//UjJJ /J1UÍU
»Tisti, ki nenehno kritizirajo, naj gredo živet drugam« Stran 2
Delavci bežijo iz klavnic
Stran 4
Št. 98 / Leto 60 / Celje, 27. december 2005 / Cena 150 SIT
□
lil
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvim
Foto: GREGOR KATIČ
9770353734020
Živimo drugače
Ob 15-letnici odločitve za samostojno in neodvisno Slovenijo
Te dni mineva 15 let, od prepričljive, skoraj soglasne odločitve za samostojno in neodvisno Slovenijo. Na plebiscitu, ki se ga je 23. decembra 1990 udeležilo 93,2 odstotka vseh volivcev, je prepričljiva večina - 95 odstotkov - odgovorila, naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država. Izidi so bih uradno razglašeni tri dni po plebiscitu in 26. december tako obeležujemo kot državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti.
Plebiscitarni odločitvi ljudi so v naslednjih šestih mesecih sledili osamosvojitveni koraki, vključno s sprejemom Deklaracije o neodvisnosti in . Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter slovesno razglasitvijo suverene slovenske države 26. junija 1991. Za dnevom, ko »je bilo dovoljeno sanjati«, je prišlo desetdnevno obdobje, ko si je bilo treba neodvisnost potrditi tudi s puškami, kasneje pa z vztrajanjem na odločnih in nepopustljivih pogajalskih stališčih.
In kako živimo v samostojni in neodvisni Sloveniji danes? Kaj se je spremenilo, kaj je dandanes drugače, smo povprašalo ljudi s Celjskega.
državi sem doštudiral, diplomiral, magistriral in se zaposlil v muzeju. Ta čas je povezan tudi s še eno mojo veliko ljubeznijo, to je glasbo. Mislim, da se mi je v zadnjih 15 letih zgodilo kar veliko. Po mojem bi tudi v skupni državi živel podobno, sicer pa je vprašanje, koliko ljudi sedaj živi bolje, kot so v Jugoslaviji. Čas bo pokazal, kaj smo z osamosvojitvijo v resnici dosegli. Osebno mislim, da je bila to nujna zgodovinska odločitev, edinstvena priložnost, ki smo jo Slovenci znah izkoristiti. Z osamosvojitvijo smo okrepili politično samozavest, iz naroda smo postali nacija. Sam sebe nikakor ne smatram za kakršnega koli j u-gonostalgika v političnem ah državnopravnem smislu.«
včerajšnja maša za domovino v farni cerkvi. Osebno sem vesel in ponosen, da živim v samostojni Sloveniji, čeprav tudi prejšnje države nisem doživljal kot >železni komunizem^ po kateremu pa se marsikomu kolca.«
terialno bogastvo je na dosegu roke, žal pa se kruti kapitalizem ne ozira na socialno šibke, mladi vse manj spoštujejo starejše ...«
Hugo Bosio, direktor in lastnik podjetja Bosio: »Ko
sem z osamosvojitvijo Slovenije stopil v svet podjetništva, so nam bile odprte vse poti. V teh petnajstih letih sem sicer moral premagati kar nekaj težav, vendar se zadnje Čase razmere izboljšujejo. Ko bi le okolica imela več posluha za nas podjetnike in se končno začela zavedati, da je gospodarstvo tisto, ki vleče naprej občine, regije in državo. Skrbi me, kako bo v prihodnje, saj v Sloveniji nismo dobro pripravljeni na pasti globalizaci-je, ki se nezadržno širi tudi k nam. Vsi govorimo samo o nevarnosti s Kitajske in se ne zavedamo, da je le še vprašanje časa, kdaj nas bo preplavila tudi Indija. Namesto da bi v Sloveniji bili enotni, se, žal, še vedno delimo in ocenjujemo po tem, kateri stranko kdo pripada. Zato me tudi skrbi, kaj bo z reformami. Predlogi so za gospodarstvo dobro naravnani, vendar se bo, na-žalost, spet zgodilo tisto, karase pogaja vsa zadnja leta - politika bo vse spremenila.«
Franc Sušnik, župan Občine Vransko in poslanec državnega zbora: »S samostojnostjo in neodvisnostjo so se udejanila prav vsa pričakovanja Slovenk in Slovencev. Slovenija se je v teh 15 letih zelo razvila, se mednarodno uveljavila, vstopila v Evropsko unijo in Nato, omogočilo se je boljše in kvalitetnejše bivanje. Mislim, da so državljanke in državljani zadovoljni z življenjem v samostojni Sloveniji in bi se zanjo še enkrat odločili. Tisti, ki se jim toži po prejšnjih časih, pa so največkrat tisti, ki se bojijo sprememb. Sam sem zelo zadovoljen. O tçm sploh ni dvoma.«
Tone Kregar, višji kustos v Muzeju novejše zgodovine Celje, glasbenik: »Geopolitične spremembe v 80. letih so bile sestavni del mojega odraščanja. V samostojni
Lojze Posedel, župan Občine Žalec in poslanec državnega zbora: »Čestital bi vsem, ki so se pravilno odločili in sprožili procese, ki so pripeljali do samostojne Slovenije. Takrat se je izkazalo, da smo Slovenci, če gre zares, enotni, kar se je v kasnejših letih mogoče malo izgubilo. Ocenjujem, da je bilo v minulih letih veliko narejenega. Podobno je v žalski občini, vsaj za tiste, ki imajo odprte oči. Prepričan sem, da so se vsi, ki so opravljali pomembnejše funkcije, potrudili. Čeprav se je vmes spremenil sistem, občina se je razdelila, je napredek viden. Seveda so še vedno problemi, ki jih je treba rešiti. Naj poudarim, da se nekateri prav trudijo s se-suvanjem oziroma omalovaževanjem države, samostojnosti, zastave, grba ... V Žalcu se trudimo vzgajati otroke tako, da bi bih ponosni na te simbole. V ta sklop sodi tudi
Jože Kuzman, generalni sekretar Zveze veteranov vojne za Slovenijo: »Naša samostojnost se je začela rojevati že leto pred plebiscitom in se uresničila v kratki, zmagoviti vojni za Slovenijo. V polnosti sem bil vključen v vsa dogajanja in če bi bilo treba, bi šel po isti poti še enkrat. A teh 15 let ni prineslo samo veselja. Osamosvojitev je našo družino potisnila na rob preživetja. Žena je izgubila delo s propadom Konusa, jaz zaradi izgube tržišč v nekdanji državi, sin je še študiral. Vendar je tudi to imelo svoje dobre plati. Ne vem, če bi mi sicer uspelo napisati knjigo Opal. Postopno se je življenje utirilo na novih tirih. Sam sem našel smisel v delu generalnega sekretarja ZWS. Zavedam se, da je predvsem od nas odvisno, ali bodo mladi v prihodnosti vedeli, kakšna je bila pot do samostojnosti. Ko pa pogledam življenje okoh sebe: vse ma-
preselil med civiliste. Dobil sem področje zasebnega varovanja in detektivske dejavnosti. Ker sem s svojim delom trčil v interese višjih slojev, so me hitro povozili ter ukinili moje delovno mesto in postal sem tehnološki višek. O mafiji sem v življenju veliko prebral in to je to. Nekateri akterji se še danes predstavljajo kot nekakšni veliki borci proti raznim nepravilnostim. Upam, da bom še imel voljo in bom o tem napisal knjigo.«
Aleksander S. Jurkovič, ljudski ustvarjalec Nani Poljanec iz Rogaške Slatine:
»Kot ljudski ustvarjalec sem ponosen, da živim na slovenski grudi. Tudi zame osebno je bilo zadnje desetletje in pol pestro ustvarjalno obdobje. Osebno ne maram ljudi, ki nenehno kritizirajo svojo državo, in jim zato predlagam, naj gredo živet kam drugam. Tako bodo lahko spoznali in vzljubili svojo domovino. Dobronamerna kritika razmer v vsaki družbi pa je seveda potrebna, saj smo le tako lahko iz leta v leto boljši.«
Sreš, predsednica Turističnega društva Nova Cerkev in učiteljica Osnovne šole Dobrna: »Zadnje desetletje in pol ocenjujem tako zasebno kot v družbi nasploh kot zelo plodna leta, leta razvoja in novih priložnosti. Na področju turizma so dani z novo oblikovano lokalno samoupravo vsi pogoji za hiter razvoj. Občina Vojnik zelo podpira vse projekte našega društva. Na področju šolstva imamo učitelji veliko nujne avtonomije, v Osnovni šoli Dobrna pa prostori ne ustrezajo več potrebam časa.«
Franc Bevc, predsednik Policijskega veteranskega društva Sever za celjsko območje, generalni sekretar Zveze policijskih veteranskih društev Sever, član uprave humanitarne fundacije Ustanova Franca Rozmana Staneta in predsednik SPV Občine Šentjur: »V času osamosvajanja Slovenije sem začel kot inšpektor za posebne naloge in končal kot načelnik inšpektorata milice, kar je v praksi pomenilo šefa uniformirane policije v regiji. Konec vojne za Slovenijo je pomenil tudi nov začetek. Policija je dobila nove naloge, sam pa sem imel še eno pomanjkljivost. Pravo sem študiral že osem let in bolj malo hodil na izpite. Dobil sem priložnost, da se za d ve leti preselim v študentske klopi. Kot »vojni zmagovalec« sem se umaknil in v policiji začel ponovno delati leta 1994. V dveh letih odsotnosti se je veliko spremenilo. Vsi >veliki osamosvojitelji< so odšli iz policije. Nič bolje ni bilo pri nas na regijski ravni. Ponujali so mi delo, ki sem ga delal, ko sem bil star 26 let. Po devetih mesecih sem izkoristil službeno potrebo in se
Hari Flis, mestni svetnik v Celju in pionir Televizije Celje: »O življenju v samostojni Sloveniji razmišljam bolj pozitivno kot negativno. A kljub temu mislim, da bi bilo koristno tiste dobre stvari iz prejšnjega sistema obdržati in jim dodati tisto najboljše, kar je prinesel sedanji. Tako bi bilo enkratno, a ker tako tie more biti, lahko samo rečem, da sem zadovoljen. V vsakem pogledu je v Sloveniji demokracije več, le da si jo nekateri razlagajo nekoliko drugače. Uporabljati znajo le njene prednosti zase in ne znajo upoštevati demokracije drugih. Srečen sem, da smo teh petnajst let toliko naredili, še posebej v Celju, a tudi v vsej Sloveniji, v vsaki njeni vasi vidiš očiten napredek. Upam, da bomo tako tudi nadaljevali.«
Viki Ašič st., glasbenik in član Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo v Celju: »Po petnajstih letih samostojne Slovenije se še vedno živo spominjam dneva pred začetkom vojne, ko smo igrah na velikem koncertu v središču Celja. Vesel sem, da je bila slovenska narodnozabavna glasba že pred samostojnostjo močno prisotna in poznana v Evropi in po svetu ter da se to sedaj še stopnjuje. Poznajo nas po frajtonarici, ki bi morala postati nacionalni instrument. Moti pa me, da imamo za kralja glasbe nekoga, ki ni iz Slovenije, Čepravimamo doma veliko odličnih glasbenikov, ki bi si tak naslov zaslužili. Naše območno združenje v Celju ima edino v Sloveniji narodnoza-bavni ansambel, ki nastopa na najrazličnejših spominskih prireditvah. To je moj trio Vikija Ašiča z Elkom Plahuto in Zden-kom Štruclom, kvartetom Grmada ter pevcem solistom Andrejem Bremcem. In moja želja: bodimo ponosni na samostojno Slovenijo in jo tako ohranimo v evropski družini.«
Staška Buser, ravnateljica Srednje poklicne in strokovne šole Šolskega centra Šentjur: »V času samostojnosti Slovenije se mi je prvih pet let zdelo najboljših, prežetih z upanjem in veliko čustvi slovenstva. Zdaj pa se mi zdi, da tega tudi zaradi pritiska Evrope ne znamo ohranjati. Mislim, da bi včasih morah tudi kaj zahtevati in ne toliko prikimavati. Navadni ljudje se čutijo eksistencialno ogrožene. V šolstvu je še vedno premalo poudarka na kvalitetnem poklicnem izobraževanju, vrednotah in vzgoji. Čas študija se podaljšuje, demografska slika pa je vedno bolj črna. Včasih smo bile bolj pogumne in je bilo tudi v študentskih časih precej mamic, ki smo prav tako uspele doštudirati in vse ostalo. Moti me tudi ta groba potrošniška družba, v kateri ni prostora za ideale. Primerni komunikaciji se dandanes na žalost reče hinavščina, namesto da bi ljudje stah za svojimi besedami. In te nesrečne reforme so nekaj, kar se je kuhalo že ves čas, a so doslej to vztrajno odlagali. In zdaj je seveda kritizirati najlažje.«
U, BA, ŠO, MBP, US, BJ, TV, ST, BS, SŠ
Cast narodobuditeljem
Podelitev mestnega statusa
Vlada je na predbožični sejisprejela sklep o podelitvi statusa mesta šestnajstim napeljem v Sloveniji. Z našega območja sta med njimi Rogaška Slatina in Šentjur.
Po Zakonu o lokalni samou^ravj je vlada podelila takšen status tudi Cerknici, Drav^Spi, Grosuplju, Logatcu, Medvodam, Mengšu, Mežici, Prèvaljam, Ribnici, Rušam, Šempetru pri Gorici, TrebnjemSif Železnikom in Žirem.
Vlada je dosledno upoštevala, da mora imeti naselje po zakonu, da lahko pridobi status mesta, več kot tri tisoč prebivalcev. Pri tem so bili upoštevani tudi drugi zakonsko določeni pogoji, med njimi ekonomska struktura, gostota prebivalstva, naseljenost in zgodovinski razvoj.
Kot pravijo na sedežu vlade, podelitev statusa mesta omenjenim naseljem ne bo imela finančnih posledic niti za državni proračun niti za občinske. Status mesta je za posamezno naselje namreč zgolj simbolnega značaja. BJ
www.novvtednik.com
V počastitev 15-letnice plebiscita, na katerem smo se Slovenci odločili za samostojno državo, in v čast včerajšnjemu dnevu samostojnosti in enotnosti je bila slovesnost na celjski železniški postaji. Pripravila sta jo Zgodovinsko društvo Celje in Svetovni slovenski kongres - Slovenska konferenca.
Zbrani so se pred spominsko ploščo narodobuditeljem na železniški postaji spomnili na 10. maj 1848, ko se je na poti z Dunaja v Celju ustavila delegacija zavednih slovenskih izobražencev in zbirala podpise podpore za program Zedinjene Slovenije. To je bil prvi program, ki je tudi uradno izrazil željo vseh
PA ŠE TO
Laško ni
Las Vegas
Zdi se, da posamezniki, mesta, krajevne skupnosti in občine pred novim letom (oziroma, če smo iskreni, že od sredine novembra) kar tekmujejo med seboj, kdo bo bolje in prej okrasil svoj okoliš. Enako je v Laškem, kjer so se nekateri svetniki' na zadnji letošnji seji spustili v debato o tem, kako skromno je okrašeno eno najbolj turističnih mest y državi. In za primerjavo omenjali zasavsko mesto, ki je menda celo i/ lučkah in kjer naj bi za prednovoletna rajanja in silvestrovanje odšteli več milijonov tolarjev. Pa je župan Jože Rajh mirno odvrnil, da bo glede tega razmislil za prihodnje leto, letos pa da stvari nima smisla več popravljati, kvečjemu kakšno žarnico na javni razsvetljavi bodo po potrebi še zamenjali. »Sicerpa,« je zagovarjal svoje mesto, »nas ljudje, ki pridejo v Laško od drugod, pohvalijo, kako lepo smoga okrasih in razsvetlili. « Da so slednji hinavci ali brez okusa, so pripomnili svetniki in prišli na dan z idejo, da bi bilo v bodoče pametno sprejeti tudi odlok o decembrskem okra-ševanju mesta...
