75. številka.
V Trstu, v soboto 17. septembra 1892.
Tećaj X
„£ D I M O S T"
ihaja dvakrat na teden, tanko flredc in loboto ob 1. uri popoludne.
„Edinost" stane:
■a vae leto fcl. «.—; Izven A vit. 9.— gi. » polu leta , 3.—; „ „ 4.50 , la ćetrt leta „ 1.50; , „ 2.25 , Posamično številko ne dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Tritn po & nov., v Borici in v Ajdovščini po • nov. naročte brez prilošent naročnin« aa ipravniitvo na otlra.
EDINOST
Oglaal in oznanila ae račane po 8 nov . F««t(u , za naalOVt z debelimi
črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga
obaeglo navadnih vratic. Poilana, javna sabvala, otmrtnlea itd. «e račune po pogodbi.
V ni rtopiai «© poAiljajo uredništvu Piazza Caaerma it. 2. Vsako pisno nora biti trankovano ker nefrankovana se ne »prejemajo. Rokopisi ae ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in inaerate prejema upravntitvo P iaaza Caserma hi. 9
Odprte reklamacije o proste poitninn.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
»V .dlaoit ]. tort,
Zgodovinski spomini.
Ko so poslanci slovanskega kneza Rastislava na Moravskem poprosili bizantinskega cesarja Mihajla, naj jim pošlje takih mož, ki jim bodo krščansko vero umeli razlagati po domače, so naglasevali posebej, da njihovi dosedanji učitelji, pri-Aedii iz Italijanskega, Nemškega in Grškega, niso umeli, prostemu ljudstvu verskih res-nio popolno jasno raztolmačiti. Moravsko ljudstvo pa je z nenavadnim veseljem pozdravljalo Cirila in Metodija, ki sta govorila slovansko narečje, razumljivo prostemu moravskomu ljudstvu. Nenavadne vspehe sta dosegla slovanska blagovestnika s tem, da sta postavila svoj nauk na narodno podlago. To je tako jasna temeljna resnica, da se moramo čuditi, zakaj jo je treba toliko in tolikokrati naglašati. Pro-svitljeni narodni učeniki, bodisi duhov« skega ali posvetnega stanu, so se držali tega edino pravega sredstva. V manjših slovanskih plemenih nahajamo v začetku njihovega omikanja visoke cerkvene dostojanstvenike, ki so ves svoj veliki upliv posvetili v to, da so ali sami nastopili kot pisatelji, n. pr. M. Ravnikar in Anton S 1 o m š e k in pisali v materinem jeziku, ali pa gmotno podpirali narodni razvoj. Vsak omikan Slovenec ve, koliko sta omenjena škofa pripomogla k temu, da je v Slovencih napredovalo versko prepričanje, in koliko sta koristila tudi napredku posvetnega slovstva : Ravnikar je pomogel v odločni mori, da so Slovenci začetkom tega stoletja začeli pisati po domače; Slom-iek je šo do zdaj nedosežen slovensk pedagog.
Znano je vsakemu zavednemu Slovanu na jugu, da je po vsem omikanem svetu spoštovani vladika v Dijakovu pomagal osnovati z ogromnimi stroški vseučilišče, akademijo in slikarsko galerijo v Zagrebu.
Pokojni koprriki-tržaški škof, dr. D o-brila jo z 62.000 gold. osnoval semenišče zu rovu« dijake tužne Istre, spisal molitvenik „Otče budi tvoja volja", ki je
PODLISTEK.
Jesensko pismo.
V Ljubljani mes. sept.
„Za nami vse, za nami, kar jo bilo",
—	tako nekako poje naš pesnik, in tako pravim tudi jaz danes. Za nami je poletje, tropična vročina in „pasji dnevi", o katerih se baš letos nihče pritožiti ni mogel, da ni zadobil temeljitega pojma o njih,
—	za nami bo I. slov. katoliškega shoda slovesni dnevi, na različno ljudi različnega utiša, — in za nami so srečno tudi razni drugi dnevi, — in tako dobi naša .slovenska metropola* kmalu zopet svoje, če ne novo pa vsaj .staro lice". Počakati nam je le še dijaštva in izletnikov, potem bodo prostori zopet — .zasedeni", dočim natn tujcev ne bo treba odganjati, ker jih ni, kar pa itak nič ne škoduje, ker nam vsaj
—	spauja ne odneso. Vsakdanje življenje in gibanje, promet, in vrag si ga vedi kaj še vse, pride zopet .v stari tir" (aH pa v „novega", kakor se vzame), od katerega no pričakujemo zdaj drugo razlike, nego k večem to, da dobimo tisti,
revnemu Istranu neizčrpen tolažnik v njegovem trpkem žitju.
Iz „Vjekopisa dr. Dobrile", ki ga je spisal Cvjetko Rubetič, bo zanimala ta do-godbica. PoreŠki škofovski sedež so zasedali poprej vodno le Italijani in tako hrvatski narod stoletja in stoletja ni slišal materinega jezika is ust svojega škofa. Ko pa je škof Dobrila prepovedoval v neki farni cerkvi v hrvatskem jeziku, so si ljudje mislili, da je župnik govor napisal in škof se je ga naučil. Neki starček se je hotel prepričati, je-li res sna škof hrvatski. Gre k njemu. Škof ga ogovori: „Sto bi rad?" Starček reče: .Sinko, Ti govoriš, kak i mi." Škof odvrne : „Nu da, ali što bi ste rad P" Kmet: „Ma Ti govoriš upravo kak i mi." Dobrila: „Dobro, dobro, kažite što želite?" — Starček: „Ma baš, kako i mi govori ovaj Božji biskup," zajoče se od veselja, pokloni se in odide.
Graški škof Zwerger je župniku neke slovenske fare ob meji pri neki vizitaciji baje rekel: „Hoffentlich werden miohbei der naohstenVisita-tion a 11 e Pfarrkinder verstehen. (Če bode namreč govoril nemški.) Ali je nagovorjeni župnik tudi rekel o Zwergerju tako, kakor omenjeni kmet o Dobrili ? Dvomimo!
„Novice" so lota 1859. radostnim glasom objavile cesarski ukaz z dne 8. avg. 1859., po katerem se ima odslej več veljave dati nenemškim jezikom v srednjih šolah. J. Trdina, M. Major, J. Muršec in drugi šolniki so v mnogih spisih v „Novicah" na drobno pisali, kako bo izvesti ta ukaz.
Na Hrvatskem, Češkem in Poljskem so se ustanavljale prednje šole v domačem učnem jeziku in začelo se je živahno gibanje tako v šobitvu na gimnazijah in realkah kakor tudi v ljudskih šolah.
Ustava, podeljena avstrijskim narodom, je vzbudila nove življenske moči, ki so koristile šolstvu. Koncem 60. in početkom 70. let so občine, dežele in država kar tekmovale v tem, da so zidale — včasih palače — za učne zavode in marsikatera
ki imamo čast Šteti se med k o n s u-m e n t e, nekaj več „pojma" o tistih, ki so štejejo med producente, in pa da bode, — komur bode pri tem „tiru" vroče postajalo, — to „soparo" brezplačno hladila mu nastopajoča jesen z raznimi sapami in vetrovi, poleg tega pa tudi proganjala mu eventualni strah, če ga baš ima pred kolero, katera razsaja sedaj po Rusiji, Franciji in Altoni, katere ipak — vsaj kakor sodim jaz — med nas Kranjske Slovence ne bo, ker se nam itak ne manjka domačih političnih „bacilov", ki uganjajo s svojimi produkcijami razne burke liki novod6bni „clowni", ne delajo pa nikake zabave, a so vendor vredni, da bi jih .ohladil" s kakšno primerno sapo, ali pa s kakšnim še bolj primernim „desinfokcij-skim aparatom" novejšo iznajdbe!
