IISEDNISTVO ZARJE Je v Ljubljani, Frančiškanska ollca St. 8 likirna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10, do 11. i(,'oldue in od B. do 0. popoldne vsak dan razen iledelj ln (aznikov. Rokopisi se,ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo I ( ( iROCNINA: celolelna po pošti ali s pošiljanjem na dom za rstro-Oprsko in Bosno K Zl'60, polletna K lOUO, Četrtletna ’6*40, mesečna K 1 *80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za otdalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36—. : Posamezne številke po 8 vin. H Šli w £ARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ^ •* f ob pol 11. dopoldne. *, •. *. UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburpovi nlloi Stev. 6, II., in nraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od S. do 7. zvečer lnserati: enostopna petitvrstica SOvin., podojen prostor, poslana a: in reklan e 40 vin. — hiniruie sprejema npravniStvo. Nefrankirana ali premalo Iran kirana pisma se ne sprejemajo — Reklamacije lisla so poštnine proste. ■ ss= Stev. 706. V Ljubljani, v soboto dne 11. oktobra 19 3. Leto III. I’ nedeljo dne 12. oktobra ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani ljubljanskega Mestnega doma =velik ljudski shod dnevni red: Kranjski deželni zbor. Poročevalec sodrug Etbin Kristan. Zbirno na protest vse, ki obsojajo ravnanje v deželi in v deželnem zboru Kranjskem. Socialno zavarovanje. V kratkem se vendar po dolgem obotavlja-iju visoke vlade snide avstrijski državnj zbor, [j je že toliko počival, da je veliko poslancev la/brže medtem že pozabilo, kako se pravzaprav opravlja zakonodajno delo. Snide se in go-»pod grof Stiirgkh mu pripravlja patriotične laloge po ukazu militarizma, ob katerih bodo ljudstvu pokale kosti. Okroglo miljardo hočejo iztisniti iz avstrijskega prebivalstva, da pokrijejo le del stroškov, ki jih povzroča molohova lenasitnost. S to miljardo Se nič ni storjeno za reorganizacijo artiljerije, ki straši že od lan-jkega leta in o kateri je doslej toliko znano, da bočejo število topov povišati od 1900 na 3000. Vpričo teh napadov na ljudske žepe je pač opravičeno vprašanje, kaj misli Sturgkhova vlada nakloniti ljudstvu, od katerega zahteva lake blazne žrtve. In predvsem se poraja v delavskih vrstah radovednost, kai bo s socialnim »varovanjem, ki sicer ni edina, tudi ne edina nujna, ampak izmed vseh nujnih vendar naj-lujnejša delavska zahteva. Dosedanje ravnanje t to rečjo mora ogorčiti tudi najmirnejšega proletarca, ker se ne more iznebiti vtiska, da in vlečejo z zavarovanjem njegove starosti za nos. Bilo je treba več kakor deset let. preden se le spravila zadeva v državni zbor. Na programu stranke je bilo starostno zavarovanje že od njene ustanovitve. Ali če odštejemo leta teoretičnega zahtevanja, ko je bila socialna demo-Jfraciia v Avstriji še slabejša. so vendar minila let a praktičnega, krepkega boja, preden je novem bra 1908 Beckova vlada predložila parla-vnentu svoj načrt. Res je, da je Avstrija država nočasnosti; PetIet°o zavlačevanje presega L tudi avstrijske šege, zlasti če se vpošteva, »a ne trre za akademično vprašanje, ampak m zadevo, ki se tiče približno šestih miljonov ljudi v Avstriji, za zadevo, ki je največjega praktičnega, materijalnega pomena in za zadevo. ki je v neštetih drugih državah že davno rešena.^ ^ ^ Krofa Stlirgkha ravno to vpra-lanje najmanje skrbi. Doslej vsaj ni bilo slišati, 'da bi bil storil kakršenkoli korak za pospešitev te reči. Na njegovem programu so davki, militarizem, sploh vsakovrstne reči, kj jih imenuje državne potrebe, ali o socialnem zavarovanju ni pri njem ne duha ne sluha. Pet let. pravimo, se vleče reč. in doslej ni dospela dalje, kakor da je načrt izdelan v pododseku. da pa je cela vrsta podrobnih vprašanj še nerešena. Ko je bil prvi načrt vlade predložen državnemu zboru, je moral razdražiti delavce. Zakai zgrešena je bila njegova or-ganizatorična podlaga, napačni so bili njegovi finančni temelji, zato pa je mrgolelo v njem 'določb, iz katerih je zijalo sovraštvo do delavcev. Kardinalna napaka načrta je bila ta. da so hoteli spraviti delavce in samostojne zavarovance pod eno streho, dasi so razmere obeli tako različne, da Je enotna podlaga za zavarovanje obojih nemogoča. Socialnim demokratom ne more nihče podtikati, da ne privoščijo obrtnikom in kmetom tavarovanja. Sami so ga vedno zahtevali, in Prečastiti! Vi radi psujete pod zaščito poljanske imunitete osebe, ki Vam ne morejo odgovarjati v zbornici. Ljudje, ki Vas poznajo, pravijo, da postopate tako iz hudobije, da Vam je veliko veselje, če koga žalite. In to Vam še bolj zamerijo ker ste duhovnik. Osebno Vas niti ne poznam. Velik greh to. da Slovenec ne pozna Vas. enega sedanjih voditeljev kranjskega kmeta!'Imel sem prrvič priliko. Vas bljižje »poznati, ko ste se valjali v blatu. V letošnjem zasedanju kranjskega dežel, tbora je moj novomeški hišni sosed, profesor za pouk starih Jezikov, g. Evgen JaTc, govoril v jSež. zboru o izvrševanju dež. zakona z dne 27. leptembra 1911. za Kranjsko o občinskih po-»redovatath uradih in omenil, da advokati niso prijatelji tega zakona. Tedaj ste Vi zaklical! vmes: »Dr. Slane Je tisti umazani advokat.« — Lahko bi pristopil krogu onih, ki Vas imajo za hudobnega človeka, ker zdaj sem sam izvedel. Ha posežete radi v blato in ga vržete z varnega mesta v človeka, katerega ne marate. Ne strinjam se z navedeno sodbo o Vas, imam Vas za učno dobro Slaveče, ki oa hna le tvolo meto- brez baharije bi se lehko reklo, da brez njih to vprašanje še dolgo dolgo ne bi bilo prišlo na dnevni red. Ali da so med delavci in samostojnimi obrtniki, zlasti pa med delavci in samostojnimi kmeti razlike, se ne da tajiti, in te razlike vplivajo mogočno na zavarovalne razmere ter onem6gočajo skupno zavarovanje. Socialisti privoščijo starostno zavarovanje iskreno tudi tem slojem, ampak ločeno mora biti od delavskega zavarovanja. Med glavnimi razlogi te zahteve Je ta. da bi se velikanski del * stroškov za samostojne prevalil na delavce, za katere so itak prispevki, ki jih morajo plačevati za svoje zavarovanje, veliko breme. Le pravično bi bilo. če bi bili delavci sploh oproščeni vseh stroškov, zakaj oni plačujejo že s tem dovolj, da ne dobe z mezdo prave vrednosti svojega dela. Drugi imajo ves dobiček od njihovega truda, in kdor ima korist, naj bi tudi od svojega profita povrnil delavcu v starosti del tega. kar mu je vzel v mladosti. Ta idealna zahteva je seveda v Avstriji v sedanjih časih neizvediva, ker nima delavstvo toliko moči. da bi si moglo priboriti svojo popolno pravico. Ali da bi moralo delavstvo plačevati še stroške zavarovanja drugih slojev, je tudi za tako nazadnjaško državo prehuda zahteva. Slabe strani skupnega zavarovanja se kažejo tudi še na drug način. Delavstvo ne more nikakor opustiti zahteve, da pride uprava njegovega zavarovanja v njegove roke. Pametna vlada bi to sama predlagala že zaradi tega. ker ima zavarovanje služiti delavcem. Plačano pa je tudi z delavskim denarjem, deloma direktno, deloma pa indirektno. Ker pa se zdi tako vseskozi opravičena zahteva birokratičnim dušam nezaslišana, bi bilo to vsaj oportuno, da imajo delavci enako zastopstvo z delodajalci, ki se sklicujejo na svoje prispevke. Vsekakor pa bi moralo biti delavcem zagotovljeno, da ne morejo podjetniki spraviti upravo popolnoma v svoje roke. Toda s tem. ker hočejo vtekniti samostojne zavarovance med delavce, bi zadnje radi spravili ne le ob odločevanje, temveč ob vsak vpliv pri zavarovanju. Zastopstvo hočejo namreč razdeliti na tri dele. od katerih bi eden pripadel delodajalcem, eden samostojnim, delavcem pa bi ostala le tretjina, tako da bi bili pri svojem lastnem zavarovanju brez vsakega resnega vpliva. Skupno zavarovanje je tudi danes naj večja zapreka hitre rešitve, ker povzroča vsak Čas nove potežkoče. Delavstvo pa ne more čakati, da rešijo vladni modrijani uganke, ki so si jih napravili sami. Obljub je bilo že dovolj, zdaj je treba dejanja. V sedanji dobi povečane mize-rije, ko na tisoče in tisoče mladih, za delo sposobnih in dela željnih ljudi ne more dobiti primernega posla in zaslužka, je naravno beda starih še večja in kriči po rešitvi. Delavstvo ne more dopustiti, da se bavi državni zbor s samim obremenjevanjem ljudstva in z vprašanji, ki služijo le dolgčas prodajajočim gospodom v zabavo. Delavstvo zahteva rešitev socialnega zavarovanja, in socialisti, ki pojdejo v bol za to prevažno zahtevo, najdejo v masah gotovo potrebno oporo. do. na tak način občevati z ljudmi. »So folgt jeder der Methode — daran er nun einrnal ge-\v6bnet und anstatt Dich darob zu schelten, — sag ich — Dank Dir. wohlversohnet,« pravi ra-binec v znani Heinejev! pesmi v boju s kat. duhovnikom. ki le zabavlja: »Zopet zmerja, vsaka beseda le nočna posoda, a ne prazna.