St. 9.
„SoSa" izhaja vsitk peto k in vetju dO poili prejemana U!3i v fiorici m ilrnn poti liana:
Vm kto.....f. -UD -
Pol lew.....„ "'3'
Ćetvtt leta	I.i t
Pri omaiiilih ill tu h o tudi i .c • . i**"
V Gorici, 27. februarja 1885.
tianicah" »e pltlčujfl к* fmvtullk» t гиццс n» v rit«;
8 kr. ie ae tiski 1 krat
' 1Г ti ti Ir ^ IP p 11 t, JI If * II
7.a vpi'p tiUi' п> pviwlnrii
Powm»'Zne Str vitke se dobivajo po 8 kr. v tuliakaririink t gosposki ulici ltffeu ..tri.li krini", n« starem -trfju i» v nmuki ulici («r т Trata, ris Qa-HOIIH11, 3.
lmpiw naj Ett Magovöljßo polivajo uredništvu	v (ЈгГгк! na Travniku
16,1., naty'iiiita рл «praintStvu „SöSe" Via della Croco it. 4. lt.
Rokopisi «e ne vrstijo; flopial nuj ia blagovoljno ftaukujejo, — Uelalcem in 4rujgini uopramotnlm «e cwqiniii» iuii»( *k(ue ogl»»o pri opwnlltvu,

Rodopisna slika
po sedanji domovinski postavi.
Iz Sredbregov, meseca februarja,
Žalostni bili eo časi, mislil sem več krut, ko sem od starih Ijudij slišal praviti, kako so morali včasih kmetje svojim grofom t h ko delati, dee et i no plačevati ter mnogo drugih nestrpljivih nezgod prenašati. Pa če premišljujem sedanji položaj ubozega kmeta, mislim si: takrat jo kmet moral delati tlako aH ra-
!
naj lepše
berklne (žalibog lažilibemlno) dobo, zdaj pravim, ko твак pošten državljan uživa zlato prostost, mora kmet, ta ubogi trpin, delati raboto in plačevati desetino, ne stcer svojemu grofu iz poeilnoeti, pač pa za leuuho, kateri so svoja mlada leta darovali mestom, svoj vsakdanji /nsluSok goljufnim pivnicam, svoje zdravje razuzdani pajdažbi, katerih imena in Življenje so prvi krat v občini izve ie le tedaj, ko župan prejme zanjo visok račun in plnčilni nalog iz kak» javno bolnišnice. Kdo vraga bi vedel, kdo je ta človek, ako bi craven ne prišlo pojasnilo, da je nezakonski sin ali nezakonska hči umrle matere, ki je bila pristojna v tamošnjo Občino? Poizveduje so zdaj po njeni domoviuski pravici, pregledajo se županijtki akti in najdo se, da so ee tudi pred kakimi petnajst Joti morali plačati za njo bolnišnični stroški. Kaj mislite, kdo so ti tako malo poznani domačini, ki si tako pristojno postrežejo na nnš račun?
Stari ljudje vejo še povedati, da je bil oče te Ženske neki vojaški ubežnik Bog vedi od kod, in da se je potem v tej občini klatil brez močenja miru, ker občinski župau je bil krčmar on pa prisežen vsako nedeljski pivec. Od krčmarja župana pa dobi za prijateljsko obiskovanje domovno pravico in dovoljenje za ženitev. Oženi se z neko deklo, ki pa ni bilu domaČa, napak iz neke tuje občine. Dalje povejo, da jo Bog to družino pomnožil z eno hčerko, katero je pa oče So v otroških letih vedel v Trst ali v kako drugo mesto, ia potom nt nihče več vedel za njo. Ta pa je ob svojem času pripomogla k pomnoženju Človeškega rodu, in se je zvedelo zdaj, ko jo mestna
bolnišnica poslala občini prvi plačilni nalog za povračilo bolničničuih stroškov, za njenega sina. Pa kaj mislite, da je zdaj konec te nošo meščansko žlahte f
LISTEK.
G0K1ČAN1 PRED 100 LETI.