Mi kranjski Slovenci v ožji naši domovini smo postali zadnji čas nekaka specijaliteta, na kateri so divijo naši Nemci in Nemškutarji, kar jih je v „boli Ljubljani", na Kočevskem otoku, v Belipeči na Gorenjskem, Idriji in zunaj meje, Zbok tega jaz trdim, da pojdo poprej Dolenjska železnica po svojem tiru, nego pojdejo ti naši politični „clowni" iz — svojega tira,
srenja se je celo zadolžila za lepo šolsko poslopje.
Veliki slovenski vzgojevalec Anton Slomšek zatisnil je 1. 1868 svoje oko, koje je pazno gledalo na šolstvo.
Prepričal se je na zadnja leta, da ni bilo modro, ko je pred leti naučnemu ministru grofu Thunu nasvetoval utrakvizem v ljudskih šolah; bistri razum Miklošičev je nasvetoval za ljudske šole pouk samo v materinščini.
Dve leti pred Slomšekom umrl je ljubljanski škof Anton Alojz Wolf, veliki podpornik ljubljanske škofije, utemeljitelj Alojzijevišča. Ta blagodušni mecen Slovencev založil je toliko glavnice, da se je mogel novi prevod svetega pisma natisniti, in da se more zdaj tiskati toliko potrebni slovenski slovar.
Šest let po "Wolfovi smrti, za časa Widmarjevega škofovanja, je presenetil ljubljanski knezoškofijski konsistorij slovenski svet z „Okrožnico", o kateri pišejo „Novice" 1. 1866, str. 117, 127, 136 in ki jo uvajajo tako-le:
„Pregloboko seza okrožnica, ki jo je 16. marca t. 1. po napotku o. kr. deželne vlade izdal knezoškofov k o n z i-s to ri j do vseh distriktnih nadzornikov ljudskih šol ne samo v našo narodnost, ampak tudi v izobraževanje in odgojo. in tedaj v prihodnjost naSega prostega ljudstva." Po tem uvodu izrekajo „Novice", da hočejo o tem predmetu odkritosrčno povedati svoje menenje. „Okrožnica" pri poveduje, da je še mnogo otrok na Kranj skem, ki šole ne pohajajo, in nasvetuje — kar je po „Novicah* glavni namen ukaza — da se naj v ljudsko šolo zopet uvede kolikor moči nauk nemškega jezika.
Kar se tiče od več strani grajane napake (ftbelstand), katere nastajajo na škodo večemu izobraževanju ljudskih učiteljev naše dežele iz čedalje večega narodnega gibanja, se bodo škodljivi
ker ta njih tir — tira jih le vedno dalje. Morda pa se prekucnejo danes ali jutri —
tega pa ne vem.
Med tem, ko bodemo torej mi drugi občudovali v marsičem še vedno „staro lice" Ljubljane, — Čeravno je že cel6 nekoliko gubasto to „lice", — zanima vendor še marsikaj kacega opazovalca ! — Zanimal se bodo ta ali oni zopet za d o-žolni zbor kranjski, ki se je ravnokar sešel s starimi našimi poslanci razno barve in postave, pa tudi raznih političnih idej, ki pa ne ponuja zdaj še nič izvanredno zanimivega; niti novega deželnega predsednika levičarskega kalibra, katerega si tako žele naši ustavoverni Nemci in Nemškutarji, še ni, nego zastopa dež. vlado se vedno stari predsednik ; — zanimali se bodo zopet drugi za novo deželno gledišče, katero so otvori stoprav z 29. dnem t. m., ki pa ima že zdaj mnogo zanimivega v sobi in na sebi (če tudi stoje še „planke" okrog njega !), tako da, z jedno besedo : Ljubljana ni nikdar brez nanimivosti; če jih ni najti na jednem koncu, najti jih je na druEfom, — v pomanjkanji teh pa mu ponuja svojo „lice" nu tisti Htrani, kjer jo krasi še vedno večina nemških na-
nasledki po nečem dali zmanjšati in polagoma čisto odpraviti.
1. če čitajo učitelji marljivo „D en o e s t e r r e i c h i s c h e n Schulboten"; 2. če se obhajajo učiteljski zbori in se umnoiuje prava značajnost (Gesinnungs-tuchtigkeit); 3. če učitelj zraven slovenščine poučuje in čisla tudi nemščino.
To je mozek „Okrožnice". „Novice" pravijo sicer v opombi (st. 127), da so izvedele, da konzistorij ni deležnik te okrožnioe, da jo je osnoval referent Za-vašnik po vladnem napotku, itak pa ožigosajo to kot prestopek šolskih zakonov in prelom deželne ustave od I. 1811 § 18. II. oddelek, in govore dalje o „Okrožnici knezoškofovega konzistorija ljubljanskega" v jako odločnem smislu, navajajo pedago-gične uzroke proti temu, da bi se v ljudski šoli namesto potrebnih realij učili samo jeziki in glasi nemških vzgojevateljev v tej zadevi.
Z veseljem človek posluša glase, ki sn se razlegali potem po „Novicah* 1. 1866. Prvi je : „Kakošen sad so nekdanje nemške šole obrodile na Kranjskem P" (str. 143—5) in začenja tako-le : „Večni Mojster je rekel, da se vsako drevo mora spoznati po sadu, ali je kaj vredno ali ne", in navaja potem z Gorenjskega za vzgled eno faro, kjer sta dva dobra učitelja učila skoraj 70 let nemščino, kjer pa leta 1848. niti ena duša ni znala nemški. Spis „Ka-košnimi pomočki so se nekdaj Slovenci na Kranjskem ponemČevali ?" naglaša, da ae niso ponemčili, čudi se pa, da zdaj cerkev nemščino sili naprej.
Ko pa je „Eine Stimme vom Lande" v „Laibacherici" Št. 106 zagovarjala okrožnico, seje koj oglasilo „Mnogo glasov, na odgovor enomu glasu", ki končajo tako-le: Tudi prečastiti konzistorij bo imel priložnost pokazati svoje misli, ker je g. Za-vašnik sam govoril v imenu konzistorija. Hvala Bogu! da so tempi passati, cho Berta filava !
Nazorom „Okrožnice* so krepko opo-
pisov, kot znak, da je Ljubljana še vedno zavita v deviški plašč politične ponižnosti in narodno-sauiozavestne pasivnosti! Čudo vsakako ni, če so oni dan Čehi in Hrvatje pri svojem pohodu in opazovanji našo „bele" (!) Ljubljane zbok navdušenja in izvanrednoga utiša, ki ga je na nje napravilo zunanje lice našega moata (kakšen bi bil še le, če bi videli za — kulise), dobiti povod potipati nas s temeljito moralno pridigo. Torej, gospoda : Hic Rhodus, hic salta ! — Nič manj ni zanimiva osoda našega „N arodnoga dom a", ki čaka dobro voljo tistih, ki jim je načrt in izvršitev v dejanji le šo za „parado" ; sledjnič osoda d r u z i h zadev, polnih eminentno važnosti za našo Ljubljano in pričakujočih rešitve in izvršitve po naših modrih morčh, ki imajo odločilno besedo, pa tudi odločilno in merodajno moč v rokah, ki pa zbok svoje trmoglavosti ne store, kar jo storiti, nego čakajo valjda, da vzame- temeljito kdo drug —- njih „v roke"! Spraviti jih na nov „tir", bilo bi že skrajni čas in vsakako ne neumestno, — nu : DftR Lobou ist (lor Otlter hochstoH niclit, Dor Ubol .groRHtOH abor — ist dio Scbuld t
Ljubljanski pohajkovalec.
,reksli šolski nadzornik Simon V o v k , radoliški dekan („Nov.* 1866 str. 182), Jurij Grabrijan (str. 190), ki izpo-
voda, da na o d 100 Kranjci 99 ne
potrebuje ia srojo barantijo ne ene nemške besede; F r. Ko-■ ar, sedaj mariborski kanonik (str. 214.)
Zakaj se spominjamo vseh teh rečij ?
