koper — petek, 6. julija 1956
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
leto v.
stev. 28
Izliaja vsak petek. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Ivan Ren k o. Izdaja časopisno založniško podjetje »Slovenski Jadran« v liopru. Uredništvo in uprava v Kopru, Santorjeva ul. 2G, tel. št. 170. Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru. Posamezni izvod 10 din. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Celoletna naročnina 500, polletna 230, četrtletna pa 130 din. Za inozemstvo letno 1000 din ali 3 in pol dolarja. Bančni račun Ga—KB-1-Z-1S1.
VBAKQ PRANJE ll.
odbora SZDL
V	počastitev 4. julija, Dneva borcev, so prebivalci koprskega okraja priredili vrsto proslav in prireditev. Predsedniki občinskih ljudskih odborov so sprejeli nekdanje partizanske borce, vdove in matere padlih partizanov ter invalide narodno osvobodilne vojne. Tako je v torek priredil soreiem predsedftik občinskega ljudskega odbora v Kopru Miro Jelarčič, ki je okrog štiridesetim zbranim borcem koprske občine čestital k njihovemu prazniku.
Na večer pred 4. julijem je Zveza borcev priredila slavnostno akademijo, na kateri je govoril ljudski poslanec Anton Ulcmar. Omenil je pomen tega partizanskega praznika, s katerim se spominjamo začetka oborožene vstaje jugoslovanskega ljudstva pred petnajstimi leti. Dejal je, da moramo pokazati tudi danes enako pripravljenost za delo pri gradnji sociar llzma in izboljšanju življenjske ravni ter aktivnega sodelovanja v utrjevanju miroljubnega sožitja z drugimi narodi, kot smo jo pokazali v obrambi našega življenja in naše samostojnosti v letih 1941 do 1945.
Tov. Ukmar je nadaljeval: »Ob tem dnevu s ponosom ugotavljamo, da je primorsko ljudstvo res mnogo žrtvovalo za svojo narodno in socialno osvoboditev. Pri tem se nam oživlja spomin na upor v Marezigah, pri Sv. Jakobu, na Tolminskem in na bazoviške junake, ki so dali svoja življenja za osvoboditev slovenskega ljudstva. Ob spominu na žrtve fašističnega terorja pa ob prvem praznovanju Dneva borcev, dneva vstaje jugoslovanskih narodov obljubljamo, da bomo v svobodni domovini skušali doseči čimprej popolno zmago socializma in da bomo ustvarili tako družbeno ureditev, ki bo odraz našega prepričanja v pravilnost naše poti v socializem.«
Na tej svečani akademiji v Kopru je nastopil tudi pevski zbor »Bojan« iz Dornberga, v torek zvečer pa je Gledališče slovenskega Primorja uprizorilo na Trgu revolucije Držič-Ruplovo komedijo »Boter Andraž«. f
Na Trgu JLA v Izoli je bilo 3. julija svečana akademija, ki so ji prisostvovali skoraj vse meščani. Ob tej priložnosti so tudi razvili prapor občinske organizacije Zveze borcev. V torek zjutraj pa je bilo zborovanje vseh bivših borcev pred Ljudskim domom, ki 'so po zborovanju položili vence pred spomenikom padlih v Izoli. Dopoldne so otvorili tudi razstavo društva »Svobode«, v četrtek popoldan pa je brodarsko društvo Izola v sodelovanju z jadralnim klubom »Jadro« iz Kopra priredilo jadranje v izolskem in koprskem zalivu.
Tudi v Portorožu so počastili spomin padlih borcev s polaganjem vencev pred partizanskim spomenikom v Portorožu in pred spomenikom, ki stoji med Portorožem in Lucijo, Govorila sta znana partizanska borca Jernej Ver-ginela in Dušan Puh, vod mornarjev pa je izstrelil tri častne salve.
V	piranskem gledališču je v torek zvečer po govoru Fausta Vi-žintina priredil pevski zbor piranske »Svobode« v sodelovanju z re-citatorji kulturni večer.
Brigada bivših borcev pivške in ilirskobistriške občine je obiskala 24 vasi in položila vence na grobove padlih borcev. Nad petstotim udeležencem partizanskega pohoda je v Kilovčah spregovoril bivši komisar brigade in ljudski posla-
nec Branko Dougan. Po tej svečanosti je brigada obiskala Bitnje, kjer jo je sprejelo okrog 2000 ljudi. Bivši borci so obiskali tudi 25 družin padlih partizanov in jim poklonili skromna darila. Na svečani akademiji v Ilirski Bistrici je d pomeiju praznika govoril podpoi-iicvnllc JLA Auuir Doiinšeic.
Občinski odbor Zveze borcev in občinski ljudski odbor v Hrpeljah sta priredila sprejem bivšim borcem.
Zelo lepo je uspela tudi svečana akademija v Postojni na kateri je govoril o pomenu praznika predstavnik Jugoslovanske ljudske armade. V Prcdjami pri Pristojni pa je bil v sredo popoldne koncert partizanskih in narodnih pesmi.
V	Dekanih je 300 mladincev, udeležencev taborjenja predvoja-ške vzgoje uprizorilo vojaške vaje, nato pa je bil partizanski miting.
V	Škofijah je v nabito polni dvorani priredil koncert pevski zbor »Svobode« iz Kopra, v Ospu sta po govoru Vitka Vremca nastopila godba na pihala in pevski zbor, podobne akademije pa so bile tudi v Hrvatinih, Šmarjah, Marezigah in Črnem kalu,
MinUli petek je ■ bila v. Kopru prva seja novoizvoljenega okrajnega odbora 5ZDL- Zz prsdssclm-lca so člani izvolili Alberta Jako-piča-Kajtimira, za tajnika Ivana Mavsarja, razen tega pa so izvolili še sekretariat, v katerem so razen predsednika in tajnika še IVIario Abram, Črtomir Kolcnc, Sikst Marion, Marija Vogričcva, Albin Simčič, Albert Zornada in Jože žižck.
Predsednik Jakopič je v izčrpnem poročilu analiziral stanje organizacije SZDL in nakazal naloge za bodoče delo tako okrajnega in občinskih odborov SZDL, kot tudi osnovnih terenskih organizacij. Te naloge bi bile v glavnem naslednje:
organ izacij sko-politično utr j eva-nje članstva in organizacije;
navajanje občinskih in zlasti odborov osnovnih organizacij na vedno večjo samostojnost pri delu; več političnega pojasnjevanja
Ob dnevu rudarjev 3. juliia je delovni kolektiv rudnika črnega premoga v Sečovljah prisostvoval svečanemu zasedanju delavskega sveta, ki ga je otvoril njegov predsednik Anton Šmit. Po pozdravnem govoru predsednika upravnega odbora Toneta Martinčiča in po pre-čitanju pozdravnih brzojavk občinskega ljudskega odbora in občinskega komiteja ZKS Piran so z enominutnim molkom počastili spomin rudarjev — žrtev pretekle vojne. Nato je direktor podjetja Jaka Draksler v klenih besedah orisal razvoj borbe slovenskih rudarjev za svoje pravice in omenil rudarske stavke, ki so bile izraz teženj slovenskega proletariata za nacionalno in gospodarsko svobodo. Nato je govoril o uspehih delovnega kolektiva pri izvajanju njegovih nalog. Izrekel je priznanje vSem ti- ' stim, ki so omogočili podjetju izkop 7,800 ton črnega premoga. v prvih petih mesecih letos, kar je nad 30 odstotkov več kakor lani. Omenil je, da dosedanji podatki o delovni storilnosti kažejo, da bodo letos dosegli predvideni plan in sicer, da bodo izkopali kljub vsem težavam, ki jih ima rudnik, 30,000 ton črnega premoga. V tem letu so sečoveljski rudarji delno obvladali tudi svojega največjega sovražnika — vodo. Uspelo jim jo je zajeziti ter s tem ustvariti dnevni prihranek za okrog 14.000 kWh.
Po proslavi, ki je bila združena s proslavo Dneva borcev, so nastopili mladinski in moški tambura-ški zbor DPD Sečovlje, pevski zbor in recitatorji z bogatim kulturno-umetniškim sporedom.
LEP DVOJNI PRAZNIK TUDI V IDRIJI
Tudi v Idriji so na prazničen način proslavili Dan rudarjev 3. julij. Slavnosti je sicer zelo motilo slabo vreme, vendar pa se je na osrednji proslavi v rudarski sindikalni dvorani zbralo veliko število rudarjev, ki so jih pozdravili predstavniki zveznega in republiškega
sindikata rudarjev in metalurgov, predstavnik republiškega glavnega odbora sindikatov Slovenije, predsednik idrijske občine Lado Božič in drugi. O zgodovinskem pomenu praznovanja rudarskega praznika — 3. julija — ki je spomin na borbo zasavskih rudarjev za boljše življenjske pogoje pod staro Jugoslavijo, spomin na težke dni gladovne stavke trboveljskih rudarjev leta 1943, je lepo orisal zvezni ljudski poslanec Tone Šturm. Ob nekoliko boljšem vremenu so nato slovesnosti zaključili popoldne na zabavišču V mejci.
Z Dnevom rudarjev so Idrijčani zaključili vrsto praznovanj najrazličnejših obletnic pomembnih dogodkov iz zgodovine Idrije — z naslednjim dnem — Dnevom borcev NOB — pa so z lepim praznovanjem napravili uvod v slovesnosti, ki so posvečene praznovanju spominov na NOB in našo revolucijo, in ki bodo zaključene 22. julija, na Dan vstaje slovenskega ljudstva.
rb
Rudnik črnega premoga v Sečovljah. Separacija in. zunanje naprave.

