dovolj potrti in osramočeni. Lahko bi to spoznali. Morebiti bodo vsaj Jugoslovani. Mi storimo svoje.
/
?opa zveza.
Turška kara,
V	Kristanovi Vojni zvezi so prodajali turško kavo. Seveda je imela s turško kavo ravno toliko sorodnosti kot mačje meso z divjim zajcem. Kako je prišlo do turške kave?
Kristan je vzel v službo k Vojni zvezi za disponenta s 1. oktobrom 1917 G, Oro-szyja, iTudi Oroszy je bil istotako ko skladiščnik Lininger vojaščine oproščen. Z oprostitvijo je šlo zelo težavno, a se Je zanj posebno zavzemal Kristan. Govorilo se je istotako po Ljubljani javno ko za Li-ningerja, da je prejel Kristan za svoj »trud« precejšnje plačilo — podkupnino 20 do 25 tisoč kron. Franc Žalar, ki je to izpovedal pred sodnijo, misli za svojo osebo, da je to resnično. Naši podatki glede Vojne zveze in glede »Tow-Tow v zadnji »Naši Moči« in današnji slone na priznanju Franca Ža-larja. Žalar je bil poslovodja Vojne zveze.
Disponent Oror.zy sc ie za svoje žrtve, ki jih je prest?l rri oprnstiivi od vojaške službe bogato odškodoval. Oro*zy je nakupoval živila za Vojno zvezo od začetka po službeni dolžnosti in člani so bili zadovoljni. — Ali zadovoljnost članov se je kmalu spremenila v splošno nezadovoljnost in ogorčenje, zakaj od Vojne zveze so prejemali vse kaj drugega kot priboljške in ne za mal denar. Oroszyju se je razodelo, da je veliko modrejše kupčevati za lastno osebo, ki je bila s primernim trudom oproščena vojne službe, ko pa	*»
jadne člane, včlanjene pri Vojni zveri. Kupčeval je torej zase, razvil svojo zasebno kupčijo, posle Vojne zveze pa zanemarjal, zakaj dvema gospodoma ni mogoče služiti.
Ko so člani Vojne zveze kričali po živilih kakor nekdaj v Egiptu, jim je mašil grla Oroszy na ta način, da jim je odprodal, česar drugje ni mogel prodati. Dobro blago je porabil za svoje odjemalce, slabo pa za ubogo Vojno zvezo s slavnim Kristanom na čelu. — Seveda je nastala velikanska togota med nesrečnimi člani delavskega proletariata pri Vojni zveri, ki niso vedeli, kdo ji,h pita s takimi pasjmi surogati. Pisma so romala sem in tje, da se je ubogi poslovodja, ki ga po njegovem niso dovolj honorirali, sam sebi smilil. Oroszy je odvajal nezadovoljnost na centralno vlado in lagal, da vlada pošilja tako blago Vojni zvezi. Umevno, da so se ljudje jezili nad vlado.— Oroszy pa je pri tem iznašel ? turško« kavo. Kupil je več vagonov kavinega nadomestka v Karlovcu od tvrdke Feigel. Ta kavni nadomestek, ki se je pozneje spremenil v »turško« kavo, ni bil ravno razveseljiv. Kakovost za nič, cena pa ogrom-
na;. Zato je bSol tsL prevdarnega iHspeoenta Oroszyja naravno, da ga odda Članom Vojne zveze.
Razdelil je kavni surogat na vsa od-dajjališča — na vse konzume in prehranjevalne delavske naprave. Da bi kdo ne bil izpuščen pri preskrbi s »turško« kavo, je vpošteval razmerje števila članov. Mesečno ga je oddajal, nobeno oddajališče se ni moglo pritožiti, da bi bilo izpuščeno pri »turški« kavi. Pri dobih premetih so bili marsikateri konzumi »pomotoma- izpuščeni ko n. pr. pri vžigalicah, ali »turško« kavo naj dobe vsi. Naročil m turške« kave nihče, a dobili so jo vsi. Boetrcžljiva Vojna zveza jim je bogato postregla.
Kajpada jc priložila tudi račun. Računala je »turško« kavo kilogram po 17 kron. Ko so se želodci in jeziki splošno upirali, je znižala pristojbino za dragoceno »turško« kavo na 14 in 12 K.
Tako je prejemala Vojna zveza od članov ogromne dobrote, člani pa od Vojne zveze. Da se te dobrote še bolj vidijo, je treba pomisliti, kaj je dobila Vojna zveza od vlade. Kar kavo tiče je dobila Vojna zveza od vlade mnogo boljšo kavo, čeprav ni nosila dragega in spoštovanega imena »turška« in kar ni najmanj glavno 3 K 60 v. za kilogram. S to kavo so bili vkljub temu, da ni nosila »turškega'- naslova, vsi zadovoljni.
Oroszy jc porabil zadovoljnost in vsakemu oddajaJišču in vsakemu članu pride-jal poleg vladne še svojo »turško kavo«, tako da zadovoljnost članov ni preveč na-rastla. Prisilil je takorekoč vsakega, da mora vzeti tudi drago »turško kavo«. — G. Kristan je vse to vedel, a je odobril.
Vojna zveza in s tem delavski oroleta-rijat je imela znatno zgubo. Oroszyju se je moralo plačati takoj drago »tursko kavo*; članom se je pošiljalo po tisti ceni, ki jo je on zaračunal, Prejemalci so sc kregali in pošiljali nazaj »turško kavo«. Ogromne pisarije so nastale, preden je Vojna zveza koga prisilila, da je obdržal, in zlasti še, da jo je čez nekaj mesecev plačal.
Tako je razvidno, da je »turška kava« vredni biser v kravati rdečih poglavarjev in istotako ko zanimivi *Tow-Tow« osvetljuje vladanje socialističnih glav in njihovo človekoljubno gospodarstvo. — Izplača se, da vseh 110.000 članov vojnozvezinega pro-letarijata naredi novo stavko, da čim preje zavlada pogumna »socijalnodemokraška« stranka.	_____________________ _______
Politika.
VeHka noč — vstajenja n?!
V	živi veri, trdno upajoč živel je vse leto narod cel, da za letošnjo veliko noč svoboden veselo bo zapel zmagoslavno pesem: »Aleluja!
Zarja svobode nam dolgo tuja nas je obsijala, naših rabljev smrt.
Narod, dolge veke rob je svoboden strgani so lanci, jarem strt,
Kaanen z naših prs je odvaljen!
In res dosegli smo svobodo, a milibože — le na pol; in celo leto v srcih speča pesem zamrla je na ustnah. — V srca n; t pa tuga se vselila je in bol..,
Ako jaz sem srečen, prost
naj se mati veselim
ko v verigah rodni brat mi vzdiŠe?
Naj ne sočustvujem i njim?!
, Ne ni
Za narod naš še velike noči!