« Seveda niste upravičeni vame zagnati kepo blata in tudi pravice nimate, da grajate moje postopanje v stvareh posredovalnih uradov zaradi žaljenja časti. Oprostite, da dvomim, da VI vse veste in znate. Jaz ne morem za to, da so dež. postavodajalci navedeni zakon tako priredili, da Je strankam svobodno, če se hočejo udeležiti poravnavne razprave pri občinskih posredovalnih uradih zaradi žaljenja časti, ali ne. § 16. navedene postave določa: Stranka, katera na povabilo noče priti ali Pa iz vzroka, ki li Je i bil do takrat neznan, ne more priti v posredovalni urad. mora to naznaniti posredovalnemu uradb — in kdor tega naznanila ne da. se kaznuje od 1 do 3 K. Stranke, ki hočejo od žaliica zadoščenje, ne gredo pred posredovalni urad; odpuščajo lahko doma, lahko se zmenijo in večkrat se dogaja, da prekliče žalilec razžaljive besede, včasih tudi v časopisu; — stranka, ki hoče sodbo državnega sodnika, ta se ne zmeni za posredovalni urad in tudi noče zastonj hoditi k županu, ki predstavlja posredovalni urad. Taki stranki mora advokat ustreči, če prevzame stvar, advokat je vezan v tem oziru na voljo stranke. In advokat mora tudi skrbeti za to, če stranka zahteva sodbo državnega sodnika, da jo varuje brezuspešnih potov. In tedaj se zapiše že v zasebno tožbo zaradi žaljenja časti, da stranka že naprej izjavi, da ne bo prišla k obravnavi pri posredovalnem uradu. Tako ravnamo menda vsi advokati na Kranjskem in moramo tako ravnati, ako hočemo varovati stranke kazni, ali brezuspešnih potov, dokler obstaja ta zakon. Glejte, prečastiti, tega niste vedeli, niste poznali vsebine navedega zakona. Najbrže se vam je moj prijatelj Štembur pritožil, da ne dobi dosti prilike. poravnavati žalitve na časti in je mene označil za tistega zlobneža, ki mu jemlje take klijente. Pa ta župan Štembur je že moje stranke kaznoval, ki niso prišle k poravnavni obravnavi. ker prej nisem naznanil, da ne pridejo. Zob za zob — in Štembur je dober katolik! — To moje ravnanje tedaj ni umazano. — koristno je. dolžnost me veže. da tako postopam. Torej blatili ste me neopravičeno z onim medklicem v deželnem zboru. Prečastiti, dr. teologije, jaz pridem gotovo v nebesa. Bil sem namreč največji tobakar vseh slovenskih kronovin. Premagal sem se in pustil tobak in duhovnik, dober moj znanec, mi je na to dejal, da sem premagal največjo strast in že s tem zaslužil nebesa. In v nebesih bom z Vašim Aristotelem. Tomažem iz Akvina, dejal: Beati in regno coelesti videbunt poenas damnatorum ut beatitudo illis rnagis compla-ceat. Srečen bom doli zrl v pekel ali vice. v katerih se boste Vi pekli zaradi greha, ki ste ga storili nad mano in ker sem katolik, mi bo ta pogled, ko se boste zvijali tam doli. mojo srečo, v nebesih gotovo spopolnil. Ljubi železo kakor samega sebe in kuj svojega bližnjega, dokler je gorak. Que tune spectaculi latitudo? Ouid admirer? Ouid rideam? Ubi gaudeam? Ubi exultam. kako se bom smejal, kako se veselil. ko bodem gledal, ko boste preč. dr. Lampe na onem svetu tepeni, kakor tako lepo pro-rokuje kot posebno veselje tudi sv. oče Tertu-lian tistim, ki pridejo v nebesa. Kot pravi katoliki bodo plesali od veselja, ko bodo videli z nebes, kako bodo dobili kazni doli v peklu ali vicah različni grešniki. To ie krščanstvo po Vaših največjih učenjakih. — In glejte prečastiti, Vi ste imeli kratek čas veselje s tem. da ste me hoteli okidati in da ste to blato videli tiskano, jaz pa bom imel večno veselje, ko bo tam doli kje pokalo po Vas. In Vaš greh. da ste se slov. advokata lotili zaradi navedenega, je tem večji, ker ste to storili v dobri vednosti, da sta naš kmet in kmetica huda pravdarja. — Narodna pravljica pripoveduje. da je postal slov. kmet. ki »e bil prišel v nebesa, po kratkem času bivanja v nebesih klavrn. Ko je bil ves klavrn, ga ie srečal gospod Bog, in mu dejal, da ima vse najboljše v nebesih: dobro zabeljene žgance in zelje, dobro vino in včasih svinjsko pečenko, a vendar je žalosten. Naš mož je baje odgovoril, da je vse lepo in še preveč lepo, da tega ni bil vajen, da pa vse to dobro nič ni vredno, ker najmanjše pravdice ni v nebesih. Pravde — se zamisli gospod Bog — tukaj vlada komunizem, čemu se pravdati? Kaj misliš kmetič s pravdanjem? E. no, advokata ni tukaj v Tvojih lepih nebesih in pravda ni mogoča. Bog ie dejal nato sv. Petru: Sv. Peter, v nebesih morajo biti vs! zadovoljni, zakaj ni advokatov v nebesih? — It dolgo se ni nobeden oglasil, odgovori sv. Peter, če se kateri oglasi, reče gospod Bog sv. Petru, spusti ga v nebesa. — In naš kmetic na to: Dva. dva gospod sv. Peter — dva morata biti! In sv. Peter je spustil advokata v nebesa in čez nedolgo so bila vsa nebesa v pravdanju. Kot teolog poznate dr. Lampe fevdalni sistem. »Fevdalizem ie ona družabna stopnja razvoja, na kateri se izdiferencira iz višjih plasti, poklicev po delitvi dela obrtno vojaštvo, katero si potem s silo iz neoborožene mase pri-dobivija preživljenje.« In v tem gospodarskem sistemu ste kat. duhovniki sodelovali kot srečni uživatelji tega, kar je ta sistem naropal iz delavne mase. Z Vašimi blagoslovi ste držali ta sistem skozi stoletja in tedai ko je bil ta sistem najbolj utrjen, je bil tudi Vaš stan na vrhuncu mogočnosti in bogastva. — Pod Vami in Vašimi vojaško organiziranimi oblastniki pa ie stradal, je trpel ubogi tlakar-kmet. Proti Vam in Vašim zaveznikom se je borila masa stoletja za večje kose kruha, nasproti principu: človek Človeku volk. katerega ste Vi zastopal*, za princip mase: Vzajemna pomoč. Reformacija je velik pomnik v tej veliki Človeški tragediji, pomnik, da je zmagala masa nad Vami in ustvarila prosto pot do pridobivljanja boljšega življenja tudi zase. Slovenci smo bili tlakaTjj fevdalnega sistema, bili grozno ubogi ljudje. Bili smo tudi reformirane! in tedaj stvaritelji najlepšega dela naše zgodovine, a padli smo, — bogu bodi po-toženo — nazaj pod vlado Vašega sistema, ki še danes ni zamrl v Avstriji in celo ne pri nas. Ko so zmagala mesta in odprla kmetu prostejše življenje, je dobil kmet le malo kmetijskega sveta in naš slovenski celo malo. Vsaki dve uri farovž. vsaki dve uri graščina s 500 do 1000 oralov, pa tudi do 40 tisoč oralov — in najboljša kmetijska zemlja v lasti te mrtve roke. — In kat. duhovniki so upeljali strogo egoistično In kruto pravo Rimljanov. Vaši predniki so ubili ž njim in s cerkvenim, na krutostih rimljanskega prava temeljujočim pravom. ljudska prava, VI ste odgnali ljudske sodnike, Vi ste odpravili ljudska razsodišča in sodišča! — Vaša stvaritev je bil rimski jurist, katerega je Sovražilo vse ljudstvo, ker je upeljeval tuje mu pravo, ki ni poznalo skupnih host, pašnikov, ne vaške na vzajemnosti vaščanov sloneče marke in nje gospodarstva. Razdrlo je to novo pravo skoraj vse. kar je bilo še ostalo socialnega v gospodarstvu kmeta in vaščana. Težko se je borila masa proti Vam in Vašim vladnim sodrugom, da zopet udejstvuje princip vzajemne pomoči, katerega prejšnje Vaše države in Vaša cerkev nikdar niso poznale, ker je le-ta nasproten izkoriščanju mase. Slovenec je bil tlakar, je bil učenec kat. duhovnika. Skoraj nag je prišel iz »socialističnega« sistema srednjega veka v čas proste lastnine. Kar so predniki našega kmeta in še tudi sami s tolikim trpljenjem rešili po odpravi tlake in desetine in služnosti, so potem držali, bornega koščka kmetijske zemlje so se krčevito držali in ker je je bilo premalo, so postali lakotni kmetijske zemlje. Zemlje premalo. 