naše notranje, zlasti ' gospodarske in naše zunanje politik»;
čiščenje protisocialističnih ele-metov iz vrst SZDL, obenem pa storiti vse za vključevanje novih članov, ki imajo za to pogoje, kar bo neposredno vplivalo na- organizacijsko utrditev in bo še povečale ugled organizacije;
uvesti in vskladiti metode dela občinskih in vaških (terenskih) odborov SZDL: uvesti sistem stalnih sej in sestankov po naprej določenem in dobro pripravljenem načrtu, in zaradi temeljitejše obdelave tematike, ■ intenzivneje delati s članstvom po vprašanjih posameznih področij (zadružništvo, šolski, hišni in potrošniški sveti itd.);
doseči večjo odgovornost pri delu vsega članstva;
razlikovati sestanke SZDL, množične sestanke prebivalstva in zbore volivcev — na zborih volivcev obravnavati gospodarska vprašanja svojega področja, sestankom članstva SZDL pa je treba dati politično vsebino pri obravnavanju vse problematike;
okrepiti politično-ideološko delo, mresti seminarje in tečaje;
izdelati perspektivne načrte dela posameznih, zlasti terenskih organizacij na podlagi sklepov okrajna konference SZDL in konkretne situacij.
Na vsaki seji bi morale organizacijo načrtno obravnavati po en zaključek okrajne konference tako: vprašanje preorientacije našega gospodarstva in izvajanje družbenega plana, dalje kmetijsko zadružništvo, družbeno samoupravljanje in delavsko upravljanje (analize dela), delovanje našega komunalnega sistema, posebno kra-javnih odborov, priprave načrtov za zimsko delo, o katerem je treba že zdaj razmisliti, itd.
V izredno plodni razpravi so člani novega odbora iznesli več primerov dobrega ali slabega dela in dali več predlogov za izboljšanje stanja in dela organizacije.
Okrajni odbor SZDL bo imel julija, avgusta in septembra letos po eno sejo, na katerih bodo razpravljali o kmečkem vprašanju in zadružništvu, o družbenem samoupravljanju in delavskem uprav-(nadaljevanje na 2. strani)
«i s.
1
i^illB
m ~ -¿M
Prvi podatki o gibanju gospodarstva okraja Koper v prvih petih mesecih letošnjega leta poka-zujejo na eni strani značilnosti, ki se pojavljajo v celotnem gospo-uiMvc, m na drugi strani značilnosti, ki so odraz lokalnih vplivov na gospodarstvo našega področja.
Na industrijsko in kmetijsko proizvodnjo so posebno neugodno vplivale slabe vremenske razmere v prvih treh mesecih letošnjega leta. V industrijski proizvodnji je zaradi tega nastopilo iprecejšnje pomanjkanje električne energije, kar je imelo za posledico večji izpad proizvodnje in v nekaterih podjetjih celo začasno prekinitev proizvodnje. Kmetijska proizvodnja posebno na koprskem področju je bila znatno nižja napram isteihu obdobju lanskega leta. Spričo tega je tudi odkup (Jgodnjih kmetijskih pridelkov, kakor so grah, krompir, jagode, češnje, dosegel le 51% lanskoletnega odkupa v istem času.
Nujno je, da so se zaradi tega odrazile posledice tudi v drugih panogah gospodarstva, predvsem v gostinstvu, trgovini in prometu.
Kljub tem objektivnim težavam pa so nekatera podjetja znatno povečala proizvodnjo napram lanskemu letu. Iz tega se vidi, da bodo tista podjetja, ki so pričela že v prvem polletju z borbo za ostva-ritev postavk družbenega plana, istega izvršila in nekatera celo presegla.
Zaloge so se v industriji in trgovini znatno povečale, kar ugodno vpliva na stabilizacijo cen in večjo zadovoljitev potrebe široke potrošnje pri večji izbiri raznega blaga.
Vsi ti pojavi dokazujejo, da so novi ekonomski ukrepi v cilju preorientacije našega gospodarstva že pričeli delovati in da pozitivno vplivajo na njegovo stabilizacijo.
Ti pojavi, ki se kažejo v celotnem gospodarstvu pa se odražajo tudi v samih podjetjih. Slabo ali nepravilno gospodarjenje v podjetju pride mnogo hitrejše do izraza tudi na samih plačah.
Tako so imela nekatera podjetja v tem času finančne težave, zaradi katerih je prišlo do zmanjšanja in zakasnitve (dejanskih izplačil. Vzroki za to so bili dveh vrst. Na eni strani vzroki, ki niso bili odvisni od podjetja in na drugi strani vzroki slabega gospodarjenja in poslovanja v podjetju. V prvo vrsto spadajo predvsem gradbena podjetja, ki niso mogla vnovčiti izvršena dela, ker Investitorji niso imeli potrebnih denarnih sredstev in turizem, ki zaradi slabega vremena, zakasnelih novih predpisov in drugih objektivnih okolnosti nima gostov. V drugo vrsto pa spadajo podjetja, Ivi se niso znala prilagoditi smernicam sedanje gospodarske politike, ki niso pravočasno predložila zaključne račune za leto 1955. ali periodične obračune za leto 195(5, ali pa so uporabljala obratna sredstva za investicije.
Dosedanje stanje proizvodnje predvsem v industriji in zaostanek za postavkami družbenega plana zahtevajo, da, se podvzamejo energični ukrepi za nadomestitev izgubljene proizvodnje in za izvršitev družbenega plana. Zato bi morali delavski sveti vseh gospodarskih organizacij izvršiti detajlno analizo stanja na koncu planiranega obsega proizvodnje in prometa.
Ing. P. A.
Bližnji sestanek Tito-Nehru-Na-
scr je te dni v ospredju zanimanja svetovnega časopisja. Državniki se bodo sestali sredi julija na Brionih. Predsednik egiptovske republike Naser bo vrnil obisk predsedniku Titu, medtem ko bo prišel predsednik indijske vlade Nehru s sestanka držav Commomvealtha (Britanske skupnosti narodov) v Londonu,
Vodilni indijski časopis Times of India je napisal v zvezi s tem sestankom zanimivo ugotovitev: »Trdi blokovski okviri bodisi na Vzhodu bodisi na Zahodu počasi popuščajo. Prav ta razvoj nalaga predsednikom Titu, Nehruju in Naser-ju novo odgovornost. Na Brionih se bodo sestale 3 najvidnejše osebnosti izvenblokovskih držav, da bi našle nove poti za sporazum na svetu.«' Tudi drugi časopisi, zlasti egiptovski, pišejo, da bo konferenca na Brionih »daljnosežnega značaja«.
Krvav»	v PosuiaB-te
Poljskem so povzročili serijo polemik med. Vzhodom in Zahodom. Kakor je žn'ahd, so poznanjski delavci demonstrirali prejšnji teden, ker vlada ni v celoti ugodila nji-
ii. obrtniški velesejem
v LJUBLJANI
Prijavljenih že nad 360 rastavljav-cev
Od 7. do 15 julija t. 1. bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani II. Obrtniški velesejem, ki bo prikazal stanje našega obrtništva in njegovega napredka v tem letu. Tradicija izdelkov slovenske obrti, njihova kvaliteta in sloves sta znana in starodavna. Mnogo najrazličnejših razstav obrtniških izdelkov, zanimanje zanje ter sklenjene kupčije dokazujejo, da se je naše obrtništvo vedno pravilno zavedalo svojega pomena. Toda s tem, da so posamezni obrtniki in obrtniške stroke razstavljali svoje izdelke na nekaterih priložnostnih lokalnih sejmih, ni bil dosežen pravi uspeh. Lanskoletni I. Obrtniški velesejem je pokazal, kako potrebna je taka razstava, ki zajema vso obrtniško dejavnost, letošnji II. Obrtniški velesejem pa narn bo predstavil mnoge nove uspehe jugoslovanskega obrtništva. Na velesejmu bomo videli razen obrtnikov — posameznikov in državnih obrtniških podjetij, še nekatera industrijska podjetja, ki izdelujejo polizdelke, orodje in stroje za obrtništvo. Do izraza bo prišla tudi iznajdljivost obrtnih mojstrov in kolektivov z njihovimi posebnimi izdelki, izdelanimi na kar najbolj .racionalen način, tako glede materiala kot delovone sile. To je zlasti važno, ker bodo izdelki na vpogled množici obiskovalcev in kupcev, domačih in tujih.
Ves čas velesejma bodo za obiskovalce prirejena različna predavanja, prikazani bodo filmi o raz-ličnih strokah obrtništva in temu podobno. Zanimanje za ta velesejem ni velik le v Sloveniji, temveč .tudi po ostalih republikah.