In prej ne bo je, kot takrat « ko bode prost poslednji brat!
enaka oni razpoki, ki jo povzroči od daleč prvi sunek zemeljnih moči. Vendar te sile rastejo, so vedno močnejše; iz razpokline te že reža, ki je ne zakrije nobena cvetlica, nobeno drevo, in odpre se globok, nepremostljiv prepad. Na vsaki strani prepada pa je dežela, in nihče ne more iz ene pokrajine doseči drugo. Nikjer ni prehoda.
In ljudje stojijo na obeh straneh brez-dna, in njihove prošnje in njihove solze in njihove kletve in njihovo sovraštvo, vse pade v prepad, in prepad se veča in veča, raste dalje in dalje, bolj in vedno bolj.
Zaljubljenost jc bila, ki ji je prisluškoval ono jutro Niels Graff v vseh Neži-nih besedah — kajti bila je tako lepa. in bila je njegova. In v njenih rokah je bil rekel, da jo ljubi in da jo bo vedno ljubil.
Zaljubljenost pa ni nikakršno trdno vezilo; ne vpostavi tudi nikakšnega mostu nad prepadom, to stori samo ljubezen. Te pa Niels Graff ni imel in na tem pomanjkanju resnično prave ljubezni in srčnega nagnjenja je bolehala njegova duša.
Globoka in težka in slepo duša — duša podobna črni, hreztalni ’■ di v gozdu, ki je v njem večna senca. Črczenj sc razprostira težko listje, lazeča golazen živi v blatu in temni vodi in sredi nad njo raste -•ume n a perunika s svojimi i .1 ovitimi ;veti. Nobena steza ne vodi k c!.;:ti vodi,
nobena ptica ne poje med tihimi vejicama. Oni pa, ki morečega poletnega dne zaide na obrežje te vode, ko se podijo na nebu temni oblaki in se grom približuje z grozno zamolklim bobnenjem, in sede na posekano drevo, ima občutek, kakor da mu mora počiti srce —- ali če leže v gosto travo ob robu barja ,sc mu hoče zdeti, kakor da mu hoče celo telo razpočiti od bolestnega, usodnega koprnenja.
In takšni vodi je bila enaka Niels Graffova nesrečna duša — globoka, da bi jo mogel napolniti samo Bog, temna, da bi jo mogel razsvetliti samo Bog, mrzla, da bi jo mogel samo Bog prodreti 6 svojo ljubeznijo. In vsa zemeka sreča se je utopila v nenasitni vodi, in ves zemski solnčni sij je svetil in grel samo nekaj palcev globoko, in spodaj je ležala cela črna globočina, mrzla in težka, kakor vedno.
Solnce je bilo posvetilo nad Niels Graffovo dušo, in leta in leta ni bil zapazil prepada in teme. Zdaj pa so se pričeli odvzdol dvigati veliki mehurji in prodirati gladko površino, in sile globočine so sc pričele majati. Solnce je bilo zasijalo tako močno, da je prodrlo skozi gosto senco listja, in njegov sij je odseval v njegovi duši in plavi kačji pastirji so obkrožali rumeno peruniko samote. Zdaj pa so se potemnili oblaki in solnce je ugasnilo in plave nimfe so odletele in v njegovi duši so sc videli divji, temni gozdi.
Niels Graff je čutil hrepenje po samem sebi in po kakšni domovini. Čutil je domor tožje po svoji duši, kakor po kakšnem spominu.
Neozdravljiva bolezen je izbruhnila iznova bolezen po smrti — bolezen, prezirati srečo ljubiti glad, bežati pred vsakdanjim kruhom življenja in hiteti z razprostrtimi rokami pogibelji nasproti.
(Dalje bo sledilo.)
Ovalna nedelja v Goriški 1919.
Cerkev je danes kot oljkov gaj. Kakor nevesta polna nakita vsa je zelenjem, cvetjem ovita, vsa zeleni, kot oljkov gaj.
Pred žrtveoikom pa svečenik siv blagoslavlja zelenje sveže in bedno ljudstvo, ječeče teže sužnjega jarma, robstva verig.
Bratje so prosti, a sužnji mi!
Z vrhoma polna bridkosti je kupa vendar zelena mladika upa ni še vsahnila, naprej brsti!!
Up naš, kot oljka jc vedno zelen, zima ne stre ga, vihafr noben!
—	Udejstvi ga skoraj že, o Gospod, 'vtmi, blagoslovi naš bedni rod!
Vide,
.— Oj Kristus, Išot. za tvoje oblačilc pod križem rablji Tvoji so vadljali tako za našo domovino milo vadljajo; rogajoč sc naši žali!
Pariz, ti nekdaj si izdal oklic:
»Libertč, egalite, fraternitč!«
Si li že zabil besede te, zakaj n c daš nam naših pravic?
Pariz, ti hinavski Jeruzalem, in možje — farizeji sodeči v njem!
Ponižali smo Hune, Švabe, ki veke so nesložne, slabe nas trli, drli;
mi zanjo smo se tepli nirljl Z narodi robovi zatiranimi po krvi in usodi sorodnimi smo vstali na dan po krvi in usodi sorodnimi in vrgli raz sebe prokleti jarem.
Mar zato, da nas drugi tiran vanj vklene in muči po starem?!
— Kot mlado drevesce na kol se nasitni da on mu opora in varuh jc zvest,
oprli smo sc na sosede, ki z nami čutili so nekdaj močnejšega pest.
Prijateljsko nam so podali roke; a zdaj, ko -c čulijo proste, močn-: izdali so nas in prodali so nas!
Prijateljstvo prišlo jc v slabo ime, in to po pravici. — Mamljivo zlaV ta raamon prokleti jc oni, ki vse se mu laska in kloni, odklanja pa bralsko, a prazno roko’
*
Prečudna in skoro neverjetna ta zgodba Vse vpilo jc: »Samoodločba!
Pravico i narodom malim in ne »Vae victis!« propalim!«
In zdaj — vse prazne fraze in pene Zaprli so se med štiri stene modri možje, sive glave in ti nam sedaj pravico dele!
Delijo tako kakor njim bol kaže, vsakter dobj jo, kakor pač maže ,,
— Sedijo gospodje pri mizah zelenih m »sejejo« dolge že mesece štiri)
za svetom posvet — ali sklepov nobenih a ljudstva hlepe, koprnijo po miri!!
Če pojde tako, konferenca trpela ta bode še delj, kakor vojska je cela!
— Gospodje, ste čuli od polža že kdaj, ki sedem črez prelaz je lezel let*
na vrhu pa spet sc prekucnil nazaj in bil je tam kakor popred?
Četvorica, ta polž si ti! —
Z višine v dolino se hitro zleti!
O buržoazijci; vi zaslepljeni Oklepi «w> vsUSd podobni peni!
Kdo za papirne meje se vaše meni? Gospodje mi nismo več v staremi velšu, ko vse se je klanjalo jednem človeka, >
— smo mar se zato za svobodo borili da štirim možem zdaj igrača bi bili?! Ljudem-demokratom več v glavo ne grt da štirim cel svet bi klonil glave!!
Oj vi birokrati, vi mogoč n jaki. nad glavo se zbirajo vašo oblaki; ker pot pravici zastavljate, vihar strašan pripravljate, ki vas, ki zdaj narodom vladalo pomete vse, kamor spadate:
Med staro šaro med smeta — pomislite prvi ne boste vi!!