Pred sabo imam zaoimljiv spis zdravstvenega »včtnika in prvega zdravnika (protomedicus) Goriškega in Gradiškegu Antona JI u e n i g-a iz leta 1781, v kterem temeljito razpravlja o fizikalnemu zomlje-pisji in narodopisji goriške okolice.
Zanioiljiv oddelek v omenjenem učenem iu obsežnem delu je posebno poglavje: „kako prebivalci živijo, o njihovem temperamentu in njihovih svojetvih".
Za, uvod tej г veliko podrobnostjo spisanej razpravi & navedenem predmetu kaže nam pridno opazujoč pisec na grškega starosto vseh zdravnikov, na Hipokrata^ kteri veleva zdravniku, pri вс d čemu v ktero neznano mu mesto, da poizvedeju, ktere jedi in pijačo rabijo prebivalcem, so H udini gol t nos ti, pijančevanju in lenobi, ali so marveč zmotni v jelu in ptlu in jih veseli telesno urjenje iu delo f
Na tej trdnej podlogi zida pisec svoja raziskovanja in dospe k sledečim „izkušnjam*. Piše (v latinščini) tako-le:
„GledtS hrane živijo se ljudje tu (na Goriškem) T obče i ve eni, kar rastu v tej kt-ono v ini."
Ta temeljni stavek, kteri v obče izraža G o r 1-^адот priprostost v živeli, privede ga zo-
o ne. Ko to človeče prileze iz bolnišnice in občina plača zanj prizadete etroäke, pride mu na miael, da se mora oženiti, Cez nekaj let pride bolnišnični račun za njegovo ženo, zravoa pa tudi poročilo, daje umrla in eapusiila tri ali Štiri majhno otročiče. Kaj pa zdaj P Oče v mladih letih navajen vos zaulužett sebi privoščiti. mora zdaj več za drugo kot za se delati; trpljenje, stradanje iu vsakovrsfcno^drugo pomanjkanje pripravijo ga kmalu v bolezen. Še enkrat in zdaj zadnji krat
filača občina zanj bolnišnično stroške, dobi pa za njim epo dod&čino, tri ali štiri majhno otročičo v preskrbo vanje,
f o je desetina sedanjega Časa; za take ubog» kmot sedaj dola rabate* da so Bogu smili, Že veliko tacih in 'ehacih slik bi se dalo posneti iz sedanje domovinske postave, pa komu jih bom predstavljal? Kmetu jih ni treba, saj jih sam prebridko skusi; meščan so za to ne briga, in zakaj bi se F saj je mostom na korist, Človok ie pa navadno le Rti to zanima, kav ga toži. Zato pa mislim, da bode prav zdaj ugoden Čae, da se kmetje o takih stvareh kaj bolj rosno posvetujejo, đa bi se in kako bi so to predrugaČilo. O priliki prihodnjih državnozborskih volitev pa vzajemno povdiguimo svoj glas in opozorimo svoje poslance na to; saj vsak pametno misleči človek mora roči, da na pradrugačbo te postave misliti jo ekrajni čas, ker taka postava, ki vsled vsakdanje skušnje kmetu škoduje iu lenuhe podpira, bi ne smela biti več v modrih vravnavah sedanjem časa.
а	R-o.
Dopisi.
iz Kojskega, 23. febr.—Sprejmi, draga „So-ča", blagovoljno nekoliko vrstic v obrambo dobre stvari. Občna ncvolja je nastala po naši fari, ko se je raznesla vest, da se je nekaj tukajšnjih občinarjev, katerih ni več kot prstov na rokah, predrznilo, javno v časopisu uapasti našega zaslužnega vse Časti ia vsega spoštovanja vrednega gospoda župnika, ki uže nad 34 let pri nas izgledno pastiruje, kar si v čast štejemo, V 14. ätev, „Edinosti" od dne 18. t. m. ga namreč obtekujojo, da bi bil dno S. t, m. v občen posmeh in v občno pohujšanje v oerkvi burke uganjal. Kaj pa je dalo temu obrekovanju in sramo-Čeuju povod f Omenjeni dan je častiti gospod z a-
pet k prejšnjemu odstavku svoje razprave, k opisu pnrodoih svojstev goriške zemlje.