Če kaka nova misel prešinja Slovence, se navadno hitro ogrevajo ; z navdušenjem so se snovale čitalnice, Sokolska društva, pevski zbori, pa navdušenje hitro pojema. Ko se je pa osnovala „Družba sv. Cirila in Metoda", navdušenje ni ponehalo, nego raste više in više, ker si je vsak zaveden Slovenec svest njene važnosti in potrebe. Da se je uprav to uzorno društvo napadalo na tako čuden način uprav v sredini naše male domovine, to mora do srca za-boleti vsacega rodoljubnega Slovenca, to nas spominja vsega zloglasnega Wichinga, ki je prevzel nalogo prekrižati vse blage naporu Metodijeve. \Vichingom morajo vsi zavedni Slovenci postaviti se v bran.
Zakaj se je proti razvitku slovenskega šolstva postavil po robu ljubljanski konzi-storij 1. 1866. zakaj proti slovenskim napisom v Ljubljani 1. 1892 P
Napredka ne zatre nobeden kon-zistorij !	Kovačev.
Interpelacija
poslanca Jenka in drugov, stavljena v I. seji deželnega zbora istrskega.
Visoka c. kr. vlada! Narod pošilja svoje poslance v de* želni zbor zato, da delujejo v korist dežele, da se posvetujejo in sklepajo o raznih zadevah, da pri tem odkrivajo bodisi katere nerodnosti, pomanjkljivosti, krivice itd. in posebno, da opozarjajo na nje tudi c. kr. vlado; ne pa za to, da služijo za tarčo slučajne brezobzirnosti in drzovitosti.
Dolžnost c. kr. vlade je torej skrbeti, da natanjko zve, kaj se dogaja in govori v zboru. A ravno to dolžnost glede Istre zanemarja c. kr. vlada popolnem in mirno trpi, da sedanje predsedništvo zbora s skrajno driovitostjo prezira vse, kar se govori na strani manjšine v jeziku večine prebivalstva.
Interpelacija bila bi zelo obširna, ako bi se hoteli navajati razni slučaji in njih posledice. Naj zadostujeta dva.
V deželnem zboru odrekel se je poslanec mandatu. Predsedništvo tega ni javilo c. kr. namestništvu za to, ker je bila odpoved izrečena v slovenskem jeziku. Da se je razpisala nova volitev, treba je bilo zelo smešnih pogajanj izven zbora.
Vsled neke peticije mnogih občin, zahtevalo je ministerstvo od namestništva govore poslancev zborove manjšine v dotični zadevi. A namestništvo jih „oficijelno* ni imelo, kajti v deželno-zborskem zapisniku stoji povsod stereotipni „parla slavo". Višji uradnik namestništva predrznil se je celo javno povdarjati, da bi bila morala manjšina, ako je hotela kaj doseči, govoriti v zboru italijanski !
C. kr. vlada morala bi kot taka biti nad .strankami. Nikakor se ne more opravdati, da vzdržuje sedanje splošno grozno stanje v Istri s tem, da v deželnem zboru in izven njega z vsemi sredstvi podpira stranko, ki je sedaj v tej zbornici v večini, v deželi pa v manjšini, da tudi v svojem delovanju izven deželnega zbora prezira jezik veČine prebivalstva, da v deželnem zboru Btavi svoje predloge samo v italijanskem jeziku, da nje zastopnik na hrvatske in slovenske govore in interpe> pelacije odgovarja v italijanskem jeziku Razsoja naj c. kr. vlada sama, da lije častno za njo, ako se prezira celo njen hrvatsko govoreči zastopnik. Tu se pov-durja samo, da se sicer celć redke hrvatske izjave c. kr. vlade navajajo v ste-nugrafičnem zapisniku s kratko opazko n. pr. „pronuncia indi alcune parole in liugua slava".
Ako predsedništvo deželnega zbora istrskega neČe c. kr. vladi javljati vsega, kar se govori in dogaja v zboru, ako meni c. kr. vlnd«, d« je tako stanje še vzdrža-vati in negovati v protislovji z obstoječimi zakoni, ako meni, da nima sredstev, od* strani ti ga, kar podpisani nikakor ne verujejo, torej naj pošlje v zbor svoje stenografe.
Kajti zastopniki hrvatskega in slovenskega naroda zahtevamo z vso odločnostjo in s pravom, katerega nam nikdo odrekati ne more, da c. kr. vlada zve in uvaža, kar mi tu govorimo.
Zahtevamo pa tudi, da se izročajo vladni predlogi zboru v deželnih jezikih in da na naše govore in interpelacije odgovarja c. kr. vlada v našem jeziku.
C. kr. vlada dolžna je poznati deželne jezike; nas ne veže nikaka dolžnost učiti se italijanščine, odnosno rabiti jo na ljubo stranki, ki zastopa manjšino prebivalstva in na ljubo o. kr. vladi, ki podpira to stranko na vse mogoče načine, a nas prezira.
Na temelju vsega tega vprašamo c. kr. vlado :
„Kaj misli Ukreniti v tej zadevi?" Poreč, 13. septembra 1892.
Jenko, dr. Fran Volarić, dr. Stanger, Vj. Spinćić, M. Mandić, dr. M. Laginja.
Interpelacija
poslanca Jenka in drugov, stavljena v II. seji deželnega zbora istrskega.
Visoka c. kr. vlada! Leta 1890. bila je v Podgrajskem sodnem okraji beda, kakoršne se je vsled slabe letine bati tudi sedaj. Občinsko zastopstvo Podgrajsko prosilo je takrat c. kr. vlado poleg druzega, da bi se na raznih krajih preložila oziroma uravnala državna oeBta Trst-Reka, katera ima silne in zelo neva ne strmce. — Splošno priznana je potreba regulacije, za katero se je tudi že prej mnogokrat prosilo, a vselej brezuspešno, da-si je c. kr. stavbeni urad izdelal že nekatere projekte in torej spoznal, da treba izvršiti delo.
Prošnjo županstva Podgrajskega rešilo je o. kr. namestništvo po preteku več nego enega leta in določilo 2000 for. za preložitev obrovskega klancu. Pozvana bila so županstva vseh treh občin, da prijavijo najpotrebnejše delavce sodnega okraja.
Po dolgem odlašanji onemogočena je bila torej ta edina, neznatna in zakašnjena državna odpomoč bednemu stanju. Kajti jasno je, da k takemu nepomenljivemu delu ne morejo prihajati delavci iz vsega okraja, ki meri po dolgosti preko 50 a po širokosti vsaj 20 km. in to za maksimalno dnino 70 kr., katera se jim je obljubovala v času, ko je bilo najsilneje delo na polji opravljati.
Z ozirom na bedo iz leta 1890. dosegel se torej ni niti najmanji del zaže-Ijene regulacije, niti ni dobilo prebivalstvo v največji potrebi ni najmanje državne pomoči.
Konoem minulega leta ponovil je občinski zbor Podgrajski prošnjo za urav-nanje vsaj Obrovskega klanca s primernim dnevnim zaslužkom, vsaj za najbližnje delavce s tem, da bi na druzih mestih delali drugi, kadar bi se cesta popravljala drugod. Po preteku skoro OBmih mesecev došla je županstvu rešitev, da je bilo že v prejšnjem letu odločeno, da se delo ne izvrši, ker za odpomoč bednemu stanju se ne more plačevati nad 70 kr. dnine. Sicer pa, da se je tudi nekdo upiral tej popravi.
Ker se torej na ta način regulacija ni najmanjega dela ceste ni mogla doseči, ker je regulacija zelo potrebna ne samo v Obrovem, nego na vsej črti, kjer so neobičajne strmine uprav nevarne, ker drugod c. kr. vlada uporablja visoke svote v take svrhe, ker je potrebno, da obrne c. kr. vlada svojo pozornost vBaj v tem obziru tudi na Podgrajski Bodni okraj, ker vsled slabo letine z nova preti bedno stanje
prebivalstvu tega okraja, vprašajo podpisani :
„Hoče-li vis. c. kr. vlada v najkrajšem času zapričeti in dovršiti regulacijo nekaterih delov ceste Trst-Reka in sicer ne samo kot odpomoč bednemu stanju, nego tudi iz obzira na javno potrebo". Poreč, 13. septembra 1892.