— Narod govoril bo in odločil
in dolgo ne bo, ko ta čas bo napotil! .Jeclnajst je ura, oj slepci vi, cpreglejte dokler še brepozno ni!
•#
Gospod simbol pravjce poteptane je tudi trpel in molčal; a kadar je prišla njegova ura strl trinoge je vse in slavno vstal
— Oj tolažilno upanje za nas!
Krivica vsaka traja le en čas!
Moj narod upaj! — Vstalega poglej: Pravica vselej zmaga, prej ali slej!!
Vide.
Pomembncfši dogodki.
Delavski dnev*ik,
Delavski dnevnik izide. — Naših misli bo, za naše delavstvo bo pisal.
Potrebujemo vsak dan zagovornika V javnosti. Nasprotnih listov kar mrgoli. Vsak dan preprežejo nebo z dimom, da se nc vidi ne solnce ir nc loči resnica od laži.
Storite dolžnost., da bo vsak dftlavep mogel do lista. Dovolj dolgo smo <5akaii, da se zdrami poštena javnost in za pravične težnje delavstva proii kapitalizmu, pa tudi proti krivim modrijanom z rdečimi trakovi.	,
List pomeni danes vec ko armada in garda. Zato le krepko na delo, da bo vse delavstvo sledn;ič enega ouha in enega srca — duha re'ničnega, srca poštenega.
  Takemu dela' vu zaupa javnost brez
skrbi — Jugoslavjo.
Sesata boI»5cvfs*?.cna držav«.
Na Ogrskem jc padla boljevističoa vlada. Bela Kun s svojimi komisarji je pobegnil. Nihče se ni potegnil za boljševistične glavarje. Ne ljudskih pravic, re mi-
V	ru, nc reda m prinesla ta vlada ogrskemu ljudstvu; pač p;; :c onesnažila ljudsko mi-
sel m pripravil^ Ha novi diktaturi. Nan mesto da bi od stopnje do stopnje, od koraka do koraka vodila ljudi k umevanja, kako se je treba z resnim delom in pre-vdarkom ter poštenostjo truditi za zboljšanje obstoječih razmer, je oskrunila v. ljudskih očeh zdravo ljudsko gibanje, tako da je vse z nekim navdušenjem pozdrav vilo diktaturo nadvojvode Jožefa Habs-bubrškega. Tako niha ubogo ljudstvo iz ene skrajnosti v drugo. Da je propadla zdrava ljudovlada so krivi mnogo, če ne vse^a, socialni demokrati in boljševiki, ki so jo oskrunili s svojim blaznim terorizmom	I	'V
Socialni tečaj na Homcu.
Trajal je tri dni. Vršil se je na Homcu, Tam župnikuje marljivi župnik Anton Mrkun. Predavalo se je o temeljih krščanske sociologije, o delavskem vprašanju, o obrtni in politični organizaciji, o gospodarskih problemih Jugoslavije, o versko-karitativnem delu, o delu, o ženskem vprašanju, o ciril-metodijski ideji, o klasičnih kranjskih srtarinah, o prorvetni organizaciji, o gospodarski organizaciji, — Udeležilo se je tečaja 120 udeležnikov iz vseh strani Jugoslavije. Poleg mnogih Hrvatov je posetilo tečaj 12 Srbov, med njimi zelo odlični možje. — Udeleženci so si ogledali ob obhodu nekaterih krajev — Mengeš, Domžale, Kamnik, Bled, — ljudske domove, gospodarske in zadružne pa-prave. Mnogo lepih sprejemov in srčnih pozdravov so bili priča, celo Kamnik se je svečano odel in jih pozdravil.
Sprememba v belgrajski vladi.
Ministrski predsednik Stojan Protič je odstopil s celim svojim ministrstvom. "Vzrok je to, da se nista razumela z notranjim ministrom Svetozarom Pribičevi-Čem. Pribičevič je vse upanje in nada slovenskih liberalcev, ki so si nadeli ime »Jugoslovanska demokratska stranka«. S Pribičevičevo pomočjo so streljali sedaj kozle po Slovenskem, S to) pomočjo se drži pokoncu tudi dr. Žerjav, zpan po neumnostih, , ki jih je naredi! v Črnomlju.
Nova politična stranka.
Z ustanovitvijo Jugoslavije si je liberalna stranka premerila ime in si je nadela naziv Jugoslovanska demokratska stranka. No to ime se jim ni zdelo dovolj zmagovito, zato so ustanovili še eno stranko in jo imenovali »Kmetsko stranko«* Pa tudi od te stranke ne pričakujejo zadostne zmage, zato so ustanovili še eno in ji dali ime: Narodno socialna
?,£xJUjJLa. — Mfid-usknovitelii te stranke, ki so jo namenili »Jugoslovanskim sotrpinom«, sedi tudi tajnik narodno socialne zveze dr. Ivan Tavčar, sin ljubljanskega Župana, take, da bo oče laljko ostal pri bogatih, sin pa pri revnih. V to najnovejšo liberalno stranko mislijo potegniti tudi Jugoslovansko Železničarsko Zvezo. AH se jim bo posrečilo ujeti kaj pristašev, še ne vemo. Zaupnikom so poslali tajna navodila, da pripravijo tla.
Gospodarstvo.
Vladno nadzorstvo in krčma namesto delavskega konsuma.
Skrb vladnih organov za delavce v pravi luči
Delavstvo papirnic Goričane-Mčdvo-de namerava, že dolgo ustanoviti podružnico I, delavskega konsumnega društva v Ljubljani. Jako pripravni so v ta namen brvši restavracijski prostori v tovarni Goričane, ki stoje že od začetka vojne prazni. Prosili so za najem teh prostorov že razni krčmarji, toda do sedaj se jih ni oddalo nikomur. Ko so pa zastopniki delavcev gospoda ravnatelja prosili za dotične prostore v avrho ustanovitve del. konsuma, je rekel. da jih ne more nikomur oddati, ker so pod vladnim nadzorstvom in da jih bo vladni prisilni upravitelj oddal nekemu krčmarju iz škofje Loke.