3 živeti se mora. Trgovina z živino, trgovina z deželnimi pridelki, boji proti davkom, iblajtarjem, boli za prosti lov divjačine, ribištvo, kontrobantanje na vseh krajih — to vse je pomagalo vzgojiti slovenskega pravdarja. Naš kmet ni razumel tujega prava in ga še danes ne razume. V našem ljudstvu se ne bo nikdar uživelo; mlajši zarodi se ga zopet učijo — v pravdah, dragih pravdah. Katoliški duhovniki se bahate, da ste bili edini učitelji našega naroda in da se mora za-> hvaliti Vam za vse dobro, kar uživa v sedanjem svetu. Priznavam to. Ali naš narod je še danes analfabeten, — to je masa. razen social-no-demokratičnih organiziranih delavcev, tat masa po večjem nič ne ve o tem. kar sega čez! horicont vaške cerkve. Katoliški duhovniki vzgajate kmeta tako, da ga učite, da nai sega po nevidnem, po nebesih, te mu v dobri volji' privoščite, v slabi pj? najglobokejše peklo, sebi pa, kar Je vidno, bogastvo sveta. Ne trdim, da uživate večje bogastvo. Vaši predniki so bili včasih analfabeti in prepuščali opatom, škofom; ki so prihajali Iz tujine, ali domačim členom nemških graščakov najboljše kose. bili so re~ veži. ki se niso znali upreti, bili so tlakarji tem ljudem in Rimu. Saj razen lepe bivše gotske cerkve v Pleterjah in zatiškega samostana niso Vaši predniki zapustili slovenskemu svetu ne ene monumentalne cerkve ali samostana. Navadni »Oajpriester« so bili Vaši predniki jn V' času reformacije neumni, neomikani, zapiti in zakurbani ljudje. V taki šoli ni mogla pridobiti masa dosti naukov za življenje, naukov, ki bi. lo vodili v nebesa pa ni dosti spoštovala, ko je videla, kako razumete Vi duhovniki ljubezen do bližnjega in življenje, ko so se Vaše mize, šibile vsega dobrega, v Vaši samostanski kuhinji pa so kuhali tlakarju, kakor svinčetom v kotlih. Slovenski kmet je bil navdušen reformi-ranec in razumel je Primožev nauk tako. da mu* je sojeno boljše življenje že tukaj na zemlji in njegove zahteve so bile naperjene proti duhovniški nadvladi. Prignali ste ga zopet v svoj hlev. In danes je revež, ker hrepeni po višjih blagrih, a mora posvetiti ves svoj čas izključno, le boju za ohranitev nagega življenja. Bogastvo in uboštvo! — Nesrečen je. iz domovine hiti. Vaš cerkveni nauk je pripravil skozi stoletja malo dobrega našemu kmetu. V pasji ponižnosti ga ie vzgajal, v upanju na boljše življenjoj onstran groba ga je držal v revi in tako imam« človeka, ki nima prijatelja v nobenem stann —, in tako uganja potem sam svojo juristarijo in se toži tudi za čast. kar bi se mu zdelo v dobrih gospodarskih odnošajih neumno, ker na kmetiji ne veljajo glace rokavice. Pravda Je zdaj njegova poezija, ne več orgije, dim iz kadilnice pred oltarjem, zvonenje; pri pridigah lepo drem-1 Ije. Vse Je že slišal, nič novega mu ne povest«* in svet je postal tako velik, tako širen, tako velikanski v pripomočkih človeškega dela! —i Naši duhovniki ga uče. kako naj sovraži soro-'aka. Vodite ga v političnem boju proti onim« ki hočejo pridobiti časovno izobrazbo, ki hočelo postati dobri delavci narodnega go-, spodarstva; — Vi ste upeljaM smrtno sovraštva med rojaki v naše dežele. Vi se borite za sv0]£ gmotne koristi, ki ne morejo obstojati v bedi našega kmeta — upravičen je ta boj s floven škega stališča, ali iz tega boja izhaja sovraštvi v socialnem življenju In nekateri z Vaših vrst dajejo najlepšt zekd, da se toži za vsako malenkost žaljenja. 'Ve so nafhuJSe v teh nrav-dah in zmenijo se za Vaše posredovalne urada toliko, kakor za lanski sneg. Gospod dokto'. premislite samo žaljenja, ki jih imate ž« na vesti! Preglejte, kako se obj našate Vi in še kdo drugi v našem deželnem zboru! V naši gorski vasi se tudi večkrat mofikj in ženske ljubkujejo. To je naša kultura I — Odprto pismo drju. Lampetu v Ljubljani. Kmet pa toži n. pr. takega, kakor ste Vi zaradi žaljenja časti, ker ne sme udariti. Lepo Vas pozdravljam Dr. Slane. Novo mesto, 4. oktobra 1913. Dnevne beležke. — Vse sodruge na Kranjskem čaka važna naloga, katere se morajo nemudoma polotiti; na včerajšnji seji deželnega zbora je dr. Šušteršič napovedal, da se sedanja zbornica sploh ne snide več, ampak da dobe besedo volilci. Ta napoved gotovo ni bila izrečena kar tjaven-dan; pričakovati imamo torej nove deželno-zborske volitve. To pa ne pomeni nič več in nič mani, kakor da mora vsak sodrug v deželi, pa naj živi v mestu, v kakšnem industrijskem skem kraju ali na kmetih, postati agitator in neumorno izpolnjevati to nalogo do tistega ča<-sa, ko bodo volitve končane. Klerikalna večina ie odklonila predlog za splošno in enako volilno pravico: ona ne želi nobenega socialista v deželnem zboru. Toda če spozna in izpolni vsak sodrug svojo dolžnost, se krščanski gospodje ne bodo ubranili rdeče družbe. Treba je le misliti na to, da se nobeno delo ne opravi samo. Nasprotniki ne bodo pasli lenobe; zato pa je treba, da se tudi naši sodrugi postavijo na noge. Nihče se ne sme smatrati za preslabega, da bi opravil agitacijjsko delo, ki nam mora prinesti uspeh. Pri tem pa posebno priporočamo sodrugom, naj pridno in vztrajno razširjajo »Zarjo«, ki bo v tem boju naj izdatnejše oro-žic. Nič se ne sme odlašati. Zaspanci prihajao vedno prepozno. — O dostojjnetn boju niso klerikalci še nikoli toliko govorili kolikor v deželnozborskem zasedanju, ki se je snoči zaključilo. V klerikalnih ustih je to sploh nenavadna beseda, v klerikalnih dejanjih pa še nenavadnejšja. Kranjsko ljudstvo sicer po naravi ni pretirano salonsko; ali tista podivjanost, ki se le uveljavila v našem političnem življenju, je prišla iz klerikalnih virov. Klerikalni politični apostelni so bili prvi ki so učili, da je v strankarskih bojih vsako sredstvo dovoljeno; od njih je teorija, da le treba nasprotnika sovražiti hi zaničevati; iz njihove orožarne ie obrekovanje, oblivanje z gnojnico in brahialna sila. Ce začentja stranka, ki Je zrasla ob sirovosti, tarnati in stokati po dostojnosti, je to pač sumljivo, in človeku se zdi, kakor da bi bolj slišal klic po prizanašanju kakor po taktu. Za dostojnost v boju smo tudi mi; ali ravno klerikalno vzdihovanje nam dokazuje, da je zdaj pravi čas za odločen boj. Klerikalci Čutijo, da se obrača pot navzdol, in pravzaprav je le delo krščanskega usmiljenja, če [im pomagamo, da se stvar čim hitreje opravi. — Na Kranjskem se mora vse udlniatl klerikalizmu. Ob priliki katoliškega shoda so zahtevali nekateri klerikalni odborniki »Slovenske Matice«, da naj razobesi Matičin predsednik na Jusi, ki je last »Slovenske Matice« zastavo. Predsednik »Matice« k. dr. Ilešič le zavrnil to arogantno zahtevo z utemeljitvijo, ki je popolnoma pravilna, da je »Matica« kulturen zavod, katoliški shod pa nekulturna prireditev. Na četrtkovi seji »Slovenske Matice« Je devet klerikalnih zelotskih odbornikov podalo izjavo, v kateri so rekli: Povodom slovensko-hrvatske-ga katoliškega shoda, je došla predsedništvu »o ov. Matice« prošnja, naj bi izobesila tudi »Slov. Matica« na svojem poslopju zastavo, se Je povdarjalo, da nima to nobenega političnega pomena, ampak le čin vljudnosti, ki bi jo morala »Slov. Matica« izkazati tembolj, ker je skupen kulturen zavod m so se mnogi njeni člani in odborniki udeleževali kat. shoda in pri njem sodelovali. Prošnja je bila brez uspeha in to postopanje je utemeljeval g. predsednik proti enemu svojih tovarišev z žaljivimi besedami, da je »Slov. Matica« pač kulturen zavod, katoliški shod pa »nekulturna pri reditev«. Podpisani odborniki »Slov. Matice« obžalujejo to neokusno postopanje g. predsednika nasproti premnogim članom in odbornikom »Slov. Matice«, ugovarjajo najodločneje skrajno žaljivemu utemeljevanju te breztaktnosti in izrekajo g. predsedniku dr. Fr. Ilešiču svoje nezaupanje. — Dr. Anton Breznik. — Dr. Josip Debevc. — Dr. Fran Detela. — Fran Finžgar. — Ivan Grafenauer. — Dr. Josip Gruden. — Ivan Sušnik. ■ Dr. Fran Zbašnik. — Dr. Lovro Požar (s pripombo, da smatra postopanje in uteine-*j?vanje predsednikovo za neumestno). — Da bi bil katoliški shod kulturna prireditev, tega ^veda klerikalci še sami ne verujejo. Namen Katoliškega shoda je bil tako prozoren, da bi ga uganil človek, ki nima več možgan kakor kura. m da bi »Matica«, v kateri doslej niso odločevale politične simpatije ali antipatije, morala pobesiti zastave ob eminentno strankarski prireditvi, še celo. če je stranka tako nasprotna vsej pravi kulturi kakor ravno naša o. L. S., to si domišljujejo lehko le taki nestpne-zi kakoršni so klerikalci. Prav čedno se čita med podpisi na izjavi tudi ime drja. Zbašnika, je bil več let urednik »Ljubljanskega Zvona«. Hirio 3 Kospod Zbašnik, »cuius regio, eius re- . x "7 Kr®ka nočejo Izzročlti. Poročali smo Včeraj, da ie deželno sodišče v Ljubljani zahtevalo izročitev dr. Kreka, ker ga toži gdč. Iheimerjeva zaradi razžaljenja časti. Deželni glavar je izročil zadevo imunitetnemu odseku, ki je imel sejo v četrtek popoldne. Poslanci S. L. S. niso prišli na sejo in odsek ni bil sklepčen. Zadeva je seveda sedaj odložena. Čudno !e pa na vsak način postopanje Krekovih klubo-vih tovarišev in skoraj napravlja vtisk, da bi bili Kreka radi izročili, pa si niso upali tega povedati na odsekovi seji. To je korajža Krekovih fantov. — Za »Vajenškl dom« bo dala dežela 80 tisoč kron podpore. To je veliki dar, ki so ga Klerikalci naklonili — delavskemu razredu. Ni jnvoma. da bodo s to subvencijo izkušali agitirati med delavci, kakor da so storili kdovekaj Velikanskega zanje. Človek bi se sprijaznil s tem