P. J.'
RAZGLAS
Uprava Dijaškega doma v Kopru obvešča, da bo dom za_£olsko leto ,1956/1957 sprejemal gojence istih šol kot preteklo leto, in sicer: di-' jake učiteljišča. SES in. gimnazije. Reflektanti naj pošljejo upravi* prošnjo, kolkovano s 30 din državnega in 20 din občinskega koleka, V prošnji naj bo navedeno katero šolo in razred bodo posečali. Prošnji. naj priložijo odločbo o višini dodeljene podpore od strani OLO oziroma organa ali ustanove, ki jih podpira. Razen tega ie priložiti pismeno jamstvo staršev oziroma skrbnikov, ki se obvezujejo, da bodo plačevali razliko. V primeru, da podpora še ni določena, bo nujno odločbo predložiti ob prihodu v dom. Mesečna vzdrževalnina bo 5.850 din. Vzdrževalnina se plačuje v začetku meseca naprej. Za odgovor naj priloži vsak 25 din za poštne stroške. Prošnje naj bodo "dostavljene upravi doma do 31. julija 1956. Prošnjo naredite lahko na prijavni poli, ki jo dobite na 'upravi doma, ali na vprašalnl poli 'obrazec 1,74, ki jo dobite v knjigarnah in papirnicah,
Unrava
hovim zahtevam za zboljšanje življenjskih razmer. Demonstracije su se spremenile v nerede, pri katerih je bilo med delavci in policijo 38 mrtvih in 270 ranjenih, Poljska vlada je v zvezi s tem objavila posebno poročilo, v katerem je rečeno, da so za nerede krivi tuji in domači provokatorji, ki so izkoristili nezadovoljstvo v nekaterih tovarnah zaradi ekonomskih težav. Predsednik vlade Cyrankiewicz pa je .zatrdil, da ti neredi ne bodo zadržali ali oslabili naporov vlade in partije za demokratizacijo življenja V državi, razvoj narodnega gospodarstva in kulture ter naglo izboljšanje življenjske ravni prebivalstva.
Dogodke na Poljskem omenja tudi resolucija CK KP Sovjetske zveze, ki je sicer posvečena rezultatom boja proti kultu osebnosti. Ko komentira resolucijo, piše moskovska Pravda med drugim: »Nekatera dejanja, kakor na primer glasovanje v ameriškem senatu za kredite za podporo saooLa^ne t-CJC"""*1'. '"' socialističnih državah ali pa izzivanje imperialističnih agentov v Poznanju dokazujejo, da ne smemo ostati brezbrižni spričo novih spletk agentov imperializma.« Američani so te trditve ostro zavrnili. Uradni zastopnik ZDA je namreč izjavil, da so trditve v resoluciji CK KP SZ o ameriškem podpiranju in financiranju neredov v Poznanju popolnoma izmišljene.
Po poročilih tujega tiska je prišlo do demonstracij tudi v Budimpešti. Demonstracije so bile okoli poslopja, kjer so člani kluba Pe-tofi zahtevali rehabilitacijo starih komunistov. Na zborovanju je govorila tudi vdova Laszla Raika, ki ,ie menda neposredno obtožila Ra-kosija za moževo smrt. Takoj po demonstracijah je objavil CK partije madžarskih delavcev resolucijo, v kateri sicer opozarja ná pozitivno kritiko, ki se je razvila v zadnjem času, vendar dodaja, da demagoški izpadi proti partiji in ljudski demokraciji ogrožajo zdravi napredek.
Odbor OZN za razorožitev je začel zasedati v New Yorltu. Prve izjave britanskih, ameriških in sovjetskih predstavnikov kažejo, da je na obeh straneh volja, da bi. prišlo do napredka. Zahodni delegati so pozdravili sovjetski sklep o zmanjšanju njenih oboroženih sil, vendar so vztrajno zatrjevali, da je treba
Problemi zunanje politike so bili tečaj okrog katerega s'e je po vojni osredotočila skoraj vsa aktivnost zapadnonemških strank in politikov. Prav na Item področju je C.udi. zapadnonemški kanefc-r dr. Adenauer dosegel svoj državniški ugled, saj se je zelo spretno trudil, da kljub vsem zaprekam čimprej izbojuje suverenost Zapadne Nemčije, da bi tako dobil osnovo v bitki za zedinjenje vse Nemčije.
Svoj prvi cilj je Adenauer uresničil s tern, da se je vezal izključno z Zapadom in ignoriral politično stališče Sovjetske zveze. Pri tem so m\i med drugim pomagali tudi minuli mednarodni odnosaji, za katere je bila značilna ostra razdelitev sveta in Evrope na bloke, med katerimi se je Adenauer zelo spretno iin Vlosledno oklepal samo ene ' strami, od katere je pričakoval vso pomoč. '•.
Toda spremenjeni mednarodni odnašaj! v zadnjih letih niso najbolj ustrezna tla, na katerih bi se lahko uveljavile zastarele metode in sredstva iz časa »hladne vojne« ali pa dosegli cilji, ki, so ostro zvezani s političnim stališčem in dobro vo-ljo Zahoda in V-zhoda glede zedi-njene Nemčije. Z drugimi besedami, uspešna Adenaurj^va poliiika iz povojnih kt se je v .današnjem času, ko je treba ,imeti veliko več elastičnost, izkazala za popolnoma neprimerno.
Toda zdi se, da želi biti stari kancler zvest .sebi in svoji politiki. In čeprav je bil v določenem irenut-Icu prisiljen vzpostaviti diplo.mal-
skleniti mednarodni sporazum o razorožitvi hkrati z rešitvijo mednarodnih političnih vprašanj. Sovjetski delegat pa je dejal, da ni nujno, da bi bilo vprašanje razorožitve odvisno od rešitve političnih vprašanj, zlasti pa ne od nemškega vprašanja. Pozval je velesile, naj sprejmejo pobudo za zmanjšanje svojih oboroženih sil, svoje oborožitve in svojih vojaških proračunov.
V prvih dneh zasedanja so sklenili sprejeti zahtevo indijskega delegata, da le-ta prihodnji teden razloži prod odborom indijske predloge za premirje v oboroževalni tekmi. Indija je namreč predlagala, naj bi velesile, ki imajo atomsko orožje, sklenile sporazum o prenehanju atomskih poskusov. Razen tega predlaga Indija premirje v oboroževanju v pričakovanju sklenitve sporazuma o razorožitvi.
O nujnosti skupne politike med Rimom, Bonnom in Parizom so razpravljali te dni v Rimu italijanski in zahononemški državniki. V-skupnem poročilu o sestanku Adenauer-Segni je rečeno, da so italijanski in zahononemški državniki razpravljali o izvenvojaškem sodelovanju v okviru Atlantskega pakta, o nedavni poslanici maršala Bul-ganina zahbunim arzavC" IT. C ropski celovitosti, Govorili so tudi o sklenitvi sporazuma o medsebojnem prijateljstvu ter o trgovinskem sporazumu in sporazumu o plovbi.
Rimski Tempo pa piše v zvezi z razgovori, da je napočila doba, ko si Rim. Pariz in Bonn ne morejo več privoščiti ločene politike, temveč morajo razumeti, da je v skupnem interesu trojno sodelovanje na raznih področjih.
Grško-turški spor okrog Cipra se ne premakne z mrtve točke. Predsednik turške vlade se je te dni razgo.varjal v Ankari z britanskim generalom Templerom o ciprskem vprašanju. Zatrdil mu je, da turška vlada ni pripravljena razpravljati o samoopredelitvi ali samoupravi na otoku in da bi prenehanje britanske suverenosti na Cipru lahko zelo škodovala skupni obrambi Sredozemlja. Grški zunanji minister Averov pa je izrazil svoje obžalovanje zaradi turških izjav in poudaril, da bo Grčija še dalje trdno podpirala pravico ciprskega ljudstva, da samo odloča o svoji prihodnosti. Dodal pa je, da je Grčija še vedno prepričana v koristnost grško-turškega sodelovanja in da je pripravljena vložiti mnogo dobre volje, da bi prišlo do razumne rešitve ciprskega vprašanja.
Ustanovitev Vodne skupnosti za koprsko, piransko in izolsko občino je v prvi vrsti narekovala potreba po takojšnji ureditvi vodovodnih naprav, hudournikov in rek na tem področju koprskega okraja. S povečanjem števila prebivalstva v obmorskih mestih se iz dneva -v dan vedno. bolj čuti zahteva po izboljšanju preskrbe z zdravo pitno vodo, po drugi strani pa neodložljivo obvladanje hudournikov, ki s poplavami uničujejo nad 3000 hektarov plodne zemlje.
Delovni- načrt novoustanovljene' Vodne skupnosti v prvi vrsti predvideva nadaljevanje melioracijskih in regulacijskih del v okolici rek Rižane, Kornalunge in Dragonje ter regulacijo številnih vodotokov in hudournikov. Investicijski program OLO Koper, katerega je po-irull Izvllmi svit	skupšči-
ne LRS lansko jesen predvideva, da bo v desetih letih rešeno vprašanje melioracije na področju Rižane, Ankarana, Semedele, Kornalunge, Dragonje, Ospa, Gabro-vice, Izole, Strunjana, Sečovelj, Lucije, stanj onskega zaliva ter valderneškega področja. Za izvršitev teh del bo potrebnih nad dve milijardi in četrt milijona dinarjev, s kateremi bi osušili 470 ha zemlje, nasuli 400 ha, pred poplavami zavarovali 600 ha, 790 ha raz-močvirili in zgradili naprave za namakanje 1390 ha zemljišč.
V namenu, da bi prej ko mogoče začeli z melioracijo omenjenih področij, saj bi s. tem samo na približno 2000 ha povečali bruto dohodek za okrog 3 milijarde dinarjev, z namakanjem pa dohodek na vsem področju za 40 do 50 odstotkov, je OLO Koper preskrbe! novoustanovljeni Vodni skupnosti sredstva iz angleškega dela tako-imenovane tripartitne pomoči v vrednosti ene milijarde dinarjev. Iz teh sredstev so že nabavili vrsto strojev: veliki sesalni in tri uni-
E O
ska edinošaje z Moskvo, se kljub temu izogiiiba vsakemu političnemu ali kakrčnismukoli kontaktu s s'ov-je sko diplomacijo. Adenauer se še vedno, trdno drži blokovskih pozicij v upanju, da bo z njimi lahko izsilil pristanek Sovjetske zveze za zedinjenje Vzhodne in Zahodnei Nemčije in, kakor piše zahodnonemški časopis Süddeutsche Zeitung, ne siamo,. da s'e izogiba vseh razgovorov z Moskvo o tem vprašanju, ampak ima Sovjetsko zvezo še vedno za »svojega smrtnega sovražnika«. Zahodnonemški kancler je tudi še vedno preti neposrednemu kontaktu z vlado Vzhodne Nemčije, čeprav je to danes edina normalna in možna pot za dosego cilja. Povsem razumljivo ji:-, da je pripeljala taka poliiika vprašanje zedinjenja Nemčije v slepo ulico. Zdi se, da tega v Za-pE.dr.ii Nemčiji nista še doumela edino!« kancler Adenauer i!n njegova kršč ani:iko-d em n krat,sika stranka.