Delavska organizacija je napravila i\a to korake pri vladi v prilog delavstva, oziroma konsuma. Toda vladni upravitelj Fr. Krener in ravnatelj tovarne sta pozvala krčmarja nujno k sebi in hitro sklenila stalno pogodbo. Tako sta preprečila, da bi dobilo delavstvo prostore za konsum, katerega takoj nujno potrebuje .Pripomnimo, Ida je v naši občini že sedaj 15 gostiln, kar Je že polovico preveč. Posebno na tovarniško gostilno imamo najslabše spomine ® preteklosti. Bila je namreč v največjo gmotno in moralno škodo našemu delav-vršili so se v njej redno plesi in poboju Deiavcgjjj se jc streglo s črvivim in JjPhm mesom, kar je znani proces razkril. Zato delavstvo na podlagi izkušenj odločno odklanja vsakega krčmarja v omenjenih^ prostorih, ker j« med vojsko žal Še pre-tveč okušalo tek faznih podobnih elementov ter se želi ravno potom konsuma v bodoče zavarovati proti njihovemu izkoriščanju.
iVsak človek bi sodil, da je vendar v Snteresu tovarne, da se delavstvo varuje rproti priložnosti pijančevanja ter se mu aSi<wkrbfl„.druilih notrebneiših živlienskih
potrebšfin. Vlada' >e izdala Se nekaj prav
pametnih odlokov proti pijančevanju, ki bodo pa ostali, kot kaže, le na papirju; kajti ravno organ te vlade se potrudi, da ustanovi v, zvezi z ravnateljstvom novo, nepotrebno gostilno in zavaja na ta način delavstvo k zavživanju alkohola. Gospod vladni upravitelj Krener je celo izjavil, da konsuma ni potrebam da je on z namenom, istega preprečiti, oddal tovarniške prostore krčmarja vi najem.
Apeliramo na pokrajinsko vlado, okt, glavarstvo in županstvo občine Medvode, da storijo v tej zadevi svojo dolžnost, da se ta zadeva preokrene v splošno dobrobit našega ljudstva ne pa v njega škodo ter v prid posameznikom in njihovim sebičnim namenom. Opozarjamo, da je bil Krener prej uradnik v naši tovarni in je znan nasprotnik delavstva.
Odločno zahtevamo, da se pogodb ba s krčmarjem razveljavi, vladni upravitelj Krener pa takoj odstavi od svojega mesta, ker zastopa le interese nemške tovarniške družbe, ne pa domačega slovenskega ljudstva.
Joža Markež:
Ob odprtem groba našega dragega Alfonza Oblaka.
Tvoje telo počiva v rakvi, ki jo spuščajo v grob. —• V naših srcih je bol, za katero je težko najti besed. V nas je oto-pelost, da ne vemo, kaj bi mislili o bodočnosti, ko ne bo tebe — * Dvom, bo li
kdo izpeljal načrte, katere si imel začrtane za izobrazbo in telesni blagor ljudstva, dovede nas do težkih skrbi.
Pogled nazaj, na tvoje delo nam riše neizbrisne spomine in z njimi veča slutnjo o tvoji nenadomestljivosti.
Da, Alfonz, tvoje delo je bilo na vseh poljih naših organizacij ogromno. Bil si preobložen,. kajti poleg svoje -službe, katero ti je nalagala skrb za družino, ti je nakladalo ljudstvo in lastna tvoja požrtvovalnost toliko dela, da ga tvoja narava ni mogla zmagati.
Konzumno društvo, pri katerem si bil devet let v odboru, je uživalo ravno toliko let tvoje požrtvovalno delo, posebno pa še zadnja leta, ko si imel mesto podpredsednika in z njim majobilnejši posel pri konzumnem društvu.
Pri naši J. S. Z. si bil vnet in delaven, odkar nam jo je naš rajni oče dal, in pa do £»oje smrti. Da, do smrti, kajti še na smrtni poštelji si nam bil v najtežjih dneh, ki so nas zadevali, na razpolago s svojimi bogatimi nasveti.
In izobraževalno delo.
Naš »Delavski Dom« si ljubil kot lastno hišo. Vedno si premišljeval, kaj bi se dalo izboljšati in nisi se strašil truda izvirajočega iz ljubezni do društva in do izobrazbe vseh.
Kako so ti žarelo oči, ko si mi malo pred smrtjo pripovedoval o društvenem življenju, o igrah, godbi in izletih iz pretečene dobe.
In sedaj, dragi, ležiš pred nami v jami in nam se trže srce vsled skrbi.
Pa n«, tu v jami leži le tvoje telo, tvoj duh pa plava med nami in nas opominja k delu. Iz naših src se umika strah in malo-srčnost, v njem vstaja upanje, ne samo upanje, trdno prepričanje ,da se snidemo nad zvezdami.
Dragi Alfonz, pri bobnenju grud, ki padajo na tvojo rakev, ti obetamo, da naša hvaležnost do tebe ne bo nikdar prenehala. Izkušali se bomo izkazati hvaležne tudi v dejanju, kajti tvoji dragi so v potrebi, ko so izgubili tebe — svojega očeta.
Predragi, nasvidenje! Počivaj v miru!
Slavnost Jugoslovanske Strokovne Zveze v Zagrebu.
Po svojem zunanjem sijaju je bil praznik Jugoslovanske Strokovne Zveze v Zagrebu še sijajnejši ko na Šmarni gori. Na Šmarni gori si videl moč delavske kršč. organizacije v svobodni naravi, po lastnih močeh in okusu prirejeno slovesnost delavskih spominov in upov. — V Zagrebu je nastopilo kršč. delavstvo v stolnem mestu. Po pet mesecih svoje priklopitve k Jugoslovanski Strokovni Zvezi je razvilo delavstvo JSZ svojo novo zastavo.
Bratska srca so se veselila. Prisrčen in slovesen je bil sprejem na kolodvoru. Iz Slovenije je prišlo v Zagreb na praznik Jugoslovanske Strokovne Zveze nekaj čez 200 članov in prijateljev. Pozdrav in nesem in sprevod se jc razvil ob zvokih godbe po ulici z imenom »Slovenska« proti prostorom Jugoslovanske Strokovne Zveze na Prilazu.
Zvečer se je razvil po Zagrebu nov sprevod. Ljudstvo sc je zgnetlo pod oknom kumice in izrazilo svoje misli po predsedniku okrožja Jugoslovanske Strokovne Zveze za Hrvatsko in Slavonijo, Zatluki.
Zunanji znak vojnih trum, tudi idejnih, ie zastava. Zastava nai bi vodila delav-
stvo od pofeta 3o poleta, o3 zmage do
zmage. Zastava hrvatskega okrožja Jugo-slavanske Strokovne Zveze nosi delavske grbe, na štirih oglih znake poglavitnih delavskih strok. — Zastava naj bi delavstvo spominjala glavne ideje vseh naših kulturnih, idejnih in stanovskih organizacij — zato nori na eni strani znamenje krščanske družbe v Jugoslaviji — krščanskosocialne Zveze, na trobojnem polju jugoslovanskem križ, ob katerem se srečujeta in stiskate delavski roki Na drugi strani poglavitno idejo, ki Jo stavi krščanska misel proti razrednemu, slojevnemu, narodnostnemu, ljudskemu medsebojnemu boju — misel .vzajemnega razmerja v krščanski družbi. Na zastavi je to predočeno s sliko svete družine.
»Z Bogom začni vsako delo!« Zastavo je dala organizacija cerkveno posvetili. Na tisoče ljudstva je korakalo v nedeljo zjutraj pred 10. uro po Zagrebu, Stolna cerkev se je napolnila vkljub svoji prostranosti in niso mogli vsi noter. Ob oltarju se je dvigala zastava. Ob njej njena ku-mica, predsednica ženske krščanskosocialne Zveže za Hpvatsko in poleg predsednik Jugoslovanske Strokovne Zveze, minister Gostinčar.