Po vrsti bolj ali manj duhovitih pripomb in opazk, kot denimo, da je brez zveze menjati dotrajane žarnice, saj so za podnevi še vedno dobre, so se vendarle strinjali, da več kot zunanji videz štejejo besede, kot so hvala lepa ali srečno, zdravo, uspešno (in svetlo) leto, ki prihaja. Potem so se v veselem decembrskem vzdušju zedini-li, da je denar, ki bi ga sicer namenili okrasitvi ali spustili v zrak z raketami, pametneje med letom porabiti za obnovo kakšne ceste in drugih nujnih reči.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Slovencev, da bi živeli v isti domovini in svoji državi, ki bi bila veliko večja od današnje. V njej bi živeli tudi tržaški, goriški, Beneški, kanalski in koroški Slovenci. »Program je nastal ob marčni revoluciji, pripravil pa ga je Matija Majer - Ziljski. Takrat program ni uspel, zato pa je bilo drugače pred 15 leti, ko je velika večina Slovencev, kar 89 odstotkov, odgovorno sprejela odločitev za enotno in samostojno Slovenijo,« je v slavnostnem nagovoru povedal upokojeni profesor zgodovine Daniel Hriberšek.
»Po 45 letih totalitarizma smo imeli spomladi 1990 prve večstrankarske volitve, na katerih je zmagala demokra-
tična opozicija Slovenije s programom demokratizacije in postavitve samostojne slovenske države,« je spomnil Hriberšek in opisal prve uspehe Demosove vlade. Zatem je kritično govoril o kasnejših dogodkih, ki so, po njegovem, pod vladavino LDS zgolj podaljšali zgodovinski lok totalitarnega režima v Sloveniji. Šele z novo, Janševo vlado se, tako Daniel Hriberšek, uresničuje davno sanjani sen Slovencev po samostojni in demokratični državi.
Prireditev so s petjem olepšali seniorji moškega komornega zbora, recitirala pa sta Ljudmila Cpnradi in Peter Si-moniti.
BRST
Za 9. izbor naj voščilnic 2006 smo največ pošiljk dobili v zadnjih decembrskih dneh. Letos je nekoliko manjši odziv posameznikov, medtem ko so se tako kot vedno dobro odzvali iz različnih domov, šol in vrtcev. Zadnji dan za sprejem tekmovalnih voščilnic je sobota, 31. december, v izbor pa bomo vključili tudi tiste morebitne pošiljke, ki bodo letos oddane, dobili pa jih bomo takoj po novoletnih praznikih.
Med hitrim pregledom prispelih pošiljk smo ugotovili, da je tudi letos veliko zelo lepih primerkov, predvsem pa navdušuje izjemna volja posameznikov in skupin, ki se odločijo za doma izdelano voščilnico.
ki ima še posebno težo. Januarja bo petčlanska komisija pozorno pregledala vse prispele pošiljke in razdelila nagrade po kategorijah. Določili bomo tudi datum, kdaj se bomo dobili v galeriji Jožeta Žlausa v Glo-bočah pri Vojniku, kjer bo sklepna prireditev.
ko prinesete tudi osebno in oddate v naročniško-oglasnem
Špijonirana prijatelja
Novoletnega sprejema celjskega župana se je udeležil tudi njegov strankarski kolega in zadnje čase silno razvpit poslanec Franc Kangler. Kot je znano, je Kanglerjevo elektronsko dopisovanje s podjetnikom in prijateljem Romanom Šumakom okoli nakupa operacijskih miz nekdo prestregel in sočno pismo uporabil za grožnje demokratično izvoljenemu predstavniku ljudstva. Med sprejemom sta se prijatelja lahko v ' u pomenkovala, saj je bil hrup okoli njiju tako močan, da zaupnost izrečenih besed
ni bila ogrožena.
Foto: GREGOR KATIČ
CELJSKA

RAZPIS ZA SMUČARSKO TEKMO "PREDNOVOLETNI KRITERIJ PRVEGA SNEGA NA CELJSKI KOČI"
ZPO Celje organizira smučarsko tekmo posameznikov v veleslalomu. Tekmovanje bo organizirano v petek, 30. decembra na smučišču Celjska koča ob 13. uri z enim uradnim tekom. Tekmovalci SE MORAJO PRIJAVITI do 12.30 ure pri blagajni. Ob prijavi morajo imeti dokument s sliko. Kasneje prijavljeni bodo startali na koncu startne liste.
Kategorije: Ženske nad 35 let Ženske nad 18 in do 35 let Deklice do 18 let USoski nad 55 Set Moški nad 35 in do 55 let Moški nad 18 in do 35 let Dečki do 18 let Štartnina znaša 3.000 SIT in se poravna ob prijavi! V štartnini je vključeno: organizacija tekmovanja za en uradni smučarski tek, smučarska karta do 16. ure istega dne in enolončnica. Takoj po tekmovanju bo proglasitev rezultatov in podelitev pokalov.
Največ voščilnic v zadnjih dneh
ilfc
miju za ljubitelje
9B """""11 ^ «p«»»* Hfe
Prometej Art & Hobby Stanetova 9,Celje, tel.:03 4930 613 materialom in pripomočki za likovno ustvarjanje ter likovne delavninice
Slavnostni govornik na prireditvi je bil Daniel Hriberšek.
Delavci bežijo iz klavnic
Mesno-predelovalna industrija bi zaposlovala, pa nima koga - Sindikati opozarjajo na novodobno suženjstvo, ki se ga gredo ob pomoči Adecca v marsikaterem podjetju
Zaradi stečajev je letos na Celjskem izgubilo delo skoraj štiristo delavcev. Največja sta bila stečaja Ingrada in Monta, veliko delavcev je ostalo na cesti tudi zaradi propada podjetij Art Ljubečna in Rultex iz Rogaške Slatine. Kot so povedali v območni organizaciji svobodnih sindikatov, bo zaradi prisilne poravnave brez dela ostalo tudi 138 delavcev v Steklarni Rogaška, ki bodo odločbe o prekinitvi pogodb o zaposlitvi dobili v začetku januarja, število zaposlenih bodo gotovo krčili tudi v sosednji Steklarski Novi.
Številke so približno takšne kot nekaj zadnjih let, vendar je zaskrbljujoče, je dejal sekretar območne organizacije Srečko Čater, da je regija (z izjemo trgovine) letos dobila zelo malo novih delovnih mest. Po vstopu naše države v Evropsko unijo so se v večini podjetij lotili prestrukturiranja in racionaliza-
cije ter zmanjšali število zaposlenih. Tako je na primer v Klasju zaradi reorganizacije šlo na cesto devetnajst ljudi, v Pivovarni Laško pa so letos s tako imenovanimi mehkimi metodami število zaposlenih zmanjšali za 42. »Edina, ki ji trenutno primanjkuje delavcev, je mesno-predelovalna industrija, vendar se v njej zaradi nizkih plač in težkih delovnih pogojev noče nihče zaposliti. Če pa že kdo pride, podjetje zapusti po samo nekaj dneh dela,« je povedal Čater.
Opozoril je tudi, da je na Celjskem, tako kot drugod po Sloveniji, v zadnjem času vse več novodobnega suženjstva. »V sindikatu smo bili preveč tolerantni in smo privolili.
Na Celjskem dela v tekstilni industriji še okrog 1.500 ljudi. Skoraj 75 odstotkov jih dobiva minimalno plačo, ki znaša 122.600 tolarjev bruto.
da se uveljavitev 53. člena zakona o delovnih razmerjih, ki govori o omejitvi sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas, odmakne za dve leti. Delodajalci so to izkoristili in zlasti v delovnoin-tenzivnih panogah je veliko primerov, ko delavcem tudi po šestnajstkrat podaljšajo delovno razmerje. Po treh letih jih napotijo v podjetje Adecco, ki se ukvarja z zaposlovanjem. To potem zaposlene, ki imajo le status začasnih delavcev brez sicer običajnih sindikalnih pravic, po mih volji premeščajo oziroma jih kot kakšne sužnje, ki delajo le za golo plačo in nič drugega, prodajajo zdaj enemu zdaj drugemu podjetju,« je pojasnil Cater.
Obrtniki ne plačujejo regresov
Sicer pa se je na Celjskem, so povedali sindikalisti, z izjemo tekstilne industrije in gradbeništva gospodarski po-
V Kmetijski zadrugi Laško že vse leto dobivajo del plače v bonih. Po odprtju novih proizvodnih prostorov ima namreč podjetje likvidnostne težave.
ložaj nekoliko popravil v ko-vinsko-predelovalni industriji. V štorski jeklami in šentjurskem Alposu vlagajo vse več v nove proizvodnje in na novo zaposlujejo. Še naprej pa slabo kaže obrti, kjer po ugotovitvah Forta Turka vladajo velike anomalije. Obrtniki ne plačujejo regresov in nadur, ne dovolijo koristiti letnega dopusta. Najhuje je pri avtoprevoznikih, ki silijo voznike, da vozijo čez maksimalno dovoljeno število ur. Tistim, ki želijo svoje pravice uveljaviti preko sindikata, pa grozijo, da jih bodo odpustih. Kršitve so takšne, pravi Turk, da se bodo morah povezati z inšpektorji in čim prej skupaj ukrepati.
JANJA INTIHAR
Novi prostori, novi izdelki in delovna mesta
Celjsko podjetje Get power se je preselilo v nove poslovne prostore na Kersnikovi ulici. V nekdanji poslovni zgradbi Zlatarne Celje so v zadnjih sedmih mesecih uredili 1.200 kvadratnih metrov površin, hkrati pâ so posodobili opremo.
V prvem in drugem nadstropju so laboratoriji s proi-
zvodnjo kozmetičnih in pre-hranskih izdelkov ter skladišča, v sedmem pa uprava. Kot je povedal direktor Miro Sti-pič, so jim novi prostori omogočili združitev celotne dejavnosti, ki.sOjo doslej opravljali v različnih slovenskih krajih, na, enem mestu.
Posodobitev opreme omogoča nove tehnologije,
;
Lipina nagradna igra
V	salonu Lipe iz Ajdovščine v Celju je med 22. oktobrom 2005 in 22. decembrom 2005 potekala nagradna igra za tri gugalnike v skupni vrednosti 150.000,00 sit. Zaključila se je z nagradnim žrebanjem v ponedeljek
26. decembra 2005 na sedežu podjetja Lipa Ajdovščina,
V	skladu s pravili igre smo izvedli nagradno žrebanje v prisotnosti štiričlanske komisije:
Tihomir Žilevski, Lipa d.d.
Mateja Marušič, Lipà d.d. Tomaž Krejačič, Smart Itd. d.o.o.
Trije izžrebani nagrajenci, ki prejmejo gugalnik so:
Alojz Zidanšek, Plinarniška 10, Celje Suzana Podveržen, Zabukovica 118a, Griže Januš Rohtek. Orehovo 48, Sevnica Čestitamo!
Vsem sodelujočim se zahvaljujemo za sodelovanje v nagradni igri.
kar se bo odrazilo na kakovosti in količini, posredno pa tudi ceni proizvodov. Bistveno povečanje proizvodnje načrtujejo pri izdelkih, namenjenih intimni negi, saj so se sedanjim naročnikom tekoče kreme za ženske iz Slovenije in Hrvaške pridružili novi iz Madžarske, Avstrije in Nemčije. Prve pošiljke bodo na te trge poslali še letos.
V Get power pa napovedujejo tudi nove izdelke. Na trg že prihaja dodatek k prehrani na osnovi melase in suhega sadja, ki ugodno vpliva na prebavo, za prihodnje leto pa napoveduje-
jo izpopolnitev proizvodnje tudi pri napitkih i'n prehrân-skih izdelkih za športnike, predvsem mladih oziroma odraščajočih, ki jim v podjetju namenjajo največ skrbi in pozornosti, kar kažejo tudi s sponzoriranjem mladih športnikov. Najsodobnejšo pakirno linijo za praškaste proizvode v Evropi pričakujejo že jánuarja.
Po napovedih Mira Stipi-ča bo posodobitev in povečanje proizvodnje omogočila tudi nova delovna mesta. Trenutno je v podjetju sedem redno zaposlenih, čez leto dni pa bi jih naj bilo že 25 do 35.	MBP
JAVNE NAPRAVE
Erine trgovine odhajajo k Mercatorju
Čeprav je bilo ob zamenjavi Mercatorjeve uprave večkrat rečeno, da bo novo vodstvo ugotavljalo upravičenost nakupa Erinega premoženja v Sloveniji in tujini, sta podjetji prejšnji teden potrdili julija sklenjene predpogodbe za nakup maloprodajne mreže, ki jo ima Era v Sloveniji.
« Kupnina za vse nepremičnine in opremo znaša 14 milijard tolarjev. Mercator bo pridobil približno 84 tisoč kvadratnih metrov dodatnih bruto površin oziroma 47 trgovin z market programom, 12 tehničnih trgovin in tri skladišča. Enote bo prevzemal postopoma, skladno s plačili, vehdar najkasneje do konca januarja prihodnje leto. Prevzel bo tudi pravice in obveznosti iz leasing pogodb za sedem objektov.
Vodstvo Mercatorja se je tudi zavezalo, da bo prevzelo vse zaposlene v prodajalnah in skladiščih ter jim še naprej zagotavljalo ustrezne delovne pogoje in socialno varnost.	JI
Gorenjevi delavci v Prebold?
Gorenje in nemški koncem Schefenacker, ki ga v Sloveniji zastopa podjetje Saps, bosta sredi januarja podpisala pismo o nameri.
O vsebini ne v Velenju ne v Slovenskih Konjicah še ne želijo govoriti. Pravijo le, da gre za širše poslovno-tehnično sodelovanje na raznih področjih.
Po nekaterih informacijah naj bi Gorenje k nemškemu . podjetju, ki je pred kratkim v Preboldu postavilo novo tovarno, preselilo del zaposlenih, saj naj bi v Velenju v kratkem zaradi racionalizacije ukinili nekaj sto delovnih mest. Poleg tega naj bi se družbi dogovarjali tudi o sodelovanju pri izobraževanju kadrov.	JI
Vedno z vami za čisto ! in prijazno okol
ODVOZ IN RAVNANJE Z ODPADKI
LOČENO ZBIRANJI ODPADKOV
intervencijska naročila j ČIŠČENJE JAVNI« POVRŠIN izven rednega delovnega .	__
asa na tel. št. 031 394 091 | ČRPANJE IN OBDELAVA FEKALIJ
OBJAVA PROSTEGA DELOVNEGA MESTA
Za našega naročnika, ki je dobro stoječe podjetje, z urejenim delovnim okoljem in že desetletje uspešno sledi in uresničuje svoje razvojne cilje tako na domačem in tujem trgu, iščemo sodelavca za delovno mesto:
KONSTRUKTÉR m/ž
•	VI., VII. stopnja - s področja strojništva
•	vsaj 1 leto delovnih izkušenj za kandidata z visoko ali univerzitetno izobrazbo in vsaj 2 leti delovnih izkušenj za kandidata z višjo izobrazbo
•	samostojnost, strokovnost, odgovornost, pripravljenost na timsko delo
•	poznavanje tehnoloških normativov
•	poznavanje dela na računalniku (Proengineer, Solid work)
•	dobro znanje nemškega ali angleškega jezika Naročnik nudi:
•	delo v prijaznem in urejenem okolju
•	zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim delom 4 mese-
cev
> delovni čas je v eni izm » možnost osebne rasti ii
vanja doma in v tujini
• stimulativna plača
jni - dopoldan
dodatnega strokovnega izobraže-
Prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti in kratkim življenjepisom pošljite do 4. 1. 2006 po pošti na naš naslov: IKOS, Marta Pinter s.p., Agencija za posredovanje dela, Vrečeijeva 14, 3310 Žalec ali na e-mail: ikos@siol.net.
AOikMAS
Nagrajenca oddaje 22. 12. 2005:
ZVONKA KRAJNC, Tovsto 16, 3270 LAŠKO KRAPŠE MARKO, Stanetova 16, 3000 CEUE Prejmeta nagrado Casinoja Faraon in NT&RC
Pika Nogavička v Ledeni deželi
Letošnji december je v Velenju še posebej prazničen in živahen, središče dogajanja pa je Titov trg, kjer bo vse do 30. decembra odprta Ledena dežela.
Ledeno deželo sta skupaj postavila Mestna občina Velenje in podjetje Birt, projekt ocenjujejo na 20 milijonov tolarjev, k vsoti pa bo MOV prispevala 9 milijonov tolarjev. V pravljično urejenem ambientu velenjskega trga napovedujejo več kot 60 različnih dogodkov, največja atrakcija pa je brezplačno drsanje na novem drsališču, ki je postavljeno sredi trga. Velenjska občina je namreč letos za nekaj manj kot 20 milijonov tolarjev kupila več kot 400 kvadratnih metrov veliko drsališče iz plastične mase, ki se bo lahko uporabljalo vse leto. Za drsanje v Ledeni deželi izposojajo drsalke (300 tolarjev za dve uri), brezplačno pa poskrbijo za njihovo brušenje. Menda so padci bolj prijazni kot na pravem ledu, saj je pod plastično maso les, ki nesreče precej ublaži. Drsališče bo odprto do konca februarja.