Izoaticom. ce ne Dl bil taKo' preklicno sumljiv kakor vsaka dobrota, ki prihaja od klerikalcev. Da vajencem ni postlano na rožicah, je stara resnica, in pri nas ie ves napredek modernega časa še ni izpremenil. Toda kdor ima res srce za vajence, jim ne želi le nekoliko več pažnje za materijalno življenje, ampak bi jih tudi rad obvaroval klerikalizma, ki jim lehko škoduje za vse življenje. Iz vajencev postanejo delavci, za katere pa je klerikalno mišljenje, ki jih tolaži z dobrotami onkraj groba, tako pogubno kakor mizerija na tem svetu. Delavcu v kapitalističnem svetu je treba samozavestK poguma in bojevitosti. Vajenški dom, ki ga bodo subvencionirali klerikalci, bo pa tako gotovo ugonabljal te lastnosti, kakor je gotovo, da sovražijo klerikalci vsako svobodno delavsko gibanje. Izdatek, storjen baje zaz delavstvo, je v resnici sklenjen proti delavstvu. Zato nimajo zavedni delavci nobenega razloga, da bi bili de-želnozborski večini hvaležni za to dobroto. — Ožia volitev med odrugom Elderschem in krščanskim socialcem dr. Matajo za Schuh-meierjev mandat bo v torek 14. t. m. S kakšnimi sredstvi so dunajski krščanski socialci hoteli pomagati svojemu kandidatu do zmage, kaže naslednji dogodek: V sredo ob štirih popoldne sta zapazila dva sodruga nekega krščansko socialnega agitatorja, ko Je ravno prišel iz agitacijskega lokala in o katerem sta bila prepričana, da uganja volilne sleparije. Opozorila sta stražnika na tega agitatorja. Ko je stražnik preiskal tega agitatorja, ie našel prt njemu: deset volilnih legitimacij, ostro nabasan revolver in petnajst patron. Agitatorja z revolverjem so seveda takoi aretirali. Da bo v torek zmagal socialno demokratični kandidat proti krščanskemu socialcu, ie skoraj gotovo. Kandidat nemških svobodomislecev. Bla-sel. ki Je dobil pri volitvi v sredo 2535 glasov. Je že izdal oklic, v katerem poživlja svoje vo-lilce, da glasuieio v torek za sodruga Elderscha. — G. Weibla je silno zbodla notica, ki smo Jo priobčili danes teden v »Zarji« in kjer smo razkrili njegovo protizakonito postopanje. Se isti dan je zagrozil vajencem: »Komur ni všeč, naj pa gre«. Vajencem je tudi prepovedal, da bi se zatekali h kovinarski organizaciji. Radi verujemo, da g. Weibl nima rad, če slišijo valenci še kako drugo mnenje razen njegovega. Ali tisti patriarhalični časi, ko Je bil vajenec mojstrov suženi, so že davno minuli in na žalost moramo povedati g. Weib!u, da se ne vrnejo nikdar več. G. Weib! se bo moral sprijazniti z mislijo, da ie že vajenec svoboden človek in da sme hoditi, kamor se mu zljubi. Vajence pa znova poživljamo, da nam naznanijo vsak slučaj. kjer jim krati mojster svobodo. Organizacija Je vaša zaščitnica. — 1500 otrok Je umorila. Iz Vratislave poročajo. da so aretirali babico Frideriko Schofer-jevo. ker je več kakor 1500 novorojenčkov na najhitrejši način izpremenila v angele. Svoj zločinski obrt je izvrševala že več let in Je na leto zaslužila nad 20.000 mark. Žene in dekleta te »najboljših krogov« Pruske Šlezije so se zatekale k nji. Doslej so.aretirali 12 žen iz »najboljših krogov.« — Krakovo-Trnovo. Tukajšnja lokalna organizacija priredi jutri 12. t. m. v prostorih g. A. Steinerja na Opekarski cesti vinsko trgatev in vabi sodruge na mnogobrojno udeležbo. Začetek ob 5. popoldne, vstopnina 30 vin. Za zabavo je najbolje poskrbljeno. — Koncert v hotelu pri »Lloydu«. Nocoj prirede bivši godbeniki Slov. Filharmonije koncert pod vodstvom koncertnega mojstra gosp. Bogomila černyja Začetek ob 8. Vstopnina 40 vinarjev. Za obilen poset se priporočajo bivši godbeniki Slov. Filharmonije. — Nesreča v Rožni dolini. V četrtek je pred Končanovo restavracijo v Rožni dolini prišla pod voz nekemu razvažalcu piva dveletna Pavlina Končanova. kateri le zadnje kolo zlomilo in pretrlo obe roki in tudi levo nogo močno poškodovalo. Poklicali so zdravnika in je dekletce. za katero nimajo upanja, da bi okrevalo, ostalo v domači oskrbi. Koga zadene krivda, še ni natančno pojasnjeno. — V mestni klarvnicl so zaklali od 21. do 28. septembra 65 volov, 9 bikov. 8 krav, 219 prašičev. 175 telet. 34 koštrunov in 2 kozliča; vpeljali so 479 kg mesa. 1 prašiča in 13 telet. — Umrli so v Ljubljani: Marija Rome. žena delavca, 64 let. — Josipina de Ancona, žena trgovskega potnika. 26 let. — »Gledallšo društvo« na Jesenicah naznanja. da uprizori jutri v dvorani pri Jelenu na Savi ob pol 8. zvečer izvirno Ganglovo noviteto, Igrano sploh prvič na slovenskem odru, »Dolina solz«. »Dolina solz« sestoji iz treh enodejank, in sicer: »Dva svetova«, »Dedščina« in »Trpini«. Pričakujemo obile udeležbe. — Če kradeš in ne vrneš, te zapro. Da pa to ni res. se lahko prepričaš danes zvečer. Kovinarska organizacija in pevski zbor priredita danes zvečer v Spodnji Šiški pri Kankertu veliko vinsko trgatev. Seveda 30 vinarjev moraš plačati, potem pa lahko po vinogradu kradeš, kolikor se ti zljubi; vse lehko pobereš, če znaš potem skriti, ako pa ne znaš skriti, te bo sodil naš oče župan. Za tiste pa, ki nimajo dolgih prstov. je pa tudi preskrbljeno, da ne bodo prodajali dolzega časa Naročili smo godbo, kakršne še niste slišali. Sicer je le šišenska, a bo kmalu zaslovela, tako prorokujeio vsi. Zato pa, kdor se hoče dobro zabavati, naj pride nocoj ob osmih h Kankertu. — Lep Izgovor za Izkoriščanje ima gospod Samassa. Delavcem pravi namreč: »Samo za to imam še tovarno, ker sa mi smilite.« Delavci pa povemo g. Samassi. da prav nič ne potrebujemo njegovega usmiljenja in da zaradi nas lehko danes zapre tovarno. To usmiljenje z delavci je prineslo Samassi že stotisoče in sedaj se je tako preobjedel denarja, da prikriva svoj pohlep pod plaščem usmiljenji. Ce se mu tako smilijo delavci, naj Jim Pa raje izplačuje ono nadvrednost njihovega ki ^iu le 4psle* prinesla že miljoa, — »ZIvI mrtvec« se predvaja z veltKim uspehom v kino »Idealu«. .V torek velikanska detektivska komedija »Protea« in sijajna veseloigra s Princem »Ferdinand zmazalec«. — Drugi teden »Poslednji dnevi Pompeja«, 7 dni. V Pošljite naročnino, če ie še niste! T Trst. Volitev prezldija v tržaški Inženirski komori. Tržtško namestništvo je sklicalo na 7. t. m. svetnike inženirske komore v Trstu k seji, da izvolijo komorno predsedstvo. Seji je predsedoval vladni komisar, gradbeni nadsvetnik ing. Rudan. Po otvoritvi seje je zaprosil za besedo komorni svetnik ing. D. Gustinčič m podal v imenu slovanske sekcije naslednjo tor-malno izjavo: S težkim srcem je opazovala slovanska sekcija tržaške inženirske komore, kako so se volitve komornih svetnikov, kakor tudi volitve predsedstva, ki se imajo vršiti danes. vršiti na podlagi nacionalnih in političnih motivov. Popolnoma prosta vsakega stremljenja. ki bi moralo interese inženirskega stanu oškodovati ter žalostne razmere v našem tehničnem delovanju podaljšati, je bila slovanska sekcija vedno pripravljena k sporazumu ostalima narodnima skupinama, da bi se mogel doseči zadovoljiv rezultat in da bi se komori pripomoglo do dejanskega, uspešnega m učinkujočega delovanja. Še več! Njeni svetniki so bili v popolnem sporazumu s člam s^cije tudi še tedaj, ko so izprevideli, da Je italijanska sekcija razcepljena v 3 stranke, ter da najmočnejša izmed njih, ki je vsem slovanskim narodom skrajno nasprotna, reklamira predsedniško mesto zase, pripravljeni, samo da za-gotovijo komori potrebi mh\ izvoliti Katerega si bodi od te italijanske stranke predlaganega kandidata za predsednika komore. 2 Izvolitev predsednika je hotela slovanska sekcija načeloma izvršiti v popolnem sporazumu z nemško sekcijo, ter so se v tem zmislu pogajali njeni zastopniki z nemškimi komornimi svetniki. 3. Slovanska sekcija ugotavlja, da je začetkoma, ob pričetku pogajanj, bila nasprotna kandidaturi dr. ing. Maglicha. Ker so se pa nein^ ški svetniki odločno zavzeli za tega kandidata. so slovanski zastopniki popustih m se podali dne 6. in 28. septembra t. 1. somiselno z gg. nemškimi svetniki k občnemu zboru, na katerem se je imela vršiti volitev predsedm-štva. da izvolijo dr. Maglicha za predsednika komore. 4. Kmalu po tem občnem zboru, ki j6 glede izvolitve predsedništva ostal brezuspe-šen, so svetniki slovanske sekcije izvedeli, da je izpremenil ing. Wegerer svoje nazore, ter da ne bo pri zopetnem občnem zboru volti več dr. Maglicha, temveč kandidata, ki ga bo predlagala večina italijanske stranke. Na tozadevno vprašanje je ing. VVegerer pritrdil. 