Jenko, dr. Fran Volarić, dr. Stanger, VJ Spinćić, M. Mandić, dr. M. Laginja.
Politični pregled.
Notranje dežel*.
Naš presvetli cesar se je povrnil iz Pečuha na Dunaj, kjer sta se sešla s kraljem grškim.
Delegacijo se snidejo dne 1 oktobra. (Jesar pa bode vsprejemal delegate dne 3. oktobra.
Umrl jo nagloma namestnik deželnega glavarja šlezijskega, Demel.
Dne 19. t. m. bode praznoval K o-š u t, znani ogerski revolucijouar, svoj 90. letni godovni dan. Košut živi, kakor znano, v prostovoljnem pro^nanstvu T Turinu. Po madjarskem globu vršile bo bodo te dni izvestno raznovrstne demonstracije, ki jako čudno osvetljujejo madjarsko lojalnost.
Vnanje države.
Umrl je znani italijanski general C i a I d i u i. V svojem navdušenem nekrologu obžaloval je naš „Cittadino" jedino to, da je bil pri pogrebu navzoč tudi duhovnik, češ, da je to profanacija (skrunjenje). Tudi to je značilno. K a h n i č , kje si P
Slavnosti, vršivse se v Genovi v spomin slavnemu mornarju Krištofu Kolo m b u, so završene. Avstrijsko brodovje je že zapustilo Genovo.
Nemški vojni proračun je narasel od leta 1872. od 309 na 540 milijonov mark. Od poslednje francosko-nemške vojske potrošilo se je y Nemčiji za vojne svrhe ukupno 11,597 milijonov. Državni obrestovani dolg je narasel od leta 1877. od 16*3 milijona na 1684 milijonov. Koliko žuljev ubogega ljudstva je pokopanih v teh milijonih P 11
Različne vesti.
Poroka. Danes se je poročil v Postojni gospod dr. Matej Pretner, odvetnik v Trstu, z gospodičino M i c i k o Deklevovo. Prisrčne čestitk« novopo-ročencema.
Tržaški mestni svet. V sredo zvečer imel je tržaški mestni svet svojo sejo, pri kateri so mestna gosp6da zopet pokazali na demonstrativen nači.t, da nočejo poznati tržaških Slovencev, da nočejo poznati jednake pravioe za vse, da hočejo tudi v bodoče brezobzirno izkoristovati moč, ki jo imajo v rokah zbok sedanjih odnošajev po-litiskih v državi naši, izvirajočib iz kratkovidnosti odločilnih krogov ter ukoreninjene njih neprijaznosti do Primorskih Slovencev.
Na dnevnem redu je bilo mej drugim tudi poročilo Šolskega odseka o zahtevi namestništva, da mestni svet odda svoj glas v zadevi osnove slovenske narodne Šole v Trstu. Poročevalec dr. d1 A n g e 1 i je predlagal seveda, da se mestni svfet odločno izreče v zanikovalnem zmislu. (Burna pohvala na galeriji.) Proti predlogu se je oglasil takoj posl. N a -bergoj v jedrnatem govoru. Na ugovor poročila, da mesto ni oddaljeno 4 kilometre — kakor zahteva postava — od naših okoličanskih „slovenskih" šol, pravi govornik, da so po takem tudi italijanske paralelke na okoličanskih šolah nepostavne, kajti, kakor mesto ni oddaljeno 4 kilometre od okoličanskih sol, tako tudi oko-lica ni oddaljena od mesta štiri kilometre. Ako zahtevajo, da hodijo mestni slovenski otroci v okoličanske šole, po isti logiki smemo zahtevati mi, da italijanski otroci okolice zahajajo v mostne šole. Za 10.260 mestnih učencev potrosi občina 448.000
goldinarjev, za 3.143 okoličanskih samo 30.000 gld. To številno razmerje bi zahtevala, da občina potroši za okoličanske šole 98.822 gld. (Hrup na galeriji.) Načelo ravnopravnosti zahteva osnovo slovenske šole za mestne slovenske učence. Govornik se sklicuje na list „L' Alba", ki je izhajal v Trstu leta 1883, ter čita iz tega lista: „Mi nimamo nič proti temu, ako se 4000 tržaških Nemcev dovoli jedna nemška šola, da se tam vzgujejo v svojem jeziku". To ni trdila ni „Triester Zeitg*, ni „Edinost*. To je bil list „L' Alba." Sicer p. — zaključuje govornik — se ta stvar ne bode rešila tu, ampak kje drugje.
Predlog Šolske komisije je bil vaprejet z vsemi glasovi proti dvema (vvčtnikov Nabergoja in Nadlišekn; drugi okoličanski svetniki niso bili navzoči.) Viharno odobravanje na galeriji donelo je v pohvalo temu sklepu odurne nestrpnosti, naperjenemu proti svojim lastnim someščanom slovenske narodnosti. Živili naši „konservativci"! Gg. Mahniči, kje ste P! Tu bi bilo umestno, da povzdignete svoj glas, kajti, kolikor otrok se nam potujči, toliko verskih mlačnežev, ali bolje: nasprotnikov svete vere, se nam vzgoji. Vsakdanje, mnogoletne skušnje nam propovedujejo to sveto resnico, a vi ste slepi in gluhi za vse to ter tratite svoj zlati čas v brezpotrebni gombi po slovenskih „liberalcih*. V tako resnih časih se vam še ljubi loviti slepe miši, kajti t nekaki zagrizenosti stičete po nečem, Č e-s a r ni.
Radovedni smo, kaj poroče vlada k tej upornosti mestnega sveta našega. Če-stokrat moramo čuti — kadar se graja „radikalno" naše postopanje, — da osrednja vlada nikakor ne želi poitalijunčenja tržaških Slovenoev. Evo jej ugodne prilike, da z dejanji dokaže to, kar trde oni naši rodoljubi, ki jej še zaupajo — nekoliko. Stvar je resna; in ako se vlada ne postavi sedaj odločno po robu, utegne nje brezbrižnost danes ali jutri imeti take posledice, kakoršnih si ne more želeti — a v s t r i j s k patrijot.
Ta seja mestnega zastopa pa je bila znamenita tudi radi neke druge zadeve. Takoj po prečitanju zapisnika zadnje seje interpeloval je mestni svćtnik dr. d' Angeli župana radi nekega dogodka v Skednju, ko se je neki mestni svčtnik (dr. Sanoin), baje pregrešil proti tamošnjemu župniku in nekemu tamošnjemu učitelju. Stvar je bila taka-fe. Dne 14. p. m. je bila v Škednju procesija v proslavo patrona cerkve Skedenjske, sv. Lavrencijn. Mestnemu svetniku in zastopniku 1. okraja, g. dru. Sancinu, se je dozdevalo, da je bil neki križ okrašen z cvetkami, sestavljajočimi barve italijanske trikolore. Dr. Sancin da je radi tega razžaljivo prijel dotiČnega učitelja in župnika. Učitelj je prosil dovoljenja, da sme tožiti dr. San-cina radi razžaljenja časti, a mestna oblast mu je odgovorila, da je to zgolj osebna zadeva, kojo naj dožone dotičniic sam, ako se mu zdi umestno. Druzega ni vedel povedati g. župan.
Lepše in lepše se razvijajo razmere v naši mestni občini ; le radovedni smo, kedaj se oglasijo oni, ki imajo moč, pravico in dolžnost za to: Stojte, mera je polna!
Z Goriškega se nam piše: Gospod urednik, kaj bo iz nas?! Ni dosta, da nas zatirajo drugorodci, sedaj so začeli še lastni bratje. Uničiti nam hočejo našo družbo sv. Cirila in Metoda, mej brati iščejo liberalnih volkov, a ne vidijo trum volkov, ki prože po naši deci ter jih odnašajo na tisoče. Uboga mati-domovina, ki ti iz naročja trgajo — sinove I
Uničiti nam hočejo družbo, ki se trudi preprečiti naraščanje slovenskih Ja-ničarjev. Ne izgovarjajte se z „uedostatki" 1 Družba jo vzgledna, družba ostani, k a -koršna je!