V Ledeni deželi je še posebej poskrbljeno za zaba-
Prve žive Jaslice v Celju
Božični večer v Celju so prijazno, lepo in z občutkom obarvali tudi pred cerkvijo sv. Daniela, kjer so prvič v Celju postavili žive jaslice. Svetopisemski liki, dve ovčki, manjši ogenj, ki je ogreval šotor z zibeljo, v kateri je spal Jezušček... Vse to je obiskovalcem večerne maše za družine in mimoidočim pričaralo vzdušje božične noči.
BS
Foto: GREGOR KATIČ
Na konjičkih po Pravljični deželi
Škratovi konjički v Pravljični deželi
Na božič so prav poseben večer za otroke pripravili v celjski Pravljični deželi. Med otroke so namreč pripeljali »škratove konjičke«, kot so poimenovali štiri ponije. Za en sam pravljični cekin (200 sit) so jih otroci lahko tudi zajezdili in se na njihovih hrbtih sprehodili skozi deželo in njen pravljični gozd.
V pravljični deželi bo zelo zanimivo tudi jutri, ko že ob IS. uri pripravljajo škratov pohod v mestni gozd. Sprehod po gozdu nad Mestnim parkom bo v spremstvu škrata, vil in snežaka zanesljivo doživetje posebne vrste.	BS
(FARAONOVA!
Božična zgodba še danes
Ker za Piko nimajo dovolj velikih drsalk, je rdečelaska drsala kar v svojih znamenitih čevljih.
vo malih in večjih otrok. Organizatorji so pripravili zelo raznolik program, od glasbenih dogodkov do različnih predstav, animacij, predstavljajo se društva, pripravili bodo več ustvarjalnih delavnic ... Poleg tega pripravljajo večerne koncerte in disko zabave. Med drugim so organizirali praznični sejem ter golažijado (najboljši golaž kuhajo v Gostišču Kajuh v Šoštanju). Ledena dežela
bo svoja vrata zaprla s koncertom Petra Graša, dogajanje na Titovem trgu pa bodo zaključili s silvestrovanjem na prostem.
Zelo živahen je bil petek, ko je na obisk v Ledeno deželo prišla Pika Nogavička, skoraj že maskota Velenja Navihana rdečelaska je aka demskim kiparjem pomaga la izdelovati umetnine iz le du, ocenila najlepše sneža ke, največ navdušenja pa po
žela na drsališču, kjer so se ji pridružili številni drugi pravljični junaki in obogatili petkovo popoldne v Ledeni deželi, kjer pravzaprav sploh ni bilo ledeno - zaradi dogajanja, navdušenih malčkov (mimogrede, vlakec in manjši vrtiljak sta za otroke brezplačna) in prazničnega vzdušja se je med številnimi obiskovalci širila prava toplina.
US
Pastirji v rečiških jaslicah igrajo pomembno vlogn.
Na večini prizorišč so žive jaslice že pospravili, predstavi bosta danes, v torek, ob 17. in 18.30 le še na Rečici bo Savinji, kjer v pripravi božične zgodbe sodeluje preko 40 članov turističnega društva.
V prvih dneh se je v Dol Suhi (slabe 3 kilometre od Rečice, pot je dobro označena) zvrstilo neverjetno veliko obiskovalcev, ki so tako podoživeli božično skrivnost, prizorišče pa po polurni predstavi zapuščali z mirom v duši.	US
SKUTEK
Tabuji - prepovedane stvari
V Osnovni šoli Polzela so pripravili šolski parlament pod skupno temo Tabuji -prepovedane stvari. Nanj so se učenci dobro pripravili že v oddelčnih skupnostih ter na šolski skupnosti učencev.
Na parlamentu so sodelovali učenci od 4. do 9.razre-da z voditeljico Mojco Cestnik, ravnateljico in mentorico šolske skupnosti Valerijo Pukl, šolsko svetovalno službo, kot gostji pa sta razmišljanje učencev dopolnjevali Marijana Jager, koordinatorica zdravstvene vzgoje, in Zdenka Jan iz kriminalistične službe. V šoli so že
pred parlamentom opravili anketo, s katero so ugotovili, kaj so za učence tabuji in . kateri so. Učenci so povedali, da so največji tabuji sa-tnomori, umori, smrt, posilstvo in spolno nadlegovanje ter tudi droge. Na srečanju bi se lahko znašli v zadregi, saj so morali v skupim spregovoriti o temah, ki se jih v običajnih pogovorih izogiba-jo, vendar jim je beseda dobro tekla. Poglobljeno so razmišljali o vzrokih za samomore med mladimi.
Živahno je bilo tudi, ko so govorili o spolnem nadlegovanju in potrdili, da je predvsem besednega spolnega
nadlegovanja v družbi preveč in da se mu je treba odločno upreti. Na številna vprašanja jim je odgovorila Zdenka Jan iz kriminalistične službe in jih presenetila z mislijo, da je najhujše nadlegovanje v družim. »Pogosto opozarjamo na tujce, toda največ hudega se zgodi v družinah,« je povedala iz izkušenj. Učenci so imenovali pet predstavnikov, ki jih bodo zastopali na medobčinskem parlamentu v Žalcu. Srečanje so izkoristili tudi zato, da so podelili nagrade in priznanja za najboljša literarna dela na temo drugačnost.
TT
S šolskega parlamenta v OS Polzela
Starejši veseli srečanja
Krajevni odbor Trnava in krajevna organizacija RK sta v prostorih Podružnične osnovne šole Trnava pripravili srečanje krajanov, starih 70 in več let.
V tej KS braslovške občine živi 60 krajanov teh let, srečanja pa se jih je udeležila dobra polovica. Zbranim so govorili predsednik KO Trnava Jani Štusej, braslovški župan Marko Balant in v imenu 00 RK Žalec Janez Meglič. V kulturnem programu so nastopili učenci POŠ Trnava, Nina in Špela Štusej s krajšo igrico Smešna plat starejših krajanov ter Cita Galič, ki je s citrami dodala lep prispevek k praznovanju božiča in novega leta. TT
Rejence obiskal Božiček
Celjski center za socialno delo je v dvorani KUD Zarja v Trnovljah pripravil novoletno rajanje za otroke v rejniških družinah. Srečanja se je udeležilo približno sto rejniških družin s Celjskega. V programu so nastopili igralci KUD Trnovlje z igrico Rdeča kapica, KUD B-Boy iz Trbovelj s plesno točko in ansambel Mladi upi. Otroke je razveselil še Božiček.	Foto: GK
Darila otrokom iz Glazije
Otrok iz Osnovne šole Glazija s prilagojenim programom so se letos s prav posebnimi darili spomnili kar dvakrat.
Najprej je ženski forum celjskega odbora Socialnih demokratov s pomočjo članov in simpatizerjev stranke zbral dobrodelna sredstva za otroke iz socialno ogroženih družin, ki so v internatski oskrbi Osnovne šole Glazija. Sredstva bodo porabili za nakup šolskih potrebščin in izvedbo izvenšolskih dejavnosti. Darila za te otroke pa je v dobrodelni akciji zbral časopis Celjan. S pomočjo mnogih celjskih podjetij so pripravili novoletna darila za 121 otrok, ki jih je v Pravljični deželi obdaril Božiček.	BS
Praznične počitnice
Društvo prijateljev mladine Slovenske Konjice je pripravilo za osnovnošolce pester počitniški program.
V Štorkljini hiši se bodo mladi družili vsak dan med 9. in 13. uro. Danes, v torek, bodo imeli športne igre v Športni dvorani, naslednji dan igre na snegu, v četrtek bodo pekli kekse, v petek pa bodo s petjem, plesom in druženjem že praznovali prihod novega leta. Silvestrovanje za otroke bo v soboto ob 11. uri na Mestnem trgu.
Zavod za mladino Zreče je šolarjem omogočil aktivno preživljanje prostega časa v stari športni dvorani.
MBP
S polno paro naprej
Mladina v Laškem je izjemno aktivna v okviru Študentskega mladinskega otroškega centra Laško (Šmocl) in Laškega akademskega kluba (Lak) in tako bo še vse do novega leta, saj bodo z različnimi prireditvami obeležili praznični december.
»Šmocl je na božični večer pripravil tematski žur Kristjanova zabava,« pravi Aljaž Cestnik, vodja Šmocla. Današnji torek bo v znamenju pri najmlajših priljubljenega dedka Mraza, ki se bo v
spremstvu živalskih prijateljev v kočiji popeljal po Laškem, ob 16.30 bo na občinskem dvorišču s simboličnimi darili presenetil otroke, njihove starše pa bodo čakala okrepčila. Ne bo manjkal niti prednovoletni žur s koncertom skupine Stranci, ki ga pripravljajo 29. decembra v prostorih Šmocla.
»Leto bi ocenil kot zelo uspešno, zaznamovalo ga je sodelovanje v številnih mednarodnih projektih, uvrstili smo se med osem največjih porabnikov sredstev za programe
Evropske komisije. Pri nas se vedno kaj dogaja - pripravljamo projekte za osnovnošolce, dijake in študente.« V mednarodni izmenjavi, v kateri so ob Sloveniji sodelovale Srbija, Avstrija ter Bosna in Hercegovina, so udeležence gostili v Laškem, nato še v Bihaču. Rezultat sta dokumentarni film o beračih Jaz pa nimam ter fotografska razstava (Pogledaj dom svoj, anđele) na temo najgrših zgradb v Laškem in Bihaču. »Zanimivo je videti, kako svoje mesto vidimo domačini in kaj
v njem zmoti obiskovalce iz tujine. Tudi sicer na različne načine podiramo meje med mladimi znotraj Evrope. V okviru programa Mladina smo se priključili Evropski prostovoljni službi, tako v tujino pošiljamo svoje prostovoljce in jih tudi redno gostimo. V naslednjem letu pričakujemo dva iz Francije in Makedonije. Pri nas dobijo možnost učenja in izpopolnjevanja, sodelujejo predvsem pri video-produkciji in ustvarjajo krajše filme,« našteva Cestnik.
POLONA MASTNAK
Večnamenska dvorana na Vranskem
Občina Vransko pospešeno pripravlja projektno dokumentacijo za izgradnjo večnamenske športne dvorane. Na osnovi sprejetega idejnega projekta želijo ob
stari telovadnici OŠ Vransko zgraditi dvorano, v kateri bo mogoč pouk športne vzgoje, športna tekmovanja, rekreacija ter kulturne in družabne prireditve.
Ker se zaključuje izdelava projektne dokumentacije in ker želijo občanom predstaviti, kakšno dvorano nameravajo zgraditi, so pripravili predstavitev projekta večnamenske športne dvorane. Predstavili so
ga idejni projektant Janez Urbane, odgovorni projektant Ivo Lah in župan Občine Vransko Franc Sušnik. Dvorana naj bi bila tako velika, da bi bilo v njej rokometno in košarkarsko igrišče, tekme pa bi lahko spremljalo 300 oziroma 400 gledalcev. Za druge prireditve bo v dvorani na voljo 1.100 sedežev, v objektu pa bodo tudi vsi drugi prostori, ki jih takšna dvorana potrebuje.
Del stare telovadnice bodo preoblikovali tako, da bodo prostori v pritličju namenjeni za garderobe za novo športno dvorano. Večnamenska dvorana, ki naj bi jo začeti graditi v drugi polovici prihodnjega leta, bo po dosedanjih izračunih stala približno 500 milijonov tolarjev, financirala pa naj bi jo Občina Vransko in ministrstvo za šolstvo in šport.	TT
Zgodbe, ki jih piše življenje
Med bralce je prišla druga letošnja številka revije Zgodovina za vse. Revija, ki jo že dvanajsto leto izdaja Zgodovinsko društvo Celje, tudi tokrat prinaša pet zanimivih zgodb, ki jih piše življenje.
Tokratno številko so s svojimi prispevki oblikovali Li-lijana Žnidaršič Goleč, Dragica Čeč, Marko Murgeli, Andrej Pančur in Alenka R. Un-gar Dietinger. Golčeva je v svojem prispevku z naslovom Obsojamo vsakršno vedeževanje, čaranje... predstavila navodila duhovnikom Ljubljanske škofije glede praznoverja v 17. in prvi polovici 18. stoletja. Avtorica je o omenjeni problematiki predavala tudi na predstavitvi revije minuli teden v Muzeju no-
vejše zgodovine Celje. Kako velike so bile male kraje Matevža Kavčiča je članek, v katerem Dragica Čeč razpravlja o pomenu sodnih protokolov za razumevanje življenja posameznika in za oblikovanje javne podobe zločinca v 18. stoletju. Da je bil velik del naših krajev med letoma 1809 in 1813 v obdobju francoske okupacije vključen v Ilirske province, izvemo v razpravi Napoleon in kranjski konji Marka Murge-lija. Avtor na primeru »rekru-tacije« konj na Gorenjskem raziskuje vpliv zahtev francoskih okupacijskih oblasti na življenje lokalnega prebivalstva. V članku Andreja Pančurja je opisan problem slovenskega poimenovanja različnih valut in posamez-
Prizor iz predstave Užaljeni medvedek
V Trnovljah dve premieri
Praznični december je na oder kulturnega doma v Trnovljah ponovno prinesel dve gledališki premieri, Užaljenega medvedka in Rdečo kapico, obe v produkciji domačega KUD Zarja Trnovlje Celje.
Obe premieri sta se zgodili prejšnji teden. Najprej se je v petek, 16. decembra, amaterski gledališki ansambel Zarje predvsem mlajšemu občinstvu, ki je dodobra napolnilo dvorano, predstavil s svojo letošnjo premiero. Mlajši člani tega gledališkega ansambla so obiskovalce navdušili s pravljico Marjana Beline Užaljeni medvedek, ki jo je na oder postavila režiserka Cvetka
Jovan - Jeki. Poučno zgodbo, ki pripoveduje, kaj se zgodi, ko deklica Irena zavrže svoje stare igrače, so izjemno tekoče in sproščeno predstavili mladi igralci, režiserki pa je uspelo enakovredno v predstavo med iz-kušenejše igralce vključiti tudi nekaj začetnikov. Vloge so upodobili Uroš Rošer (Medvedek), Sara Špes (Hranilnik), Urša Majcen (Račka), Urban Pajk (Robot), Polonca Govejšek (Maruška), Dara Dobrijevič (Ma-čon), Ana Oštir (Maček), Nada Jelen (Mama), Maša Tkavc (Irena) in Jasna Si-mončič (Metka).
Drugo premiero je pripravila otroška gledališka sku-
pina in sicer Grimmovo pravljico Rdeča kapica, ki jo je na oder režijsko postavila Alenka Ratej. Nastopili so Doroteja Zavšek (Volk), Iza Zavodnik (Rdeča kapica), lana Kušek (Mamica), Sabrina Zavšek (Babica), Miha Žolek (Lovec) in Darja Kônig (Pri-povedovalka). Odbor za prireditve je pravljico pripravil ob božičkovanju za vse otroke Krajevne skupnosti Trnovlje. Prizadevnim članom odbora pa je, ob podpori številnih sponzorjev in donatorjev, tudi letos uspelo obdariti vse vabljene otroke.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Foto: UROŠ ROŠER
H
rZAi
ZAVESO

nih apoenov teh valut, ki so bile v 19. stoletju v obtoku na ozemlju Habsburške monarhije. Slovenska imena za denar so se po eni strani oblikovala na podlagi tradicionalnih ljudskih imen za denar in po drugi pod vplivom prizadevanj narodnozaved-nih posameznikov za poenotenje slovenskega knjižnega jezika. Da je bila stavka edini izhod javomiških in jeseniških kovinarjev leta 1935, pa lahko preberemo v članku Alenke R. Ungar Dietinger.
V rubriki Zapisi Helena Ja-nežič objavlja pisma Ivana Bizjaka, ki jih je pošiljal svoji ljubezni. Rubriko S knjižne police pa sta zapolnila Aleksander Žižek in Filip Čuček.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Damjan Trbovc
Nadvse simpatičen igralec s smislom za humory ki v predstavi Nora nastopa gol. Da se je začel spogledovati s teatrom, so kriva dekleta. »Notranjih obračunov« pred prihajajočim letom ne mara, tudi politika ga ne zanima, drugače pa je s športom - a kot pravi, le v mejah »normale«.
Kako na vas vpliva veseli december?