5. Nekohko dni pozneje so posetili slovanski svetniki drugega svetnika nemške sekcije, g. mg. Schiestla ter ga poprašala za njegovo mnenje. G. ing. Schiestl je izrecno izjavil, da sm^tra./ez“lt.at naših pogajanj glede kandidature dr. Maglicha kot trdno obvezen in da tudi njegovi sona-rodni kolegi ostajajo pri ted kandidaturi, po-četie g. ing. Wegererja da mu je nerazumlnvo. Kratkomalo, zastopniki slovanske sekcije so povzeli iz besed ing. Schiestla, da člam nen^ e sekcije niso istih nazorov, kakor g. m g. We-gerer. 6. Ker nima slovanska sekcija doslej nobene protiizjave v tej stvari, je iz navedenega jasno razvidno, da je prelomil mg. ^egerer dano besedo. Zastopniki slovanske sekcije vsled tega ne morejo sodelovati v tej inženirski komori, dokler se ta čin primerno ne opere. Na podlagi te izjave zapustimo to dvorano in upamo, da so z nami edini vsi gospodje, ki dajo še kaj na svetost dane besede ter smatrajo inženirsko komoro resno. Slovanska svetnika ing. D. Gustinčič in ing. J. Skoberne sta na to zapustila sejno dvorano in za njima je odšel po kratki izajvi tudi ing. dr. Maglich. Vladni zastopnik je nato kljub tej izjavi in odsotnosti zgorei imenovanih svetnikov dopustu volitve in tako so bili izvoljeni: ing. Plani za predsednika, ing. Wegerer za I. podpredsednika in ing. J. Skoberne za H. podpredsednika. Zanimivo je. da je dobil ing. Piani 5 glasov m da je torej (ker je ing. Schiestl bolan in ni bil navzoč) sam sebe volil. Vprašanje je, kako stališče bo zavzela nemška sekcija napram ing. Wegererju ki je postopal na svojo roko. Pričakovati je, da se Nemci ne bodo dali zastopati po besedo-lomcu. Ako ne nastopi nemška sekcija proti VVegerer ju, bo slovanska sekcija napravila potrebne korake, da omogoči svojim zastopnikom, da odlože svoje mandate. Poslednji dnevi Pompeja. 7 dni od petka 17. do četrtka 23. okt. največja katastrofa človeštva, po romanu Edvarda Bulverja. 5 dejanj, 2 uri predvajanja. Šolski mladini dostopno. — Cirkuški prizori z levi, gladiatorske borbe, rimski bakanali, izbruh vezuva. Predstave ob 3, 5, 7, 9, v nedeljo ob pol 11 ’ 4, 6, 8, 10. Zvišane cene K 190, 1’60, 130 1,-, in K -60, Kino Ideal. Zadnfe vesti. ŠTAJERSKI deželni zbor. Gradec, 11. Včerajšnja otvoritvena sela de-želega zbora je bila izredno obiskana. Otvoril jo je deželni glavar grof Attems ob četrt na 12 ter je omenil smrt poslancev Mayr-Mehr-hofa, Erberja In Robiča. Nekrologe so poslanci stoje poslušali Potem so čitali dolgo vrsto peticij. Nato ie ocftol Korojec izjavo, da umakne se. red ii. pi šov; ilijo i Po: o ra v fnemi >ami ?osp iakš( misai ika j ir.aliz a si: dovo Slovenski klub vse interpelacije in predloge, ki jih je bil vložil na zadnjih sejah. Sodrug Scha-clierl je podal v imenu socialnih demokratov utemeljeno izjavo, da niso zadovoljni z dnevnim redom, ki dela tako nedolžen vtisk, kakor da je bila zadnja seja včeraj, ne pa pred 20 meseci. Vemo, da se pripravljajo težka bremena za ljudstvo. Vloženo je že zvišanje davka na pivo. Pri pogajanju o tem predmetu so bili socialisti izključeni. Proti takemu ravnanju moramo protestirati. S tisto močjo, ki jo imate le vsled škandaloznega volilnega reda, se ne damo ugnati v kozji rog. Predlaga, da se današnja seja zaključi in postavita na dnevni red jutrš-nje seje proračuna za leto 1913 in 1914. — De* želni glavar odgovarja, da je le sam odgovoren za dnevni red. Posl. Kaian se izgovarja, da frna deželni zbor premalo časa. Sodrug Resd razlaga v daljšem govoru stališče socialnih demokratov. ki niso krivi, da ima zdaj deželni zbor tako malo časa. Sodrug dr. Schacher! polemizira s Kaanom. Njegov predlog so Slovenci in Nemci odklonili. Socialisti so vložili več predlogov. med temi tudi volilno reformo. STROKOVNI KONGRES. Dunaj, 11. Včeraj je kongres rešil točko »Carinska in trgovinska politika« ter sprejel Rennerjevo resolucijo. Potem Je rešil zadev« tobačnih delavcev; pozval je njih organizacijo, naj prosi, oziraje se na sklepe kongresov, z* ponovni sprejem v strokovno komisijo. Nato j« kongres volil strokovno komisijo in kontrola Sklenila se je še resolucija o zahtevah poljedelskih In gozdarskih delavcev. Potem je sodrug Beer z daljšim govorom zaključil kongres. OPROŠČENA DETOMORILKA. r,vi ^ Dunaj, 11. Včeraj se je imela 261etna Aloj* ^ £ zija Schmid pred porotniki zagovarjati zaradi .' detomora. Dne 18. Junija Je na porodni klinin vrgla svojega šest dni starega otroka skozi okno tretega nadstropja. Otrok se Je ubil. Man priznava dejanje in pravi, da ga Je izvršila 1* strahu pred največjo bedo. Porotniki so !® oprostili. OGRSKA DELEGACIJA. ireba «emc arat. Dreme ma £ lema testne danji ^ko st dr. ^zlogi, 5rse prej. ar vi dež ira§a ubija ^je. Se 'dež' 'ima itto ie Jama let Mublj£ I> Budimpešta, 11. Opozicija ali pa vsal a* fini š odvisna stranka se udeleži prve seje delegacij in bo protestirala proti njeni nezakoniti sestavi MONOPOL NA VŽIGALICE. Budimpešta. 11. Finančno ministrstvo i* izdelalo zakon o drž. monopolu na vžigali#-Država namerava prevzeti vseh 24 ogrs''' tovarn za vžigalice in Jih oddati za 15 let 'f najem trustu. ki na} bi se ustanovil iz tovaiW‘ ških akcionarjev. SAMOMOR ČASTNIKA. Lugos. 10. Poročnik ogr. domobranske ar* tiljerije Josip Stelnbriicknef si je včeraj pr* rezal z britvijo vrat in je izkrvavel. LOVSKI TATOVI. Šopron}. 10. Ponoči Je šel na posestvu Pi X pr L: D tans 'atirz \\o f „ V 6.(ii' '0f J , D Vedle kneza Esterhazyja v Nemškem Križu gogcfzar ski uradnik z dvema gozdarjema v gozd. so naleteli na celo četo divjih lovcev, ki so takoj pograbili puške in ustrelili vse tri. Baje so tudi nekateri izmed nijih ranjeni, toda ušli so vsi. OBSOJEN KNEZ Poi K se Ude lan« S e 6. *ia 1 t. o •Hje «85 ho i od 2 Peterburg, 10. Iz Baku poročajo: knez Dadiani, ki je bil nekdaj gardni častnik. je bil zaradi zapeljevanja na umor obsojen na dvajset let prisilnega dela. Dadiani Je bil dal iz ljubezni do žene kneza Dadeša umoriti njo-nega moža. SRBSKA SKUPŠČINA. Belgrad, 11. Naprednjak Novakovič je ifr terpeliral vlado zaradi korakov proti Arnav-tom. Mladoradikalca Ilič in Jokslmovlč ter narodnjak Giorgjevlč interpelacijo, zakaj je Bol- ^ garska pridržala srbske vojne ujetnike. Mro^ ster Jovanovič le odgovarjal na nekatere interpelacije. avl >aje' ),ene \ \ko. SRBSKA ZUNANJA POLITIKA. Belgrad. 10. Na sestanku radikalne stranke je podal Pašlč obširno izjavo o zunanji pohtftt Kar se tiče grško-turškega spora, nima pesi* mističnih nazorov. Zdi se mu opravičeno uPa‘ nje, da se mirno reši. Z Bolgarsko pričakuje« da se v najkrajši dobi obnove normalne ra** mere. Odnošaji med Srbllo in Rumunsko so zelo prijateljski. Arnavtska afera je v glavnem kofr čana. ker so Arnavti pregnani s srbskih tal. SRBSKO-ARNAVTSKI BOJI. Srbi so prekoračili mejo. Dunaj, 11. »Jugosl. kor.« poroča iz Qel-grada: Po zanesljivih vesteh so srbske Čete, ki zasledujejo Arnavte. od 5. oktobra dalje prekoračile na nekaterih točkah mejo in prodrle 1’ do 20 kilometrov na albansko ozemlje. ISA BOLJETINAC. Belgrad, 11. Uradno javljajo, da so vse vesti o zajetju arnavtskega vodje Ise Bolljetin-ca kakor tudi vsi detajli teh vesti popolnoma iz-mišljeni. GRŠKA IN TURČIJA. Carigrad, 11. »Tanin« upozarja velesile. dA Griči sistematično uničujejo Turke na otokin Mitilene in Samos ter v Macedoniji. Ce preko-rači turška armada Kavalo. bo Grška sanHI odgovorna. TURŠKE FINANCE. Carigrad. 11. Finančno ministrstvo le i* plačalo državnim uradnikom polovico plače U mesec maj. KNEZ KATSURA UMRL. Tokio, 10. Maršal in državnik knez TfffO Katsura. ki le bil rolen 1. 1847.. »e danes umri. I 1 c .1 1 ^cijf ije. 'red E ot elja ila (de e b eja čei >se le t b p ^an u. ta. tah Ai at ila jer ’az ... Če se izvrši velikopotezna akcija, pride .red tudi ljubljanska užitninska meja'. Danes i. pr. eden najlepših delov Ljubljane, Blei-ra cesta, izven užitninske meje. To ano1-hočete sedaj še povečati. Posl. dr. Lampe: Posebno nasprotstvo združitve je priha-ravno odi ljubljanskih pristašev S. L. S. De. iu odboiru so bili merodajni izključno i motivi. Presenečeni smo bili vsi, da nam župan imputirai. da hočemo napraviti šen atentat nanj1 in ustvariti nekakšen noariat. Zdaj je prišel pravi čas za združitev ia je danes faktično že en deli Lljubljane. [izacija mora biti izpeljana po enem enot-sistemu. To velja tudi za razsvetljavo in n/vod. Tudi pri drž. policiji se ie pokazala reba večjega rajona. Zaradi užitninske meje imo ravno napraviti večji administrativni at. Dr. Tavčar dokazuje, da bo Ljubljana imenjena, dr. Novak pa tudi. da bo obreme-Šiška. 