Delavstvo je prisostvovalo sveti daritvi in vsi somišljeniki njegove zmage. Zastavo je blagoslovil biskup drč Amruš, potem ko je nagovoril delavstvo in udeležence. Zastava bo viden znak združenja, zedinjenja isto mislečih, krščansko mislečih v delavskih vrstah.
Govori so se vrstili po obedu v seme-niški dvorani. Zopet je vsplapolala ideja, ki rešuje v gradu Zagrebu. »Odkod so sc vzeli kar naenkrat«, se je čul šepet po mestu.
V	Maksimira, zelenem krasnem parku zagrebškem, se je zbralo delavstvo in somišljeniki popoldan k oddihu in razvedrilu. Med veseljem enih so sp vršili resni stanovski razgovori drugih. Orli so imeli svoj razgovor s hrvatskimi mladeniči, naše delavske stroke s hrvatskimi.
Naj raste delavska moč in zmaga delavska pravda v znamenju križa!
J. S. z.
Predrzna tvrdka Kozina v Tržiču — se krega in grozi s tožbo po advokatski pisarni >Naš: Moči«, češ da je izmišljotina odtrgana mezda neki delavki. Res pa je, da je dobila dotična delavka svoje doplačilo šele na posredovanje Jugoslovanske Strokovne Zveze — ki se je ivrdka obvezala jo izplačati, pa ni prizadeta samo ena, ampak štiri osebe.
V Preski je imela skupina JSZ Med-vode-Goričane shod za ustanovitev konsuma.
Skupina JSZ Šniartin pri Kranju jc proti nakani Jug. dem. stranke zoper žensko volivno pravico in poslala resolucijo za splošno, enako, tajno volivno pravico za vse ženstvo.
Guštanj. Ustanovila se je pred nekaj meseci skupina JSZ. Naši rdečkarji bi imeli rajši trn v j>eti, kakor da bi bila kaka krščanska organizacija v tem kraju. Na vse načine se trudijo, da bi preprečili našo organizacijo. Toliko vam povemo, da uas nikdar ne pripravite ob naše prepričanje.
Dolgo smo molčali in mirno gledali, kako ste nas zasmehovalL Ali je vam znano, da Hrvat pravi: »Svaka sila do vremena.« Tako bo tudi pri nas. To je gotovo, da tukajšni socijalno demokratični stranki ni glavni namen organizirati zato, da bi si svoje življenje izboljšali; več ja je na tem, da z večjo močjo lažje zasmehuje slovenske kršč. delavce. Mi v&Šc prt grame dobro poznamo. Najbolj so se izkazali tedaj, ko so Nemci imeli tukajšne kraje zasedene, Pristopilo jih je polovica k Volksver-einu. Nemške vojake so z največjim veseljem sj>rejeli in tudi pomagali, kolikor je bilo v njihovih rao.eh, da bi apd zabranjli Slovencem zopetni prihod.
Bilo je brez uspeha; dosti teh delavcev je šlo z nemškimi vojaki, katerih do sedaj še ni nazaj. Prav da gredo tja, kamor spadajo. Mi pač nimamo vzroka biti proti organizaciji, ako je organizacija poštena.
G. dr. Obersnel (sekvester tovarne] jc 30, julija poklical vse delavce skupaj in jim je temeljito razložil marsikaj, med drugimi je rekel, da tudi on ni proti organizaciji, samo da ne delajo proti državi SHS. Katerim pa nova država ne ugaja, itak vedo, kaj jim je storiti. To so pa naši sod-jalni demokrati izrabili v svoj prid in razširjajo vest, da je rekel dr. Obersnel, da mora biti vsak jnri soc. demokratih organiziran. Pazite, da ne padete pregloboko.
V	času, ko so bežali nemški vojaki iz spodnjega Koroškega ,so zraven zbežali skoraj vsi tovarniški uradniki. Dobili smo slovenske uradnike. Dr. Obersnel se je hotel prepričati, kateri uradniki bi bili delavcem ljubši, zato jih vpraša, ali je vam žal za prejšnjimi uradniki. Odgovorili so skoraj vsi, da ne, eden je celo pristavil: »Dobro, da so šli.« Nemško ravnateljstvo ni imelo vse delavce za enako vredne, zato je nekaterim delavcem ob novem letu dalo po 1000 kron oremiic. To ie umevno, da bi
taki rajši Imeli nemške uradnike, takih je pač prav malo. To je gotovo, da se tisočaki ne bodo tako delili, ako jih ne bo zaslužit
Delavci, kateri imate še krščansko jjrepričanje, na delo za našo organizacijo, ne bodite omahljivci, ampak krepko na delo za pravično in dobro stvar.
Iz Krope. Zganili so se naši raztreseni socijaldemokrati. Srce jim ni mirovalo. Ustanovili so si socijaldemokratično društvo. Predsednik društva je neumorno delavni in toliko zaslužni F. R. No, izpolnila se mu je vroča in srčna želja, da je vendar postal nekaj, ko je vendar zato ustvarjen, da postane nekaj več kot drugi, da postane voditelj ljudstva, da bc vendar kdo poslušal njegov glas in njegove pridige. Hudo je to, da se mala njegova četica neprestano krči, in zato je postal tudi sam hud. Poskrbeli bomo, da bo še bolj hud.
Zanimivo bi bilo povedati, kdo je ponujal prostor našim socijalnim demokratom, zanimivo bi bilo tudi, ko bi povedali svetu, kakšne sorte tiči so naši socijalni demokrati. Pa to še pride.
Skupini JSZ Preska in Vevče sta poslali Jugoslovanski Strokovni Zvezi protestni izjavi zoper obrtnega nadzornika Štebija in zahtevo, da vlada tega nadzor* nika odstavi. Razlog je njegovo protidelav sko obnašanje ob mezdnem gibanju.
Jugoslovanska Strokovna Zveza je odposlala socialnemu skrbstvu vlogo, da odstrani obrtnega nadzornika Štebija iz njegovega mesta, ker ni isti hotel pristati na upravičene delavske zahteve in se torej delavstvo ne more obračati z zaupa/ njem na takega uradnika.
 ..... ■   ——   ■■■ Mi————................
Železničar.
Naporna služba blocnih slug. Take
pozornosti kot služba blečnih slug ne za* nteva nobena druga. En napačni prijem,, napačna zamena na tiru in velikanska ka-i tastrofa lahko nastane. Vendar kategoriji bločnih slug še danes ni pomaknjena v ka-i tegorijo poduradnikov. Ne moremo čakati več in ne odjenjati od te zahteve. Železniška uprava naj stori svojo dolžnost. Za vsako reč je treba dregati in moledovati in vendar bi se spodobilo, da bi uprava sama imela srce in oko za svoje uslužbence. Namesto tega se bolj opaža nekaj drugega, to namreč, da se gospodje ne rinejo na višja mesta vsled vneme za blagor državljanov in za blagor odvisnih, ampak zato, da sebe preskrbe. Namesto da bi preskrbeli druge, predvsem podrejene, preskrbe sebe. To pa ni naloga višjih gospodov, ampak njihova naloga je, da za vse drage prej poskrbe, potem šele za sobe. Ako mislijo drugače, je njihova dolžnost, da zapuste višja mesta in se zadovo* Ije z nižjimi. Tam doli lahko skrbe za se, višja mesta pa naj prepuste takim, ki imajo srce za potrebe podrejenih in zavest v sebi, da kadar je družina preskrbljena in Zadovoljna, potem šele naj bo zadovoljen gospodar.