(smeh) Predvsem delavno. Za igralce je to mesec, v katerem naredimo več kot sicer v treh mesecih skupaj. Veliko je predstav in potem še stvari, ki jih moramo narediti izven gledališča. Ravno zdaj nam predstave odpadajo zaradi bolezni. Žal bomo morali to nadoknaditi kasneje. Hkrati pa to tudi pomeni, da več tisoč otrok ne bo videlo predstave v tem prednovoletnem času, kar je v bistvu grozno.
Novoletno jelko ste že postavili? • Ne še (smeh). Razmišljam, če obstaja kakšna služba, ki bi to prišla storiti na dom,
ampak doslej je še nisem _
zasledil.
Kako boste preživeli novo leto?
V osmih letih, odkar se ukvarjam z igralstvom, bo letos eno redkih novih let, da mi ne bo treba delati. S prijatelji gremo v vikend ob morju. Ne bo mi hudega.
Veliko delate tudi za otroke. Leta 2001 vam je predstava Ostržkove dogodivščine oziroma vloga profesorja Hrošča prinesla nagrado Zlata paličica. Ste nagrado pričakovali?
Ne, nikakor. Spominjam se, kako smo se igralci pred predstavo vzpodbujali. David Čeh je igral Ostržka, zato smo hoteli njega »naprej poriniti«. Mene gledalci zaradi štirikilogram-skega kostuma in velikih očal sploh niso videli in tudi jaz njih ne prav dobro. Tako da sploh nisem imel prave predstave, kaj hudiča počnem na odru. Sem se pa super zabaval. Nad nagrado sem bil noro presenečen.
Se spominjate svojega prvega obiska gledališča?
Bolj kot gledališča se spomnim, da sem kot otrok obiskoval očetovega prijatelja, kino operaterja v Hrastniku, ki me je večkrat peljal v sobo, kjer so predvajali filme. Najbolj zabavno je bilo, ko so menjali filmski trak. Gledalci so se med petminutnim odmorom precej razživeli, jaz pa sem opazoval, kaj vse so počeli.
Vam od tod ljubezen do igranja?
Ljubezen do igranja je »ratala« zelo »hec-no«. Na gimnaziji sva s prijateljem razmiš-
ljala, kako bi se približala dekletom. Ker sva ugotovila, da je največ deklet v dramskem krožku, sva se še midva vpisala. Dobil sem glavno vlogo in od takrat sem zasvojen z gledališčem.
Kaj, razen igranja, obvladate tako dobro, da bi se s tem lahko preživljali?
Potreboval bi malo vaje, ampak ... v bistvu sem precej tehničen tip. Večino stvari doma naredim kar sam. Dokler sem vozil hrošča in juga, sem ju tudi sam popravljal. Upam, da me ne bo zdaj, ko sem to izdal, kdo klical, naj mu pridem avto popravit (smeh). Potem ko se cel dan ukvarjaš s teksti, paše kak odtok odmašiti ali kaj podobnega. Mogoče bi lahko bil hišnik... (smeh)
Se vam dogaja, da vas na cesti ustavljajo oboževalci/ke in vas prosijo za av-tograme ali kaj podobnega?
Zadnjič je neka gospa »tulila« za menoj, da sem »prav en fajn igralec«, jaz pa nazaj _ »hvala lepa«. Bilo je super, ko sva se tako drla po ulici. Zgodilo se mi je tudi, bilo je v banki, da sém doma pozabil vse dokumente, pa me je gospod na drugi strani okenca že od daleč ogovoril: »Gospod Trbovc, kaj lahko storimo za vas?« Take stvari znajo biti zelo prijetne.
S kamero se razumeta?
•Ne preveč. No, nastopam v filmu Aufbiks, čreve na plot, sinhroniziram risanke na nacionalki. V glavnem delam z glasom. Zdi se mi, da kamera mojega obraza ne mara. Ne vem, zakaj. Se morava pogovoriti... temeljito ...
Kako pa je z goloto na odrskih deskah?
Zadnje čase imajo režiserji v gledališču blazno željo po razkazovanju kože. Tako, da sem skoraj gol v Nori, nag sem bil tudi že v neki prejšnji predstavi. Ampak, če se igralec in režiser dogovorita, da z golim prizorom ne bosta ustvarila nekega nasilja nad občinstvom, temveč s tem podprla tekst, je to zame čisto v redu.
Kako odreagira občinstvo, ko na oder prikorakate brez obleke?
Pri Nori, denimo, pokažem zgornjo tretjino svoje zadnjice, spredaj sem zavit v brisačo, ki jo nato spustim. Soigralke so se na to navadile, tudi publika nima težav. Ni krize.
Izdava še kaj sočnega iz vašega življenja?
Joj, raje ne (smeh).
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Glasujte za svojega najljubšega igralca in igralko! Tedensko bomo med kuponi izžrebali dobitnika vstopnice za ogled predstave v SLG Celje. Tokratna nagrajenka je Neža'Majer, Košnica 19, Celje.
Kupone pošiljajte na Novi tednik, Prešernova 19,300 Celje.
Mojster Feliks premierno v Šentvidu
Odrske deske kulturnega doma Šentvida pri Planini so včeraj premierno gostile glasbeno komedijo z naslovom Mojster Feliks.
Vaškega mojstra Feliksa - popravljalca gospodinjskih aparatov, ki se mu med obiski pri gospodinjah v vasici pod Bočem dogaja vse mogoče in nemogoče, je upodobil Srečko Zorko, znani član ansambla Frajkinclarji. Glasbene točke pa so bile v rokah posebej za to priložnost sestavljenega ansambla. V njem pa so Jernej Dirnbek in Igor Orač iz zasedbe Mi2 ter Peter Beznec in Peter Ošlaj iz ansambla Posodi mi jurjá. Predstava je tako nasmejala kot ganila, saj se v njej prepletajo številne komične situacije, prigode zanimivih in nenavadnih ljudi, pa tudi spomini na minule ljubezni in čase, ki jih ni več.	ST
^ZA^S ZAVESO I
AKCIJA NT&RC IN SLG CELJE
Glasujem za najljubšo igralko:
Ime in priimek:
obrambi zabil 7 golov.	Celjani so drugič zapored izgubili v Hrpeljah.
»Serdžo, a tam plačujejo redno?«
Petrinja posojena v Celje
Rokometašice Celja Celjskih mesnin bodo tekmi šestnajstine finala pokala EHF proti beograjskemu Hummelu odigrale 7. in 14. januarja.
V pomoč jim še ne bo iz Celeie Žalec posojena Ana Petrinja. Rokome-tašica iz Izole v prvem delu državnega prvenstva ni igrala zaradi poškodbe, tudi brez nje pa so Žalčanke druge na lestvici. Zanjo se je zanimal tudi Krimov trener Tone Tiselj, ki se je zavedal, da bi sicer obetavno igralko moral še precej »zbrusiti«, ne le na igrišču. V žalskem taboru só ocenili, da potrebujejo predvsem - od Krima posojeno - Špelo Cerar ter da bodo karseda priložnosti in minutaže namenili svojim mladim močem. Prijateljsko tekmo v Žalcu so visoko dobile Celjanke, potem ko so domačinke zgodaj zamenjale prvo postavo.
Prvi obračun z Beograjčankami bosta v Golovcu prvo januarsko soboto (18.00) sodila Grka Georgios Bebetsos in Ioannis Meimaridis, povratnega pa Francoza Sylvie Borrotti in Odile Marcet. Delegata bosta Dušan Popovič. (BiH) in: Jovan Vasilev (Makedonija). V ekipo Tomaža Čatra se je vrnila Ula Toplak.
DEAN ŠUSTER Foto: TONE TAVČAR
NA KRATKO
Šimon odšel, Sirk ostaja
Velenje: Ljubljanski rokometaš Roman Šimon, ki je zadnji dve leti in pol igral za Gorenje, je z Velenjčani prekinil pogodbo. Kariero bo nadaljeval v drugi španski ligi pri Teucru. »Morda je moja odločitev nekoliko nepričakovana, toda pri Gorenju v zadnjem obdobju nisem dobil prave priložnosti za igro. Glede na to, da nisem več najmlajši, enostavno nisem mogel več čakati. Teucro je med glavnimi kandidati za vrnitev v prvo ligo,« je povedal Šimon, ki je pred leti igral tudi v celjskem dresu. Povsem drugačno odločitev je sprejel Aleš Sirk, ki je slovenskim podprvakom obljubil zvestobo do leta2009.	(JŽ)
Uverturi pred zadnjima tekmama Celjanov v Hrpeljah sta bili precej podobni: spomladi pred pokalnim finalom popivanje nosilcev igre na Obali in tokrat obisk nekaterih igralcev petkovega koncerta, kjer se po besedah očividcev naj ne bi »štedili«.
Epilog je bil obakrat enak: poraz. Če je bila izguba pokalnega naslova boleča (po podaljšku), tokratni neuspeh (28:24) ne pomeni poloma, saj imajo pivovarji lepo prednost pred zasledovalci na lestvici državnega prvenstva, ki se bo nekoliko »stopila«, saj bo prva šesterica v ligo za prvaka odnesla le točke z medsebojnih srečanj. Celjani imajo 28 točk. Sledijo Velenjčani z 22. »Izbrisal« se jim bo spodrsljaj s Termom. Hrpeljci so zbrali 21 točk, a bosta »pozabljena« poraz v Trbovljah in remi v Ribnici. Navzlic temu moštvo Mira Požuna ostaja največji favorit za naslov najboljšega v Sloveniji, medtem ko bo boj za drugo mesto in uvrstitev v ligo prvakov bržkone zelo neizprosen.
Hrpelje v anale
V Modri dvorani se je zbralo 800 gledalcev, približno toliko družin med božičnim večerom doma ni imelo vsaj enega člana. Privrženci Gold cluba so se pač popolnoma predali »ideji« domačega stratega Vojka Lazarja, da je tekma odigrana v povsem pristnem terminu. V soboto zvečer sta bili tekmi mednarodne regionalne košarkarske lige v Srbiji (pravoslavci) in tekmi druge škotske nogometne lige (nekaj tamkajšnjih verskih ločin ne časti božiča). Gold club se je tako zapisal v zgodovino. Lazar je dan pred tekmo priznal, da so ga k temu prisilili tekmeci. V glasovanju na RZS so biti pred časom namreč tudi Celjani proti ideji, da bi v B-ligi igralo precejšnje število tujcev in da bi Radoslav Stojanovič dobil državljanstvo. O prvem predlogu sploh ne gre razglabljati, saj je treba ščititi mlade domače rokometaše,
MORDA JE DEJAL...
glede drugega pa je bilo očitno, da omenjeni igralec ni zanimiv za Člansko reprezentanco.
Ne glede na vse, Celjani bi lahko zmagali in se maščevali za božično »darilo«. V zadnjem času so zaradi poškodb precej padli v formi, saj predvsem Kozomara, Harbok, Škof in Zorman niso redno vadili, in pripetil se jim je poraz pred prazniki. Ti bodo spet delov-
ni. Edi Kokšarov in Uroš Zorman bosta jutri v Rusiji zaigrala za Selekcijo sveta proti domači reprezentanci, od katere se bodo poslovili številni asi. Reprezentantje Celja Pivovarne Laško pa se bodo pripravljali, za nastop na evropskem prvenstvu.
Odslej bomo zelo pozorni, kdaj bo spet 24. decembra na sporedu kakšna športna prireditev. V celjskem
taboru še razumejo samovoljo nekega trenerja, ne pa dejstva, da ga je pri nerazumni odločitvi podprlo vodstvo kluba. Gostoljubja v Zlatorogu ne bo več.
Ko je jasno, da Uroša Zormana praktično ni več mogoče zadržati v Celju, saj je Ciudad Real popoln gospodar položaja, so celjski pogledi usmerjeni k neustrašnemu Dancu Boju Spellerbergu, ki je prav tako ob-sut s ponudbami bogatih. Na spisku »celjskih želja dedku Mrazu« je med drugimi tudi njegov soigralec Jes-per Noddesbo ...
DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN
I RAMA
rokomet
1. SL
15. krog: Gold, club - Celje Pivovarna Laško 28:24 (11:11); Jovičič 8, Stojanovič 5; Gajič 7, Zorman 4, Kokšarov, Hribar, Mlakar 3, Kozli-na. Natek 2. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 28, Gorenje 22, Gold club 21, Trimo 18, Prevent, Koper 16, Rudar 14, Ribnica 13, Ormož 10, Slovan 9, Termo 7, Krka 6.
ŠPORTNI KOLEDAR
torek, 27. 12. KOŠARKA
Jadranska liga, 13. krog: Železník - Pivovarna Laško (18).
Pojasnilo
za laške
!•;■ * ti., á - •'
glavobole
Košarkarji Pivovarne Laško so v Jadranski ligi desetkrat igrišča zapuščali sklonjenih glav, drevi pa v 13. krogu ne gre pričakovati drugega kot še deveti zaporedni poraz.
Na udaru kritik se je kaj kmalu znašel trener Ante Perica. Zadnjo sezono je zaključil na klopi šoštanjske Elektre, s katero mu ni veliko manjkalo, da bi jo popeljal v mednarodno regionalno ligo. V Treh lilijah in okoli nje mu marsikaj očitajo, zato nas je zanimalo njegovo mnenje: »Pred sezono sem opozarjal, da je naš proračun najnižji v Jadranski ligi, približno takšen, kot ga ima tudi Zagreb. Mi smo spremenili skoraj celotno ekipo, izgubili smo vse nosilce igre. Ostali smo brez Neboj-še Joskimoviča, Hasana Rizviča in kaj kmalu zatem še brez Roberta Tro-he, ki se je poškodoval. Sledila je še smola z Orijem Ichakijem. Brez Tro-he in Ichakija resnično ne moremo opraviti kakšnega velikega posla v mednarodni ligi. Ob vseh težavah pa poudarjam,da se fantje srčno borijo
v obeh konkurencah. Na vseh domačih tekmah, ki smo jih izgubili v zadnjih petih minutah, se je pripetil domala isti scenarij. Pa vendar svojim varovancem ne morem ničesar zameriti, saj so dali vse od sebe. Morda ljudje ne vedo dovolj glede naših finančnih in kadrovskih težav.« Medtem ko mu mnogi že iščejo naslednika na laški klopi, pa Perica načrtuje kratkoročno prihodnost: »Pred finišem državnega prvenstva bo pet klubov kandidiralo za tri mesta v Jadranski ligi, Union Olimpija, Geoplin Slovan, Pivovarna Laško, Helios in Elektra. Moramo biti objektivni. Ljubljanska kluba sta v kakovostni prednosti. Za tretji položaj se bomo popolnoma enakovredno borili z Domžalčani in Šoštanjčani. Čaka nas zahtevna naloga, namreč pravo formo naravnati za Čas, ko bo to najbolj pomembno, torej pred koncem sezone. Ponovna uvrstitev v Jadransko ligo bi bila lep uspeh za moje moštvo!«
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
Odslovili Kubátovo
Košarkarice celjskega Merkurja so včeraj v Poreču začele s štiridnevnimi pripravami. Z njimi ni več Gabriele Kubátové. 21 -letna Slovakinja ni bila po okusu trenerja Željka Ciglarja.
w »Na mestu organizatorke igre sta v zadnjem času več igrali Žana Jereb in Simona Jurše. Ni razumno imeti v ekipi tujko, ki je njima zgolj zamenjava. Očitno je prejšnje strokovno vodstvo napačno ocenilo njene igralske sposobnosti,« je pojasnil direktor Merkurja Matej Polutnik. Ekipi sta se priključili 16-letni kadeti-nji Ana Pliberšek in Živa Zdolšek. Če se bo Merkur uvrstil na zaključni »turnir Jadranske lige, bo na njem najbrž nastopil s kakšno novinko. An-jo Pršo je po poškodbi križnih kolenskih vezi operiral celjski ortoped dr. Matjaž Sajovic.
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
25-letni Štorovčan Aleksander Šeliga, vratar češkega nogometnega kluba Slavija, se je na zanj prvi večji evropski tekmi proti nemškemu Hamburgerju predstavil v najboljši možni luči. V 31. minuti je pred 50 tisoč gledalci obranil enajstmetrovko in svoje moštvo kljub porazu z 2:0 popeljal v šestnajstino finala pokala UEFA.
»28. julija sem podpisal pogodbo s praško Slavijo. Tam sem preživel štiri čudovite mesece. Igralci in trener so me lepo sprejeli, tako da nisem imel nobenih težav, čeprav je to moj prvi odhod v tujino za dlje časa. Poleg nekaterih soigralcev so mi pomagali tudi prijatelji, ki živijo v Pragi.«
Kako je s treningi? Se lahko slovenski nogomet primerja s češkim?
