C0L03JEVE inFOlfilACijE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto XXEI FEBRUAR 1994 Št. 2 (246) Po vsem, kar smo že lahko prebrali in slišali o lastninskem preoblikovanju podjetij je težko povedati kaj takega, kar vsaj bolje obveščeni še ne bi vedeli. Pravljice o tem kako smo vsi lastniki vsega, obenem pa nismo pravi lastniki, so že postavljene na smetišče zgodovine. Uspešne ekonomije so le tiste, kjer je lastnik podjetja znan, predvsem pa kjer je ta lastnik oseba z imenom in priimkom. Ali je model privatizacije, kot ga je sprejel naš parlament dober, bo pokazal čas. Dejstvo pa je, da kompletna lastninska zakonodaja LASTNINJENJE omogoča preoblikovanje dosedanjih družbenih podjetij v podjetja z znanimi lastniki. Rok za celotno preoblikovanje je do konca leta 1994. Načini preoblikovanja po zakonu so: prenos navadnih delnic na sklade, interna razdelitev delnic, notranji odkup delnic, prodaja delnic podjetja, prodaja vseh sredstev podjetja, preoblikovanje podjetja z večanjem lastniškega kapitala podjetja, prenos delnic na Sklad Republike Slovenije za razvoj. Podjetje lahko samo izbere enega od možnih načinov ali kombinacijo načinov preoblikovanja. Preoblikovanje se bo izvedlo po programu, ki ga bo sprejel delavski svet podjetja, odobriti pa ga mora Agencija za privatizacijo. V zvezi s privatizacijo podjetja je potrebno upoštevati tudi denacionalizacijski zahtevek potomcev prejšnjega lastnika podjetja MEDIČ & ZANKE, kateremu so po vojni po revolucionarni metodi odvzeli premoženje. Tedanje podjetje je bilo locirano na stari lokaciji v Medvodah, medtem ko je bilo jedro sedanjega podjetja v Preski, obrat v Rakovniku in lokacija "gasilska šola", kjer imamo industrijsko prodajalno in kuhinjo, zgrajeno oz. dokupljeno kasneje. Pogovori z denacionalizacijskim upravičencem so se že pričeli in se bodo še nadaljevali. Zahtevek ni sporen po x7Sebini, najbrž pa bodo določene težave pri določitvi višine premoženja, ki bo pripadlo bivšim lastnikom, v vsakem primeru bodo bivši lastniki podjetja pridobili del lastnine pod jetja COLOR. Kljub pripravam na lastninjenje, ki potekajo že dalj časa, je Nadaljevanje na 2. strani LASTNINJENJE ':W888i ”§ Nadaljevanje s 1. strani večina najzahtevnejših nalog še pred nami. Obenem se zavedamo tudi tega, da zakon ni pisan na kožo tistim podjetjem, kjer so se do sedaj obnašali gospodarno in so tudi na račun slabših plač znaten del ustvarjenega dohodka spremenili v investicije in s tem povečali vrednost podjetja. Prav v zadnjih letih po požaru, so bile investicije v COLOR zelo velike. Ključno vprašanje v zvezi z privatizacijo je določitev vrednosti premoženja, ki se privatizira. Zakon dopušča cenitev po dveh metodah. Po metodi otvoritvene bilance je osnova predvsem knjigovodska vrednost podjetja, po drugi dinamični metodi, ki je za podjetja, ki imajo instalirane velike proizvodne kapacitete, ne pa dovolj trgov, vsekakor pravičnejša, pa pooblaščeni cenilci določijo pošteno tržno vrednost podjetja. Tudi COLOR, ki je bil v preteklosti močno orientiran na bivše YU trge, je po razpadu le teh preživljal težke čase. Proizvodne kapacitete s katerimi razpolaga, so bistveno večje, kot pa so zaenkrat še njegove prodajne možnosti. Trenutno podrobno analiziramo že opravljene cenitve podjetja, tudi zato, da kot bodoči solastniki ne bi odkupovali tudi sredstev, ki imajo po knjigah še določeno vrednost, dejanske pa ne. Poseben problem so odpadki, za