'stvar se mora urediti tako. da bo ,.ia prav. Slika, ki jo ie razvil dr. Tavčar o itnem gospodarstvu, je naravnost brezupna, injj dež. odbor se ni nikdar postavljal na u stališče kakor liberalni, ko ga je zagovar-dr Tavčar. Dež. odbor vodijo samo stvarni oži (Dr Tavčar: Ocvrte piške!) Tako kaše "sedaj dela v Ljubljani, seveda ne pridete »rej (Dr Tavčar: Saj-ne delamo nič hudega, ir vrabce streljamo?) Ali je bilo treba stopiti dež odborom, v nasprotje v tako važnem irašanju kakor električna centrala? Zato da ibljana zraka dobi. hočemo razširiti njene :je. * Še dnes se bodo obravnavale predloge o Wi obremenitvi ljubljanskih ddvkoplačeval-*v Če bi tako ostalo, se bodo obrtniki izsekali Zato napravimo en velik teritorij. Če i dežela v Šiško dajala cenejšo elektriko kot i ima Ljubljana, se -bodo obrtniki selili v Šiško. L ie treba inkorporacije in komunalnega pro-Ca Za ureditev vseh razmer imate pa 10. tlet časa. Mi hočemo imeti lepo. belo. veliko iUbDež°'preds baron Schwarz zopet v nemimi šepeče. Pravi, da vlada še ni zavzela sta-£ in ga ne more zavzeti, dokler mr dovršila Webnih študij. Poročev. Jaklič se akomodira Peganove- U liberalni poslanci zapuščajo dvorano. Dež glav. Šušteršič izreka svoje mnenje, L ' cklen ni treba kvalificirane večine, ker Ljnski red' tega ne določa. Želji, da se kon-Ctira število, ustreže s tem, da se bo glaso- 'i)lo po imenih1. Vsi klerikalci (26) glasujejo z da, vsi Nemili) ne. Vsi liberalci, potem dr. Gregorič m °*De?.''glavarddr.tnšusteršlč izjavlja, da je 'Medlog sprejet. Poročila ustavnega in občinskega odseka: KTraievna občina Selca se razdruži tako, i iv nie izločijo davčne občine Dražgoše, f j Jri cv Križ in Sv. Nikolaj in se iz njih t ^?-' cnniostojna občina Češnjica. lac?Tin občinskega sveta ljubljanskega z k 7 1913. s katerim odstopa mestna ob- l.e 6isSanska svoje zemljišče vlož. št. 86. V ,, -T Krakovo v zemljiški knjigi deželne so-Uubljanske, obstoječe Iz stavbne parcele Ct /abrtna šola), brezplačno v polno neOme-io in nepreklicno last, c. kr. erarju. se ustav- °7akonski načrt, s katerim' se na Bledu od- M «u»dania zdraviška komisija m oskrbuje vra Sna Bled vse zdravilke zadeve v kwšenem delokrogu, se sprejme. Kraievna občina Sv. Gregor se razdruži j,. H ‘ :z nje izločita davčni občini Dvorska ? in Dolenje Podpoljane in ustanovi kot Cm/kstoina krajevna občina Dvorska vas. S%3 zakona ^ dne 28. avgusta 1883.. kako l občinam javno oskrbovati uboge, se raz- čliavi “ Pri zakonskem načrtu o pobiranju kanal- i, nristoibine v Ljubljani predlaga poročeva-i lo'tah. Občini Dobrunje se odpiše od! dolga! za uravnavo Ljubljanice1 pril Zavogljah naprošena svota 1732 K 3 v. , Prošnja društva dež. uslužbencev za pomoč v svrho zgradbe društvenega doma' se odstopi dež. odboru, z naročilom, da temeljito prouči to vprašanje in deželnemu zboru predloži svoje nasvete. Potem se na tajni seji rešijo različne personalne prošnje. Konec seje ob pol 9. zvečer. DOPOLDANSKO SEJO otvarja deželni glavar ob četrt na dvanajst in imenuje «ai zapisnikarja posl. dirja. Novaka in Demšarja1. Dr. Lampe odgovarja na nekatere interpelacije glede cest. vodovodov in mostov. O zakonskem načrtu o varstvu ptic poroča posl. Hladnik. V seji dne 14. februarja 1912 se je sklenil nov zakonski načrt o varstvu ptic. S tem načrtom se je nameravalo doseči, da bi se smele loviti cipe. kar so prebivalci ljubljanske okolice že odnekdaj delali, C. kr. deželna vlada je pa odklonila prošnjo za predložitev tega zakonskega načrta v najvišje potrjenje. ker spada cipa med'one ptice, ki uživajo glasoip pariškega mednarodnega dogovora z dne 19. marca 191 2 popolno varstvo. Zato predlaga upravni' odsek: 1..Zakonski načrt glede varstva ptic, kakor je bil sklenjen vi seji dne 14. februarja 1912. se v toliko izpremeni, da se uvrsti med ptice, ki nai se varujejo, tudi cipa (die Pieper IBreivogeij, Antlius bo!rydala). 2. Deželnemu odboru se naroča, da izposluje izpremenjenemu zakonskemu načrtu najvišje potrjenje. — Zbornica spiejme odsekov predlog brez debate. O samostojnem predlogu posl. Gangla glede izpremembe zakona o šolskem' nadzorstvu poroča posl. Ravnikar. Točka 3. 55 23. zakona z dne 23. oktobra 1912. drž. zak. st. 66, se izpremeni v toliko, da izvoli skupščina ae i~ nitivno nameščenega učiteljstva v okrajni soi-ski svet tudi po dve učiteljici. Posl. Gangl stavi k temu še formalen predlog, da bi ta določba veljala tudi za mestni šolski svet ljubljanski. Odsekov in Ganglov predlog sprejme zbornica. Poročila upravnega odseka. Poročevalec posl. Košak poroča o samostojnem predlogu poslanca Dularja, Hladnika in tovarišev za napravo mostu čez Krko pri Cerkljah, okraj Krško in predlaga: Deželnemu odboru se naroča, da izdela po strokovnjakih načrt in proračun za most čez Krko pri Cerkljah. — Sprejeto. O samostojnem predlogu poslanca Hladnika in tovarišev zaradi' naprave mostu čez Krko pri Mršečji vasi predlaga' odsek: Deželnemu odboru se naroča, nai proučuje, kako bi se mogla napraviti zveza čez Krko pri Mršečji vasi. da bi se promet na tej deželni) cesti mogel vršiti neoviran. — Sprejeto. O samostojnem predlogu poslanca Hladnika in tovarišev za napravo deželne ceste druge vrste od St. Ruperta čez Hom na Gradišče predlaga odsek: Deželnemu odboru se naroča, izdelati^po svojem strokovnjaku načrt za cestno zvezo St. Rupert. Hom, Gradišče, ki bi se po-tern nadaljevala do ceste, ki drži od občine Dole na Radeče. — Sprejeto. Poročevalec poslanec Povše poroča o samostojnem predlogu deželnega poslanca plem. bcliollmayer-Lichtenberga in predlaga: Predlog poslanca pl. Schollmayerja, ki; meri na to. da se s 11 zakona z d'ue 26. septembra 1874, d. z. št. 27. v toliko izpremeni. da se za težke 'tovorne vozove določi, da imajo kolesa Večjo širino platišč, se odstopa deželnemu odbbru z naročilom, da zasliši'vse okrajne cestne oibore o tej predlagani zadevi ter potem deže nema zboru predloži svoj predlog v posvetova ije in sklepanje. — Sprejeto. G samostojnem' predlogu deželnega poslanca C. Pirca o podržavljenju c. kr. pošjtnega urada v Kranju predlaga: C. kr. deželna vlada se poživlja, da napravi pri c. kr. osrednji vladi brez odloga vse potrebne korake, da se podržavi c. kr. poštni in brzojavni urad v Kranju ____ Sprejeto. Posl. Jarc poroča za ustavni in občinski od-činski odsek o izpremembi zakona o občinskih taksah in predlaga, da' deželni zbor odobri od deželnega odbora predloženi načrt zakona o občinskih taksah. Poslanec Višnikar želi izpre-mtembo pri točki 1. tarifa. Tarif določa a) za prostovoljno sprejetje tukemca v domovinsko zvezo od 5 do 100 K in b) za zagotovitev sprejema inozemca pa od 10 do 100 K. Če obveljati ti dve določbi, bo ljubljanska občina1 oškoi-dovaua. — Deželni glavar prekine sejo za 10 minut, da se dogovore poslanci o izpremembi te točke. — Poročevalec Jarc poroča potem, da se ustavi pri 1. točki še določba c) s tem' besedilom1: V Ljubljani znaša tarif v obeh slučajih 200 K. — Sprejeto. O združitvi občine Spodnja Šiška z mestno občino Ljubljana predlaga v imenu ustavnega in občinskega sveta posl. Jaklič sledeče: 1. Občina Spodnja Šiška se na podstavit § 1 b) obč. reda za deželno stolno mesto Ljubljano zd'ruži z mestno občino ljubljansko. 2. Deželnemu odboru se naroča, da izposluje temu sklepu najvišje potrjenje. 3. Pred izposlovanjetm najvišjega potrjenja naj deželni odbor vpraša c. kr. deželno vlado v Ljubljani, ako iz javnih ozirov ne ugovarja zdrn&tvv.’ .......... r Dr. Tavčar: Današnji predlog bo močno vznemiril ljubljansko občinstvo. Proti inkorporaciji ugovarjam že zato: ker so zanjo prosili le štirje davkoplačevalci iz Spodnje Šiške, med tem' ko sta se ljubljanski občinski svet in šišenski občinski svet izrekla proti inkorporaciji. Absolutno' nemogoče je odobriti kar čez noč tako važen sklep. Določiti bi bilo treba gotov čas, v katerem bi lehko natančno' preiskali premoženje občine Spodnje Šiške. Ker pa so se štirje sorni-Ijeniki S. L. S. kapricirali, da hočejo postati Ljubljančani, pa je deželni odbor pripravljen, kar čez noč skleniti tako važen1 zakon. Predloga ima namen, razpustiti oba občinska zastopa in napraviti komisarijat in pod komiisarijatom naj bi se potem izvršile nove volitve. (Klerikalci ugovarjajo.) Kar se tiče mene, ne bom jokal za županstvom. — Poglejmo še gospodarsko stran projekta. Samo beraška' kanalizaoija v Spodnji Šiški bi veljala 600.000 kron. Pridejo potem zdravstvene naprave, razsvetljava in vodovod. 138.000 K bi stalo najpo-nižnejše razširjenje vodovoda. Glede razsvetljave smo sedaj v velikem boju s tehniki dežele in bo najbrže občina propadla. Pri obstoječi elektrarni ne moremo dati Šiški razsvetljave.. Če bi dobili tisto malo elektrarno ob Ljubljanici, bi imeli dovelj toka. Tako ga pa nimamo. 