Način dela v mojem bivšem klubu CMC Publikumu je zelo podoben. Treningi so pri Slaviji sicer daljši. Kar se tiče pogojev za delo, se slovenski nogomet ne more primerjati s češkim. Vse je na višjem nivoju, od igrišč do prostorov za regeneracijo do posledične kakovosti.
Ste se v štirih mesecih še posebej spoprijateljili s katerim izmed soigralcev?
Največ mi je pomagal Lukaš Jaro-lim, trenerjev sin, ki zelo dobro govori hrvaško, in pa Matej Krajčik. Z njima sem se najbolj ujei in skupaj preživimo največ časa.
Trener vam, kar se tiče igranja v prvi ekipi, ni dal veliko priložnosti, več branite za B-ekipo. Na zadnji evropski tekmi proti Hamburgerju pa je bil prvi vratar Matuš Kozačik
Zadovoljen v Pragi
izključen, Nemcem je bila dosojena najstrožja kazen in obranili ste »penal«...
V Pragi nisem opravil priprav z ekipo, priložnost je tako dobil Kozačik, mladi slovaški reprezentant. Za prvo ekipo sem branil dvakrat, prvič na gostovanju pri ekipi Libereca, kjer smo remizirali, in drugič proti Hamburgerju. Priložnosti res ni bilo veliko, vendar se je splačalo počakati do te tekme. Občutki so bili nepozabni, ko sem pred petdesettisočglavo množico obranil enajstmetrovko.
Čeprav ste izgubili, ste se vseeno uvrstili v šestnajstino finala pokala UEFA. Kakšni so cilji tam in kakšni v državnem prvenstvu?
V nadaljevanju nam je žreb namenil Palermo. Je kakovostnejša ekipa od nas, vendar mislim, da nismo popolnoma brez možnosti, če bomo prvo tekmo doma odigrali dobro. Velika stvar je že to, da smo prezimili v pokalu UEFA. Kar se tiče državnega prvenstva, pa je naš trener zelo opri-mistjčen. Glede na to, da najboljši ekipi v čelki ligi Sparti letos ne gre vse po načrtih, saj vodi Liberec, za katerim zaostajamo šest točk, štartamo na naslov prvaka.
Verjetno ste na tekočem tudi z rezultati vašega bivšega kluba?
Redno kontaktirava s kapetanom, mojim najboljšim prijateljem Markom Križnikom. On mi pove vse, kar se dogaja v Celju.
Osebni načrti za leto 2006?
Vse načrte lahko izpelješ samo pod pogojem, da si zdrav, zato si želim predvsem zdravja.
Ste se že naučili češkega jezika?
Imel sem štiri mesece časa in češko govorim solidno. Tisto, kar je najbolj pomembno, recimo trenerjeva navodila, popolnoma razumem. Sicer pa vsem želim Scastny novy rok, srečno novo leto!
JASMINA ŽOHAR Foto: GREGOR KATIČ
Hauptman vodi
selekcijo Vzhoda
Gabriela Kubátová
V prekinitvi domačega prvenstva bo v četrtek, 29. decembra, na sporedu tradicionalni dan slovenske košarke s tekmo all-star. V njej se bosta pomerili ekipi Vzhoda in Zahoda, pri čemer bo v moštvu prvega tudi precej imen košarkarjev iz klubov s celjskega območja.
Ekipo Vzhoda bo vodil trener Elektre Esotech Dušan Hauptman, ki je ob izboru za selektorja te ekipe ponosno povedal: »Počaščen sem, da so me izbrali ljubitelji in poznavalci košarke. Vesel sem tudi, ker se vračam v Koper, kjer sem bil v pretekli sezoni trener. Ne glede na to, da ima tekma le revialni pomen, pričakujem od igralcev, da bodo dali vse od sebe in s tem zadovoljili vse ljubitelje košarke na Obali in v Sloveniji.« Tudi drugi trener prihaja iz naših krajev. Trener Zahoda bo namreč Celjan Aleš Pipan, bivši trener Pivovarne Laško, zdaj Geoplina Slovana in slovenske reprezentance. »Zahvalil bi se vsem, ki so glasovali zame. Bil sem že na all-star tekmah in vedno je bilo zelo zanimivo. Cilj dogodka je druženje tako na igrišču kot izven in če bomo to dosegli, bomo dosegli ogromno,« je po izboru povedal Pipan.
Sicer pa bo v moštvu Vzhoda igralo sedem igralcev iz naših štirih klubov (ob klubih Elektra, Alpos Kemoplast, Pivovarna Laško in Rogla so v Vzhodu še Helios, Zagorje in Krka).
Mali in McMillan v prvi peterki
V začetni peterki bosta po izboru navijačev zaigrala Gregor Mali (Elektra Esotech) in Jeff McMillan (Pivovarna Laško), ob njiju pa so v ekipi Vzhoda še Andrej Maček in Sandi Čebular (oba Alpos Kemoplast), Salih Nuhanovič (Elektra), Jure Brolih (Rogla) in Aleksandar Jevdžič (Pivovarna Laško). V metanju trojk bosta barve naših klubov zastopala Robi Ribežl (Alpos Kemoplast) in Marko Meško (Rogla), v zabijanju pa Simon Finžgar (Pivovarna Laško), Grega Mali (Elektra) in Jimmie Lee Hunt (Alpos Kemoplast).
Zanimiv košarkarski praznik bodo obeležile še tekme kandidatov za kadetsko, mladinsko in mlado reprezentanco (do 20 let). Vse skupaj Se bo začelo že ob 13. uri, srečanje all-star pa bo na sporedu ob 19. uri. Pričakovati je mogoče dober obisk dvorane Bonifika v Kopru domačih in tudi vseh slovenskih ljubiteljev igre pod koši.
V Beograd brez realnih možnosti
Laščani bodo nocoj odigrali še srečanje zadnjega kroga prvega dela sezone v Jadranski ligi (GL). Gostujejo v Beogradu pri drugouvrščeni ekipi FMP Železnik (lani Reflex), kjer objektivno nimajo pravih možnosti. Ob vseh težavah, ki so se zgrnile nad ekipo pivovarjev, jih čaka še ena najboljših ekip lige. Zato bo
že časten poraz zadovoljil ambicije ekipe Anteja Perice, ki je nujno potrebna okrepitev. To Perica ve, pri čemer morajo to uvideti tudi v vodstvu kluba, in sicer čimprej.
JANEZ TERBOVC Foto: SHERPA
Jeffa McMillana so glasovalci za prvega centra na Vzhodu izbrali tudi zaradi njegove atraktivnosti.
Dan planinskih delavnic na OŠ Ljubečna
Preživeti dan v planinskem duhu je mogoče tudi v dneh, ko vremenska napoved zaradi debele snežne odeje gibanje v gorah odsvetuje. To so dokazali na Osnovni šoli Ljubečna, kjer so se v soboto, 3. decembra, srečali mladi planinci vseh planinskih skupin, ki delujejo na šoli.
Planinski krožek z večletno tradicijo, za katerega je vsako leto več zanimanja, sestavljajo starejša, mlajša in najmlajša skupina, v katere se vključuj ejo osnovnošolci, ki želijo spoznavati planinstvo kot način preživljanja prostega ča-
sa, preko šolskega leta, pa z udeležbo na planinskih izletih nabirajo gorniške izkušnje, osvajajo planinsko znanje ter naše vrhove.
Uvod v sobotno planinsko srečanje je na igriv način pripravil alpinist Mitja s predstavitvijo Andov ob fotografijah in glasbi. V nadaljevanju so planinci - osnovnošolci, tudi člani Mladinskega odseka Planinskega društva Celje - Matica, skupaj s planinskimi vodniki, spoznavali planinsko opremo in njeno uporabo, se pod budnim očesom strokovnjakov športnega plezanja preizku-
sili v plezanju po umetni steni; izbirali so lahko tudi med drugimi športnimi aktivnostmi, kot je namizni tenis, badminton in skakanje na trampolinu.
Posebej zanimiv je bil ogled projekcije fotografij s preteklih planinskih izletov in poletnega planinskega tabora; prav tako tudi sodelovanje v spletnem kvizu o Alpah ter spoznavanje koristnih in uporabnih internetnih planinskih strani. Polno veselja so prinesle planinske družabne igre; ustvarjalni planinci so imeli tudi možnost izdelave planinskih no-
voletnih voščilnic in odlitkov iz mavca.
Dan planinskih delavnic, ki je bil letos izpeljan drugo leto zapored, postaja tradicionalen; več kot 70 mladih planincev, ki se je srečanja udeležilo (med njimi je bila tudi pridružena skupina planincev IV. OŠ Celje), je z navdušenjem s planinskimi aplavzi za konec pozdravilo vse zveste spremljevalce, mentorje, planinske vodnike ter zunanje strokovnjake, ki so »bdeli« nad prijetnim planinskim druženjem.
PETRA GREGORC
Spela Račnik
Jezične Rečičanke
V soboto, 17. 12. 2005, so v Križevcih pri Ljutomeru pripravili osnovnošolski debatni turnir. Tekmovalo je 18 ekip z devetih osnovnih šol, med njimi tudi dve ekipi OŠ Rečica ob Savinji, pod vodstvom učitelja slovenščine Janija Prgiča.
Čeprav so z debatnim krožkom na Rečici pričeli šele letos in so imele ostale ekipe že veliko debatnih izkušenj z lanskega tekmovanja ter poletnih debatnih šol, so Rečičanke dobesedno pometle s konkurenco. Članice ekipe A (Mojca Brezovnik, Barbara Levar in Maša Zavolovšek) ter ekipe B (Zala Štiglic, Damjana Goličnik in Špela Račnik) so namreč pobrale vsa prva priznanja v kategoriji najboljših govork ter v sami debati. Že po prvem de-batnem krogu so bili sodniki nad nastopom obeh ekip naravnost navdušeni, ko pa sta napredovali do odločilnega tretjega kroga, so pohvale kar deževale. Obe ekipi sta se odrezali naravnost odlično in se, kot edini ekipi na tekmovanju s kar tremi zaporednimi zmagami, uvrstili v finale. Ker sta bih obe ekipi tako dobro
pripravljeni in uspešni, je bilo pričakovati nadvse trd boj za zmago.
Gledalcem je zastajal dih, saj je Rečičankam jezik tekel kot namazan, sodniki pa so pridno zapisovali ocene. Na koncu je s tremi točkami razlike zmagala ekipa B, ekipa A pa je pristala na 2. mestu. Sledila je še podelitev priznanj najboljšim govorcem in med 54. govorci turnirja se je med prvih 12 uvrstilo kar 5 od skupno 6 tekmovalk z OŠ Rečica ob Savinji. Torej so tudi tu jezične gospodične OŠ Rečica požele slavo in hvalo sodnikov. Mojca Brezovnik je postala najboljša govorka turnirja, 2. mesto sta si delili Zala Štiglic in Špela Račnik, 3. mesto je zasedla Barbara Levar, na 6. mestu pa je pristala Damjana Goličnik. Vsekakor so dekleta dokazala, da jim je bil dar govora položen že v zibko in ga znajo dobro unovčiti. Rečičanke so bile absolutne zmagovalke turnirja v vseh kategorijah, prav tako pa so bih nad njimi vidno navdušeni sodniki ter gledalci.
ŠPELA RAČNIK
Veseli december zbližuje ljudi
Novo vodstvo velenjskega združenja častnikov
V osnovni šoli Antona Aškerca Rimske Toplice smo si v tem šolskem letu zastavili številne cilje in naloge. Poleg kakovostnega znanja in pouka smo v letnem delovnem načrtu med prednostnimi nalogami izpostavili čim hitrejše ustvarjanje prostorskih pogojev za devedetko (novogradnjo telovadnice in prenovo stare).
Posebno mesto smo v svojem programu življenja in dela na šoli namenili vzgojnim nalogam in razvijanju vrednot, kot so spoštljivi in strpni medsebojni odnosi, spoštovanje različnosti, human odnos do drugih, čut do sočloveka v stiski. Sledili smo cilju učiti se, da bi znah živeti v skupnosti in drug z drugim. V ta namen so se v mesecu decembru na centralni šoli v Rimskih Toplicah in podružničnih šolah v Jurkloštru, Lažišah, Sedra-žu in Zidanem Mostu zvrstile številne aktivnosti, ki so medsebojno združevale in zbliževale učence, učitelje, starše, krajane ter učence in delavce
Z decembrskega bazarja v osnovni šoli Antona Aškerca '
sosednjih šol. V ustvarjalnih delavnicah na šolah so učenci, učitelji in starši pripravili izdelke za decembrski humanitarni bazar, kjer so z druženjem in prodajo izdelkov učencev, učiteljev, staršev, članov krajevnih društev in drugih donatorjev prispevali k
razvijanju humanih vrednot. Obiskali so nas tudi otroci s posebnimi potrebami - učenci Osnovne šole Glazija, ki so nastopih za učence razredne stopnje. Zadnji šolski dan v tem letu je bilo novoletno rajanje učencev prvega triletja z dedkom Mrazom in babico
v Rimskih Toplicah
Zimo, vsi ostali pa so se veselih na novoletnem žuru v Treh lilijah.
Ob mnogih aktivnostih za učence nismo pozabili na novoletno srečanje delavcev šole in na sprejem upokoj enih delavcev šole.
MANICA SKOK
Območno združenje slovenskih častnikov (OZSČ) Velenje, ki je prostovoljna stanovska, interesna in strokovna organizacija, ki letos praznuje 50 let organiziranega delovanja in v katero je vključenih 325 podčastnikov in častnikov iz občin Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki, je imela v sredo, 7. decembra, v prostorih KS Stara vas volilno konferenco.
Za predsednika je bil imenovan Zdenko Slatnar, za podpredsednika pa Janko Avberšek in Matjaž Klemenčič. Za člane predsedstva je bilo iz občine Velenje izvoljenih sedem članov: Anton Brodnik, Viki Brglez, Srečko Gračner, Alojz Hudarin, Drago Karel Seme, Slavko Korenič in Zdenko Zaje, iz občine Šoštanj trije člani: Darko Napotnik, Marko Kompan in Branko Valič ter iz občine Šmartno ob Paki dva člana: Daniel Drev in Stanko Vodovnik.
Volilne seje konference sta se udeležila tudi predsednik Zveze slovenskih častnikov polkovnik Miha Butara in sekretar Janko Ljubič. Za ustvarjalno in prizadevno delo ter dosežene uspehe pri razvoju organiziranega delovanja častniške organizacije sta bivšemu predsedniku OZSČ Velenje Slavku Koreniču podelila zlati znak Zveze slovenskih častnikov.
ZDENKO ZAJC
Zdenko Slatnar, Miha Butara in Slavko Korenič
Ker lahko izžrebanec nabira le živila, je za našo ekipo gotovo vabljivo brskanje še med drugimi izdelki, za svoj voziček, seveda.
Skorajda rekord!
Nekateri trgovino tudi fotografirajo - Danes zadnja igrica!
Nagradna igra Do polnega vozička brez mošnjička se počasi izteka. Minuli torek smo nakupovalni voziček polnili predzadnjič. Tokrat je bila srečnica Nevenka Naglič s Strmce pri Laškem. Bojana Avguštinčič je v štiriminutnem teku zanjo nabrala za skoraj 24 tisoč tolarjev živil.
Naključno izbran kupec je vTušu med štirimi zaprtimi ku-
vertami za Nevenko izbral tisto s jokerjem, ki se je tokrat skrival v kavi. Ker je nagrajenka med nakupom izbrala tudi kavo, ji je prinesel še dva kilograma. So se pa nabranih stvari v vozičku razveselili Neven-kini domači, predvsem dve simpatični deklici, 8-letna Nuška in 3-letna Nastja, ki se bosta sladkali s čokolado.
V bobnu, od koder vsak torek izžrebamo enega srečnega,
je zdaj že dva tisoč kupončkov iň danes, 27. decembra, ko bo igrica še zadnjič na programu Radia Celje, so v igri za dobitek še vedno prav vsi!
Je pa zanimivo predvsem to, kako se naši zvesti poslušalci in bralci pripravljajo na žrebanje, saj so se številni oglasili v Tuševi trgovini, kjer so natančno preučili, kje stojijo police in kaj je vse na njih. Nekateri so trgovino celo foto-
Najmlajši v žalski knjižnici
Nagrajenci
1.	nagrado - vstopnici za kopanje in savno na Rogaški rivieri, prejme: Danica Gobec, Spominska 5, Celje.