Pustite nam družbo, ki nam — kakor še nijedno drugo — vzbuja naše žen-
s t t o iz dremeža ! Delovanje te družbe izvablja uprav materam v prvi vrati solze is očes. Pustite družbo, ki blaži srca nam vsem. —
In vender hočejo uničiti ali vsaj „pre-drugačiti" to družbo. Da pa razkropč ovčice, mahnili so po pastirjih ; mahnil je po častitljevem starčku mladič, ki de ni nikdar z masincem ganil za do-m o v i n o. In starini naj bi ne krvavelo srce P !
Toda pokažimo Slovenke in Slovenci, da boli tudi nas, ko tepejo njega. Skrbimo vsi za zadoščenje: vsakdo izmej nas, kise čuti užaljenega, naj položi na oltar dar za družbo sv. Cirila in Metoda! To bode najsijaj-nejše zadoščenje Sveten in vsemu vodstvu naše družbe sv. Cirila in Metoda!
Samotarka. Za družbo sv. Cirila in Matoda. Ker napada .Slovenec" našega starosta g. Luko Svetca, darovala sta za družbo sv. Cirila in Metoda g. J. Š. 2 gld. iu g. J. H. 1 gld. v ta namen, da bi naša blagovestnika izprosila od Boga, naj bi Najvišji odpustil v neboupijoče krivice.
Podružnici družbe ev. Cirila in Metoda na Greti podarili so, ker se niso mogli udeležiti veselice „Delalskega podp. društva" gg. Itesman 1 gld., Gorjup Ve« koslav 1 gld., Gruden 30 nvč.
Klavzula o vinu v avst r i jsko-i talijanski pogodbi. Ko so se vršili dogovori in sklepale zadnje trgovinske pogodbe mej našo državo z Italijo, Nemčijo in Belgijo, napravila je na vse avstrijske državljane najslabši vtis klavzula v avstrijsko-laški pogodbi, po kateri mora Avstrija znižati uvozno carino na italijanska vina takoj, kedar Italija zniža carino na avstrijska vina. Poprej je uvozna carina na vinu znašala pri nas 20 gld. v zlatu ter je bilo celo najboljšim italijanskim vinom skoraj nemožno tekmovati z našimi, dočim se je sedaj carina znižala na 3 gld. 20 kr., ter se na tak način laškim vinom odprla pot v avstrijske dežele. Oni poslanci, ki so glasovali za to pogodbo, no ozirajo se na utemeljene proteste avstrijskih, osobito pa dalmatinskih in istrskih vinogradnikov, tolažili so se z mislijo, da Italija Avstriji na ljubo ne zniža carine, češ : bala se bodo prevelicega uvoza avstrijskih vin na Beneško in Lombardsko, kjer so naša vina nekda priljubljena. Iz starih arhivov so se tudi privlekle na dan statistiške listine, s katerimi se je na videz dokazalo, da se je tudi zadnja leta, ko je oarina na vino bila visoka, zdatno presegal uvoz avstrijskih vin na Laško onega laških t Avstrijo. Z vsem tem so se razna mnenja nekako prepričala in dotična zakonska predloga dobila je zakonsko moč navzlic ugovorom raznih, za blaginjo svojih volil-cev unetih državnih poslancev in mnogobrojnih protestov od strani društev in kmetskih korporacij. Skoraj največ so bile s tem prizadete dalmatinske in slovenske dežele in po pravici je imenoval slovenski poslanec g. Pfoifer klavzulo o viuu novo trtno uš za Avstrijo. Danes čutimo posledice te klavzule. Še ni potekel mesec, odkar je v veljavi in že bo avstrijska tla preplavljena z laškimi vini. Skoraj po vseh avstrijskih mestih se ista točijo na drobno po nizkej ceni in ljudstvo so gnjete po teh krčmah, srkajoč laška vina, dočim je še mnogo dalmatinskega in istrskega vina, ki se radi prenizke cene laških vin le počasi in slabo prodajejo. Pred vrati imamo tudi letošnjo trgatev, ki bode po nekod precej obilna. Istotako bode letos bogata vinskega pridelka tudi Italija, kateri bode še lažje mogoče tekmovati z avstrijskimi vini. Navzlic pa okolnosti, da se zbok klavzule laška viua v Avstriji dobro prodajajo ter da je že VBa Avstrija z njimi preplavljena, niso goBp6da Lahi še zadovoljni. Jeli so zadnji čas zabavljati proti Avstriji tirjajoč, da zaduja dopušča za uvoz ne samo vino v sodih — kakor je v pogodbi jasno določeno — temveč tudi vino v takozvanih ladijah-vodnjakih.
Temu se Avstrija upira, ravnajoč se doslovno po pogodbi. Vsled tega so laški žurnalisti zagnali po raznih časnikih veli-kansk krik ter svojo vlado prisilili, da di-plomatiškim potem izposluje od avstrijske vlade, da se tudi vina v ladijah-vodnjakih dopuščajo v Avstrijo po znižani carini. Italijanski odposlanik Miraglia se je zadnje dni mud 1 na Dunaju, a menda brez uspeha, kajti Avstrija noče pripustiti, radi česar se bodo Lahi zmislili kaj druzega, da vržejo Avstriji kamen pod nogo, oni Avstriji, ki jim je napravila velikansko uslugo s tem, da je uvela vinsko klavzulo.
„Veliki koncert" prirede dne 7. ja-nuvarja bodučeg leta v gledališču ,Fe-nice" združeno nastopna društva : „Slov. pevsko društvo" v Trstu, „Haj-d r i h" na Prošeku, „Adrija" v Bar-kovljah, „Velesila" v Skednju, „Zora" pri Sv. Ivanu, „Zarja" v Rojanu in „Pevsko in bralno d r u ž t v o* na Opčinah. Imenovana pevska društva so naprošena, da pošljejo takoj po potrebne note k gosp. Juliju Mikotu v Dolenčevi tiskarni.
0 veselici v Vipavski čitalnici, vršivši se dne 8. t. m. pišejo na£emu listu : Kakor vsako leto, priredila je Vipavska čitalnica na Mali Smarn veselico s petjem v svojih lepih prostorih. Po primernem pozdravu nastopi izvrsten moški zbor goških pevcev pod vodstvom vrlega učitelja g. Mercine ter zapoje: „U tebi domovina" s takim finim ukusom in preciznostjo, da smo se kar divili. Seveda, da ni nedostajalo burnega aplavza. Kaj pa naj rečem o simfoniji „Cigani-, katero so pevci proizvajali kot 3. točko vspo-redaP Skladba „Cigani", — da-si jedna starejših — je skoro najlepša, a tudi najtežavnejša slovenska pesem.
V	to svrho potrebuje se dobrih in iz-▼ežbanih pevcev. Goški pevoi pa so jo peli tako precizno, oziraje se na potrebno dinamiko, da je šel le joden glas po vsej prostrani dvorani: kresno, izborno. Pomisliti je treba, da so pevci večinoma priprosti kmetski fantje in možje.
Tu se je videlo, kaj vse premoreta vztrajnost in dobra volja. — V igri aZme-šnjava na zmešnjavo" so igralci in igralke svoje uloge izvršili dobro; le škoda, daje bila igra nekoliko predolga.
Igra v petih dejanjih ni za oder na deželi, ker prvič preveč utrudi poslušalca, — osobito ko je tisti dan veČina prišla iz daljnih krajev — drugič ne more poslušalec slediti igri s tako pozornostjo, kakor bi moral, da mu prinese kak hasek.
Po igri sledil je živahen ples.
V	jednem svojem članku, gospod urednik, povdarjali ste, naj bi se združili med seboj ter ne bi smeli poznati mej rasnimi stanovi nikake razlike,
A to se ne opazuje samo v Trstu, ampak tudi kje drugod. Nahajajo se nekatere osebo, katore, misle, da so v kaki višji kasti, prezirajo in žalijo druge, koje jim stoje nižje.