Opisal jo je na kratko, a je der no tako-le: ,V tem koščeku zemlje najdemo gdr in dolin, gozdov ia planin, polji in travnikov, rek iu studencev, vinogradov, oljuikov, murv in ih nasadov in sadnih dreves, vaaij in most v obilnem številu. Tu imamo kaj lepo razmerje in veliko rodovitnost glede lesa in sena, poljskih pridelkov, eo-Oivjain zelenja d i, prediva in konopljo, vin in olja, s m o ke v iu mandeljev. Ta nahajamo eviloprejk, köuj, oslov, goved, ovac in koz. Niti divjačine ne pogrešaš, kajti dobijo ae tu zajii, lisice, kane, risi, volčje, m e d v e d j e, j e l e u i iu vsa plemena divje perutnine. A ljuba in prijetna je ta deželica očem domačinov (danes pristavimo; in zlasti inozemcev) zaradi milega svojega podnebja *), d o-brega vina, čistih vod, ia vsled lege svoje".
OpisavČi nam tako nekako v pregleda, kar podaja goriška zemlja domačega živeža, nadaljuje dr. Alusnig tako-le: „Vsakovrstnih rib dobivajo prebivalci iz"b]ižojega jadranskega morja.
Za tem preide pisec k podrobnostim svojega predmeta.
«Stanov — tako piše — razločujem čvetero. Prvič kmete; drugič služabnike iu meščane najnižje vrste j tretjič meščane v boljših razmerah, četrtič plemiče in bogatine; in tako hočem tudi o vsakem
*TWj imstno tjelo CtSrnig-ovo; Goer* als Klimati-
scher Cerprt",	-.
stro, toda doi.tojno besedo svaril svojo ovčico prod razuzdanimi veaelieaml, kakerine 10 pri пвд sekaj lot sem žalibog le prepogosto v navadi, za božjo čast in blagor »vojiu ovčio vneß dušni pastir svoje edino дгоЦе — besedo — porabi in pri tem nič druzega, nego golo resnico, ki »Ovćda v ooi kolje, povč, stori s tem ie svojo dolžnost. Se U pravi to burko uganjati ali ljudstvo pohujševati P KudaČloa noj oblije take občinarJo in neobčiaarje, ki vedno lo na to mislijo, kako bi z „rodoljubnimi" veselicami in plesi samo sebo kratkočasili in redili, laHUotqHijeno mladino mamili iu zapeljevali, ubogim ituliom pa žalost in etrožke prizadevali. Sevčdo, to ie ne pravi ljudstvo pohujševati, anipakizobražovati iu odgojevatil Kes, skrajni Čas bi bil, da bi se tema zlu, M ljudstvu sploh v gmotnem in duinera odru tako zelo Škoduje, vsej v toliko v okom prišlo, da bi ne hjlo več mogočo, v jodul lami -dunovntyi osemkrat (reol osemkrat!) javno plo^tl v kratkem čmu .17 dni j, kakor se jo pri nas zgodilo preteklo dali Za božjo voljo, kam pridemo po tej poti PI In pri takih razmerah naj bi bil naš d^šai pastir mo|flat P — I n
našo slavne županstvo? Ah I--
Slednjič sprejmite Vi, gostiti gospod Župnik, našo zahvalo za Vaše odločno, čeravno žallbog neuspešno izgovorjeno besedo, ki je bila na pravem mestu, kakor ee vidi izjezo Valih nasprotnikov, Sprejmite v zadoščenje za neopravičeni napa«, Vas j» globoko užalil, od naše etraai izraz srčaega sočutja ia spoštovanja I Nehvaleiowt oüih pr^drrneiev naj m manjša Vašo ljubezni do rgih in, do nas,
Nekateri občmarji v imenu večine ljudstva.