katere se do danes še ni našel pravi način za njihovo odstranitev. Bodoči lastniki bodo te odpadke na tak ali drugačen način morali odstraniti, kar jim bo povzročilo določen strošek lo pa se lahko že danes ob izpolnitvi določenih predpostavk upošteva pri določanju vrednosti podjetja. Predvsem od vrednosti podjetja in od pripravljenosti nas zaposlenih za sodelovanje pri pro-COLOR 2 jektu lastninjenja, je odvisno za kateri način oz. za katero kombinacijo pri lastninjenju se bomo odločili. Zato je za vodstvo podjetja izredno pomembna izpolnitev vprašalnikov oz. anket, ki so bili poslani delavcem, upokojencem in bivšim zaposlenim v podjetju. Na podlagi rezultatov tega vprašalnika oz. ankete bo vodstvo lahko predlagalo delavskemu svetu ustrezno kombinacijo načinov lastninskega preoblikovanja. Za prvih 40 odstotkov vrednosti družbenega kapitala ni nobene dileme. Zakon določa, da bomo morali 10 odstotkov delnic prenesti na sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, 10 odstotkov delnic na odškodninski sklad in 20 odstotkov delnic na sklad za razvoj. Za preostalih 60 odstotkov vrednosti družbenega kapitala pa obstaja več možnosti. Večina podjetij, ki so že predložila svoje programe lastninjenja v potrditev Agenciji republike Slovenije za privatizacijo kombinira metodo razdelitve oz. zamenjave za lastniške certifikate, z metodo notranjega odkupa. 20 odstotkov družbenega kapitala imamo delavci, upokojenci, bivši zaposleni in sorodniki zaposlenih pravico zamenjati za certifikate, katere smo kot državljani Slovenije že prejeli brezplačno. Za preostalih 40 odstotkov vrednosti družbenega kapitala zakon daje možnost delavcem, upokojencem in bivšim zaposlenim, da ta del vrednosti podjetja odkupimo v petih letih z 50 odstotki popusta. Odkup se lahko izvede tudi iz dobička. V primeru, da te možnosti ne bomo izkoristili, bodo delnice prešle v last državnih oz. paradržavnih skladov. Da pa država nikdar ni bila dober gospodar, ni treba še posebej poudarjati. Lastništvo delnic bo ob dolo- čenem tveganju, brez katerega v ekonomiji ne gre, pomenilo soudeležbo pri upravljanju podjetja in pri delitvi dobička. Postopki lastninskega preoblikovanja, ki jih moramo izpeljati do konca tega leta pomenijo izredno odgovorno in strkovno delo, ki ga želimo opraviti pravočasno in kvalitetno in pošteno v korist sedanjih delavcev in vseh bodočih lastnikov delnic podjetja. Sedanji krizni časi, ki ne prizanašajo praktično nobenemu podjetju, prizadevajo tudi zaradi nekaterih slabih poslovnih potez v preteklosti, tudi nas. Če bomo sami večinski lastniki (nad polovico vrednosti podjetja) oziroma, če bomo imeli vsaj kontrolni delež v podjetju, bodo naša prizadevanja za čimboljše rezultate večja, sami rezultati pa boljši. J.T. Andreja Jamnik, prof. likovne pedagogike, hčerka našega bivšega sodelavca Rajka Jamnika, uprav-ljalca ribalnega stroja, je z našimi barvami takole "oživila" osnovno šolo Lucijana Seljaka v Kranju. V kratkem se bo s samostojno razstavo predstavila v naši tovarni. NOVOSTI S PODROČJA DELOVNE ZAKONODAJE I. ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH Delovna zakonodaja naj bi v letu 1994 dobila nov Zakon o delovnih razmerjih, kajti zaenkrat se še vedno uporablja temeljni Zakon o delovnih razmerjih (Ur. list SFRJ), republiški Zakon o delovnih razmerjih (Ur. list RS 14/90, 5/91). Z zadnjo novelo je bil spremenjen in dopolnjen Zakon o delovnih razmerjih. V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (Ur. list RS št. 71/93 - popravek št. 2/94) so spremenjene sledeče zadeve: 1. Konkurenčna klavzula Ustavno sodeišče RS je z odločbo, ki je bila objavljena v Ur. listu RS 29/92 razveljavilo določbe petega in šestega odstavka 7. člena. Razveljavitev učinkuje po poteku enoletnega roka od objave v Ur. listu RS. 2. Trajni presežki delavcev 2. in 3. člen novele zakona spreminjata 34. in 35. člen ZDR s tem, da se besedilo "delavski svet ali drug organ, ki predstavlja delavce" nadomesti z besedilom "svet delavcev ali delavski zaupnik". Po noveli zakona bodo delavci lahko sodelovali v postopku ugotavljanja trajnih presežkov delavcev le pod pogojem, da bodo izvalili svet delavcev oziroma delavskega zaupnika, saj drugih predstavnikov delavcev, razen sindikata, novela zakona ne omenja. Po drugem odstavku 34. člena zakona mora poslovodni organ (delodajalec) o razlogih za prenehanje potreb po delu delavcev, o številu in kategorijah nepotrebnih delavcev in o roku, v katerem bo prenehala potreba po delu delavcev, čimprej obvestiti delavski svet ali drug organ, ki predstavlja delavce. Po drugem odstavku 35. člena je poslovodni organ (delodajalec) dolžan zagotoviti sodelovanje de- lavskega sveta ali drugega organa, ki predstavlja delavce in predstavnikov sindikata pri pripravi in sprejetju programa. Novi tretji odstavek 36. d člena ZDR (novela zakona) bistveno poslabšuje položaj delavca invalida in starejšega delavca. Po novi uredbi lahko organizacija delavcu odredi čakanje na delo, dokler mu ne zagotovi ustreznega delovanega mesta. V času čakanja na delo ima delavec pravico do nadomestila plače v višini denarnega nadomestila, ki bi mu pripadalo kot brezposelnemu delavcu (Zakon o zavarovanju za primer brezposelnosti). Čakanje na delo traja nedoločen čas, ker za te primere ne velja določilo prvega odstavka 30. člena ZDR. Po noveliranem tretjem odstavku 365. d člena zakona lahko samo s soglasjem delavca preneha delovno razmerje tudi delavki oziroma delavcu samohranilcu z otrokom zmerno ali težje motenim v duševnem ali telesnem razvoju. Le s soglasjem preneha presežnemu delavcu delovno razmerje po drugem odstavku 13. člena Splošne kolektivne pogodbe tudi v primeru, če je njegov zakonec z dokončnim sklepom v drugi organizaciji določen kot presežek. S 4. členom novele je tudi dopolnjen Zakon o delovnih razmerjih, po katerem mora organizacija pisno opozoriti delavca na posledice prenehanja delovnega razmerja z njegovim soglasjem v zvezi s pravicami iz zavarovanja za primer brezposelnosti. 3. Pogodbeno in nadurno delo Po noveli ZDR velja za večino delavcev tedensko največ 8 ur, mesečno največ 20 ur (se ne sešteva) in letno največ 180 ur nadurnega dela. Po noveliranem prvem odstavku sme organizacija z enim ali več prevzemniki dela skleniti pogodbo o delu za opravljanje občasnih del, ki trajajo največ 60 dni v letu. Nov četrti odstavek prepoveduje pogodbeno delo le nekaterim kategorijam upokojencev. Organizacija z bivšim delavcem, ki mu je prenehalo delovno razmerje kot trajno presežnemu delavcu (dokup delovne dobe ali odpravnina) ne sme skleniti pogodbe o delu. 9. člen novele zakona razširja 110. člen ZDR z določilom, da je treba o sklenjeni pogodbi o delu obvestiti Zavod za zaposlovanje in je neobvestitev sankcionirana kot prekršek po 132. členu ZDR. 4. Prenehanje delovnega razmerja 7. člen novele ZDR spreminja 101. člen ZDR s tem, da se besedilo "Ko dopolni delavec 40 let pokojninske dobe" nadomesti z besedilom "Ko dopolni pogoje za pridobitev pravice do polne starostne pokojnine". Pokojninska doba za moškega znaša 40 let, za žensko pa 35 let. Kljub temu je imela ženska pravico ostati v delovnem razmerju do izpolnjene pokojninske dobe 40 let. Po novi ureditvi pa bo to pravico imela le, če bo s tem soglašala organizacija. 