2.	nagrado - bon v vrednosti 4.000 sit za bowling v Planetu Tuš, prejme: Bronja Li-šanin. Draga 31, Štore.
3.-5.	nagrado - karto za dopoldansko smučanje, prejmejo: Doroteja Krofi, Petrovče 171, 3301 Petrovče, Gregor Rup-nik, Šercerjeva 10, 3325 Šoštanj in Petrina Vehovar, Lemberg 50, 3241 Podplat.
Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti.
grafirali, da bi jim v primeru, če bi bih izžrebani, narek našim tekačicam po Tušu čimbolj uspel. Še en dokaz, da se s skupnimi močmi stori veliko več.
In za konec še to. Ker je ekipo Radia Celje Božiček spregledal, so radijci Bojani na glavo poveznili božičkovo kapo in sami ustvarili božičkovo vzdušje ne glede na to, da Bojana nima brade
VODNIK
od 10.00 dalje Titov trg Velenje Prednovoletno dogajanje
10.30 Knjižnica Velenje-otroški oddelek Praznični košek decembrsko ustvaijanje v knjižnid
16.00 SLG Celje _________
N. Wright: Njegova temna stvar izven abonmaja
16.00 Titov trg Velenje
Lutkovno gledališče Uš: Kužek in muca lutkovnapredstava 17.00 Knjižnica Velenje y
Snežni medo in presenečenje (P. Harper) in Neke zimske noči (C. Butler) Špeline ure pravljic '
17.00 SLG Celje
Pravljica in Božiček
V Medobčinski matični knjižnici Žalec so za najmlajše pripravili srečanje s pravljico in z Božičkom.
Pravljičarka Irena Štusej je povedala, da je v gozdu našla čudovit rdeč dežnik. Otroci so ugotovili, da je last medveda iz pravljice Pod medvedovim dežnikom. Pravljica simbolizira prijateljstvo, ki ga knjižnica želi dehti s svojimi mladimi obiskovalci. Prihod Božička v prostore knjižnice je otroke prijetno vznemiril. Skupaj so poslušali še pravljico o medvedu, zraven pa so se sladkali z medenimi piškoti, ki jih je medved najbrž izgubil iz vreče za pestunjo. Nekateri otroci so se to popoldne prvič srečali s prostorom, polnim knjig, ki jim bo kasneje, ko bodo imeli informacijske potrebe, postal vsakdanje pribežališče. ŠI
Izid žrebanja nagradne križanke
Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 16. decembra. Prispelo je 889 rešitev.
Rešitev nagradne križanke iz št. 95
Vodoravno: ODVOD, TRIKO, MACEN, AVENA, BRAD, PA, KOPORC, ŽABINA, MATURANT, AMETIST, ROSOMER, RANT, VIBA, SWANK, IRA, LEMAN, EERO, VIRGIL, HALL, ORK, OLEIN, VA, IIJ, MA, SISAK, ANKA, EKAR, TS. NEVLIAN, ŽILA, JUDE LAW, NN, KI, ASTAT, OSORi TIARA, VELOST, BAN, ARUBA, LESK, REPIT, USTA.
Geslo: Kjer žena klobuk nosi, mož slabo kosi.
17.00 Dvorana Centra Nova
Vokalna skupina Glasbene šole Nazarje: Moje pesmi, moje sanje
izven abonmaja 18.00 Plesni Forum Celje Novoletni plesni vlak
nastop otroškihplesnihsku-
18.00 Velenjski grad
Ob jaslicah vam prepeva Moški pevski zbor Ka-
1.7.00 Mladinski center Velenje Ernine ustvarjalne delav-
17.00 Mladinski center Velenje Prednovoletna metal fe-
18.00 Velenjski grad
19.00 Kulturni dom Slovenske
Konjice_ :
Godba na pihala Slovenske Konjice
15. božično-novoletnikon-
19.00 Opatijska cerkev sv.	19.30 SLG Celje
Danijela Celje	G. Feydeau: Najin bodoči
Božično-novoletni kon-	ženin in Zaspite, če vam
cert Ženskega pevskega	rečem
zbora KUD Ljubečna	dve enodejanki, komediji
20.00 Narodni dom Celje	20.00 Narodni dom Celje
20.00 Cerkev sv. Petra Šempeter Moški pevski zbor Savinj-
tradicionahiinovoletnikon-
21.00 Mladinski Center Velenje Prednovoletni Metal Party
ïasgras
Oderpododrom, abonmapo posebnem razporedu in iz-
17.00 Titov trg Velenje
Vesele čarovnije in čarodej Mr. Saturno
18.00 Velenjski grad_
Ob jaslicah vam prepeva Agata Šumnik 19.00 Kulturni dom Slovenske
Konjice_
Godba na pihala Slovenske Konjice
15. božično-novoletnikon-
20.00 Rdeča dvorana Velenje Jan Plestenjak in Toše Proeski
končen
20.00 Zelena dvorana Apartho-
_ tela Rosa_
Koncert cerkvenega mešanega pevskega zbora
PRAVLJIČNA DEŽELA 2005
Celjsko pevsko društvo
Matevž Gor-
10.00 Titov trg Velenje
Lutkovno gledališče Kolene: Lili gre v cirkus
10.00 Titov trg Velenje
Mavrično gledališče
16.00 Velenjski grad_
Godba na pihala KUP Ljubečna Dirigent: Janez Šabec
Uvidevna tatova v Vojniku
Najprej kradla, ukradeno pa nato vrnila - Po buteljko vina se nista oglasila
Primer tatvine, ki se je zgodil minuli teden v Vojniku, je eden redkih, če že ne edini na našem območju, ki je pokazal, da so tatovi lahko tudi prijazni oziroma uvidevni. Kdo ve, mogoče je nanju vplival praznični čas ...
Minuli ponedeljek okrog 20. ure je moški, ki živi v neposredni bližini podjetja Arami na Celjski cesti v Vojniku, ki se ukvarja z akvaristiko, opazil, da se pred stavbo dogaja nekaj sumljivega. Moška, šlo naj bi za dva mladeniča, sta na cesti parkirala svoje osebno vozilo, nato pa odhitela na nasprotno stran, kjer sta izpred vhodnih vrat podjetja odnesla dve kartonski škatli in ju zložila v avtomobil. Odpeljala sta se z ugasnj enimi lučmi, zato tudi ni bilo videti registrskih številk.
Očitno pa bližajoči se prazniki resnično dobronamerno delujejo tudi na tatove, saj sta se škatli v naslednji uri čudežno spet znašli pred stavbo. V vodstvu podjetja zato domnevajo, da sta mladeniča očit-
no pri pregledu ukradenega blaga opazila, da sta škatli polni etiket za deklariranje proizvodov in pač ugotovila, da si z njimi ne moreta pomagati, zato sta škatli vrnila. Zaradi teže sta prej verjetno domnevala, da sta škatli napolnjeni s kakšnim orodjem.
»Zadeve nismo prijavili, ker sta škatli vrnila. Škatli sta bili tisti večer pred vrati zato, ker ju dostavljavec ni pravočasno pripeljal, pa tudi poklical ni, ampak ju je pustil kar tam, kjer sta ju tatova našla,« pravi direktorica podjetja Milena Ravnak. Če bi tatova škatli odnesla, bi bilo škode nekaj čez sto tisoč tolarjev. »Veste, škode res ne bi bilo veliko, toda v tem primeru sploh ne gre za denar. Brez etiket namreč ne bi mogli speljati posla do konca in pošiljke ne bi mogli poslati naprej, tako pa lahko delamo normalno. Zato smo jima na nek način hvaležni. Ko sta ugotovila, kaj je v škatlah, bi ju lahko odvrgla kam drugam, pa nista. Pripeljala sta ju nazaj.« Ravnakova še dodaja,
Direktorica podjetja Arami Milena Ravnak (desno) z delavkami. Zaradi uvidevnih tatov bodo posel lahko
da so občasno z dvorišča že izginili kakšni cvetlični lončki, toda kaj podobnega se jim še ni zgodilo.
Res se sliši čudno, da so se >prijaznima< tatovoma že-
HITRO NAROČITE
mrnm
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolarjev, petkova pa 300 tolaijev. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolarjev, kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje.
POZOR, tudi letnik 2005 s prilogo TV-OKNO!
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe it
EEMl
Ime in priimek:
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Kraj:_
Ulica:_
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
podpis:
izpeljali do konca.
leli zahvaliti, a v tem primeru je razumljivo. Bolj kot poštena, bi lahko rekli uvidevna tatova, je tako v noči iz ponedeljka na torek pred vrati podjetja čakala steklenica pijače, ki bi jo lahko v miru odnesla (in potem seveda sploh ne prinesla nazaj), a ponjo nista prišla. Škoda, toda nič hudega. So pač ob koncu delovnega dne z njo nazdravili delavci za zaključek starega leta in uvidevnima tatovoma v čast.
SIMONA ŠOLINIČ
TELEFON RADIA
www.novitednik.com
Pomagajmo brezdomnim kužkom!
V prazničnih dneh si žalostne oči kužkov in muc, ki začasno prebivajo v zavetišču, še bolj želijo prijaznih lastnikov, ki bi jih popeljali v novi dom. Zato smo se v Konjeniškem klubu Celie odiočili, da jim po svojih močeh pomagamo. Za mariborski azil za brezdomne živali bomo do 5. januarja zbirali odeje, brisače, rjuhe, igrače, hrano in priboljške, da bodo prazniki tudi zanje nekaj posebnega. Zato vabimo vse, ki imate kaj od zgoraj naštetega, da to pripeljete v Konjeniški klub Celje, v Skofjo vas 51, vsak dan po 16.30 uri. Akcija bo potekala do 5. januarja 2006, ko bomo zbrane stvari odpeljali v mariborski azil. Pomagajte tudi vi!
g
ŠTAJERSKI VAL
,113
Trčil v pešca
V	soboto se je na regionalni cesti izven Velenja zgodila tragičná prometna nesreča, v kateri je ena oseba izgubila življenje. 45-letni voznik osebnega avtomobila je vozil iz smeri Velenja proti Kavčam, ko je pred seboj nenadoma zagledal na sredini vozišča ležečega oziroma klečečega moškega, ki je bil z glavo obrnjen stran od vozila, ki se mu je približevalo. V silovitem trčenju je 45-letni pešec iz Velenja umrl na kraju nesreče. To je že 32. smrtna žrtev letos na cestah na območju celjske regije.
Štirje poškodovani v čelnem trčenju
V	hujši prometni nesreči, ki se je zgodila v nedeljo popoldne na cesti Polule-Skalna klet, so se poškodovale kar štiri osebe. 50-letni voznik osebnega vozila je zapeljal v dolg in nepregledni desni ovinek, kjer je vozilo na mokrem in spolzkem vozišču začelo zanašati. Avto je zaneslo na nasprotni vozni pas, kjer je trčilo v vozilo 56-let-nice, ki je takrat pripeljala mimo. V čelnem trčenju sta se lažje poškodovala oba voznika, s hujšimi poškodbami pa sta jo odnesla dva sopotnika.
Božič v ognju
Na božično nedeljo je v večernih urah zagorelo v šestem nadstropju stanovanjskega bloka v Stantetovi ulici v Velenju. Ogenj, ki se je iz dnevne sobe razširil še na kuhinjo, spalnico in hodnik, so pogasili prostovoljni gasilci iz Velenja in Šaleka, kljub temu, da so imeli zaradi višine kar precej težav pri gašenju. Požar je v celoti uničil stanovanje, veliko 45 kvadratnih metrov. Zagorelo naj bi zaradi najemnika, ki je sam zažgal rjuho na postelji, ko pa je začelo goreti, naj bi sam skušal požar tudi pogasiti. Slednje mu ni uspelo, zato je pobegnil iz stanovanja. Škode je kar za šest milijonov tolarjev, najemnik pa se bo moral zagovarjati pred sodnikom.
Dan prej je gorelo v stanovanjski hiši v Zgornji Rečici pri Laškem. Požar je prijavil lastnik sam, gasilci pa so kasneje ugotovili, da je do vžiga saj v dimniku prišlo že pred dvema dnevoma, vendar ni bilo večje škode. Na dimniku naj bi bila manjša razpoka, skozi katero je ogenj zajel še leseni opaž in pohištvo v otroški sobi, lesene površine pa so začele tleti. K sreči je lastnik tle-nje še pravočasno opazil, kljub temu pa je nastalo za okrog 800 tisoč tolarjev škode.
Za milijon in pol tolarjev škode pa je nastalo istega dne v Zabukovici, kjer je ogenj zajel zgornje nadstropje in ostrešje stanovanjske hiše. Zaradi hitre intervencije gasilcev so uspeli požar pogasiti še preden bi povzročil še več škode.
tednik
Obvestilo oglaševalcem!
Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih.
Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure.
PEUGEOT 406, 1.8 16 v, letnik 1998, vso oprema, vreden ogleda, prodani za 1.380.000 SIT. Telefon 041 696-837.
7698
FORD fiesta 1,6 diesel, letnik 1986, reg. do 1. 10. 2006, prodom. Telefon 031 674-687.	7774
ELEKTRO motorno kolo skuter prodam ali zamenjam za drva. Telefon 749-1921, 041972-553.	Š1242
GOLF, lelnik 1978, ugodno prodom. Telefon 5702-069.	7791
GOLE D, lelnik 1994 in golf, lelnik 1995, oba v dobrem stanju, ugodno prodam. Telefon 041629-503,57964156. Š1249 GOLF IV 1,9 tdi, letnik 2000,5 vrat, prodam, možno menjava. Telefon 041 567-392.
7818
HONDO civic, letnik 1991, reg. do 2006, prodam.Telefon (03) 573-9382.
L1199
OSEBNO vozilo Mazdo 323 sedan 1,5 i, letnik 1999, rdeče barve, klima, abs, 4»airbag, zimske pnevmatike, prodam. Telefon 041610-679. 7832 FORD fiesta 1,3, letnik 1991, v voznem stanju, prodam za 50.000 SIT. Telefon 041 599-738.	7834
RENAULT senic 1,9 d, letnik 2000, prodam. Telefon 051 399-703. 7838
PRODAM
TRAKTOR Lindner 25, traktorsko škropilnico, 2001, cepilec drv na sveder, prodam. Telefon 031 292-324,579M40.
Š1040
STROJ za vlečenje kovin (dtukpank) prodam.Telefon (03) 5451-027. 7776 TRAČNI obračalnik Tajfun, letnik 2000, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 794-136.	Š1241
ROTACIJSKO kosilnico Fela prodam, zamenjava za les oli drva. Telefon 041 794-204.	Š1244
KROŽNO brano na 24 diskov ugodno prodam. Telefon 5741 -842. š 1256 TRAKTOR Štore 402 super S prodam. Telefon 041286-398.	L1187
HemoDial, zdravstvene storitve d.o.o.
Cesta v Tomaž 6A, 3212 VOJNIK
ilistične internistične
ilačnike
Za vaše težave z delovanjem ledvic ali povišanim krvnim tlakom vam bo s telefonskim dogovorom omogočen ambulantni pregled in posvet s specialistom ob dogovorjeni uri brez čakanja v vrsti.
Informacije in naročilo na pregled od ponedeljka do petka med 8. in 13. uro po telefonu 780 42 90 ali 780 42 75.
PAR išče dvosobno stanovanje za daljše obdobje, v Šentjurju in okolici. Telefon 031 209-013.	Š1275
MLADO kravo, brejo 8 mesecev ali telico, brejo 8 mesecev, kupim. Telefon (03) 573-9408.
SESALEC Batogel igea, mokro suho sesanje, z mnogo dodatki, prodam za 70.000 SIT. Telefon 040 651-057.
PRODAM
FREZ0 Batuje 180, z motikami, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 241-540.	L1193
TRAKTOR Štore 404, letnik 1982, prvi lastnik, lepo ohranjen in kosilnico Rasant z bočno in čelno koso in obračalnikom, prodam. Telefon 041 910466. L1212
PRODAM
LOKAL v Laškem prodam ali dam v najem. Telefon 041 682-688.	P
V	LAŠKEM, v Debru, prodam poslovni prostor, velikost 15 m!. Telefon 031 503-472.	L1208
NAJAMEM
V	CEU J najamem hišo oli poslovni prostor
za delavnico. Telefon 051 366-535.
7747
KMETUO vzamem v najem. Telefon 041
929-495.	7843
msmm
PRODAM
DVOSOBNO stanovanje na Zelenki, z garažo, prodam. Telefon 041 619-269.