Oj, da bi spoznali:
Parole douce et main au bonnet
Ne coute vien, et bon est.
Henri IV.
Vabilo na „Slavnostno veselico" katero priredi Idrijska podružnica družbe sv Ciril a in Metoda s prijaznim sodelovanjem si. idrijske čitalnice iu «1. delalskega bralnega društva dnu 18. septembra 1892. po-poludne ob 4. uri pri goap. Pavlu Grudnu v korist družbe sv. Cirila in Metoda. — Vspored : 1. Skupni odhod z godbo od g. Tuječa ob 3»/■ uri. 2. „Naprej", koračnica, godba od pl. Zajca. 3. „Trobojnica", moški zbor, priredil H. Volarič. 4. „Praznična", ouvertura Suppć. 5. Slavnostni govor. 6. „Jadransko morje", moški zbor, priredil Hajdrib. 7. .Slovenka", zbirka slovenskih pesmij, godba J. Pavšič. 8. „Slovo", slov. narodna za moški zbor. priredil A. Foerster. 9. „U boj* koračnica, godba od pl. Zajca. 10. „Pri zibeli", moški čveterospev, priredil K. Mašek. 11. „Venec starega Kranjca", godba od A. Salmiča.
12. „Slovanski brod", moški zbor, priredili F. Gerbič. 13. „Ven ec narodnih pesmij", godba od A. Salmiča. — Med vsporedom razprodajajo deklice tej družbi podarjene darove. — K obilnej udeležbi vabi naj-nljudneje	ODBOR.
Učiteljsko društvo za sežanski okraj zboruje v Komnu dne 6. oktobra t. 1. ob 9. uri dopoludne. Dnevni red : 1. Pevska vaja. 2. Prirodopis po življenskem zadružji. 3. Ljubav do poklica. 4. Učitelj zunaj šole.
5.	Predlogi, doposlani do 1. oktobra pred-sedništvu.	ODBOR.
RojanCani, veselite se! Na slovenski oddelek šole rojanske pride zopet znani učitelj in naš „prijatelj", Jurij B o n i n.
Avstrijski Lloyd. Poslovni dohodki v mesecu juliju 1892. so znašali 503.504 gl.; ladije pa so preplule 135.932 milj. V mesecu juliju 1891. so znašali dohodki 588.007 gld., torej so se letos dohodki zmanjšali za 84.503 gld.; število preplovljenih milj pa za 9.248. Vkupni letošnji poslovni dohodki do konca julija so znašali 3,835.718 gld., lanski v isti dobi pa 4,187.763 gld., zmanjšali so se torej za 352.045 gld.
Bolnico za bolne na koleri v sv. Mariji Magdaleni zgornji so zopet zatvorili, ker so ozdraveli ki so oboleli pri sumljivih prikaznih.
Kolera v Hamburgu narašča zopet. Dosedaj jo umrlo tam vsega skupa 6506 Ijudij, zbolelo pa 14.894.
* Kratek sestavek poduka in pravil o koleri" nam je doposlalo tukajšnje o. kr. namostništvo. Iz tega posn emljemo:
1.	Kolera je vedno zaneŠena glivna bolezen tenkega črevesa, ki se kaže ali samo s sirotkavimi izpraznenji (očedki) tega črevesa brez bolečin kot kolerina (kolerna driska), ali pa preide največkrat po prejšnji driski v napade popolnega bljuvanja.
2.	Le z izpraznenji (otrebami) iz želodca in čevesa pride strupena kolerna gliva navzven; zgolo telo, para, sapa za kolero bolnega ni nalezljiva.
3.	če se izpraznena, s prostim očesom nevidna kolerna gliva ne zatre (razkuži) v vseh sledih izpraznanj, se lahko hitro pomnoži na perilu, v umazanih tekočinah, v vodi, mleku, na jedilih, v vlažnih tleh in dospe od kake, ali v kaki okuženi reči, zlasti s posredovanjem tikajočih jo rok ustam donošena, zopet v želodec in če je ta ne sarnore z zdravim, kislim želodčnim •okom zatretl, provzroči nova obolenja na koleri.
Največ se kolera z bčgom večkrat Že okuženih Ijudij iz kolernih krajev razširja.
4.	Da se zanešenje kolere ubrani, se podvrže potujoče iz kolornih krajin in njih potna pratež zdravniškemu pregledu na meji, sumljive reči izključi od uvožnje, popotnike iz kolernih krajin v njih osta-jališčih še skozi 5 dnij opazuje glede'-] na njih zdravstveno stanje.
(Dalje prih.)
„Dom in Svet". Vsebina 9. zvezka:
1.	Jurij Š b;c. Spisal I. 2. Diabolus vaga« bundus. (Peklenšček Potepenšček.) Kratko-časnica. — Po narodnih pripovedkah spisal Anton Hribar. 3. Zmota in povrat. Povest. — Spisal Iv. Š. 4. Očetova tajnost. Povest. — Spisal Slavoljub Pobrdvec. 5. Sonetje. Složil A. C. Slavin.
6.	O Sibilah. Studija. — Spisal dr. Josip Lčsar. 7. Ilirstvo pa Slovenci. Književno-povestniška črtica. — Spisal Andrej Fe-konja. 8. Na jutro*em. Potopisne in narodopisne črtice. Spisal dr. Fr. L. 9. Slovstvo. 10. Razne Stvari.
„Ljubljanski Zvon". 9. zvezek prinaša slodečo vsebino : 1. Slovćn : Vodni grad.
2.	A. Funtek: Na cesti. 3. y.: Molčeči govor. 4. L. V.: Utve. 5. Josip Srarfe: Lisjakova hči. Povost. (Dalje). 6. Dr. Simon Subie: Nebeški in pozemljski ogenj. (Konec). 7. f Dr. Fr. Škofič: Marf, Vesela igra v jednem dejanji. 8. Harano bušu : Janez Ziegler. (Konec.) 9. A. Dolonec: Okolo svetd. (Dalje.) 10. Gr. Jereb : Pavel Knobelj, slovenski pisatelj in skladatelj. 11. ZaiuejB ki: Školjke. 12. Rdstislav : Iz I
srca. 13. Dr. K. Glaser: f Matija Aiajar. 14. Književna poročila. 15. Listek.
Alla nuova Abbondanza. Gospod Fa-vero, dobro noznan gostilničar, imel je dobro misel zdatno razširiti pritlične prostore svoje gostilne „Alla nuova Abbondanza, dočim je proBtore v prvem nadstropju spremenil v prenočilne sobe, lepo odičene in incblirane. Tujci dobe poFem takem novo gostilno, kjer bodo brez dvojbe zadovoljni s postrežbo. (Glej oglas).
Zahvala.
Podpisanega je dolžnost zahvaliti «e v imenu odbora gospici Mariji Slavko in gosp. Iv. Uuieku ml. za društvu podarjene zastavice in umetne cvetlice.
O priliki veselice podarili so društvu: gospa udova Kovačič v liarkovljah 5 gld., gospa Kronaweter Uršula 1 gld. in gosp. V. M. Živic 1 gld. 80 kr.; imena drugih gospodov, ki so podarili večje ali manje svote, pa so ostala nepoznana. Vsem blagim darovalcem se s tetu izreka srčna hvala 1
V Trstu, 16. septembra 1892. Predsedništvo „Delalskega podp. društva".
Hafner,	JPran Polit,
tajnik.	podprodaodnib.
Izjava in priporočilo.
Ker se v Barkovljah še vedno »umi in trdi, češ. da so bili ti, ali oni u/.roki, ki so primorali si. mestni zbor, oziroma njega delegacijo odreči meni podpisanemu kot bivšemu cerk. orgljarju v Barkovljah letno plačo, kojo sem užival iz mestne blagajnice ; in ker se pri tem sumničijo celo čast. osebe iz našega tabora, izjavljam podpisani tem potem: Da ni nikdo suuini-čenih oseb kriv na omenjenem odloku našega magistrata, marveč uzrok sem si po-največ sam, in sicer zato ker sem — Slovenec, ker sem narodnjak. Ker pa vse to ni zadoščalo magistratnema vodstvu v podkrepljenje svojega činu, skovali so razni njega organi vsakovrstnih lažnjivih, obrekljivih, krivičnih raportov in protestov. (Na te jim je koj Barkovljan-sko cerkveno predstojništvo vrlo odkritosrčno in resno odgovorilo. Hvala mu na tem!) In tako bilo je zagrizeni lahonski gospodi mnogo laglje doseči nje pretirani smoter. In vse to le proti moji, čisto nedolžni osebi.