5. Druge spremembe 6. in 13. člen novele zakona pomenita uskladitev zakona z drugo veljavno zakonodajo. 12. in 13. člen novele pa bistveno zvišujeta denarne kazni za storjene prekrške. Na podlagi seminarskega gradiva pripravila M.B. NOV DAVČNI PRIJEM NIŽJI PLAČILNI RAZREDI SO MANJ OBDAVČENI IN OBRATNO Kako so obdavčeni osebni prejemki in druge vrste dohodnine po novem zakonu o dohodnini, ki velja od prvega januarja dalje? Odgovor na to vprašanje najdemo v priloženi tabeli z naključno izbranimi tremi plačilnimi razredi: 70.000,140.000 in 500.000 SIT bruto osebnih dohodkov (BOD). V tej tabeli je moč primerjati davčno obremenitev plač po starem in novem zakonu. Zaradi večje preglednosti in lažjega razumevanja smo v tabeli obračunali le davek od bruto osebnih dohodkov. Pri obračunu pa je upoštevano omejeno število olajšav in sicer: na novo uvedena splošna davčna olajšava, ki znaša 11 odstotkov letne povprečne plače zaposlenih v Sloveniji v letu, za katero se odmerja dohodnina (za januarsko plačo je merodajen podatek iz lanskega oktobra) in Obračun davka od osebnih prejemkov po starem in po novem zakonu o dohodnini j 1 Zap. Poimenovanje stari novi stari novi stari 1 novi j št. i l i I Bruto OD 70.000 70.000 140.000 140.000 500.000 500.000j i 1 Prisp.SPIZ 15,50 % 10.850 10.850 21.700 21.700 77.500 77.500 j i 2 Rep.pr.za zdrav.6.25% 4.375 4.375 8.750 8.750 31.250 31.250j j 3 Rep.pr.za zaposl.0.70% 490 490 980 980 3.500 3.5001 1 i II Pr.iz BOD sk.1-3 22,45% 15.715 15.715 31.430 31.430 112.250 I 112.2501 i 4 Splošna davčna olajšava - 8.698 - 8.698 - 8.698 j i 5 Dav.olajš.za 1 otroka 6.326 7.908 6.326 7.908 6.326 7.908 j j 6 Dav.olajš.za 2 otroka 7.908 11.861 7.908 11.861 7.908 11.861| i jlll Dav.olajš.sk.II+4.do 6. 14.234 44.182 14.234 59.897 14.234 i 140.7171 l i IV Stara sp I.dav.osn.I-III 55.766 - 125.766 - 485.766 i - i | j IVa Nova sp I.dav.osn.I—II—III - 25.818 - 80.103 - j 359.283 j i I 13 Dav.osnova do... 55.766 25.818 63.263 39.538 63.263 I 39.5381 I 14 % davka od te osnove 12% 17% 12% 52% 59% 219% I I 15 Znes.davka od te osn.13x14 6.692 4.389 7.592 20.560 37.325 86.588 j i 16 Davčna osnova nad... - - 62.503 1.207 295.984 122.055) I 17 % davka od te osnove - - 22% 37% 30% 50% j j 18 Znes.davka od te osn.16x17 - 13.751 380 88.795 61.028 j i i V Davek od oseb.pr.sk.15+18 6.692 4.389 21.343 20.940 126.120 147.616 j I | Va Raziika(novi-stari Jv znes. -2.303 -403 I 21.496 j i j Vb Razlika v % -34.42% -1.89% j 17.05%| i j VI Cisti OD I-II-V 47.593 49.896 87.630 87.630 261.630 j 240.134) [ | Via 1 % v BOD VI:I 67.99% 71.28% 62.31% 62.59% 52.32% j 48.03%] olajšava za vzdrževanje družinskih po novi lestvici višja od stare. Vse članov (v obračunu je upoštevano druge olajšave so zanemarjene, ker vzdrževanje dveh otrok, ker je to so specifične in jih uživa zelo malo prevladujoč primer v državi), ki je davčnih zavezancev. STARA LESTVICA ZA IZRAČUN DAVKA I če znaša osnova znaša davek nad do 63.260,80 SIT 12 % 63.260,80 SIT 126.260,60 SIT 7.591,30 + 22 % 126.521,60 SIT 189.782,40 