7816
DVOSOBNO stanovanje, 54 m2, v Celju, Dolgo polje, prodam. Telefon 041798-298.7848
V	SREDIŠČU Celja prodam 138 m'veliko,
povsem obnovljeno meščansko stanovanje, primerno tudi za mimo pisarniško dejavnost. Telefon 041630-015 ali 041 383-661.	7860
KUPIM
V	STROGEM centru Celja kupim garsonjero
ali enosobno stanovanje. Telefon 051 215-957.	7650
ZA gotovino kupim tri ali večsobno stanovanje v Rimskih Toplicah. Telefoa 041380-693,031261-675.	LI174
ODDAM
OPREMLJENO stanovanje, v Novi vosi, približno 60 m2, kuhinja, spalnica, dnevna soba, kopalnica, oddam. Pogoj predplačilo. Telefon 041624-914. 7668 OPREMLJENO sobo oddam mlajši ženski, samski, velikost 25 m1. Plačilo po dogovoru. Telefon 041 286-057. 7810
BUKOVA drva, hlodovino, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 051 644-716.
7720
BUKOVA drva, cepana, prodam. Telefon 041284-081.	Š1036
METRSKA drva prodamo. Telefon 041780-
240.	7828
KUPIM
5 m3 desk, debelina 5 cm, mizarske kakovosti, suhe, kupim. Kodrič, telefon 041 252-129,031861-313. 7740
iiiivivmiif3l
HARMONIKO Ce, F, Be, novo, lepo izdelano, ugodno prodam. Telefon 041553-411.
PRODAM
PRAŠIČE zo koline prodam. Celje, telefon (03)4928-384,031 651-436. 7647 JAHALNO kobilo, staro dve leti in pol, prodam za 250.000 SIT. Telefon {03} 7593-854.	7645
TRI teličke simentolke, težke 130 kg, primerne za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon (03) 5740454.	Š1245
PRAŠIČA, od 200 do 250 kg, hranjenega z. domačo kuhano hrano, prodam. Telefon 5822-197.	7786 PRAŠIČA, težkega 210 kg, prodam. Telefon 041295-239. 78oi 120-kilogramske prašiče za zakol, domača hrana, ugodno prodam. Telefon (03) 5799-064,040241-418. 7806 ČIVAVA, samček, čistokrvni, dolgodlak, bel, 2«cepljen, naprodaj. Telefon (03) 838-4020,041261-861,051 312-240.
7812
PRAŠIČA, domoča reja, 190 kg, prodam, cena po dogovoru. Telefon 031 854-813,5799-069.	Š1255
BIKCA simentalca, II5 kg, prodam.Telefon 031 401-210.	š 1259
TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam.Telefon 579-4217. 7819 PRAŠIČA za zakol, teža 165 kg, možen zakol, domača hrana, prodam. Telefon 5808-895.	Š1264
DVA prašiča, težka 120 in 130 kg, krmljena z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon 5798-381,041 583-749. 7837 TELIČKO, čb, staro 14 dni in kravo.simentalko, drugič brejo, prodam ali menjam za brejo telico, čb. Telefon 031 782-956.
Š1269
DVE telički simentolki, težki 300 in HO kg, prodam.Telefon 051204-785. 7833 PRAŠIČE, težke 80 do 100 kg, prodom.
Telefon 031472-923. Š1266 TEUČKE, od 125 do 200 kg, prodam. Telefon 031 858-087. 78357836 TELICO simentalko, težko 400 kg, prodam.
Telefon 5796-659. Š1273 PRAŠIČA, domača hrana, 180 do 200 kg ali polovico, prodam.Telefon 5461-250.
VINO, neškropljenega grozdja, prodam. Telefon 5461-942.	7666 SENO, balirano v kocke ali nebalirano otovo in seno prodam.Telefon 5772-467.
7787
SUVOVKO zelo ugodno prodam. Telefon 041858-591.	7784
BELO in rdeče vino prodam. Telefon 5773-601.	7799
KRMO, seno in otavo, prodam po ugodni ceni. Telefon 041957-620. 7811 JABOLČNI kis iz neškropljenega bobovta prodam. Telefon (07) 495-1515. 7813 OKROGLE bale oziroma suho seno ugodno prodom. Telefon 041 533-204. Š1274
PRODAM
MEŠANO vino in prašiča, 140 kg, prodam.
Telefon (03) 5824-047. 7548 SKORAJ nov ženski krzneni plašč (polovična cena), št. 42-44, prodam. Telefon 041 293-921, po 15. uri. 7681 HRASTOV vinski sod, 3501, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5824-381.
ZIMSKE gume, 4, s platišči, 185/70,14 col, prodam za 20.000 SIT. Telefon 041 80M06.	L1182
8-dnevno potovanje po Turčiji zelo ugodno prodam. Telefon 051215-220. 7762 KUHALNIK za vikend, 2«plin in telefonsko tajnico, znamka Audioline 901, prodam za 15.000 SIF. Telefon 041 877-134. 7792 EL. motor, 0,25 Kw, 1400 obratov, avtose-dež za otroka, od 3 do 18 kg, lesene gajbice za sadje ali krompir, prodam. Telefon 041 523-968. 7790 tklnevno potovanje po Turčiji, moško obleko, bundo, številka 48-50, šivalni stroj Bogat, starejši in zložljive elemente, ugodno prodam. Telefon (03) 5414-909.	7788
LESENO impregnirano ograjo, dolžina 6 m, prodam. Telefon 041295-239. 7801 TISKARSKO opremo ofset stroj A3, rezalko, 60 cm, razvijalko, vse v obratovanju, prodam zaradi upokojitve. Telefon 041 727-292,5739-185, Franc. 7802 DAMSKI črni plašč, št. 44/46, imitacija usnja, prodam. Telefon (03) 573-4225.
L1206
POZLAČEN jedilni pribor za 12 oseb prodam.
Telefon (03) 573-6225. L1206 KRZNENI ženski plošč s kapuco, siv s progami, št. 44/46, prodom. Telefon (03) 5736-225.	L1206
CISTERNO za vino, 4001, na 3 pipe, rabljeno 1 leto, prodam. Telefon 5798-381,041 583-749.	7837
SOLARNO luč, šrotar, skobeljni stroj, hladilnik in sušilni stroj prodam. Telefon 041 505-473.	7831
VW golf ali passai, originalna VW jeklena platišča z zimskimi gumami, 185/65/R 14, ugodno prodam. Telefon 041 657-607.	7845
PRIKOLICO za živino in škropilnico za traktor, 2001, prodam. Telefon 041 983-800.	Š1272
REBRASTE radiatorje, reduktor z elektro motorjem in motorno žago Stihi prodam. Telefon 041 983-800. š 1272
KUPIM
STAR predmet, stare knjige, fotografije, razglednke, kmečko orodje, medalje kupim. Telefon 031809-043. 7783
Umrla je naša upokojena sodelavka
MARIJA PECAR
fotolaborantka zaposlena na rentgenološkem oddelku
Ohranili jo bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič)
V SPOMIN
24. decembra 2005 so minila štiri leta žalosti in spomina na
JOŽETA VEBRA
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke.
Žalujoči: žena Štefanija, Joži in Rajko z družinama ter Gregor in Simon
V SPOMIN
Izteka se žalostno leto, kar je za vedno odšel od nas naš dragi
BLAŽ PUŠNIK
iz Tratne pri Grobelnem
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu.
Pogrešamo te tvoji domači
VSE za kopalnico in otroška oblačilo, 7 do 10 CELJANKA srednjih let išče delo: pomoč stalet, kupim. Telefon 041793-963.	rejšim, čiščenje, likanje, usluge z avtomo-L"88 bilom. Telefon 031 812-168. 7808
VSE na svetu bi dal, da zvesto partnerko, staro do 30 let, za skupno življenje bi spoznal. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro PRAZNIKI. 7841
mrmm.
BISTRO na Hudinji išče natakarico. Telefon 041326008. DKN0 Sidro, Ul. M. Greven-broich 13, Celje.	7576
Zaposlimo natakarico na bencinskem servisu na Mariborski cesti 86, Celje.
Informacije po tel.: 03/42 88 000.
ZAPOSLIMO soboslikarje in fosaderje. Telefon 041 771-104, M3grad d. 0. 0., Gosposvetska3,Celje. 7823
ščemo komunikativne, urejene in inova-ivre sodelavce za delo v trženju, telefonskem oddelku in vodstveni kader. Izkušnje niso potrebne. Začetek takoj. Prijavite se na razgovor na tel.: 03 425 61 60 ali 041 710 663
NATAKARJA ali natakarico z izkušnjomi zaposlimo. Pogoji: poštenost, urejenost
BUKOVA drva in avtomobilske dele za hondo prodam. Oddam psičke. Telefon 031 226-995.	L1170
DOMAČO slanino {»špeh«} prodam. Kupim IraktorTV. Telefon 041 870-510.7844

in veselje do gostinskega dela. Telefon	fffl fl (Â^gjû gE| i n a
031 714-990. Pizzeria Taurus, Miran ti ^^U^ls^sl J U
Unilnn r n Imtnr/M QQfil Pnlrnuřn	* I® ®WWW rpriinrplip rn
Ka]lna S. p., leveč 40.3301 Peirovie.
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav iz-puščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjr kajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http:// unvw.ess.gov.si:
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
upravna enota ceue
Pomožni delavec strojna perica, likalka, distri-buterka, pranje in likanje perila, oblačil, tkanin in drugih izdelkov v pralnici; do 3. 1.
2006; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje.
Osnovnošolska izobrazba pospravljanje sob; do 18.1. 2006; Hotel Evropa d.d. Celje, Krekov trg 4,3000 Celje.
Čistilec metalurških izdelkov
brusilec litine, brušenje odlitkov na stabilnih ročnih brusilnih strojih; do 30.12.2005; Kovis - livarna d.o.o. Štore, Železarska cesta 3,3220 Štore;
čistilec litine, odbija livne sisteme na odlitku, upravlja čistilni stroj; do 30.12.2005; Kovis - livarna d.o.o. Štore, Železarska cesta 3,3220 Štore. Polagalec keramičnih oblog samostojno polaganje keramičnih ploščic; do 30.12.2005; Mea keramika d.o.o.. Delavska ulica 18,3000 Celje;
polaganje keramičnih ploščic; do 30.12.2005; Mea keramika d.o.o., Delavska ulica 18, 3000 Celje. Voznik viličarja voznik viličarja in skrb za vzdrževanje, naldadanje, raz-
kladanje in premik blaga; do 27.12.2005; Intereuropa, globalni logistični servis, d.d. Filiala špedicije Celje, Kidričeva ulica 38,3000 Celje. Mizar
mizarska dela v delavnici in na terenu; do 30.12.2005; Fast d.o.o. Šentjur, Pešnica 9,3230 Šentjur. Strugar
struženje obdelovancev na CNC stružnicah; do 2.1.2006; Valji d.o.o. Štore, Železarska cesta 3,3220 Štore. Stavbni klepar stavbni klepar, krovec; do 30. 12.2005; Čater Boris s.p., Av-toprevozništvo in stavbno kle-parstvo, Zadobrova 100,3211 Škofja vas. Monter ogrevalnih naprav montaža centralnega sistema, delo na terenu; do 30.12.
Posebna akcija samo za naročnike Novega tednika: Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil boste lahko kupili za vsega 950 tolaijev. Prevzeli jo boste lahko samo na oglasnem oddelku Novega tednika, na Prešernovi 19, v Celju.
Podpisat naslov
Največji razlog, da se tudi dandanes odločamo za vkuhavanje, je tisti čudovit občutek, da smo nekaj naredili po svoje ... po domače ... da bomo goste razvajali z nečim, kar smo ustvarili sami. Tej misli smo sledili, ko smo pripravljali nove Kuharske bukve in v njih zbrali (skoraj) vse o vlaganju, shranjevanju in zamrzovanju živil. Kako vkuhavati; Vkuhavanje od teorije do prakse; Džemi in marmelade; Sladko; Sokovi, sirupi, želeji; Likerji in sadje v alkoholu; Kompoti; Kisana in zelenjava v kisu; Sladko-kisla zelenjava; Vse o zamrzovanju živil; Sušenje in shranjevanje; Sadno-zeliščni kisi; Zelišča iz domačega vrta ... To je le nekaj tem, ki v novih Kuharskih bukvah prinašajo v vaše domove to, kar ste vedno želeli - vonj, okus, občutek, osebno noto. Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil lahko v redni prodaji kupite po 2.300 tolaijev, z naročilnico pa po 1.900 tolarjev (+ poštnina). Pripravili pa smo tudi paketno prodajo slovenske kuharske uspešnice Kuharske bukve slovenskih gospodinj in nove knjige Kuharske bukve -vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil, ki jo boste v redni prodaji dobili za 5.000 tolaijev, z naročilnico pa za 3.400 tolaijev (+ poštnina).
nepreklicno naročam.....izvodov knjige Kuharske bukve - vlaganje,
shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 1.900 sit za izvod (plus poštnina).
nepreklicno naročam.....izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj)
po ceni 2.700 sit za izvod (plus poštnina).
nepreklicno naročam.....kompletov (Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje
in zamrzovanje živil + Kuharske bukve slovenskih gospodinj) po ceni 3.400 sit za komplet (plus poštnina).
Naročilnico pošljite na naslov:
NT-RC d.o.o. Prešernova 19, 3000 Celje -- . .-
J	Podpis
2005; Šrot Ivan s.p.. Arhitekta, Prešernova ulica 11,3000 Celje. Strojnik
delo v proizvodnji na stružnih avtomatih; do 30.12.2005; Šumer Viljem s.p.. Proizvodnja vzmeti, trgovina, bistro. Cesta v Celje 2,3202 Ljubečna. Strojni mehanik strojnik gradbene mehanizacije; do 10.1. 2006; Gradiš Celje d.d„ Bukovžlak 71,3221 Teharje;
vzdrževanje obdelovalnih strojev in druge delovne opreme; do 2.1.2006; Valji d.o.o. Štore, Železarska cesta 3,3220 Štore. Šivilja
šivanje in popravljanje oblačil; do 3.1.2006; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje. Tesar
tesarska dela; do 27.12.2005; Gradiš Celje d.d„ Bukovžlak 71, 3221 Teharje. Zidar
zidarska dela; do 27. 12. 2005; Gradiš Celje d.d„ Bukovžlak 71,3221 Teharje. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka za prevoz svežega mesa in izdelkov; do 27.12.2005; Celjske mesnine d.d. Avtopark, Cesta v Trnovlje 17,3000 Celje;
voznik dostavnega tovornega vozila na območju Slovenije; do 31.12. 2005; SE in SA, d.o.o., Kosovelova ulica 16, 3000 Celje. Prodajalec
prodajalec v trgovini za male živali, delo v Celju; do 14.1. 2006; Vetpet d.o.o., Kantetova ulica 18,1000 Ljubljana.
Prodajalec el. teh. art., akustike, fotomat.
skladiščnik, sprejem in izročitev blaga, skrb za stanje blaga in vodenje skladiščne evidence, nadzor nad manipulacijo blaga; do 27.12.2005; Intereuropa, globalni logistični servis, d.d. Filiala špedicije Celje, Kidričeva ulica 38,3000 Celje.
Srednja poklicna izobrazba
monter gips plošč; do 2.1. 2006; Karmen Klenovšek s.p. Nick gradbeništvo, Mirna pot 5,3000 Celje. Živilski tehnik zahtevno opravljanje slaščičarskih del; do 18.1.2006; Hotel Evropa d.d. Celje, Krekov trg 4,3000 Celje. Strojni tehnik kontrolor kovinskih izdelkov; do 3.1.2006; Maksim d.o.o. trgovsko in storitveno podjetje, Tïg celjskih knezov2,3000Celje. D-govinski poslovodja poslovodja; jio 30.12.2005; Martin d.o.o. Žalec PE Instalacije Ajdovščina, Goriška cesta 66, 5270Ajdovščina;
poslovodja trgovine; do 30. 12. 2005; Martin d.o.o. Žalec PE Martin salon keramike Adria-ker Celje, Bežigrajska cesta 9, 3000 Celje. Ekonomski tehnik prodajalec turističnih aranžmajev; do 18.1.2006; Intelekta d.o.o„ Prežihova ulica5,9000 Murska Sobota;
računovodja; do 2.1.2006; Sun 64 d.o.o., Ipavčeva ulica 22,3000 Celje;
delo v računovodstvu, knjiženje, vodenje evidenc; do 2. 1.2006; Sun 64 d.o.o., Ipavčeva ulica 22,3000 Celje.