Proti tej dosledno »togi zunanji politiki« dr, Adenauerja, kakor jo imenujejo v Zapadni Nemčiji vse politične stranke brez ozira na svojo barvo, je v teku povsem nasprotno gibanje. Najprej je bilo to gibanje opazili med socialdemokrati, počasi pa je misel o nujnosti neposrednih stikov si Sov j et i v cilju ponovnega zedinjenja Nemčije prodrla v miselnost ljudstva in drugih političnih strank, kot so nekdanji pripadniki vladne koalicije, svobodni liberalci in pripadniki bloka be^ guneev. Te dni je tudi skupina ministrov v zapadlo nemški vladi, de-sidentöv liberalne sllrankc. ustanovila novo stranko in odkrito zahte-
verzalne bagerje, dva grederja, pet buldožerjev, 30 vibratorjev, kompresor in stroj za izdelavo betonskih blokov. Vsi ti stroji so v glavnem že v Kopru, Vodna skupnost ]£a bo v kratkem začela s prvimi deli.
Pričakujejo, da bodo že prihodnjo pomlad začeli v poini meri z izvajanjem predvidenega načrta, razen tega pa tudi, da bodo dobili še dodatna investicijska sredstva, ki so potrebna za uspešno izvajanje melioracij in regulacijskih del ob obalnem področju.
vala od Adenauerja, da takoj začne s pogajanji s Sovjetsko zvezo o ze-dinjunjiu Nemčije. Pravijo celo, po pisanju ameriškega časopisa »New's Week«,' da so .se skalili odnošaji med Adenauerjem in njegovim ministrom za zunanje zadeve von Brentanom, ker as nista zedinila glede načina, kako bi dosegla cilj zedinjenja.
Sovjetske iniciative za nemško zedinjenje s'o bile v tej politični atmosferi v Zapadni Nemčiji dolivanje olja na ogenj, kakor je pisal te dni londonski čaisopis »Econo-mist«. Tcda prav .s tem je bila o-fcrepljena splošno nemška razprava o najprdfcladnejših poteh. Med tistimi. ki kritizirajo Adenauerjevo politiko — posamezne politične, stranke' in politiki — vlada različno mnenje, kateri korak bi moral biti prvi na pati zedinjenja: ali podrobno proučiti namene Moskve ali zahtevati cd zahodnih sil, da ponovno formulirajo s'vojo politiko do Nemčije, a Iii »zagrabiti bika za ro-ge« in začeti neposredne razgovore z Pankovim. Toda ne glisde na različna gledišča glede načina, ki bi najhitreje pripeljal do zedinjenja. je vsem skupna zahteva, da mora Adenauer svojo kruto politiko omiliti in iSkatri priložnost za odkrite razgovore s Sovjetsko zvezo. Vse stranke v opoziciji za Adenauerja so iti edine in dosledne v tem, da mora prav Bcnn najti splošna nemško iniciativo za zedinjenje. To je pa pritisk, ki. ga kancler Adenauer i.n njegovi pristaši preživete politike ne bodo mogli vzdržati dolgo časa.
V	ponedeljek je bil v Kopru redni letni občni zbor Društva ekonomistov kopršlCeeu Okraja, C delu in uspehih društva v minulem letu je poročal predsednik društva Drago Dolinšek, nakar so številni udeleženci v plodni diskusiji obravnavali vrsto vprašanj našega gospodarstva. Občnega zbora se je udeležil tudi tajnik okrajnega odbora SZDL Ivan Mavsar, predstavnik Trgovinske zbornice in drugi.	%
Predsednik društva Dolinšek je v svojem poročilu poudaril, da je društvo kljub nekaterim pomanjkljivostim zlasti glede dela nekaterih članov upravnega odbora, zadovoljivo izvršilo svojo osnovno nalogo; povezalo je ekonomiste in jih v svojem okviru vzgajalo ter tako doprineslo svoj delež h gospodarskemu razvoju okraja. Društvo je priredilo v minulem letu vrsto kvalitetnih predavanj za svoje člane, razen tega. pa so mnogi člani društva predavali na raznih seminarjih, tečajih za kvalificirane delavce, v podjetjih, v klubu proizvajalcev itd.
• Prav tako je društvo ekonomistov aktivno spremljalo gospodarsko problematiko okraja in pomagalo uveljavljati zdrava načela gospodarske politike kot so gospodarska utemeljenost investicij in podobno. Prizadevalo si je za bolj-.šo organizacijo dela v podjetjih in za dvig produktivnosti dela, kar ni le boj za višjo storilnost, ampak za ekonomično izkoriščanje materialnih sredstev in proizvajalnih sil. Zato izboljšanje produktivnosti" dela ni le stvar delavcev, ampak — in to veliki meri, tudi organizatorjev proizvodnje — inženirjev, tehnikov in ekonomistov.
V	razpravo je posegel tudi tovariš Mavsar, ki je priporočil društvu, da se čim tesneje poveže zlasti s kmetijskimi strokovnjaki, kakor tudi z inženirji in tehniki, kar naj bi omogočilo enotno .gledanje na naše gospodarstvo in reševanje perečih gospodarskih vprašanj na najširši osnovi, hkrati pa tudi potrebno koordinacijo med posameznimi panogami, Nadalje je 'tovariš •Mavsar priporočil društvu naj naredi načrt dela in začne sistematično ' obravnavati posamezna gospodarska vprašanja.
Na koncu so člani društva izvolili nov 11-članski upravni odbor.
S prve seje novega:
(nadaljevanje s 1, strani) ljanju, o organizacijsko-ideološkem delu in kulturno-prosvetnem stanju.
Na seji so izvolili založniški svet kot organ družbenega upravljanja pri časopisno-založniškem podjetju »Slovenski Jadran«. Tvorijo ga dr. Svetozar Polič kot predsednik, člani pa so Julij Titi, ing. Peter Aljančič, Marija Vogrič, Albert Zornada, Anton Sturm, Franc Kralj-Petek, Franc Zdešar in Slane Šlirabar, Razen tega pa so potrdili dosedanji komisiji za družbeno upravljanje (predsednik Jožo Žižek) in za tisk ter kulturo prosveto pri OO SZDL, ker sta bili šele nedavno izvoljeni.
rb
üak© bl w Sem primeria upravljal ti?
Trenutno stanje v našemi gospodarstvu bi verjetno mogli dokaj zvesto ponazoriti z vozačem, kil je vse do pred kratkim bil prisiljen voziti po strmem klancu »kapitalnih investicij«, .sedaj pa, ko ga je zmagal, menjava brzino — iz »druge v tretjo«.. Pri ¡tem prilagojievamju vozila na ravno, boljšo cesito. je v »memjaču« malo zaškripalo. Upoštevajte: vozač ima prvič priložnost preusmeriti ročico manjača v položaj. ki mul zagotavlja hitreje in lažje naprej! Tisto, kar je v menjaču —alii drugače povedano, v zvezi z letošnjim družbenim planom — ma-flo zaškripalo, bi mogli imenovati predvsem različne ¿krite rezerve v številnih naših podjetjih ter dalje ostanke uravnilovke pri nagrajevanju in ne nazadnje premalo učinkovit oziroma premalo razvit sistem družbene kontrole in neposrednega soodločanja državljanov pri upravljanju v gospodarstvu.
Da velja posebno zadnje izmed omenjenih pomanjkljivosti tudi za področje, blagovnega prometa nam med drugim potrjuje danes še slabo zakoreninjeni potrošniški sveti pri trgovskih podjetjih na drobno, posebno pa dejstvo, da potrošniških -svetov pri trgovskih podjetjih na veliko še nismo ustanovili. Mar tovrstni organi i družbenega upravljanja pri grosističnih »trgovskih podjetjih niso potrebni? Bi zavirale morda njihovo delovanje kakšne objektivne težave? Tako v enem kot drugem primeru je prav nasprotno! Sveti potrošnikov pri trgovskih podjetjih na veliko so nedvomno vsaj /toliko potrebni — Se ne še bolj — kot pri trgovskih podjetjih na drobno. Po vsemu sodeč je razlika le v tem, da bi imeli potrošniški sveti pri grosistih — sestavljeni iz predstavnikov maloprodajne trgovske mreže, zastopnikov strokovnih združenj (zbornic), socialistične zveze in sindikatov — vse pogoje, da bi se mogli hitro in učinkovito uveljaviti. Pravkar omenjeni sestav članov potrošniških svetov pri grosistih zagotavlja namreč tri temeljne činitelje, potrebne za dobro delovanje potrošniških svetov pri gro-sisitih. neposreden interes predstavnikov maloprodajne trgovinske mreže na gibčnem in pravilnem poslovanju grosista, zadostna strokovna usposobljenost članov potrošniškega sveta (ki jo bo treba številnim članom potrošniških svetov pri trgovskih podjetjih na drobno šele posredovati) ,in kot tretje okolnost, da nudi omenjeni sestav članstva potrošniških svetov pri , grosi stili spričo zastopnika socialistične zveze, sindikata in področne Trgovinske) zbornice tudi želeno širše vrednotenje poslovanja grosista v luči splošno družbenih, političnih vidikov.