Odbor železničarske skupine JSZ sei
poziva, da se gotovo udeleži polnoštevilno odborove seje, katera se vrši v nedeljo 24. t. m. ob 10. uri dopoldne v Ljudskem! domu. Ker so važne stvari, se prosi, da sef gotovo odzove vsak odbornik brez kakega drugega obvestila.
Dnevni red je sledeči:
1. Izvanrcdni občni zbor.
2. Za potrebni shod in napredek dru-‘ štva.
3. Radi žensk v železniški službL
4. Radi legitimacij odvzetih vpokoje-nim železničarjem.
5. Ali naj imajo sinovi železničarjev prednost pri vzprejemu v železniško službo.
6. Za izboljšanje gmotnega stanja’
vpokojencev.
7. Da se navede na plačilni list državnim železničarjem vsak prejemek posebej in vsak odbitek posebej.
Cestar.
Deputacija cestarjev pri stavbnem oddelku. — V sredo se je zglasilo odposlanstvo cestarske organizacije Jugoslovanske Strokovne Zveze pri poverjeništvi; za javna dela, pri stavbnem oddelku Sprejel je odposlanstvo stavbni nadsvet-nik Hilbert.
Odposlanstvo je razložilo svoje željej ki so: definitivnost, sprejem v poduradni-ško kategorijo, službena doba, pokojnina vdov._____________________________________
Socialna demokracija pred sodnim stolom človeškega razuma.
(Dalje.)
Socijalna bolezen in njeno zdravljenje.
Vsi se strinjajo v tem, da je današnja družba bolna, težko bolna, toda zdravniki si niso edini v razpoznavi (diagnozi) te bo-
3
Socijalna demokracija stavi bolezen v zasebno last proizvajalnih sredstev in vidi zdravilo v koreniti preuredbi lastnine. Papež Leon XIII. in z njim ves katoliški svet pa misli o tem povsem drugače: ne posest in lastnina je bolna, terpveč posest-n i k i in 1 a s t n i k i. Zdravite ljudi in zdravili boste družbo! Če bodo posestniki kristjani, kakor bi morali biti, če bodo spoštovali moje in tvoje, torej večne zakone pravičnosti, ki dajo vsakemu, kar mu gre, in mu puste, kar je njegovo; če bo zopet zavladala na zemlji vzvišena postava: Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega svojega srca in bližnjega kakor samega sebe — potem bodo izginile vse trdote in ostrine iz otrpnjene lastnine, ki jo je rodilo novodobno poganstvo: liberalizem.
Ni skupna last proizvajalnih sredstev tisto, kar leči socijalno bedo naše dobe, temveč pravičnost in ljubezen, ki se, kakor pravi prerok, srečata na potu in se spravita v poljubu ljubezni.
Družba je bolna, toda ta bolezen še ni smrtnonevarna. Zdravilo hvala Bogu imamo, odrešenik proletarijata je prišel že pred dvatisoč leti — Kristus, Odrešenik celega človeštva; drugega odrešenika na zemlji ni. Po svoji Cerkvi je odrešil socijalno gorje, proletarijat, ki ga je ustvaril stari poganski svet; odrešil bo tudi novodobni proletarijat, izrodek novopoganstva. Novopoganstvo pa je liberalizem na verskem, državnem in gospoda r s k e m p o 1 j u, To je vzrok, da je današnji svet bolan. Najnotrajnejše bistvo poganstva in liberalizma je vsestransko pogrezanje v zemeljske dobrine, nesramni jnaterijalizem in skrajna sebičnost.
Sebičnost (egoizem) pa ni v ftasrfnini in posesti proizvajalnih sredstev, (temveč v lastnikih in posestnikih. Posest aae naredi človeka niti slabega niti dobre-|ga; zločince najdemo med takimi, ki imajo ikaj prav tako, ko med onimi, ki nimajo ničesar. Pač pa izboljšajo dobri posestniki iri lastniki nedostatke, trdote in izrodke posesti, ki so se iz različnih vzrokov razvili y teku stoletij.
Podružabljenje lastnine ne more po* /flružabiti lastnikov; pač pa lahko napravi podružabljenje ljudi, če jih podružabi [vez ljubezni in pravičnosti, reda in postav-inosti, da se kristalizirana lastnina omeči, irazkroji in porazdeli iz rok manjšine v roke večine, kjer služi pravtako družbi ko lOsebam in družinam. To je edino pravilno podružabljenje.
„ Le na tleh najnizkotnejšega materija-lizma je mogla dozoreti nesrečna misel, da se morejo nravne družabne škode odstraniti in ozdraviti na ta način, če se od-
?ravi zasebna last proizvajalnih sredstev, 'o je popolnoma kemično razumevanje in pojmovanje človeške narave, nespametno početje, slično onemu srednjeveških alhe-mistov. Zato smo rekli takoj v začetku te raprave, da so socialni demokratje alhe-misti sedanjosti: iščejo kamen modrih, ki spreminja kamen v zlato in mislijo, da so ga našli. Čudodelni kamen je skupna last proizvajalnih sr»dstev, gospodarska enakost vseh. Vzrok socialnega zla, pravijo, da je gospodarska neenako s t; če pa bo enkrat vpeljana gospo-darslia enakost, tedaj bo ta odpravila lakomnost in skopost iz sveta, ti dve korenini vsega zla, ki je doslej razdvajalo ljudi; sovraštvo, prepiri, vojske in vsa tista beda, ki iz njih sledi bo naenkrat nehala; napočila bo nova kulturna doba v doslej neznani krasoti in ljudje bodo tako srečni ko še nikdar preje.
Sliši se vse to zelo lepo — če bi le človek tudi mogel verjeti!
Socialni demokratje priznavajo, da je komunizem naravnost utopija, sanje, ki se ne bodo nikoli uresničile, ker dela silo naravi in zida na domnevano osebno enakost, ki, kakor nas uči izkušnja, sploh ne obstoja. Zato razločujejo med proizvajalnimi sredstvi in povžitnimi dobrinami; zadnje naj ostanejo zasebna last, ona naj se izpremene v družabno lastnino. S to razločitvijo je mojster Marx očistil komunizem vseh prikazni in sanj in ga povzdignil y vrsto znanosti in vede.
Gospodarska enakost, cilj socialne demokracije, je potemtakem p o -1 o v i č e n komunizem in ravno v tem naj bi obstojala njena čudodelna moč, To je zelo sumljivo; zakaj polovične naredbe so navadno slabe naredbe, Ali bo v tem komunizem delal kako izjemo, ali bo močnejši ko pa celota komunizma? Mi vidimo ravno v tem polovičarstvu živelj šibkosti: polovični komunizem je nedosleden in ne more odstraniti nenaravo celega komunizma. Če je torej vsestranski komunizem nekaj sanjarskega, da, celo nenaravnega, kako naj bo potem polovični komunizem — kamen modrih, ki bo delal vse čudeže, na katerih je država prihodnosti tako bogata?