SIT 21.508,70 + 25 % 189.782,40 SIT 37.323,90 +30 % I DAVČNE OLAJŠAVE ZA VZDRŽEVANE DRUŽINSKE ČLANE i j 8 % z 6.326,08 SIT 1. otrok i j I 10 % = 7.907,60 SIT 2. otrok i i 12 % = 9.489,12 SIT 3. otrok ! j 14 % = 11.070,64 SIT 4. otrok j i 18 % z 14.233,68 SIT dva otroka i i 30 % z 23.722,80 SIT trije otroci j 44 % z 34.793,44 SIT štirje otroci j j j I Povpr. BOD , 1zplačar v RS za mesec oktober 1993, 1 je j Ibi I 79 .076,00 SIT, 80 % od tega pa je 63.260,80 SIT i L NOVA LESTVICA ZA IZRAČUN DAVKA če znaša osnova (V SIT) znaša davek (v SIT) nad do 39.538,00 17 % 39.538,00 79.076,00 50% povp. MR X 1 7 % + 35% nad 39.538,00 79.076,00 118.614,00 50% povp. MR X 52 % + 37% nad 79.076,00 1 18.614,00 158.152.00 50% povp. MR X oc 54- + 40% nad 118.614,00 158.152,00 237.228,00 50% povp. MR X 129 % + 45% nad 158.152,00 237.228,00 50% povp. MR X 2 19% + 50% nad 237.228,00 DAVČNE OLAJŠAVE ZA VZDRŽEVANE DRUŽINSKE ČLANE 10 % = 7.907,60 SIT 1. otrok 15 % = 11.861,40 SIT 2. otrok 20 % = 15.815,20 sir 3. otrok 25 % = 19.769,00 SIT 4. otrok 25 % = 19.769,00 SIT dva otroka 45 % = 35.584,20 SIT trije otroci 70 % = 55.353,20 SIT štirje otroci Povpr.BOD, izplačan v RS za mesec oktoPer 1993, je bil 79.076,00 SIT, 50 % od tega pa je 39.538,00 SIT, 11 % od tega pa ge 8.698,36 SIT. V obračunu so odmišljene tudi stimulacije in drugi prejemki, ki povečujejo splošno davčno osnovo, ker so še redke in ne dajajo omem-bne vrednega davčnega učinka. Pri obračunu davka od osebnih prejemkov po starem oz. novem zakonu se obvezno uporablja tudi stara oz. nova lestvica za izračun davka. Zato sta lestvici sestavni del tabele. Sam obračun davka pa pove, da so po novem zakonu o dohodnini manj obdavčeni nižji plačilni razredi in več višji. Tako je iz tabele razvidno, da je davek na 70.000 tolarjev BOD 6.692 tolarja po starem in 4.389 tolarjev po novem zakonu. Torej je davek po novem za 2.303 tolarje ali za 34,42 odstotka nižji. Pri 500.000 tolarjev BOD pa je davek po starem 126.120 tolarjev in 147.616 tolarjev po novem zakonu. V tem plačilnem razrfedu je torej davek za 21.496 tolarjev oz. za 17.05 odstotka višji. Zato je udeležba čistega osebnega dohodka (ČOD) v bruto osebnem dohodku večja pri nižjih (pri 70.000 BOD je ČOD po starem 47.593 tolerjev ali 67,99-od-stoten oz. po novem 49.896 tolerjev ali 71.28-odstoten) in manjša pri višjih plačilnih razredih (pri 500.000 tolerjev BOD je ČOD po starem 261.630 tolerjev ali 52,32-odstoten in po novem 240.134 tolarjev ali 48,02-odstoten). Tako bodo vsi, ki prejemajo nadpovprečne plače, za januar dobili manj kot za december, ker bo njihova obračunana in odtegnjena akontacija za dohodnino po novem višja. Pri povprečni plači obračuna ne pokaže bistvenih razlik, medtem ko so nižje plače po novem res manj obremenjene. Kateri prejemki so obdavčeni? V davek od osebnih prejemkov se poleg plače štejejo tudi pokojnina, državne in druge nagrade, prejemki na podlagi pogodbe o delu in delovršne pogodbe in prejemki za storitve in posle na drugi podlagi. REK$]NERAC1JACB)PADMHTOPIL Industrijski odpadki predstavljajo velik problem, ki se po svetu rešuje na različne bolj ali manj uspešne načine. Današnja ekonomska situacija in pa vse bolj izražena težnja za ohranitev človekovega okolja, podprta z vedno strožjimi zakonskimi predpisi, nas sili k njihovi čim večji rekuperadji. Tudi Color se s svojo proizvodno dejavnostjo sooča s to problematiko. Velik del naših industrijskih