Pa še nekaj besed o koristili, ki jih bodo nedvomno imela tako grosi stična podjetja kot tudi njihovi odjemalci — trgovska podjieltja na dirobno — od potrošniških svetov pri. /trgov.iinah na veliko. Vpogled v poslovanje trgovskega podjetja na veliko, in aktivno sodelovanje predstavnikov nadrobne trgovine pri vseh važnejših operacijah grosista more kajpak le zavrniti morebitne samovoljne, monopolistične težnje trgovskih podjetij na veliko, obenem pa to sodelovanje zmanjšuje liziko grosistov, ker bodo mogli •— dodobra seznanjeni s potrebami in podprti z naročili zanesljivih odjemalcev -— vnesti v svoje delo več načrtnosti in sigurnosti. Količkaj aktiven potrošniški, svet pri grosistu pa bo prihranil marsikateremu trgovskemu podjetju na drobno tudi nepotrebne izdatke v zvezi s samostojnim nabavljanjem blaga ¡neposredno .pri proizvajalcih ali grosiatičnih podjetjih izven svojega področja, kair moitsi v bodoče do-
... ee bi vodstva gospodarskih organizacij, ltl v smislu veljavnih predpisov izdajajo naloge za izvrševanje nadurnega dela, pred izdajanjem tovrstnih nalogov temeljito proučila potrebno po nadurah, ker bi to vzgojno in finančno koristilo prizadetim gospodarskim organizacijam.
. .. če bi v Kmetijski zadrugi Jelšane posvetili več "pozornosti organizaciji pospeševalnih odsekov, ker bi s tem zadruga iz nabavno-prodajne v resnici zrasla v Kmetijsko zadrugo.
... če bi Elektro-Koper uredil vse, kar je v njegovi moči, da bi prebivalci v Zusterni imeli vsaj toliko svetlobe, kolikor jo daje nekaj sveč, kajti radioaparate imajo vsled šibkega toka že tako v glavnem le za okras.
... če bi KDZ Orchek pri Postojni posvetila več skrbi notranji organizaciji zadruge, kajti zadružniki obdelujejo skupno samo tisto zemljo, ki je splošno-ljudska last, vtem ko obdelujejo zadružniki zemljo, ki so jo vložili v zadrugo (2 do 7 ha) kot »ohtšnico« vsak zase. Dodajmo, da so zadružniki socialno zavarovani in da prejemajo otroške doklade. Kljub vsemu temu je njihova živina zelo slaba in podkrmljena. Nič boljšega odnosa nimajo zadružniki v Orehku do novega hleva, ker dopuščajo, da se jim gnojnična jama že podira, čeprav hlev še ni povsem dograjen. Zares bi bilo torej prav, če bi zadružniki v Orehku o vsemu temu temeljito razmislili in takoj ukrenili vse potrebno.
... če bi hotel »Turist« v Ankaranu namesto slane kave vedno nudil sladko kavo.
... Ee bi se merodajni organi začeli resno baviti z vprašanjem ustanovitve »Vajeniškega doma« v Kopru in to posebno glede na čedalje večjo potrebo številnih Industrijskih in -obrtniških podjetij po vajencih.
... če bi na državnem posestvu Kavne pri Pivki bolje skrbeli za agrotehnične ukrepe na travnikih in pašnikih, saj jim odpade na eno odraslo glavo goveje živine 3 ha travnikov in pašnikov, skupne površine pa celo 5 ha.
prinesti k zmanjšanju neidočih zalog v trgovinah na drobno, ker so le-te pogosto nabavljale neposredno od proizvajalcev prevelike količine -istega blaga.
Se bi lahko .našteli vrsto koristnih vplivov, ki ,se bodo morali pokazati n. pr. v odnosu do proizvodnje (boljši pileinos potreb ,in želja potrošnikov itd.) in končno tudi v znižanju cen, če bomo z vso resnostjo pristopili k ustanavljanju tovrstnih organov družbene ko.ruta-ole na področju blagovnega prometa.
Predlog praviLnika za potrošniške svete pri grosističnih trgovskih podjetjih, ki ga objavljamo z namenom, da bi merodajnim organom pri občinskih ljudskih odborih pomagali pri tehnični strani v zvezi z ustanavljanjem tovrstnih potrošniških stvetov. je kajpak — je predlog. S tem želimo reči, da v nobenem primeru ne more -bil t i odveč, če ga temeljito pretresajo An prilagodijo o-koliščinam grosističnih trgovskih podjetij na njihovem področju.
Osnutek pravilnika za potrošniške svete pri grosifetičnih trgovskih podjetjih, ki ga objavljamo z namenom, da bi delo v zvezi s tehnično platjo pri ustanavljanju tovrstnih potrošniških svetov merodajnim organom kar v največji meri olajšali, je naslednji:
Na osnovi člena 32. in 53. Uredbe o trgovanju, ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Ur. 1. FLRJ št. 37/55) in na osnovi odločbe št. ,...., ki jo je izdal Občinski ljudski odbor v Kopru dne....... o ustanovitvi Sveta potrošnikov pri trgovskem grosističnem podjetju »Slavica« v Kopru, je sprejel Svet za gospodarstvo pri Občinskem ljudskem odboru v Kopru na svoji seji. . .
PRAVILNIK
O organizaciji in delu sveta potrošnikov pri grosističnem podjetju »Slavica« v Kopru 1. člen
Potrošniški svet pri grosističnem podjetju »Slavica« je sestavljen iz 9 do 11 članov, in to:
a)	treh do 5 predstavnikov maloprodajnih trgovskih podjetij, ki predstavljajo glavne odjemalce zadevnega grosističnega trgovskega podjetja. Člane potrošniškega sveta pri grosistu izvolijo delavski sveti maloprodajnih trgovskih podjetij.
b)	enega predstavnika, oziroma delegata občinskega odbora SZDL iz območja občinskega ljudskega odbora, v katerem ima trgovsko grosistično podjetje svoj sedež.
c)	iz enega predstavnika, oziromai delegata občinskega sindikalnega sveta.
d)	iz enega predstavnika, oziroma delegata trgovinske zbornice za območje, na katerem deluje grosistično trgovsko podjetje.
e)	Iz enega predstavnika okrajne obrtne ali gostinske zbornice. Izbira med predstavnikom obrtniške ali gostinske zbornice v potrošniškem svetu pri grositičnem trgovskem podjetju naj se izvrši glede na delokrog grosista, to je glede na to, če grosist oskrbuje predvsem obrtna ali gostinska podjetja.
f) Direktor in šef oddelka za nabavo in prodajo grosističnega podjetja sta obevzno člana tega sveta.
2.	člen
Potrošniški svet je pooblaščen organ družbene kontrole nad poslovanjem navedenega podjetja ter ima naslednje pravice:
1.	da daje sogfasje k sklepom organa delavskega samoupravljanja v podjetju glede na:
a)	uporabo sredstev iz rezervnega sklada,
b)	razpolaganje z osnovnimi sredstvi,
c)	uporabo sredstev za investicije,
d)	prošnje za investicijske kredite,
e)	spremembe pravil podjetja.
2.	Pravico pregledovati poslovne knjige, poslovne prostore, blago itd. ter pravico prisostvovati sejam delavskega sveta in upravnega odbora s posvetovalnim glasom in pra-> vico razpravljati o njihovih sklepih. Organ delavskega samoupravljanja v podjetju je dolžan pismeno povabiti predsednika in tajnika potrošniškega sveta na seje upravnega odbora in delavskega sveta in v povabilu navesti predvideni dnevni red seje.
3.	Potrošniški svet je pooblaščen ln dolžan predlagati ukrepe za napredek poslovanja trgovskega podjetja.
3.	člen
Ako ugotovi svet potrošnikov v poslovanju podjetja kršitve zakonskih določil, je dolžan o tem takoj obvestiti Občinski ljudski odbor v .....
O pomanjkljivostih in manjših ne-rednostih v poslovanju podjetja pa je potrošniški svet dolžan obvestiti organe delavskega samoupravljanja v podjetju.
O vsakem predlogu sveta potrošnikov podanega po prvem odstavku 13, člena, morajo organi delavskega samoupravljanja navedenega grosističnega podjetja obvezno sklepati na prvi prihodnji seji.
4.	člen
Primere kršitve načel poslovne morale je Svet potrošnikov dolžan sporočiti Trgovinski, zbornici v Kopru in Svetu za gospodarstvo pri Občinskem ljudskem odboru . . .
Organizacija in delo
5.	člen
V 15 dneh po uveljavitvi tega pravilnika morajo vsa maloprodajna podjetja, organizacije in ustanove izvoliti, oz, imenovati člane potrošniškega sveta pri navedenem grosistu ter organom delavskega samoupravljanja pri grosističnem trgovskem podjetju sporočiti imena in točen naslov izvoljenih, oz. imenovanih članov, v potrošniški svet.
Svet potrošnikov se mora sestati v nadaljnlh 15 dneh ter izvoliti med svojimi člani predsednika, namestnika predsednika in tajnika potrošniškega sveta pri grosističnem trgovskem podjetju, O načinu volitev odloča potrošniški svet z javnim glasovanjem.
C, člen
Mandat članov sveta potrošnikov pri grosističnem trgovskem podjetju traja leto dni.