Celi komunizem veže celo posest in odstranja lakomnost dokaj temeljitejše iz sveta ko polovični komunizem; če je potemtakem preobrazenje sedanjega človeštva v \pravilne družabne ljudi odvisno od tega, da se odstrani lakomnost, potem je celi komunizem učinkovitejši ko polovični.
Sicer trdijo, da reši polovični komu-
nizem osebno svobodo, individualno fpo-edino) različnost, da ne zahteva ničesar nenaravnega, ničesar nemogočega.
To nikakor ni res. Polovični komunizem ne rešuje niti osebne svobode, niti individualne različnosti — poleg tega pa zanaša živelj protislovja in nezadovoljstva v novo družbo, ki vsled tega propada. Če smem misliti, govoriti, hoteti in storiti kar hočem, če smem celo posedati povžitne dobrine, zakaj ne bi smel imeti nobenih proizvajalnih sredstev, ko so vendar potrebna za popolen razvoj osebnosti, za vsestransko neodvisnost in svobodo?
Liberalizem je zapisal na svoj prapor svobodo, enakost, bratstvo in se vsled tega čina ponosno trka na prsa. Socialna demokracija mu odgovarja: kaj in koristi osebna svoboda, in kaj politična enakost, če nimam kaj jesti? Obe sta ničvredni dobrini, dokler se jima ne pridruži gospodarska enakost, ki me preskrbi s kruhom. Zato zahtevajo in oblju-bujejo socialisti na prvem mestu gospodarsko enakost in prilagajo za napitnino še osebno svobodo in različnost. Napitnine navadno niso dosti vredne in individualna (poedina) svoboda socialne demokracije je umazana napitnina, nič boljša od prisilnega jopiča celega komunizma. Zakaj ta mi odtegne svobodo izpred oči in me vtakne v kalup (šablono) vsestranske enakosti, kjer sem številka ko vsaka druga; polovični komunizem mi kaže svobodo v mikavni krasoti, če pa iztegnem roko, da bi jo ugrabil, pa se mi posmehljivo izmakne, Nespametnik, mi kliče, zakaj segaš z roko po prepovedanem sadu? Proizvajalnim sredstvom se moraš odpovedati za vse čase v vse veke.
Bodite zadovoljni. Zadovoljite se z vašim komisom.
To je hujše, ko Tantalove muke; kajti Tantal sočnih sadov, ki so se sklanjali k njemu in zginili, kadar je segel po njih, ni ustvaril sam.
Toda kaj komu mar svoboda, da je le kruha v izobilju; in tega v državi prihodnosti ne bo nikdar primanjkovalo.
To pa še nikakor ni vzvišeno nad vsakim dvomom, V tem čudnem kraljestvu so vse strasti svobodne, edino lakomnost je nesvobodna. To ni samo dušeslovna, temveč tudi gospodarska napaka. Ali ni poglavitnih sedem? — zakaj naj bo edino lakomnost sužnja, medtem ko se bo drugih šest paslo po državi prihodnosti?
Saj ni ravno najslabša izmed sedmerih in če zvežejo to, zakaj nc tudi drugih? Ravno v tem leži nenarava polovičnega komunizma: kako naj služi lakomnost, če so vse strasti svobodne? Če bi bile vse zvezane, potem bi lahko zvezali tudi njo; kdor vse izpusti in zveže samo to, ta zahteva nekaj, kar je nemogoče. Postava: Ne smeš posedati nobenih proizvajalnih sredstev! pomeni potemtakem neznosno osebno silo; pomeni pa tudi gospodarski pogin! Zakaj upanje na zaslužek in posest je najmočnejši nagib za delo, za razvoj moči, za uspeh na vseh poljih. Odstrani ta nagib in odstranil si studenec blagostanja in bogastva. Kdor pozna človeško naravo, ta ve, da je pohlep po zaslužku zdrava in nujna strast, brez katere bi družba hirala in obubožala. Kjer manjka pohlep po zaslužku, tam se polnijo ubožnice in jetnišnice: ..razmerje med použitkom (konzumom) in proizvajanjem (produkcijo) postane moteno, toda ne vsled preobilega proizvajanja ko v stari družbi, 'temveč vsled pomanjkanja produkcije in vodi nujno do prevrata, ob katerem se razbije nova družba. Prevrat v bodoči državi ne more izostati na noben način in mi vemo prav natančno, kdaj nastane: kakor hitro bo potrošeno bogastvo, ki so ga zbrali pohlepni močni poedinci stare družbe in so si ga prilastili ustanovniki nove.
Država prihodnosti je velika ubožnica, gospodarska enakost pa žalostno stanje za vse.
To omenja z nekako istimi besedami tudi Leon XIII. v svoji okrožnici o delavskem vprašanju.
Narava je resnica in zato si uglaja pot in zmaguje kljub vsem naporom laži in ne-narave. Lakomnost je gotovo pregreha; zakaj sv. Pavel nas uči, da je korenina vsega zla; toda lakomnost, ki jo ima v mislih, je skopost, ki neredno stremi po denarju in posesti in vidi v njih svoj najvišji cilj in največjo srečo; ne reče pa, da človek ne sme stremeti po posesti. Zakaj to stremljenje je naravni nagon, potreben za splošno blagostanje, ko spolni nagon za obstoj družbe. Vse zavisi od tega, da se ta naravni nagon obvladuje in se ga obdrži v pravih mejah in zato stoji v desetih božjih zapovedih: Neželi svojegabliž-njegažene, svojega bližnjega b 1 a g a. Ne stoji pa, da ne želi sploh* nobene žene, nobenih proizvajalnih sredstev. Zakaj On, ki je s Sinaja proglasil deset zapovedi, je poznal človeško i^aravo in zato ni prepovedal ne zakona ne lastnine proizvajalnih sredstev. Sv, Pavel je seveda umeval prav dobro postavodajalca in postavo. Socialnodemokratični mazači pa mažejo, kjerkoli se česa Idtiio in delajo naravi silo.
Ravno zato sta spolni nagon in nagon po zaslužku v človeku tako močna, ker zavisi od njiju obstoj in zemsko blagostanje družbe. Bog je položil v naravo elementarno silo (katere ne more posiliti noben mazač in krpaČ), ki je sicer včasih razdiralna, če se jo osvobodi postave in mej, ki pa deli vedno blagoslov in korist, če se giblje v pravih, od Boga določenih mejah,
V tem smislu je želja po lastnini zdrava, dobrodelna strast, nujna za razvoj po-edinca in za varstvo družine: zasebna last zahteva že naravna pravica, posvečuje pa jo pozitivna postava: Ne želi svojega bližnjega blaga!
Polovični komunizem je zato nenaraven in, ker je nenaraven, je tudi neresničen.