Toliko v zagovor i zadoščenje vsem onim č. gg., koji so se čutili, ali so morda res bili žaljeni radi omenjenega dogodka.
Preč. cerkvenim predstojništvom pa, kakor tudi si. pevskim društvom, koji bi morda potrebovali spretnega orgljavca, ali izkušenega pevovodjo, se podpisani nnjto-pleje priporoča.
Bazovico, 14. septembra 1892. Hrabroslav lta£em,
bivži pevovodja in cerkveni orgljnvec v Barkovljab.
(D o stavek uredništv ii). Mi priporočamo g. Rnžraa, ker nam jo znan kot dober rodoljub, ki se je kot pevovodja „Adrije" res trudil v vsakem obziru. — Razen močnega društvenega zbora, poučeval je v petju Še dečke in deklice, kar je zelo uplivalo v narodnem pogledu na tamošnje razmere.
Listnica uredništva.
Slavna f i t u 1 n i c u nu Vrhniki: List se nam je vrnil purkrat z opazko; „"VVird nieht an genomraon". Nam se je sicer čudno zdelo, da bi so bili tudi Vam zumerili radi svojo narodne uo-nmahljivoHti, a misliti smo si morali vendar le : bo že tako
Domači oglasi.
Društvena krčma
Rojanskega posojilnega iu koiiKutu-nega društvu, poprej P er to tova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domača okoličan ska vina.	Cl.
Prodajalnica in zaloga jestvin
„Rojanskega posojilnemu in konnumnoga društvu", vpiHano zadrugo z tfraojonim porofiivom v ulici Helvedere St. B., bogato založena z jedilumi blagom razno vrsto in po nizkih conuh so pr poroča kupovaleem v Trstu in iz dežele.	1 104
AnHrpi Halon £°vljar v ulici .Ca&erma. nilUl GJ l\alall, priporoča s« najtopleje slovenskomu občinstvu. 2fajolegantnejm> tor ho-lidno delo In točna postrežba.	<"*1,
Ernest Pegan
(naslednik A. 1'ipuna) nn oglu Via Torrente in Ponte della Fabra, priporoča svojo trgovino z moko in raznimi domačimi pndolki, zlusti pu svojo bogato zalogo kolonijalnoga blagu. Ceno ho novorjotno nizke, potttrožba vestna in nagla.	Cl.
Karal Colja, ulici Via Arcata, nasproti
hiSe Cacia, prodaja domače žganje vsake Trste in siropove pijače, „pasarete" in sitone.
iganjarija in tobakarna ▼
uli
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Muscheka. v ulici Sorgente (blizo tehtnice Rosada) toči izvrstna Tina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl.
pekovski
Ivan Valenčič,
Via nuoTa it. 89, prodaja vsake vrste manufakturnoga blaga. Blago ae dobiva iz prTih va'strijBkih tovarn. Cene nizke.	49—33
Vekoslav Moder,
mojster „Piazza Caserma", se priporoča, slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, slaščic, čokolade, vseh vrst mokB itd. po najnižjih cenah.	Cl.
Martin Krže,
Piazza S. Giovanni, At. 1. trgovina z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem,
pletenino itd. itd.	Cl.
Antnn Pnplioi na v°gl« ulice Ghen nilLUII ruuiiaj, in Cecilia, toči izvrstno domače žganje ; v tabakarni svoji — ista hisa — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-sloven3ke poštne tiskanice.	Cl
Antnn 1 amnn naslednik .Jakob Hoče-rmiUII l_dlll|JG, varjfl, Via Bar riora v e c c h i a št. 17 pekovski mojster, priporoča kruh vseh vrst, moko, riž, sočivje, fino nioravSko maslo itd.	Cl.
Ivan Kannhnl nasproti velike vojai-
l¥dll IVdllUUCl, nlce, priporoča svojo
zalogo •/. mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; razpošilja tudi na debelo v množinah od 6 kil. naprej po najniži ceni.
Ivan Umek,
črevljarski mojater, Via Ro-inagna št. 6. priporoma se slavnemu občinstvu v vsa v njega stroko s ada-joča dela. Solidno delo, - hitra postrežba — nizke cene.
Gostilna „Stoka",
wRojanskega posojilnega in konsumnega društva" odprla se je
17. t. m. v ulici Belvedere št. 3.
Ta prodajalnica in zaloga je preskrbljena z vsem potrebnim jedilnim blagom najboljše kakovosti in po najnižjih cenah. Zadružniki, ki kupujejo v tej prodalnici, so zajedno deležni čistega dobička, ki se jim izplača koncem leta. Nikdo naj torej ne zamudi upisati se kot član. P. n. občinstvu se uljudno priporoča v obilen obisk
2 -1	Predstojništvo.
»0606066606606^1*^61
Živic in družb.
(Schivitz & Comp.) 1
v TRSTU, ulica Zonta štev. 5,
priporočajo svojo mlino in stiskalnice ali preše za napravo vina, pumpe, cevi, slamoreznice itd. — izdelujejo vodovode, tvornice, mline in drugo,
|OppQCpQQQOQpqQ9gg99ggc)
staroznana pod imenom „Belladonna", poleg kavarne „Fabris", priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, : istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na i debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl. j
Tiskarna „Dolenc" <"£ŽS,52ii
del _ nm št. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska i po ugodnih cenah. Imamo na prodaj knjigo ' „Kmetijsko berilo" za nadaljevalne tečaje in go- : epodarjum v pouk. Mehko vezana stane 45 kr., i trdo vezana 65 s poštnino vred.	Cl. !
ma
DROGERIJA
tia debelo in drobno
G. B. ANGELI
104-22 TRST	12-12
Corso, Piazza della Legna U., 1. Odlikovana tovarna čopičev.
Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, z Angleškega, iz Francije Nemčije itd. Velika zaloga finih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode,
B. Modic in Grebene, "sV i!;,!!,1! I MINERALNE VODE
in Via Nuova. opozarjata zasebnike, krčmarje in
č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in ' kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl. 1
Mlekarna Frana Gržine iw j
na Notranjskem (Via Cnmpanille v hiši Jakoba Brunneria št. b (Piazza Pi'nterosso). Po dvakrat na dan iriiuo opresno mleko po 12 kr. liter neposredna iz 3t. Petra, sveža (trišna) smetana. Na zahtevanje posneto mleko po 4 kr. 1 i t o r. toda Id v množini najmanje 25 litrov.	Cl.
Ivan Prolnn priporoča svoji trgovin IVall n Ciuy v Via del Boaco čt. 2 (uliod na trgu stare mitnice, Piazza Barriera recchia) in v ulici Molln a vento it. 3. Prodaja
različno mešano blago, moko, kavo, riž in razne vrsto domače in vnanje pridelke. C.
Kavarni ,Commercio' in Je-
riAQPfl' v „C a ser m a", glavni shaja-UC90U liSSj tržaških Slovencev vseh stanov. N.» razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavarnar.	Cl.
iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj-1 sko žveplo za žvepljanje trt.
Anton Godnig,
Via Nuova nasproti _ lekarne Zanetti-a priporoča svojo veliko zalogo kave,olja,riža, sladkorjain raznih domačih pridelkov. — Cene so neverjetno nizke, požtreiba je vestna in nagla. 17 — 24
Drogerija
Artoro Fazzini v Trstu
Ulica Stadion 22 — Telefon 519.