Med tem časom lahko mandat člana potrošniškega sveta preneha:
a) z ostavko člana potrošniškega sveta,
. b) z odpoklicom člana potrošniškega sveta s strani njegovih predlagateljev,
c) v primeru, če član potrošniškega sveta ni več v kolektivu maloprodajnega trg. podjetja, oz. ustanovi ali organizaciji, ki ga je delegirala v po-
V predzadnji številki našega lista smo v rubriki »Kako- upravljamo« opisali primer površnega, vskladi-ščemja sadne pulpe s strani nieke-ga podjetja A.. Ker smo na ta naš tretji primer, opisan pod naslovom »Kako bi v tem primeru upravljat TI?« prejeli veliko število odgovorov, bodi prav, če opozorimo naše dosedanje in bodoče sodelavce, da- ,se naj v primere, ki bodo opisani v bodoče kar najbolj poglobijo, tako da bodo njihovi odgovori vsebinsko kar najbolj tehtni.
Kot najboljši odgovor — ki bo nagrajen s prvo nagrado — smo o-cenili dopis Hov. Josipa Suligoja iz Bač pri Mod rej i, ki kakor kaže s posebnim zanimanjem spremlja našo rubriko »Kako upravljamo«.
Takole pravi tov. Suligoj:
Iz opisanega primera je razvidno, da v podjetju A nimajo pravilno urejene skladiščne službe, ki je zlasti pri podjetjih s prehrambenimi artikli prvenstvenega pomena. Z nepravil-
trošniški svet, kot svojega predstavnika.
d) S sklepom absolutne večine članov potrošniškega sveta, v kolikor se posamezni član izkaže kot neaktiven. Vendar mora potrošniški svet neaktivnega člana pred izključitvijo opomniti, v primeru izključitve pa zahtevati od predlagateljev, da imenujejo novega predstavnika.
7.	člen
Funkcija članov sveta potrošnikov pri grosistu in morebitnih komisij, ki bi jih ta svet začasno ustanovil, je častna in brezplačna.
8.	člen
Svet se sestaja po potrebi, vendar najmanj enkrat v dveh mesecih. Seje sveta sklicuje in vodi predsednik, če je le-ta zadržan, pa njegov namestnik, oziroma tajnik. Sejo je treba sklicati tudi na zahtevo tretjine članov potrošniškega sveta, organa delavskega samoupravljanja v podjetju ter dalje na zahtevo Občmskega ljudskega odbora ali Trgovinske zbornice. Takšno sejo je treba sklicati najpozneje v roku 10 dni po prejemu pismene zahteve od enega izmed navedenih organov.
9.	člen
Po potrebi more potrošniški svet pri grosistu povabiti na svojo sejo kakor tudi na sejo organa delavskega samoupravljanja v podjetju enega ali več Izvedencev iz kolektiva, podjetja ali izven njega,
10.	člen
Sklepi sveta so veljavni, če je na seji sveta navzoča vetrna njegovih članov in če jih je večina navzočih članov sprejela.
11.	člen
Na sejah sveta se piše zapisnik, ki ga podpišeta predsedujoči"" in zapisnikar.
12.	člen
Soglasje k sklepom organov delavskega samoupravljanja v podjetju po členu II tega pravilnika je dolžan potrošniški svet dati najkasneje v 8 dneh po predloženih sklepih organov delavskega samoupravljanja. Ce potrošniški svet v navedenem roku sklepov delavskega samoupravljanja v podjetju ne potrdi, oziroma če potrošniški svet do omenjenih sklepov ne zavzame samostojnega stališča, je smatrati, da se s sklepi organa delavskega samoupravljanja v podjetju strinja.
13.	člen
Poslovne knjige, poslovne prostore in blago pregleduje svet potrošnikov pri grosističnem trgovskem podjetju komisijsko. Člane komisije imenuje svet z odločbo, v kateri je navedena naloga komisije in rok izvršitve dela komisije. Komisija mora biti sestavljena najmanj Iz treh članov, o rezultatih pregleda pa je dolžna pismeno poročati potrošniškemu svetu.
Podjetje je dolžno članom komisije pri izvrševanju njihovih nalog pomagati.
14.	člen
Na zahtevo Sveta za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora Koper ali na zahtevo Trgovinske zbornice v Kopru je potrošniški svet le-tema dolžan poročati o svojem delu.
Končne določbe
Ta pravilnik stopi v veljavo takoj.
Stev.: . . .
V . . . dne . ..
Svet za gospodarstvo pri Ob£. ljudskem odboru Koper Predsednik:
nim vskladiščenjem in hranjenjem blaga lahko nastane ogromna škoda, s prodajo pokvarjenih živil potrošnikom pa sc resno ogroža ljudsko zdravje, če sanitarna inšpekcija — ki tudi ne more biti povsod in vedno navzoča — nc intervenira pravočasno. Za pokvarjeno sadno pulpo je največ kriv šef skladišča pri podjetju A, ki bi moral ali sam prisostvovati vskla-diščenju ali pa določiti za to strokovno sposobnega uslužbenca. Ce bi to storil, bi bilo blago pravilno vskla-dlščeno in bi se verjetno ne pokvarilo. Ako pa to nikakor ni bilo mogoče (trenutna prezaposlenost, pomanjkanje primernega uslužbenca, itd.) pa bi moral vsaj pozneje, čim mu je bila dana možnost, prepričati se sam ali po zanesljivi osebi, če "je bilo blago pravilno vskladiščeno.
Precej drugačna pa se pokaže slika v trenutku, ko je delavec podjetja B (kateremu gre vse priznanje), obvestil podjetje A o kvaru pulpe. V opisu sicer ni omenjeno, kdo je sporočilo prejel, vendar tudi ee je bila telefo-prejel, moremo domnevati, da je bila vsaj toliko vestna, da je o tem obvestila šefa skladišča ali direktorja. Ta poslednji jc s tem, da je bil o kvaru obveščen, postal tudi sokrlv za nastale posledice.
H koncu naj omenim še to, da je zastopnik podjetja, ki je izjavil, da bodo pulpo vrnili dobavitelju, precej naiven, če misli, da bo dobavitelj pokvarjeno blago sprejel in storniral račun. To bi se lahko zgodilo le v primeru, če bi bila krivda podjetja A ugotovljena že pri prejemu in 6e bi bil o tem sestavljen zapisnik, česar pa v danem primeru niso storili. Vse kaže, da je bila pulpa ob prejemu v dobrem stanju in da se je pokvarila le zaradi nepravilnega vskladiščenja, za kar nosi vso odgovornost podjetje A, ker tudi če je bila pulpa že ob prejemu pokvarjena,-tega naknadno ne bi mogli dokazati.
Drugo nagrado v vrednosti 1.000.— smo -namenili itov. Rot Branku iz Srpenice na Tolminskem za odgovor, .
Škodo nosi vsekakor podjetje A in nima pravice blaga vrniti, ker se je pokvarilo po prevzemu. Prevzemalec bi moral nadzirati vskladiščenje in ne bi smel odpustiti delavcev, dokler se ni prepričal, da so sodi dobro spravljeni. V kolikor je prevzemalec sposoben opravljati to delo, je škoda posledica njegove malomarnosti, so-kriva pa jc tudi uprava podjetja A, ki na opomine delavca iz podjetja B ni reagirala!	,
Ako je prevzemalec nesposoben za opravljanje tega posla, je to. krivda uprave podjetja A, ker je postavila na tako mesto nesposobnega človeka. Takšnim škodam se bomo v bodoče izognili le, Ce bomo postavili na odgovorna mesta strokovno osposob-1 j ene ljudi, od katerih bomo za poverjeno jim delo lahko zahtevali tudi polno odgovornost. V kolikor nam strokovno usposobljenih ljudi primanjkuje, jih vsaj do neke mere usposobimo z organiziranjem strokovnih tečajih v samih podjetjih, kar se mi zdi, da bi mogli storiti prav za mnoge skladiščnike.
Dodal bi še, da iz opisanega primera izhaja, da uprava podjetja A, vodi svoje podjetje le iz pisarne, namesto da bi delo svojih ljudi nadzorovala na terenu. Posebno tiste ljudi, ki do dela nimajo pravilnega odnosa, je potrebno kontrolirati, ker je blago sad žuljev nas vseh jn nc moremo dopustiti, da bi se zaradi malomarnosti posameznikov uničevalo.
Tretjo nagrado pa je uredništvo prisodilo tov. Grbec Ernestu, vozov-nemu pregledniku iz Sežane.
Vsem ostalim sodelavcem podru-brike »Kako hi v tem primeru u-pra.vljal TI?« in katerih odgovori niso mogli -biti -nagrajeni, se zahvaljujemo za njihovo sodelovanje,
ČLANI SZDL! Naročajte, berite in širite svoje glasilo »Slovenski Ja-iran«, ki Vas izčrpno obvešča o vseh važnejših dogodkih doma in po svetu!