Kdor torej hoče komunizem, ta mora vzeti ves komunizem z vsemi njegovimi blodnimi idejami; zahtevati mora osebno enakost in vsestransko gospodarsko enakost — a ne samo proizvajalnih sredstev, temveč tudi povžitnih dobrin in — žensk. To pa je po sodbi vseh — blodna ideja (utopija), to se pravi vsestransko nenaravno, popolnoma neresnično in naravno nemogoče. Zakaj narava nam kaže, da so ljudje poedino neenaki, iz neenakih delov pa ni mogoče sestaviti gospodarsko enako družbo. Kdor zahteva gospodarsko enakost, ta razdira ravno zato osebno svobodo, ker vtika poedinca v prisilni jopič, v katerem se mora zadušiti.
Nujna neizogibna posledica polovičnega in celega komunizma je zato p r i s i -lje, razprtija, hlapčevstvo, obubožanje. In možje, ki delajo po takih sestavih, igrajo apostole svobode, hočejo odrešiti proletarijat in odpraviti mezdno suženjstvo!	(Dalje.)
Narodni tabor
na Veliki šmaren na Koroškem v Siliči vasi dne 15, avgusta ob udeležitvi ljubljanskega knezoškofa.
Država SHS.
(1. XI, 1918.)
štiri dolga, strašna leta je v potokih tekla kri; kri najboljših, kri najdražjih —-tekle solze iz oči:
Zaman pa le ni trpel naš bedhi narod ves, priboril je svobodo v državi S. H. S.
Konec zdaj je robstva, muke, prišel je rešilni dan; cilj je daljni naš dosežen, davni je izpolnjen san:
Svoboden, prost je narod , stoletja sužnji pefe,
gospod na svoji zemlji v državi S. H. S.
i
Robstva je verige strgal, stopil je na dan Slovan; solnce sv6bode mu vzhaja — ta orjak je bil tlačan?!
Premagan, strt se trese pred njim germanski bes in plašno zre mogočno državo S, H. S,
Pahnil krvnike s prestola, vse trinoge poteptal; narod, že na smrt obsojen zmagal je in slavno vstal!
Ah čuda se godijo po svetu dandanes:
Čez noč, poglej, imiamo državo S. H. S.
V jedno se telo je strnil narod Slave treh plemen, jednega debla tri veje ene misli, treh imen.
Srb, Hrvat in Slovenec — vse druži jedna vez;
Bog živi jih in čuvaj državo S. H. S,
Vide.
tano.
»Državna posredovalnica za delo« — Podružnica za Ljubljano in okolico. — V
preteklem tednu od 3. do 9. avgusta je iskalo delo 183 moških in 83 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 105 moških in 49 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 112. Pri vseh podružnicah »Državne posredovalnice za delo« je od 1. januarja 1919. do 9. avgusta 1919. iskalo delo 12,067 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 10.498 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 3720. — Delo iščejo: pisarniške moči (380), trgovski sotrudniki in sotrudnice (248), dninarji in dninarico (101), služkinje in kuharice, peki, mlinarji, mesarji, poljski delavci in delavke, natakarji in natakarice, šivilje, krojači, čevljarji, sluge, vratarji, hišniki, oskrbniki, ekonomi, ključavničarji« strojniki, mehaniki, kurjači, elektrotehni-
ki, kleparji, steklarji, skladiščniki itd. _
V delo se sprejmejo: služkinje in kuharice (107), težaki, hlapci (103), dninarji, zidarji, poljski delavci, žagarji, stavbeni in strojni ključavničarji, mizarji, tesarji, gozdni delavca, sodarji, vrtnarji, gospodinje, kolarji, pletarji, kovači, kleparji, vzgojiteljice, prodajalke in vajenci.
Povrnitev cerkvenih in verskih ustanov in ,	umetnin.
LDU Budimpešta, 11. avgusta, (Dun. KU.) Ministrstvo za bogočastje in pouk je odredilo, da se cerkvene in verske ustanove, ki jih je proglasila sovjetska vlada za javno last, povrnejo lastnikom, oziroma oskrbnikom.
Bela Kun povzročil za 6 milijard Škode.
»Daily Mail« poroča iz Budimpešte: En-tentna komisija je dognala, da znaša Skoda, ki jo je Bela Kun povzročil Ogrski, šest milijard kron. Za vlade svetov je bilo v Budimpešti usmrčenih približno 900 oseb.
Boljševiško gibanje v Angliji.
London, 12. avg. Z ozirom na zadnje stavkovno gibanje konstatirajo »Times«, da so oblasti prepričane, da so bile zadnje z izgredi združene stavke odločno naperjene proti angleški vladi, zatrjujejo, da je tuji denar krmil stavko. Angleška policija je odkrila razpredeno revolucionarno zaroto, zasegla je važne dokumente in fotografije. V mestu Clyde je bil organiziran delavski sovjet, ki je imel izdelan natančen sovjetski program. Glavna načela teh sovjetov so bila: popolno raz« orožen je neproletarskih vojakov, ustanovitev in organizacija rdeče armade, ustanovitev revolucionarnega sodišča, odstranitev parlamenta in sedanjega vladnega sistema, nazlastitev in socializacija bank, rudnikov, industrijskih’ in trgovskih podjetij. Oklic programa končuje: »Živela revolucija! Živela rdeča armada Velike Britanije!« —* Agilen agitator boljševiških idej je bil* neka Angelika Balabanof iz Rusije. \
Urednik: Anton Komlanic, — Izdajatelji Mihael MoSkerc. — Tiska Jugoslo> vanska tiskarna v Ljubljani.
Delavci in delavke, ,
priljubljene med svojimi sodelavci, dobe lahek postranski zaslužek. Pojasnila dobe na ustmene in pismene ponudbe v upravi „Slovenca“^
Najvočja slovenska hranilnica!
•i •	i	i»
• •; is
Ljubljana, Prešernova ulica št 3
je imela koncem 1.1918. vlog . K 80,000.000*— rezervnega zaklada......  2,500.000'—.;
Sprejema vloge vsak delavnik.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hm-riilnike. — Hranilnica Je pupilarno varna. — Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga. — V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.
Gospodarska zveza
centrala za skupni naknp in prodajo v Ljubljani, reg. zadr. z o. z.
Stalna zaloga poljedelj. strojev:
ihotorjav, mlatilnic, viteljev, slamo • la reporeznic, brzoparlinlkov, plugov, bran( čistilnikov 1.1. d.
Prodaja:
umetnih gnojili kolonijalnega In Špecerijskega blaga »er poljskih pridelkov.
Zaloga: , pristnega domaCega in ogrskega vinar Sganja L t. d.
Lastna Izdelovalnlca in prekaje« valnica klobas. - Lastna željama«
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta 6
obrestuje hranilne vlojje po čistih
3 /o
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja sl°verska posojilnica in je imela koncem leta 1918 nad 43 milijonov kron vlo;j in nad 1 milijon en-ototisoč kron rezervnih zakladov.
Posojila se dovoljujejo od 4 do 5%.
Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.