Iz Brd. 20 febr. — (Izv. dop.) V zadnjem Času je bilo več dopisov v „Soči" m v „Edinosti" v obrambo g. župana Š.nartinsko — Kojščapskege, kte-remu smo nedavno očitali razne {nepravilnosti iu ае-poitavnosti v volftvenih zadevah. — Mi ве ne bomo spuščali v prazuo besedovanje o tej stvari, ker se zanašamo, da prideti resnica in pravica v kratkem po drugem pota na dan. Samo o županovem dopisu v zadnji številki „Soči" hočemo spregovoriti par mirnih besedi. — Po nnSem občinskem redu se nam je ravnati pa stari, nespodbijani navadi le tedaj, kedar gre za presojo, Kdo in v kteri meri ima pravico deležiti ee užitkov občinskega posestva, —t O tem pa, kako se imajo priprave deliti za volitev ob-
nu posebej povedati s» kratko, kako živi. Yenäei; ei kmečko ljudstvo v tea ni povsem enako, kajti es razločuje po krajevnih razmerah dežele".
Najpriprostqjäe — po гцетвјешћ pojmih rekli hi nujslabfie — Živeči so. iwoQvinpmji zdravstvenemu svčtoiku — Tolminci. O njih vč povedati, da živijo 1 e o mleku, sjrpt, vrtnih pridelkih in zelenjadi (bodi sveži, bodi вдо!још), o nokej gostej kaši, ktero napravljftjo — iz, mleka in vode (m ktera nas spominja najstarejše jedi Himljafiov), 4a\jö o. kruhu v dimu posušenem in o vodi. Ti »veget^yanpi" sedemnajstega stoletja ime vero vali eo, se le'o, piknikih svejej navadi, o kterih чо si privoSčevali mesa posušenega v dimu (svinjskega ovčjega ali govejega) ш kuhanega v aočivji ali üglppjodi; o tokih priložnostih pili so tudi vino, pa eamp v krčmah.
Gosteje in v veiyi meri privoščevali eo si vina Kanaloi in Brie i, kteri niao snSiU kruha v dim«, ampak pekli podpepelnike (kakor postaji, krompir).
Poijaučani ali prebivalci ravni ljubili šo p ole late (ti se pač niso spremenili), in sicer nekako boy trdo kuhano in s soljo in z maslom, &Ц pa s slanino zabeljeno. Kruha in vin» seveda niso pogrešali, kakor ne Krašovci, kteri so vrh tega imeli mleka in sira v kobilji.
„Služabniki in obrtniki nižje vrste živijo skoro le o kruhu iu vina, rožen tega jim je v hrano tudi sočivje in sir."
„Pi ebivaloi t. arečnojfiih r aamerah vsak dan goveja ali dru^o mesoj »elenjad Ц
:/ 'Л' i i
» JLtu I >*■■> v«' > * •	:.
činskegi starešinstva, kako se poseben ses* ljajo imeniki votilcev, kako se javljajo dotični razglasi, kako se sestavljajo in reSnjejo občinski računi — ° tem is sploh o vseh iupaastvenih in sUrešiustvenib opravilih imamo v občinskem reda in volilniku nadrobne, jasne določbe in kar sadova račune, je Se posebno alav. deželni odbor izdal obširne poduke in naređbe, ktere imajo župani spolnovati, ako hočejo pravilno in postavno gospodariti. Zares čuditi, močno čuditi bi se morali županu, kteri ni nikakor novinec niti v volitvenih niti v računskih zadevah, in ae aploh ponaša ta napreduj«!», da » v takih rečeh opira na «tare navad«, — «K pav ca prav razvade, ako bi a« vedeli, da iHe т njih nekdo Butombo samo sa to, ker ae jame postavne določbe ne vjemajo i njegovimi naklepi, ker »o mu neprileino, nevarne.
Poriava govori mtočno, da ae ima sa vsako volimo skupščino napraviti poseben imenik in predpiari« tndi, kako м imajo volivci riuroditi; po-•lava mnteva, da imajo biti imeniki ako» 4 tedne оМшцјет t občinske® uradu v pregled razgrajeni; postava sapOTodqje, d» imajo biti letni računi vaaj 14 dni poprej, kakor jih riwceünttvo jame pretreaati, T fapanijeki hifi očitno nagrajeni — in kako imajo biti taki računi sestavljeni, kako dokumentovani in а pritogmnri vred obfinstru v pregled razpoloženi — o tem so dobila vsa županstva o svojem času obširen tiskan poduk.