110.000 kron bi stala razsvetljava v Šiški, če se priklopi k Ljubljani. Potem trotoarji.^ Stali bi 55.000 K. Šiška ima regulačni načrt. ki*se zazidava, v najkrajšem času bodo naraščali stroški za razsvetljavo itd., ki bi znašali najmanj ^351.000 kron. Položaj je tak: Če se Spodnja Šiška priklopi, bo moralo imeti mesto najmanj en mlijon kron. ako bo hotelo zadostiti potrebam novih Občinarjev, Ljubljana bi zaslužila nekoliko več pozornosti tudi o'd' deželne vlade. Zadnjič je nek g. poslanec naglašal. da je regulacija Ljubljanice bogat dar vse dežele Ljubljani. Ali za ta dela, ki jih mora plačati Ljubljana, bo Ljubljana še močno krvavela, čez dva miljona je že izdanih in prekoračili bomo proračuneno svoto še za 300.000 do 400.000 kron.^ Ravno taka je z mostovi. Kanalizacija je vprašanje. :ki se tiče v prvi vrsti Ljubljane. Tudi Šiška« jo bo potrebovala. Kanalizacija je velikega sanitarnega Domena predvsem za Ljubljano. Nabiralniki sami bodo stali 80.000 K. Velik kanal od' tobačne tovarne do Gradaščice bo veljal 100.000 K. Ne- kaj je prispevala država. Cela Kar nima kanala. Tudi tukaj bo treba k.... bodo veljali 150.000 K. Na Martinovi c treba napraviti kanal zaradi sosedne tovarne za lep. Stroški bodo znašali čez kron. Ljubljana potrebuje za svojo k. 1,000.000 K. Artiljerijska vojašnica, j dvor nimata kanala. Če hočemo o. štvo. bo treba kanalov. Deželnega in deželnega glavarja prosim, da da spadajo kanali med javne potrebe in, temu inkorporirate Šiško, potem se ne na javne potrebe Ljubljane. Potem , Šentjakobska šola' ima 22 oddelkov, vsi tlačeni. Tudi tukaj bo treba izpret vsak način bo morala sezidati občina . treh letih nove šole. Ena je že sklenje dve šoli bo treba 700.000 K. Po postavi občina skrbeti' za dve nemški šoli. sta v slabih prostorih in treba bo Vzemite šolstvo im treba bo v najk miljen. Mrtvašnica bo stala pol . Od mestne občine zahteva vojaška vojašnico. Zato bi bila vaša dolžnost, ski občini pokazati pot. kje daJ naj dobi ljone, ki' jih potrebuje nujno zase. V t nem času. ko še večje komune ne -prihajate s to predlogo. Odložimo .... za nekaj let. Toni zdrava gospodar?.. ker je čas tak. da ni mogoče sprejeti Izjavljam, da nimate pravice izpr. lilni okraj Ljubljane brez naše pritr< obč. zakon izpremeni. more biti ciraua večina. In za ta sklep, ko se ljubljansko prebivalstvo za 6000 ljudi, tudi potrebna kvalificirana večina. Ce zakon v sankcijo, teptate zakone, gospoda glavarja, da konštatira pri -koliko poslancev ie navzočih, koliko glasuje za in koliko proti. ’ TMi Posl. dr. Eger izjavlja v imenu flC’” kluba, da bodo glasovali nemški poslanci čelnih razlogov proti inkorporaciji. P" L* nju tega zakona bi morala biti merodafe S nja obeh občinskih zastopov ki sta se ' izrekla proti združitvi. Ob eni prekine deželni glaivfcr SfiM, popoldne. ... POPOLDANSKO SEJO ih, otvarja dež. glavar kmalu po 4. Nadai i P debata o inkorporaciji Šiške. Posl. dr. Novak: Mier 'klat *lavi V:ie TO inV !in< sb ličil ;o iC ' s Ki IVO v Proti' združitvi smo le sedaj ker $ še ni zrelo. Trditev, da je Sp. Šiška * popolnoma mestni značaj, je vsaj v" oziru pretirana. Verjetno je, da se to potem dozori vprašanje. Sed«) je pa logov oportunitete neumestno sifiti _ skupaj, ki obe nasprotujeta združitv stojimo na stališču, da' naj se opušča potrebna sila proti občinam. Trditev da je življenje v Šiški enako drago Ljubljani, ni resnično; stanovanja cenejša. Vse pa bi se eo 'ipso podf« žitvijo. Stvar z naraščanjem šolskih, Šiški ima svoje posebne vzroke; naj v Zg. Šiški štirirazrednica, pa bo Šiški zadostovala. Prebivalci Šiške vico posečati srednje šole. obrtno ljanr, kai naj tore} v tem oziru pi žitvijo? Pravite, da stavbni red ne zadostuje; ali s tem, da bo v Šiško sedanji stavbni red ljubljan stavbe in stanovanja v Šiški podri., zvezde so razsvetljava, kanalizacija stroškov Ljubljana1 s Šiško prav ' zmogla kakor sama. Če bi pa bila take katastrofalne izdatke, bi pa* L silno podražili, da bi bilo neznos^, imajo izvršiti vsa ta dela, se zviša# klade za Šiško. K temu pa pride še d njegove negativne dobrote bi tedaj Šiška. Predloga je še v drugih oz.. manjkljiva. da ne morem zanjo gl deželnem volilnem redu ima Ljubiji Iilna okraja; s tem. da priklopite Šini, ustvarite V Ljubljani nov volilni doslej še ni označen. Ali' naj Šiška ljano, kar bi bilo krivično, ali pa naj zastopstva. Posledica občinskega da bi . Šiška lahko zahtevala, da ji imovina. Ljubljanski občinski red Pi loča. kaj se zgodi, če se ji pridruži čina. ki ne privoli v.združitev imovi bila del Ljubljane, upravljala bi pa ženje sama. Kakšen dobiček naj žitve potem Ljubljana ali Šiška, — Manjka tudi prehodnih določil. K_. zastopstvom Šiške v občine? Če je kjej________ da se s tem zakonom izpostavijo mere. tedaj protestiram proti taki Dež. odbor in vlada imata skrbeti, ni, ki niso jasni in popolni, ne sankcijo. Posl. dr. Pegan. Ljubljana ni selska občina. Pre stvar dogovora. Saj sta Ljubljana in. barve. Predlaga: IL. »Šiška se priklopi IV. (kolodv# volilnemu okraju.« Posl. dr. Triller: 1® Mi nismo načelni nasprotniki ljubljanske1 občine. Vemo', da čaka I* predkraie usoda združenja z Ljubili predlog za združitev Šiške se spravfe nesrečnejšem času v zbornico, brez pr* brez priprav: Omejujete se le na en P Za Glince so razmere za združitev v eni K. JURMAN OPTIK IN SPECIALIST LJUBLJANA Selenburgova ulica Optični zavod z električnim obratom. — Aparati, poljska kukala, daljnogledi. Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujejo v lastni delavnici. S;led. >et kapljica po-nedeljski poči-5 v sporazumu ter z naučnim 1 zakon o ne-edeče spreme-koksa, rude in /odovoda, me-r in naprav za raztopljenega od|>elJavanju eljavanju siro-Tii delavci, ki ri tem delu za-ali na kak de-o tako pripada ;i so uslužbeni železa h kon-lartinovim pe-, pri šarziraniu in Martinovih ridelka v kon-. tudi pri prc-Bessemerjevih žene s plavži. :i na 12 ur na ;d menjavo ši-, p. m. Od tega dopuščeno za ‘em in že razim. za dovaža-edoftreini peči, mehov, za šar-ssemerievih in l\ združene, za konkvil ter za ieffifen). potem ter slednjič za ilnih (SchweiB) h v teku osem s okrog 24 ur išnjemu nazna-Ipovedano delo trihoctnio nedeljo naaaijuje. e; rri elektrojekle-ih pečeh- Pri postrežbi peči. izvzemši liv ter , ™-pva?anie livnega pridelka in žlindre na ladilča do konca leta 1915. Pri pridobivanju llavžnih pridelkov za obrat peči ter za rafim-k.u in livanje raztopljenega pridelka v kose. bJp in droee Pri izdelavanju pridelkov z elek-tokom (t. L na električni ali elektrodi način) za električne peči, peči za raztap-■ »e naprav za razpad, naprav za obrolivanje, foopodobnih razpadov kakor tudi za livanje S>Vf0D//enih pridelkov v kose, ploče in droge, ei~An::x za rafkiiranje in spravljanje železo-. 'i Hhratno delo Je pri teh obrtih dovoljeno jcjla. ,er]0; toda za to nedeljsko delo se ^°r v.iti le najpotrebnejše število delavcev, he pir! 7a najslavnejša navedena dela. vsa Pomožna dela imajo izostati: Za razsvet- i kurjavo ter zračenje delavnic in hladil-bv omenjenih obrtih pri motorjih, parnih stro- jih ter pomožnih strojih iti napravah črpalnic in sesalk, brizgalnic. dinamo itd. ali za postrežbo za ta dela potrebnih živali so dovoljene potrebne moči. Odmor, kakor je za delavce navaden. je tudi za pomožne delavce, ki pomagajo v teh obrtih pri navedenih delih, veljaven. Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdala in zalaga založba »Zaije«. Tiska »Učiteljska tiskarnac v Ljubliani. Kdor hoče uro zastonj! Da sc naše Izvrstne žepne ure povsod pozna, razdelimo 5000 ur zastonj. Pošljite Va* natančen naslov le na dopisnici na tvornico ur Jakob JKonig’. Wien III|2. Postamt 45, Fach Nr. 367. Pozor! 50.000 parov čevljev! 4 pare črevljev za K 9*—. Zaradi vstavljen]« plačil večih velikih fabrik se mi Je naročilo, da veliko množino črevljev globoko pod izdelovalno ceno prodam. Prodam torej radi tega vsakomur t para mo-ških in 2 para ženskih črevljev, z zbitimi podplati. ru|avo ali črno usnje, jako elegantna najnovejša fasona, velikost po Številki. Vsi 4 pari stanejo le K 9—. Razpošilja se po povzetju. S. URBACH, izvoz čevljev, Krakov, Avstr. St. 62. Zamena dopustna, tudi denar nazaj. Benisch Ceno posteljno perje! Najboljši češki nakupni viri 1 k# sivega, dobrega, pu-ljenega 2 K; boljšega 2-40 K; prima polbelega 2-80K, belega 4 K; belega puhastega 5 10 K; velefinega snežnobelega, puljenega, '6'40 K, 8 K; puha sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsni pub 12 K. Naročila od 5 kg naprej franka Zgotovljene postelje SjSSSffbelJ; ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglavnieama, 80 cm dolgi, 60 cm šlr., polnjena t novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, 16 K zglavnice 8 K, 3'&0 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 14-70 K, 17 80 K, 21 K, zglavnica, 90 om dolga, 70 cm Sir. 4 60 K 5*20 K, 570 K, spodnja rernica iz močnega, črtastega gradi a, 180 cm dolga, 16 cm Sir. 12'80 K, 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis In franko. S. Benisch, Dešenice štev. 758, Češko. Varčujemo, ne da M trpeli, če pijemo namesto zdravju škodljive bobove kave, rženo kavo „Roggkaffol“, idealno slastno kavno nadomestilo. Močni kavni okus, slastno, ceneno. 