S seje ObLO v Postojni
Ko govorimo o čuvanju in vzdrževanju stanovanjskega sklada, pa seveda ne moremo mimo problemov, ki se kažejo v našem obrtništvu, Ker pa bi bilo preozko, če bi vlogo, pomen in problematiko obrtništva ocenjevali zgolj na temelju potreb po obrtniških uslugah, ki jih ima naš stanovanjski sklad, se moramo ustaviti najprej pri nekaterih značilnih pojavih v našem obrtništvu in izluščiti glavne vzroke za nerazveseljivo stanje na tem področju. Če si predvsem ogledamo število obrtnih delavnic in število zaposlenih v obrti, tedaj po analizi obrtniške zbornice izhaja, da je bilo 1948 leta na obalnem področju 359 obrtnih delavnic s 625 zaposlenimi, medtem ko imamo danes 337 obrtnih obratov s 1607 zaposlenimi. To pomeni, da je število obrtnih podjetij za 6% manjše, a število zaposlenih za 157°'o večje. Ti podatki so na prvi pogled zadovoljiyi, posebno če upoštevamo, da se je iz obmejnega pasu mnogo obrtnikov izselilo. Toda okolnost, da nam nekaterih vrst obrti občutno primanjkuje, kot n. pr. kleparske in vodoinstalater-ske, zahteva od naših občinskih ljudskih odborov več skrbi tudi z ozirom na potrebno izboljšanje strukture, to je sestave obrtniških obratov na njihovih področjih. Preusmeritev v naši investicijski politiki in dejstvo, da dohodki obrti ostanejo občinskim ljudskim odborom, bo za razvoj manjših podjetij družbenega sektorja — ki naj dopolnjujejo našo industrijsko proizvodnjo — prav gotovo vzpodbudno. Vendar pa je naslabša
turistični teden v postojni
V soboto je v Postojni pred Jamsko restavracijo otvorilo z veselim večerom domače Turistično-olepše-valno društvo II. Turistični teden. Na tej prireditvi so nastopili znani Avsenikov instrumentalni kvartet, »Postojnski fantje« in komika Oče iz Kranja in Lipe. V nedeljo je na Titovem trgu priredila godba na pihala postojnskega garnizona JLA promenadni koncert, nato pa so otvorili v prostorih Jamske restavracije turistično razstavo »Turizem Jugoslavije«. Slovesni otvoritvi so razen predstavnikov krajevnih oblasti, množičnih organizacij in podjetij prisostvovali tudi podpredsednik Turistične zveze Slovenije Zoran Vudlar, predsednik Tu^ ristične podzveze za koprski okraj ljudski poslanec Anton Ukmar, predsednik sveta za kulturo in pro-sveto pri OLO Koper Stane Škrabar, predstavniki Turističnih društev iz Loške doline in Cerknice ter številni prebivalci Postojne in njene okolice. Po uvodnih besedah predsednika občinskega ljudskega odbora Jožeta Baše, ki je otvoril zelo okusno urejeno razstavo, v kateri pa žal pogrešamo podobe o lepotah slovenske obale, sta sekretar občinskega komiteja ZK Zdrav k o Smrekar in podpredsednik TZS Zoran Vudlar čestitala Turističnemu društvu k njegovim dosedanjim uspehom ter poudarila njegove naloge v bodoče. Tovariš Vudlar je omenil, da je postojnsko društvo med najboljšimi v Sloveniji.
Popoldne so slovesno otvorili Otoško jamo, ki je bila doslej le malo znana. V njej so uredili razsvetljavo, poti, ograje, vhod in dovozno cesto. Številnim gostom in prvim obiskovalcem jame je ravnatelj Inštituta za raziskovanje Krasa prof, dr. Roman Savnik omenil, da so jamo doslej raziskovali le domačini iz Velikega Otoka, jo dali prvič v ogled javnosti septembra 1889, v dobi italijanske okupacije pa so jo dokaj uničili. Iz nje so odnesli veliko število kapnikov, vendar pa je ta jama še vedno ena izmed najlepših kraških jam. Po slavnostni otvoritvi, ko je predsednik občinskega ljudskega odbora Postojna Jože Baša izročil ključe Otoške jame predsedniku upravnega odbora Postojnske jame prof. Francu Hribarju, so si gosti in prvi obiskovalci novootvorjene jame ogledali pod vodstvom članov Turistično-olepševalnega društva naravne znamenitosti tega podzemlja in prisluhnili bučanju. podzemeljske Pivke.
STINA
stran našega obrtništva — nizka delovna storilnost in kot posledica le-te neutemeljeno visoke, neredko pa tudi naravnost oderuške cene za obrtniške usluge, ki povrhu vsega mnogokrat niso kvalitetne. Kako neodgovorno in neobzirno skušajo nekateri obrtni obrati izkoriščati svoj monopolni položaj in nagraditi nizko delovno storilnost njihovih uslužbencev, naj ponazorim s primerom »Pleskarsko dekorativne zadruge« v Kopru. Le-ta je namreč izstavila nekemu hišnemu svetu za popravilo kopalnice račun v znesku 63.000 din. Po pregledu opravljenega dela s strani strokovne komisije, ki je delo ocenila na največ 27.000 din, pa je predstavnik omenjenega obrtnega podjetja; brez sleherne pripombe izstavil nov račun, ki je bil »samo« za 36.000 din — torej za dobro polovico manjši. Takšno stanje v našem obrtništvu kajpak upravičeno vzbuja kritiko naših ljudi, ki — odvisni od monopolističnih cen in špekulativnih nagibov posamez-. nikov — le težko najemajo obrtne usluge. Obstoječe stanje, ki kolektivov v obrtnih delavnicah družbenega sektorja ne vzpodbuja k povečanju storilnosti, pa na drugi strani ustvarja zelo ugodno ozračje za razvoj šušmarstva, ki ni zajelo v svoje vrste le nestrokovnjakov, temveč tudi precejšnje število strokovnih moči, zaposlenih v obrtnih delavnicah socialističnega sektorja. Zaradi tega se ni čuditi, če obrtna podjetja družbenega sektorja kaj rada zaidejo v finančne težave, ali pa, če po oderuških cenah le malo zaostajajo za večino privatnih obrtnikov.
Mislim, da si moremo in moramo zastaviti vprašanje, kako je v našem obrtništvu z normami, akordi, delovno disciplino in ostalimi ukrepi zaradi nujno potrebnega povečanja delovne storilnosti, ki jo pospešeno uvajamo v naši industriji. In dalje: Kako je z vprašanjem utrjevanja delavskega samoupravljanja v obrtnih delavnicah socialističnega sektorja? .Dejal bi, da smo tako na eno kot na drugo nekoliko pozabili; kajti častne izjeme, ki jih imamo na tem področju, le potrjujejo, da bi naše obrtništvo v borbi za višjo življenjsko raven našega delovnega
človeka lahko prispevalo neprimerno več. Kljub vsem pomanjkljivostim subjektivnega značaja, .ki jih lahko srečamo v našem obrtništvu, pa moramo ugotoviti, cla bi bili neobjektivni, če bi vso krivdo metali na obrtnika. Tega ne smemo in nočemo. Problematiko našega obrtništva postavljamo predvsem zaradi tega, ker smo vsi mi soodgovorni za delo in stanje na tem področju in ker ne more obrtništvo v polni meri zaživeti kot družbi potreben in koristen gospodarski sektor le ob pomoči družbe, torej s pomočjo in razumevanjem objektivnih težav obrtništva s strani nas vseh. Zadosti imamo forumov, ki jim organizacije Socialistične zveze_ lahko postavijo na dnevni red problematiko v zvezi z objektivnimi ali sulv jektivnimi težavami v obrtništvu. Nujno bi bilo n. £r„ da bi se organizacije Socialistične . zveze poglobile v vprašanje odnosov med privatnim in socialističnim sektorjem obrtništva, v vprašanje vajencev, to je odnosov do n.iih, njihovi politični vzgoji in mobilizaciji mladine za uk v strokah, kjer vajencev primanjkuje, kakor tudi če bi podprle prizadevanje obrtnikov za ustanovitev posebnih trgovin, oz. servisov, ki bi oskrbovale obrtnike s potrebnim materialom. Dalje se srečamo na tem področju, kot sem že omenil, s premalo razvito dejavnostjo delavskih svetov, s šuš-marstvom, včasih pa tudi nerazumevanjem pristojnih gospodarskih organov pri nekaterih občinskih ljudskih odborih, ki gledajo na obrtništvo, kot za nekaj zastarelega in nepomembnega, ki ni vredno večje pozornosti. Vse to vpliva na obče razpoloženje in končno tudi ' na naš napredek. Dodati pa želim, da slabosti, ki jih 'imamo v tem sektorju našega gospodarstva, učinkovito ne bomo mogli odpraviti samo z administrativnimi merami. Zdravilo zanje je v prvi vrsti v povsem jasni orientaciji našega razvoja v smeri jačanja socialističnega sektorja in v učinkoviti družbeni kontroli, ki se mora ustvariti z inciativo naših organizacij Socialistične zveze.
(Iz referata predsednika SZDL Alberta Jakopiča-Kajtimira na okrajni konferenci.)
n U
Ha dnevnem r g d u gospodarska vprašanja
Ustvarjanja črnih fondov v lirah in dinarjih v vrednosti nad 7,245.016 din, uničevanja listin, ki bi pokazala kako so se ta sredstva uporabljala, izstavljanja lažnih računov in še nekaterih kaznivih dejanj v zvezi s tem je obtožil javni tožilec za okrožje Gorica bivše vodilne uslužbence podjetja Export-Import v Postojni. Na razpravi, ki se je začela v ponedeljek v Kopru pred senatom okrožnega sodišča Gorica pod predsedstvom predsednika tega sodišča Borisa Sartorija, je zastopal obtožnico tožilec Anton La-harner.