Kako pa spoštuje nsš gosp. župan vm ta poatavne določbe in poduke P Čujte ! Zdaj je v iupaniji ni« Četrti krat razglašeno, đa м imeniki volivcev v občinskem urada razgrnjeni, — a še »daj niso stvari v popolueti? redu. Ratgtasi so taki, da jib silno težko bereä, Če jih držiš v roki, na »da prilepljene pa nikakor ne. V teh razglasih je naznanjeno, da je ob-činarjem na voljo dano, pregledati imenike ob uradnih urah, to jo, vsaki torek iu vsaki petek od 8. ure do poldne. Ali ae to pravi: imeniki »o razgrajeni i ti r i tedne, ali no mariveč v Štirih tednih osem dni, oiirora» 32 ur? — Gospod župan
nče: kdo m» plača, da bom tičal ode ž tiri tedne s v ohčmakem uradu P Ni treba. Zupanu so na razpoligo podžupani, občinski tajnik in občinski sluga, Po vaokcm načinu pa mora spolnovati postavne določbe tako, kakor so dane in ne, kakor si jih sam tolmači Pa tudi imeniki ao io vedno nepravilni In sicer a očitnim namenom tako urejeni, da bi n-tegnili basniti županu in njegovi stranki. Toda o tem bo sodila pristojna oblastnija, kterejfsmo podali uvojo pritožbo m zato molčimo za danes.
Zdaj saj Se povemo, kako ravna g. župan z računi, — Znano je, đa ne more biti izvoljen v občinski zaetop, kdor zaostaja s polaganjem občinskih računov. Zato se je gospod župan poiuril, objaviti prve dni tekočega meseca, da so občinski računi za f. 1884 v občinskem urada po namena §. 65. obČ. reda ohčmatjem v pregled razgrnjeni. Dne 10. tek. meseca pridemo nekteri posestniki v občinski urad, pralamo po računih in — kaj najdemo ? D a o b-činski računi se niso bili končani, dohodki in stroški ne sošteti, o bilanci niti govoriti; — pa še več, niti denarnični dnevniki niso bili ni sklen eni, nipod-pisani ia o prilogah, dokumentih no duha no slaba. Kaj pravite k temu? Ali se to ne pravi, občinaije, davkoplačevalce v pravem pravcatem pomenu besede za norca imeti'? Kaj še! Župan je hitro našel lek za to rano. Berite v njegovem dopisa: „Zdaj bo čas, od 1. februarja skoz 14 dni naprej bodo računi v občinski rpi«aniiri razpolo-
•očivje ter pijejo vino." Premožni slednjič in plemiči obtožujejo, kakor povsod, tudi tu svoje mize z vsem, kar umč pripraviti „učena kuhinja".
V navadno pijačo rabi vino in voda; vina se, kar je umljivo, večja množina popije v onih krajih deželo, kjer raste tria.'
Za tem govori naš deželni zdravnik o pivu. O njem trdi, da ga na Goriškega ne kuhajo; a prinesli so ga sem pred 100 leti iz Ljubljane, (morda iz sedanje Aueijeve pivovarne, kjer se je nekdaj, kakor znano, tudi cesar Jožef II. nastavil). Žganja se z& onega časa ni pilo čez mero v področnem okoliši dr, Mnaniga. Izmej tujih vin, ktera so sladOa obode in večerje bogatih Goričarov in osobito plendšev, omenja naš anktor vin iz otoka C i-pra, e Spaajskega m Francoskega.
Iz teh podrobnosti] v narodovem žrveoji izvaja aploSne sklepe in nahaja, da so prebivalci te deželice b olj zmerni v jela nego т pi Iu, in da so pitja najbolj ndani oni deželani, ki stanujejo v goratih krajih, kjer ne raste vino; ker pridejo le redko do njega, se ga o takih prilikah Čez mero nasr-kajo, ter jih toliko laže premaga in npijani.