Velika iabGr mineralnih vodft, zmletih oljnatih barv najfinejih vrsti; rudeče, rumene, zeleno, višnjeve in črne po 28 novč. kilo. Svinčnata bolilo po 32 novč. kilo. Cinkovo belilo najfitioje po 40 novč kilo. Rnzun tega velika izber barv na vodo in čopičev vsake vrste ter po cenah, s kojimi ni mogoče konkurirati. — Zaloga glasovitega krepila od Kwizde (Korneuburger Viehnfihrpulver) za živino. Zaloga mirodij, barv, zdravil; zalogo žveplja in modre galice za rabo pri trtah. Nuročniki morejo brezplačno uporabljati telefon. 21 — 50
Josip Kocjančič,
Via Barriera vec- i c h i a št 10, trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižein in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl. I
Krojaški mojster
FRANINAMO
Pivarna Lavrnnfrr Vitt Ros8Rtti
i i v ni n« Mf i OIIUIV nagproti lekarne naznanja si. slovenskemu občinstvu, da
Leitonburg pripororuje svoja izborna lsterska .	• i i •	i » i
vina častitim družinam po najnižji ceni 28 kr. JO SVOJO delttVlUCO preložil na COl'SO liter, v stanovanje postavljen; ^ manje naročilu	g JJ HUd^tl'.
pod 28 litrov se ne sprejmejo, častitim gostom	„	.. .
se priporora tudi izvrstno pivo in izborna ku-1	Zagotovljajoc CGnO in točno po-
hinjo ter dobra is.rska kapljica.	4^=25 fltrežbo ae priporoča najiskreneje si.
Jakob Janežt,ipGt,,r via stadi°n 10	občinstvu.
Jak. Klemene
__TRST
Via S. Antonio št. 1.
Ob priložnosti, ko se odpre zimska doba, se opozarja al. občinstvu da smo dobili sledeče vrste blaga: flanele, stoffe volnene za ženske obleke, črni kašmir, stoffe za vaterprof, naglavne vezane robce, forstaju beli in v različnih barvah, spodnja oblačila iz bombaža, in iz volne, srajce „Jftger*. Posebno se priporočam gospodičinam učiteljicam za šolskih ročnih del.	2—5y
na dvorišču priporoča so slavnemu občinstvu za vsakovrstna tapotnr^ka dola, in izdeluje tudi šolske rorli.ee. Zagotovi tučno iu hitro poptrežbo po jako nizki ceni
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE« iz Antverpena direktno ▼
Nev Jork & PhiMelfijo
koneesijonovana črta, od c. ... avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 50—30
^Red Star Linie"
na Dunaju, IV Weyringergas8e 17 ali pri
Josip-u Strasser-u
Speditionsburea fiir die k. u k. Staatabahnen in Innsbruck.
Spretnega pisarja
veščega slovenskega, italijanskega in nemškega jezika v govoru in pismu, vsprejme takoj odvetnik dr. Gustav Gregorin v Trstu. 1-3
Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza"
Via Torrente it. 15. (poleg obokov Chiozza najosrednija lega v Trstu.) Prostori so odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2 ur popolunoči. Izvrstna namizna in desertna vina, izborna kuhinja, Dreherjevo pivo po nizkih cenah. Jamčim za točno in vestno postn žbo ter se priporočam blagovoljnaj naklonjenosti slav-nege občinstva.	ponižni
104*8	P, Favero.
Kdtranove sladčice
katero izdeluje lekarničar
PRENDINI v Trstu
Telefon št. 334. 50-52 Velika poraba ki jo dandanes v navadi rabiti kdtranove izdelke prepričala me je, da sem začel sam izdelovati iz pristnega kfttranorega izvlečka iz Norvcdftkega izvrstno sladčice podobno onim, ki dohajajo iz inozemstva
Te sladčice imajo isto moč kakor kfitra-nova voda in glavico (Kapsule), lažje se, proživajo in prebavijo ter so prodajojo po prav nizkej ceni. Da »o ogne ponarejanju na enej plati vdobljono ime izdolovatelja Prendinija in na drugej besedo Catrame. V T r s t u se prodajojo v lekarnici Prendinl v Skatljicah po 40 kr., prodajejo se tudi v vseh vodjih lekarnah v družili deželah.
„L' A L L I A N Z"
družba za zavarovanje življenja in dohodkov,
prevzemljo razun navadnih zavarovanj na člove&ko življenje vseh kombinacij, tudi novo, po njej ustanovljeno jedino v Arstro-Ogorski monarhiji:
zavarovanje za delavce proti mesečni ali tedenski premiji
na katero obrača vso svojo pozornost iu kojeta uspehi v tej stroki zavarovanja so si pridobili priznanje vseh delavskih krogov in obrtnikov, ker odgovarja vho-stranskej potrebi.
Od ustanovljenja „l,' Alltanz"-o (julij 1890) do 31. marca t. 1. sprejelo ne je B1B.9S& ponudeb zavarovanja za skupen znesek gld. 11,1BA.IW8.0O za slučaj smrti nli do življenja stanovite dfibe ; izplačalo pa se je r istem času brez zadržka gld.	za ItOf slučajev smrti.
Ljudski program	Allianc"«© in Časten naprodek njen zasluži vso
pozernost delalskih krogov v vekfiem oziru kakor doslej z ozirom na korist, kojo jim družba ponuja in na živo zanimanje vseh za obntanok svojih družin mislečih osob.
„I/ Allianz'*-a je zastopana v vseh g nvnejSih mestih monarhije po agencijah in uplačilnih uradih. — Prospekte pošilja zastonj in informacije dajo na zahtevo vsakemu.	10—10
Glavni zastop za Trst, Primorsko, Istro in Dalmacijo:
A.. Hirsohfeld, Trst (Tergesteo).
m u
J Z P
Korneuburški prašek za rejo živine
za konje, rogato žival in ovce.
Porablja so žo skoro 40 let z najboljSim vspehom v večini hlevov, ko živina rada ne jo. pri slabi prebavi, v zboljšanje in pomnoževanje mleka pri kravah; pospešuje vztrajnost živali proti
kužnim vplivom.
II	90F" Cena cele gkatljice 70 kr., 1/, škatljo 35 kr.
Paziti je na zgornjo varstveno marko in naj se zahteva izrecno
Kwizde korneuburški prašek za rejo živine.
Pravo se dobiva po lekarnah in d roge rij ali.
GLAVNA ZALOGA FRAN IV. K W I Z IDA
in k. avstr. in kr. rum. dvorni založnik, okrožni lekar, Korneuburg pri Dunaju.
Gostilna „Al Gallo d'uro"
v i a Ghega
toči izvrstna istrska in fnrlanska vina ter ima prav dobro kuhinjo. -Oddaja tudi vina na debelo v sodčkih od 2H litrov naprej in sicer furlansko po 28 lir. liter, istrsko po 32 kr. liter. Raz-pošilja tudi istrsko vino na zunaj in sicer loko štacijon Trst po '23 gld. hektoliter ; ne da bi imel naročevalec kake druge stroške. Vnanjim gostilničarjem se priporoča sa naročila Covacich. 5' *— 35_
na vogalu ulice Via . Torrente in Via 8t. Francesco priporoča vseh vrst žganja na drobno in debelo. — Pristna tukajšnja in vnanja vina v

I Velika 50 novčna loterija.

•v": --'h-. - .*! ^"."im-
■ u
Glavni dobitek
I
^ % .ono

goldinar
Josip Urbančič,
Francesco priporoča vseh '
in debelo. — PriBtna tuks_, __________ .
boteljali. — Suho meso, kranjsko	klobase, t-ir, sladščice itd. 35—48

— CiinpVn nn 'iA Vr nrittnrrtPfl 1 Giuseppe Bolaffio, Alessandro Levi. Enrico Schiffmann, lan. Neumann, OICtKd pU UV M. piipUIUtd. Marco Nigris, Mandel & Co., Daniele Levi & Comp., II Mercurio.

Larttr.ik pol. društvo „Edinost".
Izdajatelj iu odgovorni urednik Maks Cotič.
Tisk urna Dolenc v Trstu.