Ekonomsko komercialni tehnik
komercialist za Štajersko, področni vodja; do 27.12.2005;
Bosch d.o.o. Ljubljana, Tacenska cesta 12,1210 Ljubljana -Šentvid;
komercialni referent; do 2. 1.2006; Sun 64 d.o.o., Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Celja; do 18.1.2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Inž. živilstva (vsš) tehnolog pekarstva, izdelovanje strokovnih navodil za tehnološki proces peke, izdelovanje receptur; do 30. 12. 2005; Engrotuš d.o.o. Celje, Cesta v Trnovlje 10,3000 Celje. Sanitarni inženir vodja poslovne enote za čiščenje, skrb za ažurno vodenje delovnih nalogov, organizacijo in nadzor izvajanja storitev po planu čiščenja, razporejanje delavcev v poslovni enoti; do28.12.2005; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6,3000 Celje. Univ. dipl. inž. živilske teh-
strokovni sodelavec za področje mesnic in ribarnic, vzpostavljanje in vpeljava notranjega nadzora na načelih sistema HACCP v mesnicah in ribarnicah, kontaktiranje z inšpekcijskimi službami; do 30. 12. 2005; Engrotuš d.o.o. Celje, Cesta v Trnovlje 10, 3000 Celje.
Univ. dipl. inž. elektrotehnike
tehnični direktor, skrb za nemoten potek proizvodnje, kontrola organizacijskih procesov proizvodnje, vključno z vhodom materiala v proizvodnjo do izhoda gotovega izdelka iz proizvodnje; do4.1.2006; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6,3000 Celje.
Dipl. inž. računalništva in informatike (vs)
programer aplikacij; do 3.1. 2006; LX track d.o.o.. Tkalska ulica 10,3000 Celje.
Univ. dipl. inž. farmacije specialist
predstojnik lekarne, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del v lekarni; do 30.12.2005; Splošna bolnišnica Celje Enota lekarna, Oblakova ulica 5,3000 Celje;
predstojnik laboratorija, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del v laboratoriju; do 30. 12. 2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje. Magister farmacije izdaja in priprava zdravil v lekarni, podružnica Štore; do 27. 12. 2005; Pusser Romana mag. farm. Lekarna sveti Jurij, Ulica Dušana Kvedra 27,3230 Šentjur.
Univ. dipl. inž. gradbeništva
vodja gradbišča, odgovorni vodja del; do 27.12.2005; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Teharje. Dipl. ekonomist (vs) vodja računovodske službe; do 27. 12. 2005; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak71,3221 Teharje;
računovodja glavne knjige, blagajne, osnovnih sredstv, sal-dakontov; do 27.12.2005; Mik d.o.o. Celje, Gaji 42,3000 Celje;
vodja kontrolinga, koordinacija akt. poslovanja proizv. eno-

Doktor medicine specialist nuklearne medicine
predstojnik oddelka, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del na oddelku za nuklearno medicino; do 30.12.2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje;
predstojnik oddelka, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del na oddelku za nuklearno medicino; do 30.12.2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje.
Doktor medicine specialist transfuziologije
predstojnik oddelka, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacije del na transfuziološkem oddelku; do 30.12.2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje.
Doktor dentalne mediáne specialist maksilofacialne kirurgije
predstojnik oddelka, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del na oddelku za maksilofacialno in oralno kirurgijo; do 30.12.2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje.
upravna enota laško
gradbeni delavec, pomožna gradbena dela; do 18.1.2006; Tehnocomerc d.o.o.. Dravska ulica 9,2000 Maribor.
Nižja poklicna izobrazba (do 3 let)
varnostnik, varovanje premoženja in oseb; do 3.1.2006; Varnost Maribor d.d., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor. Mizar
mizar, mizarska dela v delavnici in na terenu; do 7. 1. 2006; Rednak Adolf s.p., Janš-kovo selo 24,3320 Velenje.
Prodajalec papir.-knjigotrških artiklov
zastopnik na terenu, delo na območju: Moziije, Nazarje, Luče, Ljubno ob Savinji, Gornji Grad, Braslovče, Tabor, Vransko; do 31. 12.2005; Slovenska knjiga d.o.o. Ljubljana, Stegne 3,1000 Ljubljana. Kuhar
samostojna priprava toplih in hladnih obrokov ter priprava dodatne ponudbe po naročilu; do 7.1.2006; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Sta-( netova ulica 4,3000 Celje. Ekonomski tehnik za računovodstvo
referent v računovodstvu; do 3.1.2006; Hernaus d.o.o., Kopahška cesta 2,3320 Velenje.
te, priprava strošk. planov, razvoj inform, sist. SAP za nadzor in poročanje vodstvu, del. mesto v Celju; vloge na naslov Trenkwalder, d.o.o.. Slovenska cesta 17, 2000 Maribor, ah po elektronski pošti na prija-va@trenkwalder.si; do 2.1.2006; Trenkwalder d.o.o.. Dunajska 105,1000 Ljubljana.
Dipl. medicinska sestra (vs)
izvajanja zdravstvene nege v negovalni enoti, pripravnik; do 27.12.2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje;
izvajanje zdravstvene nege v negovalni enoti; do 27. 12. 2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje.
Doktor medicine specialist patologije
predstojnik oddelka, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del na oddelku za patomorfologijo in citologijo; do 30.12.2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje.
Doktor medicine specialist pediatrije
predstojnik oddelka, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del na otroškem oddelku; do 30.12. 2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Ce-lje.
Doktor medicine specialist rentgenologije
predstojnik oddelka, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del na rentgenološkem oddelku; do 30.12.2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje.
Doktor medicine specialist otorinolaringolog
predstojnik oddelka, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del na oddelku za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo; do 30. 12. 2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje.
Doktor medicine specialist nevrologije
predstojnik oddelka, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del na nevrološkem oddelku; do 30.12. 2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje.
Doktor medicine specialist oftalmologije
predstojnik oddelka, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del na očesnem oddelku; do 30. 12. 2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje.
Doktor medicine specialist ginekologije in porodništva
predstojnik oddelka, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del na ginekološko porodniškem oddelku; do 30.12.2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje.
Doktor medicine specialist fizikalne medicine-rehabili-tacije
predstojnik oddelka, skrb za kakovost in razvoj stroke, vo-
denje in organizacija del na oddelku za medicinsko rehabilitacijo; do 30.12.2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje.
Doktor medicine specialist kirurgije
predstojnik oddelka, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del na travmatološkem oddelku; do 30.12.2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje;
predstojnik oddelka, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija dela na oddelku za žilno kirurgijo; do 30.12.2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje;
predstojnik oddelka, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del na otroškem oddelku kirurških strok; do 30.12.2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje;
predstojnik oddelka, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del na oddelku za skupne potrebe kirurških oddelkov; do 30. 12. 2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje;
predstojnik oddelka, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del na ur-gentnem oddelku; do 30.12. 2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje;
predstojnik službe, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del v službi za raziskovalno delo in izobraževanje; do 30. 12. 2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje;
predstojnik oddelka, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del na oddelku za kirurgijo roke in opekline, plastično in rekon-struktivno kirurgijo; do 30.12. 2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje.
Doktor medicine specialist interne medicine
predstojnik oddelka, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del na oddelku za bolezni srca, pljuč in ožilja; do 30.12.2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje;
predstojnik oddelka, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del na oddelku za ledvične bolezni s centrom za dializo; do 30.12.2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje;
predstojnik oddelka, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del na oddelku za sistemske in presnovne bolezni; do 30. 12. 2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje;
predstojnik oddelka, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del na oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja; do 30. 12. 2005; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje.
Pomožni elektrikář skladiščni manipulant; do 30. 12.2005; EHO d.o.o. Elektrika, hladilništvo in ogrevanje, Brezno 7,3270 Laško. Gradbeni delavec pomoč pri gradbenih delih; do 21.1.2006; MSV Žohar, storitve in trgovina, d.o.o., Trobni Dol 34,3271 Šentrupert. Mesar - sekač mesar; do 27.12.2005; Kmetijska zadruga z.o.o. Laško, Kidričeva ulica 2,3270 Laško. Voznik avtomehanik voznik za mednarodne prevoze; do 21.1.2006; MSV Žohar, storitve in trgovina, d.o.o., Trobni Dol 34, 3271 Šentrupert.
Magister farmacije farmacevt - receptar; do 7. 1.2006; Cizej Andreja - Lekarna Cizej Laško, Kidričeva ulica 5,3270 Laško.
upravna enota mozirje
Zidar za zidanje in ometavanje
fasader; do 25.1. 2006; Pinela d.o.o„ Prihova 26,3331 Nazarje.
Keramik
keramičar; 25.1.2006; Pinela d.o.o„ Prihova 26,3331 Nazarje.
Dipl. inž. gradbeništva (vs)
vodja razvojno tehničnega oddelka; do27.12.2005; Smreka Gornji Grad, Podsmrečje 20, 3342 Gornji Grad.
upravna enota velenje
Gradbeni delavec
transportni delavec v TEŠ Šoštanj; do 18.1.2006; Tehnocomerc d.o.o.. Dravska ulica 9, 2000 Maribor;
upravna enota slovenske konjice
Oblikovalec kovin obdelovanje kovin na različnih strojih raznih artiklov; do 27.12.2005; Unior d.d. Zreče, Kovaška cesta 10,3214 Zreče. Frezalec
obdelovanje kovin na različnih strojih; do27.12.2005; Unior d.d. Zreče strojegradnja,proizvodnja strojev za obdelavo kovin in lesa, Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Avtomehanik avtomehanik; do 31.12.2005; Klas d.o.o., Tepanje 71,3210 Slovenske Konjice. Frizer
frizerska dela; do 30.12.2005; Zazijal Mihelca s.p., Frizerski studio Mihaela, Stari trg 15,3210 Slovenske Konjice. Kuhar
samostojna priprava in kuhanje jedi; do 31.12.2005; Hla-stec d.o.o., Križevec 57,3206 Stranice. Natakar
strežba pijač; do 30.12.2005; Turistično društvo Zreče, Cesta na Roglo 15,3214 Zreče.
Srednja poklicna izobrazba
voznik v mednarodnem prometu; do 31. 12. 2005; Fijavž Henrik s.p., Avtoprevozništvo, Križevec 62,3206 Stranice. Strojni tehnik tehnolog konstruktér II. za reševanje raznih tehnoloških problemov; do 27. 12. 2005; Unior d.d. Zreče strojegradnja, proizvodnja strojev za obdelavo kovin in lesa. Kovaška cesta 10,3214 Zreče;
montažna dela na strojih napravah in orodjih na osnovi načrtov; do 27. 12.2005; Unior d.d. Zreče, Kovaška cesta 10,3214 Zreče.
Inženir strojništva tehnolog - razvijanje tehnoloških rešitev; do 27.12.2005; Unior d.d. Zreče, Kovaška cesta 10,3214 Zreče.
Diplomirana medicinska sestra (vs)
medicinska sestra v patro-nažni službi; do 27.12.2005; Zdravstveni dom Slovenske Konjice, Mestni trg 17,3210 Slovenske Konjice.
upravna enota šentjur pri celju
Osnovnošolska izobrazba varilec; do 2.1.2006; Vilko-
trad d.o.o. Šentjur, Zlateče pri entjur8,3230 Šentjur; voznik, upravljanje tovornih in drugih vozil ; do 2.1.2006; Vilkograd d.o.o. Šentjur, Zlateče pri Šentjurju 8, 3230 Šentjur. Cvetličar
izdelava, aranžiranje in prodaja cvetličnih aranžmajev; do 3.1.2006; Zagajšek Rudolf s.p. Šentjur, prevoz umrlih, Ljubljanska cesta 13, 3230 Šentjur.
Elektrikář energetik opravljanje elektroinštalacij; do 30. 12. 2005; Šantej Peter s.p., Elektromehanika, Planina pri Sevnici 13,3225 Planina pri Sevnici. Zidar
zidarska dela; do 30. 12. 20Ó5; Bednjanič Josip s.p., zidarstvo, zastopanje, gradbena dela, Gorica pri Slivnici29,3263 Gorica pri Slivnici. Strojni tehnik komercialist na terenu za trženje blaga iz internetne trgovine; do 30.12.2005; Businessmen's. club d.o.o. Celje PE Šentjur, Drofenikova ulica 9, 3230 Šentjur;
referent za prodajo pakirnih strtíjěv; do 30.12.2005; Businessmen's club d.0.0. Celje PE Šentjur, Drofenikova ulica 9, 3230 Šentjur. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik - iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja - območje Šentjur z okolico; do 18.1.2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kr-žičeva ulica 3, 1000 Ljubljana.
Univerzitetni diplomirani inženir strojništva
tehnični direktor; do 30.12. 2005; Businessmen's club d.o.o. Celje PE Šentjur, Drofenikova ulica 9,3230 Šentjur.
Univerzitetni diplomirani ekonomist
komercialni direktor; do 30. 12.2005; Businessmen's club d.o.o. Celje PE Šentjur, Drofenikova ulica 9,3230 Šentjur.
Diplomirani socialni delavec
delo na področju socialnega varstva; do 27.12.2005; Center za socialno delo Šentjur pri Celju, Ulica Dušana Kvedra 11, 3230 Šentjur;
delo na področju socialnega varstva in denarnih dajatev; do 3. 1. 2006; Center za socialno delo Šentjur pri Celju, Ulica Dušana Kvedra 11, 3230 Šentjur.
upravna enota
šmarje pri jelšah
Maser
opravljanje masažnih storitev po nalogu in navodilih vodje Lotus centra; do
27.12.2005; Hotel Sava Rogaška d.o.o.. Zdraviliški trg 6, 3250 Rogaška Slatina.
Strojnik gradbene mehanizacije
strojnik težke gradbene mehanizacije; do 2.1.2006; Orač Janko s.p., Avtoprevozi, strojna zemeljska dela, Predenca 9, 3240 Šmarje pri Jelšah!
Natakar
delo v strežbi; do 30.12.2005; Pepelnak Beno s.p. Kozje, Kozje 50,3260 Kozje.
Lesarski tehnik
lesar-parketar; do 14.1.2006; Fingar d.o.o.. Tržaški hrib 11, 3250 Rogaška Slatina.
upravna enota žalec
Mesar
delo v pripravi in proizvodnji mesnih izdelkov; do 18.1. 2006; Čas Ervin s.p.. Mesarstvo Čas, Savinjska cesta 77, 3310 Žalec. Avtoklepar
avtoklepar za tovorna vozila; do 28.12.2005; Draganovič Enes s j)., transporti poslovna enota Žalec, Cesta ob železnici 4,3310 Žalec. Avtomehanik mehanik za servisiranje in popravila tovornih vozil; do 28. 12.2005; Draganovič Enes s.p., transporti poslovna enota Žalec, Cesta ob železnici 4,3310 Žalec. Eektroinštalater elektroinštalater monter; do 6.1.2006; Veltrag d.o.o., Matke 41,3312 Prebold. Elektrikář elektronik serviser - popravlja mehanske dele in elektroniko strojev (upravljalni stroji za betonar-ne), izvaja servis v delavnici in na terenu, zagotavlja nadomestne dele, orodja in material, uporablja opremo in orodja za diagnosticiranje in popravila; do 18.1.2006; Viba d.o.o. Petrovče, Novo Celje 9, 3301 Petrovče. Natakar
delo v strežbi; do 27.12.2005; Aliansa d.o.o., Žalec, Gotovlje 31,3310 Žalec;
točenje pijač in toplih napitkov; do 6.1.2006; Guček Vio-leta s.p. Bar Magic, Gotovlje lile, 3310 Žalec. Komercialist
administrativna dela v ko-mericali; do 27.12.2005; Martin d.o.o. Žalec, Hmeljarska ulica 1,3310 Žalec.
Univerzitetni diplomirani ekonomist
vodja navision (vodenje or-ganizacisjke enote in strateško razmišljanje, skrb za organizacijo dela, pridobivanje naročil ter kadrovske zadeve. Odgovoren bo za poslovno uspešnost organizacijske enote, predstavitve ter razvoj); do 3.1.2006; Eurocom d.o.o., računalniški inženiring, Leveč 56, 3301 Petrovče.
Podjetje NT&RCd.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 5441032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150, petkovega pa 300 tolarjev. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Janja InUhar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Sejišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk Skerl, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt pošti: agendja@nt-rc.si