Д pravi narodni greh Goričanor vidi Musnig v lagotnosti in lenobi, ktera je, kakor se izraža, pri vseh stanovih že „udomačena". „Če opazujem — tako piše od besede do besede —kmetovalec, vidna, da delajo le o gotovih letnih Časih, a ostale dni in vso zimo preživijo brez dela'.
Ta neprtäka morala ae je Čutiti ta onega Časa tudi Y sosednjih deželah (n. pr. na Kranjskem), ker
ženi po starodavni navadi, to je da vsak lahko vidi dohodke in stroške brez končnega sklepa, ker tukaj je navada* itd. — Ali je še kje drugod na široeem avetu ta sijajna navada, da se občinski računi podajojo o&Činarjem v pregled brez končnega sklepa ia recite tudi, b r e % prilog, bret dokumentovP
Gospod župan, mislite o пез, karkoli hočete: da smo priprosti ljudje, da ne razumemo postave, da smo celd — bedaki, če hočete, s na to stavimo vender tisoč goldinarjev proti enemn kebru, da ste ta stavek v svojem dopSu dodali ali popravili že pjotem, ko smo ae ni prednnili v občinskem uradu prašati po Vaših računih. Slavno uredništvo bo se v<5 da molčalo o tem, kajti zanikati ne more in potrditi ne mara, a mi in z nami Se marsikdo drugi ostanemo vendar pri tej veri.
Toda sadom za danes. T kratkem pregovorimo nekoliko ob občiuskem gospodarstvu v Šmartin-sko-Kojščanski žnpaaiji in bodite uverieni, da ne bomo mlatili prasne slame; ampak da Vem postrežemo % dejanji, a doka». Torej na srridauje!
Nekteri veleposestnik L
Ajdovščina, 19, febr. — FusfovaJi smo po stari navadi. (Oprostite, nekdo nam jo sporočil, da ajdovskega, korsa se je udeležila letos neka izvanredna ličnost, torej ni bilo vso po stari navadi. Ur.) Ali o tem — zlasti sedaj — me ni volja niti črhniti, ker šema ostane šema, obrni jo prav ali narobe. Naumil sem, poročati Vam danes o delovanji društva „za podporo rokodelcev." Pri občnem zbora prvo dni mi-nolega prosinca seznanili smo se o natančnem in za mlado društvo povoljnem novčnem stanji. Odkar društvo stoji, ni Se toliko podpore Izdalo ko minolega leta. No bolezen, ki se je bila v delavske kroge u-gnezdila, ni društvu toliko škodovala, kolikor koristila, ker prav ob bolezni uvideli so nekteri blago-dolnost društva in bo se vanj upisali. Radi tega je hvalevreden tudi ukrep odborov, da u »isntno od sedanjih 50 kr. poviša na 1 gl. Ves društven imetek znaša nekoliko čez dva tisoč gld, V priznanje dosedanje izboru (j uprave izvoljeni so bili opetovano predsednik g. Dan. Sapla; blagajnik g. F, Makovic in tajnik g. F. Ballogh. Pohvalno moram tudi omeniti društva poslovne knjige, katere je skrbno izdelal tajnik g. F. Makovoc. Hvala mu za to! Društvo je res na trdnih nogah; šteje okolo 170 plačujočih udov in nič manje nego 30 podpirateljev, kateri plačujejo po 50 kr, na mesec. Tem dobrotnikom srčna hvala in da bi nam bili tudi v bodoče jednako naklonjeni. — Nekteri imenovanih podpirate!je v sestavili so tudi odbor, ki je priredil 15, t. m. veselico našemu društvu v korist. Ali je uže tako ! Jeden skače, drugi plače 1 Nam smrtnikom ni dano veselje nekaljeno užiti.
Zdaj boli pekld, zdaj veselje nebi,
Pogosto vse vmes !
Glej, to ti je res
Usoda sveti — pravi naš pesnik.