odpadkov predstavljajo umazana organska topila, ki nastajajo pri pranju procesnih naprav in posod. Sestava umazanega topila ustreza splošni sestavi premaznega sredstav (organska topila, polimeri, polnila, pigmenti, aditivi), le da ima močno izražen delež topil (cca. 80-90%) Letno proizvedemo cca. 370 ton umazanega topila, ki ga regeneriramo z dstiladjo v tankoslojnem uparjalniku, tako da dobimo cca. 300 ton čistega destilata in cca. 70 ton destiladjskega ostanka. Večji del destilata se ponovno vrača v proizvodni proces kot topilo za pranje, ostalo pa se uporabi za izdelavo razredčil in prodajo topila kot takega. Tudi koncentrat je primeren za eventuelno nadaljnjo uporabo. Postopek tankoslojne destilacije namreč zagotavlja kratek čas upar-janja in z vakuumom poljubno znižana vrelišča, tako da destilacijski ostanek ne vsebuje polimerizi-ranih in prekondenziranih polimerov. Približno polovico proizvedene gošče se porabi kot dodatek k cenenim barvam (Egalin temeljna barva, Colomin temeljna barva) za drugo polovico pa bo še potrebno najti ustrezno rešitev. Poleg lastnega odpadnega topila predeštiliramo vsako leto še cca. 100 ton odpadnih topil za zu-COLOR6 nanje naročNike. Za ilustracijo nekaj podatkov iz leta 1993: Vrsta odpadnega topila Color - obrat II Color - metanol Color - pralni ksilen iz sinteze Color - oddekant. topila iz reak. vode Revoz - 6 x Revoz -D139 LTH Marles KIK - etanol Iskra Makule Garant Polzela Količina regeneriranega odpadnega topila 337.760 kg 2.562 kg 5.450 kg 5.190 kg 71.860 kg 35.430 kg 360 kg 2.920 kg 1.500 kg 320 kg 1.080 kg Ker je povpraševanje po tovrstnih storitvah vse večje, bi bilo smiselno razmisliti o povečanju kapacitet na tem področju. Prav tako bi bilo vredno pretehtati možnosti za nadaljnjo ločevanje destilata po frakcijah, saj bi na ta način dobili nazaj osnovne surovine, ki bi se lahko ponovno uporabile pri proizvodnji premaznih sredstev, po drugi strani pa bi razširili ponudbo in dvignili kvaliteto uslug za zunanje naročnike. Pripravil: Jure Zakotnik OBVESTILO Vljudno prosimo svojce naših upokojencev, da nam kakršnekoli spremembe, pomembne za evidenco (preselitev, smrt,...), javijo v kadrovsko-splošno službo. Hvala lepa! PRIŠLI ODŠLI V letu 1994 so prišli: DOLAR Bojan Vodstvo podjetja ERŽEN Anton proizvodni sektor ŽITKO Aleksander proizvodni sektor PREMUš Tomaž proizvodni sektor vrnitev iz TO HOJKAR Franci proizvodni sektor vrnitev iz TO V letu 1994 so odšli GABROVŠEK Gašper proizvodni sektor odšel v TO KAMIN Franc proizvodni sektor KRIŽAJ Matjaž komercialni sektor PROJ Janko kadr.-spl.služba Umrli upokojenci v letu 1994 so: ŽEROVNIK Aleksander PETAČ Jože POPRAVEK V januarskih "Informacijah" je izšel moj članek o "POGOJIH ZA UVOZ BLAGA V LETU 1994 ZA PROIZVODNA PODJETJA". Tiskarski škrat se je poigal s tekstom in izpustil besedico "NE" v predzadnjem odstavku in s tem obrnil pomen stavka. Pravilno stavek namreč glasi: Upam, da ne bo izzvenelo neskromno, če na koncu povem še, da za izvajanje vseh teh pogojev skrbimo poleg skrbimo poleg drugega dela v našem špedicijskem oddelku. Ker pa je pisalo: Upam, da bo izzvenelo neskromno,... me je škrat s tem pravzaprav "izdal", saj sem tudi bila neskromna, res sem se "pobahala", ali ne? Fani Sešek NEKAJ KRATKIH OD TU IN TAM! Da je ISO trd oreh, nam le počasi pronica v možgane. Zal je mnenje večine precej blizu sloganu: Umakni se v kot in počakaj, da nevihta mine! Lep primer je