5 kg. franko proti povzetju K 4-30. Vsakemu paketu je pridejana dragocena priloga „Roggkaffol“ Lebensmittelwerke Trautenau, Abt. 10. S5 Ob pričetku šol s= ]| Ptvrdkifa Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica št 9 svojo bogato zalogo vsakovrstnih izgotovljenih oblek za dečke in deklice. Št. 21.458. Razglas. V smislu deželnega zakona s 17. dne junija 1870, št. 21 dež. zak. o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih škodljivih mrčesov, se naroča vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišč v ozemlju mestne občine ljubljanske, da jim je do 15. novembra letos svoje sadno in olepševalno drevje, grmovje, seči, lesene vrtne plotove in hišne stene na vrtovih, na poljih in na travnikih očistiti zapredenih gosenic, mrčesnih jajec in zapredkov (ličink) in sežgati, ali kakor si bodi pokončati nabrana goseničnja gnezda in jajca. Prav tako je gosenice, ako se pomladi pokažejo na drevju, grmovju in rastlinah, kakor tudi zapredke pokončati fcakor hitro mogoče, a najdalje do 15. maja. Kadar se drevje, ki so ga napadle gosenice, poseka ali kadar se veje, ki so jih napadle gosenice, odsekajo, tedaj se tako drevje oziroma take veje ne smejo pustiti v tem stanu ležati, ampak morajo se gosenice obrati od njih ali pa drevje in veje precej sežgati. Dalje morajo gori imenovane osebe hrošče, dokler letajo, od svojega sadnega in lepotnega drevja, lepotnega grmovja in drevoredov, potem od drevja ob gozdnih robeh v istih slučajih, kjer je tega treba zaradi bližine, vsak dan, zlasti ob ranih urah otresti in pokončavati ali obračati kmetijstvu na korist Na polju se morajo črvi (podjedi, ogrci) pri oranju ali kopanju zemlje precej za plugom, motiko ali lopato pobirati in takoj pokončati. Če se bode kdo obotavljal gori navedena opravila izvršiti do določenega časa; jih bode mestna občina dala izvršiti na njegove stroške, vrhu tega pa se mu naloži na korist občinske blagajne globa od 2 do 20 K, in če bi se to ponovilo, do 40 K, kdor bi ne mogel plačati globe, bode kaznovan z zaporom od 12 ur do 4 dni. ^Cestni aso-agletra/t dne 2. oktobra 1913. Priporoča se domača najnovejša feorifelccijalfca, trgroTrlnaa, Maček & Komp. Franca Jožefa cesta št, 3 za nakup jesenskih in zim-kih novosti. ■ Sprejemajo se naročila po meri ter se izvrše točno in solidno. Založniki c. kr. privilig. južne železnice. Solidna postrežba. Najnižje cene. Trajno delo dobi mnogo delavcev in delavk pri podjetniku Andreas Šuligoj v Trbovljah (Štajersko) in v Kočevju (Kranjsko). Plača: Za moške v starosti od 16.—40. leta 3 do 3 40 K na dan. „ ženske „ „ » 17.—40. » 2 „ 2’30 K „ „ V akordu zaslužijo moški tudi čez pet kron in ženske tri krone in čez na dan. — Delo deseturno. ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ Naznanilo in priporočilo. Podpisani vl|udno naznanjam slavnemu obiinstvu, da sem prevzel obče dobro znano restavracijo pri Perlesu Prešernova ulica št. 9 poleg glavne pošte. Točil bom dobra razna pristna vina in vedno sveže marčno pivo ter razne likerje vse najboljše kakovosti. Izborna domača in češka kuhinja. Sprejemajo se abonentje na hrano in dobe primeren popust. — Na razpolago je ruski biljard in zaprto keglišče raznim društvom, klubom in družbam. — Za veselice, shode, sestanke in zborovanja je na razpolago velik steklen salon, za majša zborovanja je pa na razpolago separatna soba. — Senčnat vrt in prostor za balincanje — Cene nizke. Solidna postrežba. ■ ■ ■ Za obilen obisk se najvljudneje priporoča n ■ Josip Prah, restavrater. Moderne srajce, bele in barvaste tenniske, lovske, bribolazke, mrežaste, in vse druge vrste z ovratnikom in brez ovratnika spalne srajce, trdi in mehki ovratniki, zapestnice, na* prsniki, dolge in kratke spodnje hlače, majice, nogavice itd., vse v največji izbiri in najboljši kakovosti po zelo skromnih in stalnih cenah v modni in športni trgovini P. MAGDIČ, Ljubljana nasproti glavne pošte. UM B. Giitzi, Ljubljana = Mestni trg št 19. — Stari trg št 8. ■ Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov domačega izdelka« Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. Solidna postrežba. Najnitfe cene« Najstarejša Kranjska odlikovana žganjarna Lorene Zdešar-ja „«1. J. Tribuč na Glincah naznanja sl. občinstvu, da je otvoril 1. septembra t.l. prodajalno v Ljubljani, Selenburgova ulica it. 6. Brinjevec = garant pristen, samo ene kvalitete, v zaprtih ateklenicah po sledečih cenah: */* litra K 1’—, Vt litra K 190, 1 liter K 3 60. f Najboljši šivalni stroj sedajDosti je I s 8 S i S faffi 10 letna garancija. S Pouk y vezenju brezplačen. El trn Vftlr *P«eW«t ItimIbi Urit-Igu. V UK, .. gii strojev Id koles. ■ ■ Ljubljana, Sodna ulica št. 7. ■ Ceniki zastonj In poitnlne prosto. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»El Učiteljska tiskarna Ljubljana, Frančiškanska ul. 8 r. z. z o. z. OlOSMilSMMMSIMSOOOOSOMSSSSSSO* Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice, v Letne zaključke za društva. Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikalij itd. Stereotiplja. a Litografija. ! Pošljite naročnino, če ie še niste I Kavarna celo nočodprta o Gostilna Florljanska ulica Itev. 6. Pristna vina. Domača knfainja. Kavarna Unione v Trstu ulica Caserma in Torre Bianca Velika zbirka političnih in leposlovnih revij In časnikov v vseh jezikih. Biljardi Shajališče tržaških in vnanjih »odrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena. Edna posebnost* j likerja je »Zdravnik = želodca" je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. Odlikovan v Pariza i zlato kolajao ta UtL krtiee«. HI 12 50 ANGLO 1 >i|a|| V it Vlili Liub|jana zaloga čevljev li liItlll 11"? flllšeltDliiirpta ulica? zraven modne trgro-vine 2w£aerdl5- Za jesensko sezono. • • •• • • • • Priporoča novo došlo moderno obutev, katera je kljub nizkim cenam po priložnosti in kvaliteti prve vrste in nadkriljuje vsako konkurenčno blago. Ivan Jax in sin Ljubljana Dunajska cesta štev. 17 priporoča tvojo bogato zalogo .i .»n«— £i-vaJjoA2i. strojem in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt Pisalni stroji Adler. Vozna kolesa. Ceniki se dobe zastonj in franko. //j- J?* Izvršitev oprem za neveste o u Cj O« o ca 03 & O > o > 0 1 •-s ► s Ustanovljeno leta 1970. PERILO za gospode, dame in otroke lastnega izdelka ki je radi izvrstnega kroja, točnega dela in nizke cene daleč znano, priporoča = C. J. HAM AN N — založnik perila, cea. in kralj. Visokosti, častniških uniform, zavodov, Institutov samostanov Itd. LJUBLJANA. IIP F«rllo po meri se najliltreje izvrfti. Isto tam prva kranjska v: pralnica in likalnica perila za gospode. — Motorni obrat Najskrbneje varovanje perila. — Najnovejši stroji. Perilo se po načinu prve dunajske pralnice ln likalnice brez madežev kot novo Uka In vse do srede vsakega tedna vposlano perilo do sobote istega tedna izvrši. Ako doaeie delo aa iiiženje 6 K, ae poilje perilo frankovano nazaj, prt meaku 0 1 Posteljno Znano najptlicnc;in jiOHtrržba. s-Ka s-Ka Prvovrstna in najboljša kolesa sedanjosti, tSKr Ana Goreč, Ljubljana Marije Terezije cesta 14, (Novi svet, nasproti Kollzeja). Zahtevajte cenik, - Rabljena kolesa od 26 K naprej. - Izposojevanje ko les Potniki v severno in južno AMERIKO se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi AVSTRO AMERKANA Trst-Newyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro najnovejftmi brropamlkl s dvema vrtnicam^ električno razsvetljavo, brezliCalai brsojavom, a« katerih Je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, sv s* kruh, postelje, kopelj Ha. S3 S ES Odhod parnikov: t sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Trst-New-York, vsako soboto. Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesec. Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno prt glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško t SIMON KMETETZ Ljubljana, ------------Kolodvorska ulica štev. 28. —————