V soboto 14. t. m. večer pretresla casjetužna vest, da je Distz-ov Ferdinand v prejnici-tvornici o-nesrečil. Jeden pamučnih omotov, katere so metali iz II. nadstropja v pritličje, drgne ga v nadsenčn» kito, in ko bi trenil izdihne dušo. Bil je on Čez 30 let tvorniški poslovničar. Da je bil mož vesten n-radnik in priljubljen vsem, pokazal je 16. t. m. veličasten sprevod k hladnemu grobu, sprevod, kaker-šnega mlajši v Ajdovščini do sedaj nismo še videli. Bodi mu žemljica lahka!
Gabrije pri Ajdovščini, 20. febr. —. Blagovolite sprejeti, gosp. urednik, par črtic v Vaš cenjeni list. — Lenivocje selo spadajoče pod postojnski okraj. Od tu je najbliže v Gabrije namreč četrt are. Druga vas je Slap, ki je tri četrti ure oddaljena, in ko nekaj dalje iz Lenivca je na (Joče.
Ker imajo LenivČani najbliže v Gabrije, hodijo sem navadno k službi božji. In tako so naprosili g. učitelja, da bi sprejel tudi njih otroke v šolo. Z oziram na to, da je bilo v šoli dovolj prostora in da imajo ti sosedje veliko bliže v Gabrije nego kam dragom v svojem (postojnskem) Šolskem okraji, dovolilo se jim jo, da lahko hodijo v Šolo v Gabrije. Upisalo se je devet otrok za šolo. To jo krajni šol. svet naznanil okr. šol. svetu v Gorici, na kar je ta zahteval odškodnino od postojnskega okrajnega š. sveta, ki je poslal starišem na Lenivec dopis, v katerem javlja, da ni nasproten, da hodijo njih otroci v Gabrije v šolo.
Lenivčanje so bili na to popolnem zadovoljni. Ali glej, 8. t, tn. iim pride plačilpi nalog, vsled katerega naj bi plačali odškodnino goriškemu okr. šol, svetu. Koj drugi dan pridejo dotični starišt v Gabrije, da bi poizvedel! kaj pri gosp. učitelji. Se vč da on se ni nadejal, da bo videl sosede tako razkačene. Vsak je hotel imeti prvo besedo, tako da je postalo kaj glasno govorjenje, da ne rečem prepiranje. Stopim tudi jaz sraven in razložim ljudem, da ш g. učitelj temu nič kriv. Na to so vsaj nekoliko hladneje tožili svojo usodo. Pa potihnili niso, temuč to reč so koj raztrobili.
Ne morem zamolčati, kako težko jim je, da morajo r 14 dneh plačati zopet ono svoto, katero so že plačali za Kranjsko z drugim davkom vred. Vsak si labko rnisll, da so tu po redu pripovedovali, kako so težko zbrali novce za prvi davek; kako pa še za drugi? Jaz sem tega mnenja, da bi se v krajih, kjer hodijo otroci iz enega okraja pod drug v šolo, dotični okrajni šolski sveti med seboj sporazumeli, no da bi ubogi kmet moral dvakrat plačevati davek; saj je enacih slučajev prav malo. Z jeduacimi čini se ljudstvo le draži in ш mogoče, da bi na ta način kedaj napredovalo j tako dobijo stariši in otroci mrž-njo do Šole in učitelja in Šolskih predetojuiŠtev, V takih slučajih bo pa Še lo ubogi učitelj železo mod nakovalom in kladvom. Sitnost ima v šoli vsaj sedaj tu pri nas, ker nekateri so že iztopili, da ne hodijo več v Šolo, drugi pa čakajo, kako se vojska konča. O izidu poročal bom drugi krat, ako jo ljubo. (Le dajte. Ur.)	___Ipavski.
Iz Avberja, 25. febr. — Povedala si, draga „Soča", da oni neporednež, ki je na Sveti večorjlju-dem v cerkvi nagajal, je bil poljan pred sodnijo. Dobil je zasluženo kazen: tri meseca težke ječe, дввк dragi dan post in 50 gld. v denaru. To naj bo našim žganj epi vcem v izgled, da bodo vedeli, kako ja. treba vesti ae v hiši Gospodovi.