naš odnos do svojega delovnega okolja, kjer se izjemični posamezniki trudijo, skoraj bi lahko rekli, da potijo krvavi pot, da bi vendar nekaj premaknili, spraviti koga iz otrplega mrtvouda, odvlekli svinjarijo tja, kamor sodi, uredili ne le z organizacijskimi predpisi povezave poti, in poteke ali se skoraj brez upa zaganjajo v smer kakovosti. Mi - ostali - pa lepo po tisti Levstikovi: Trd bodi, mož jeklen! in v nadaljevanju: Tudi to nas ne bo strlo! Namesto pogleda v zrcalo par praktičnih, seveda, iz naših logov. - Po dokaj uspešni (začuda) čistilni in preurejevalni akciji v nekem našem sektorju se zaposleni (= službujoči) sploh ne znajdejo več in se jim delovna morala venomer izgublja med svetlimi zidovi. - Ko smo naloge in delovno dokumentacijo še izdajali po starem na roko in ne brez zdaj tako uspešnih računalniških povezav, se je le redko zgodilo, da je manjkal kakšen tako pomemben dokument kot je npr. kontrolni list. Danes pa, kljub obstoječim posamičnim in skupinskim na dolgo ošifriranem KL, se med goro papirja velikokrat skriva čudovito formuliran a žal nedolžen kakor dojenček opremljen le z imenom brez tako željenih karakteristik, značilnosti in lastnosti. Kaj temu sledi, si lahko le mislimo! Najbolj iznajdljivi vso stvar kar zanemarijo in tako roma izdelek v embalažo ali nadaljnjo predelavo, kakor ga je "narava" dala. - In še en iz našega komercialnega vsakdana o prisluhu in prilagodljivosti. Oni dan je neinformirana stranka želela ob obisku v enem od prodajnih oddelkov 3 kg barve, ki je v spisku zalog kraljevala v 20 kg vedru. Mudilo se mu je, kot vsem našim strankam v zadnjem času, in je, nevednik, ponižno izrazil svojo željo, da bi morda -mogoče bilo dvigniti tiste 3 kile že naslednji dan, češ, pretočili jo bodo že v 24 urah, ni hudič! Epilog zgodbe: komercialisti v tistem oddelku še niso prišli k sebi zaradi kapi. Janezek ZAHVALA Na OŠ Lucijana Seljaka v Kranju, kjer poučujem likovno vzgojo, smo na prošnjo, poslano v tovarno COLOR Medvode, dobili prijazen odziv. Poslali so nam paket barv, prijaznih okolju, brez ostrega vonja in nevarnih hlapov. Učilnice starega dela šole (t.i. paviljon) so že precej stare in tamkajšne omare so dobile bledo, suhoparno podobo. Problem so rešile Colorjeve barve, s katerimi sem poslikala omare v treh učilnicah. Motivi na omarah so različni, otrokom prijazni, domači: češnje, metulj, sonce, cvetje, ribe, papagaj, kakadu, petelin, kokoš ipd., tako da tudi vzpodbujajo učence k njihovem delu pri predmetu spoznavanja narave in družbe. S COLORjevimi barvami in z nekaj dobre volje sem morda vsaj malo prispevala k prijaznejši šoli, veselju učencev. Prav tako sije s sicer prej pustih sten telovadnice na podružnični šoli Orehek prijazno sonce, poslikano s toplimi Colorjevimi barvami. Vabimo vas k ogledu! V imenu OŠ Lucijana Seljaka se vam za barve iskreno zahvaljujem. Andreja Jamnik, prof. lik. pedagogike NAGRADNA KRIŽANKA jjj ?OPMS- NICA DEL zzajce AM.ANMP-?o LOGI N JA (MA1I6A£P) GTE UPE/VA ?BVINA hela SU 02.1 KOcEVJC SO£S ČISTA TCiA tUAGA LASTNOST nabavne ObALE UMRU G LED. IOAALEC (MILAN) ► UATOCl TtAi.ue- STB D£t! tatvina, U.ZAJA asee>Ni Zaimek STEZA J{ONIM, BOJICA Vetue Pil REPI OLC,A ilTPAN fenoci T>IU0 B>. V2ULIIL J5CAL1ZA MNcRorr ?ODi£M. Godnik. IEKA ji J. JA t •pBiroK. MLHAi. JEKEftA UMETJTCti OAJ OB SATI ftI 0»lENorai 1 ► LOJ 2 E ŽtoiMAN P/LMSKI 1N BW/UTI JUNAK HOMBiJEV E? zeiisEa MA1USIC SESTAWL fl.s. Plesalk* /2 *