Pustovali ao tudi v naši sosednji v Ponikvah, a žalibog so končali. Mladina al je napravila veselico v prostorih g. Jožefe. Zlobca, kamor je pridrlo nekaj pogovorjenih mož, ki so začeli prepir. Dobili so jih po hrbtu ter odnesli domov, da je bil potem mir; aH žalost obide človeka, ko vidi, da ae tako godi. Želeti bi bilo, da bi se možje dali voditi po pravem spoznanji in ne po takih načelih, ki ao občini v neČast iu ji krčijo dobro ime pred sosedi. Vsi pošteni možje so obžalovali ta nepreviden čiu nekaterih.
drugače bi kmetijska dražba za Kranjsko ne bila v prav onih letih (okolo П76) pod darilom razpisala vprašanje, ktera postranska dela bi bilo kmetn najbolj priporočati ? [
Musnig je torej že pred 100 teti motril na d 0-mačo ob rt nij o, ktera se dandanes po pravici tako močno poudarja, kajti dodal je zgornjemu izreku opazko; „Če bi se (kmečko ljudstvo namreč) v tem času (v zimskih dneh) b&vilo s prejo, t k nuje m, z izdelovanjem važnih lesenih reči j, lahko bi si izdatno zboljšalo svoje siromašno stanje".
Nadaljujoč svoje opazovanje stanovskih razmgr, pravi: „Motreč rokodelce, našel sem, da so večinoma, a b o ž n i, ker bo adanl lenobi iu pij ančevaje in igraje "anemaijajo svoja opravila; tudi zapravijo ne redko v enem dr>evu, kar eo ai v celem tednu prislužili; za bodočnost ne skrbijo in ne hranijo za prihodnji dan, za to se pa godi, da zbolevši revno lakote poginejo. Če opazujem bogatine, vidim, da živijo tudi oni po večjem brez skrbi in opravka ; mlajši popustč učenje, ko so okusili komaj prvi poduk v lepih vedah, in so udajo igri, lovu-in razkošnemu življenju. Niti sebi niti drŽavi niso v prid, in pogn&vši očetovo premoženje, padejo navadno v največjo revo."
Po tej dolgej graji, ktera dandanes pač- ni (?) opravičena, preide pisec k opisu „temperamenta" Go-rič&nov, pred pa nam pojasni, kar piše Boerhave o temperamentih.
veČina GoriČt^ov je Musuigu Bang vi ničnega temperamenta, kajti vsega se željno po-
primejo, kar čutom prija iu ugaja. „Udaui so —tako nnšteva, razkošju, veselju; radi dobro Živijo in se lepo oblačijo, so nasladni, ljubijo lov, javne igre, godbo, sladčice in izvrstna vina".
A za tem pride hvala:
„Goričani so dobrodelni, priljudni, oovoljabni, (ali kakor se danes izražamo: napredni), in tako b i s t r e g a n m a, da se kaj hitro naučijo ne samo mehaničnih, ampak tudi svobodnih umetnostij in raznih jezikov, in da m rated teh prirojenih svojih vrlin mnogi dospeli do najvišjih dostojanstev v književnem, vojaškem in „civilnem* delovanji V mestu govori mnogo dečkov že t nežnih letih troje jezikov: fur lasek i, slovenki iu nemški. Ko dorastejo, umejo že italijansko, latinsko in francosko. V vaseh govorijo ljudje večinoma po dva jezika: slovenski in neruški, ali pa slovenski in furlanski".
„Sicer žirijo ta ljudje z malim zadovoljni, spijo navadno na slami: bogateji imajo žimnioe napolnjeno z votno ali žimo. Kdor r.e premore zakurjene sobe, greje se na ognjišči; v kožuhoviuo oblači se le malo kdo. Mnogi živijo ne oženj eni, kteri si pa vzamejo Ženo, so zelö piodoviti. Večina goriških prebivalcev iivi dolgo, mnogi dosežejo 90, leto svojega življenja; opazil sem pa, da ženski spol r tem presega moški: v letu 1774. umrla je tu plemenita neomožena dama, kije štela 104 leta; njen brat, no mnogo mlajši, živi še sedaj*.
P. pl. Radiess