Iz dosedanjega poteka razprave, ki je bila po šestih urah zasliševanja obtožencev in prič zaradi predložitve novega dokaznega tako razbremenilnega, kakor tudi obremenilnega materiala, preložena na 27, julij, povzemamo naslednje:
Z nezakonitim poslovanjem, so odgovorni uslužbenci ustvarjali tako imenovane črne fonde, ki so jih koriščali za nedopustno povišanje plač, za nabavo obutve, za izlete v inozemstvo brez dejanske potrebe ter za kritje »reprezentačnih stroškov«. V letih 1953 do 1955 so obtoženi navezali različne trgovske stike z inozemskimi trgovci, s katerimi so sklepali kupnoprodajne pogodbe, v katere so vnašali cene lesa, ki so bile nižje od dogovorjenih, kupcem so fakturirali manjše količine kot so bile dejansko izvožene, označevali so nižjo kvaliteto ter na tej osnovi ustvarjali črni fond v inozemstvu. Tako ustvarjeni črni fond so nekateri izkoriščali za razne nabave v inozemstvu, predvsem za popravilo avtomobilov ter za nakup daril, seveda vse to na škodo podjetja. Račune pa, ki bi lahko osvetlili to nezakonito poslovanje so uničili skupno z drugo dokumentacijo v zvezi nabavljanja predmetov s sredstvi lirskega črnega fonda.
V podjetju so imeli tudi dinarski črni fond. Ustvarili so ga deloma
iz sredstev, ki so jih formirali razni koristniki inozemskih dobav in uslug s plačevanjem računov v dinarski protivrednosti in pa s sistematičnim izdajanjem lažnih računov, ki so jih vnovčevali pri podružnici Narodne banke v Postojni. Obtožnica trdi, to so pokazali tudi prvi zagovori in navedbe prič, da so iz tega fonda črpali sredstva za izplačilo dopolnilnih plač, za nabavo obutve in za podobne stroške.
Razumljivo je, da so z namenom prikrivanja takšnega poslovanja dosledno uničevali listine, ki bi jim lahko kakor koli dokazale nepravilnosti. Vsekakor pa dokazuje dosedanji potek razprave, da je pri tej aferi ustvarjanja črnih fondov igrala veliko vlogo.težnja po osebnem okoriščanju nekaterih posameznikov, po drugi strani pa skrajna malomarnost v vodenju poslovanja podjetja in pomanjkanje čuta odgovornosti podrejenih. Razen tega pa je treba poudariti, da delavski svet, ki je bil v začetku postavljen, ne pa izvoljen, ni bil sposoben preprečiti samovoljnega gospodarjenja v podjetju. Nihče se ni nikoli vprašal, zakaj in kako se formirajo njihovi mesečni prejemki v dvojnem izplačilu, od kod denar za to ali ono stvar, čemu dvojne prodajne cene in podobno.
Razprava se bo nadaljevala 27. ■ julija. Na njej se bo razčistila še marsikatera nejasnost, ki trenutno onemogoča ugotovitev krivde tega ali onega,
sv
novi vozniki motornih vozil
Ob koncu preteklega meseca je v Kopru položilo 17 kandidatov izpite za voznike-amaterje motornih vozil. Večina kandidatov so člani avto-moto društva Koper. Najboljši uspeh je pokazala edina ženska, ki se je udeležila tečaja, Jelka Špe-konja iz Kopra.	C.
Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora v Postojni so razpravljali predvsem o nekaterih predlogih občinskega sveta za gospodarstvo. Med drugim so sprejeli sklep o določitvi odstotkov za izračunavanje plačnega sklada. V trgovinskih podjetjih se bodo ti odstotki gibali med 1,5 do 6,2, v gostinskih pa 15 do 18,8 od prometa. Pri določitvi tc lestvice so upoštevali pomembnost, posameznih podjetij za razvoj lokalnega gospodarstva ter priporočili njihovim delovnim kolektivom, da povečajo skrb za znižanje cen vseli rezerv.
Občinski ljudski odbor je prevzel tudi nekaj jamstev za posojila podjetjem. S tem je omogočil obratu pivške tovarne »Javor« v Prestran-ku nabavo furnirnega noža v znesku 18 milijonov dinarjev, ki bo prihranil letno okrog 3 in pol milijona dinarjev zaradi racionalnejšega izkoriščanja hlodovine pri njegovi obdelavi. Odobrili so tudi posojilo Jamski restavraciji v znesku 970.000 dinarjev iz občinskega investicijskega sklada za kritje neporavnanih investicijskih računov
lep uspeh primorskih frizerjev
Sredi preteklega meseca je bilo v Pulju prvenstveno tekmovanje frizerjev in frizerk iz Ljubljane, Zagreba, Reke, Opatije, Ajdovščine in Kopra. Dosedanji republiški prvak Raj ko Evgovek iz Ajdovščine je za dve osvojeni prvi mesti prejel pokale ter denarno nagrado. Četrto mesto pa je osvojil član Frizerskega kluba Koper, 20-letni frizerski pomočnik Rajko Krašna, iz Vipave. Ob zaključku tekmovanja je tovariš Krašna obljubil, da se bo na prihodnjem mednarodnem tekmovanju frizerjev, ki bo septembra v Opatiji, potrudil doseči čim boljše mesto.
VB
dobili smo nove fazane
Lovska družina v Kopru je te dni nabavila pet fazanjih družin, ki so jih dali v rejo fazaneriji in farmi bobrov v Rižani. Te družine so mešanci angleške in francoske pasme ter pričakujejo, da bo njihov zarod kmalu poživel lovsko dejavnost v rižanskih in hrastoveljskih gozdovih.
kolonija ob morju
V ponedeljek je ; odpotovalo iz Postojne 80 otrok, ki bodo letošnje počitnice preživeli v Njivicah na otoku Krku. Med njimi so takšni, ki po mnenju zdravnika potrebujejo nekaj tedenski počitek ob morju. Društvo prijateljev mladine in občinski ljudski odbor v Postojni sta za to kolonijo preuredila neko poslopje, ga opremila z udobnimi ležišči ter uredila igrišča.
večja sreča kot pamet . . .
Prejšnji četrtek ob osmih zvečer so trije mladi fantiči iz Pirana, med katerimi je najstarejši star 15 let, najmlajši pa 11 let, ukradli v pristanišču čoln in odveslali čez morje v Italijo. Po sedmih urah napornega veslanja so pristali v Gradežu, znanem obmorskem letovišču med Tržičem in Benetkami.
Za pot so se odločili iz čisto pustolovskih nagibov in seveda niso prav nič pomislili na posledice — kaj bo potem z njimi, kaj bi bilo lahko med potjo, če bi se vzdignil malo večji veter, kaj bodo rekli domači itd. Res je, da prav domače pri tem zadene velika krivda, ker vse kaže, da so bili otroci preveč prepuščeni samim sebi in ni zarije nihče skrbel, oziroma vsaj ne tako, kot bi bilo treba. Saj je na primer mali Marijan dober šolar in bo letos šel v gimnazijo.
Po lastnih izjavah so se odločili na pot zato, da nekoliko »pogle.dajo«, kako je na »oni strani«, ko pa so bili že tam in pustolovščino prespali, so se odločili, da se rajši vrnejo v Piran, vsem morebitnim posledicam navkljub, kot pa da bi »šli še naprej, v Ameriko«, kot so se spočetka dogovarjali.
Dogodek je močna obtožba skrbnikov teli otrok, saj bi se kaj lahko pripetilo, da bi jih na nepremišljeni poti požrlo morje ali pa bi se jim primerila kakšna druga nepopravljiva nesreča.
iz lanskega leta. Tovarni mesnih izdelkov pa iz istega sklada nekaj nad tri milijone dinarjev, tla si bo lahko opremila poslovalnici na Reki in v Pulju ter poravnala stroške za že izvršeno obnovo obrata.
Kmetijski zadrugi v Bukovju so odborniki odobrili jamstvo za 5 milijonov dinarjev posojila, vendar pa bo moral upravni odbor v prihodnje izboljšati svoje poslovanje in prej ko mogoče urediti knjigovodstvo.
Na seji so tudi sklenili najeti posojilo v višini 10 milijonov dinarjev za dograditev četrtega stanovanjskega bloka v Vojkovi ulici. Z dograditvijo te stavbe bodo vsaj deloma ublažili stanovanjsko stisko, ki je v Postojni zelo občutna.
V nadaljevanju zasedanja občinskega ljudskega odbora so odobrili zaključne račune za nekatera gospodarska podjetja. Pri proučevanju njihovega poslovanja v letu 1955 so med drugim ugotovili, da sta podjetji »Kovina« in »Avtotr-govijia« povečali promet v preteklem letu za več odstotkov v primerjavi z letom 1945. Tako je »Kovina« po zaslugi smotrnega razporejanja sredstev povečala promet za 80 %>, »Avtotrgovina« pa je ustvarila okrog 4 milijone dinarjev dobička kljub znižanju cen neku-rantnemu blagu. Slabši promet sta imeli podjetji »Galanterija« in »Mestne trgovine«. V slednji je izkazala lanskoletna inventura 100.000 dinarjev primanjkljaja.
Pri potrditvi zaključnih računov kmetijskih zadrug so odborniki ugotovili uspešno poslovanje, predvsem pa, cla so zadruge ustvarile sklade za pospeševanje kmetijstva.
Kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš bo letos razpolagal s 35 milijoni dinarjev. Potrošili ga bodo za gradnjo novih in za popravilo starih stanovanjskih prostorov. Iz tega sklada bodo črpali tudi kredite za gradnjo stanovanjskih hiš posameznikov.
Ob zaključku seje so odborniki odobrili gostinskemu podjetju »Hotel Javornik« otvoritev gostišča na Jamski cesti, trgovskemu podjetju »Mestne trgovine« pa postavitev prodajalne sadja, keksov in bonbonov pred vhodom v Postojnsko jamo.	— e —
drobne iz pivke
Društvo žena za napredek gospodinjstva v Pivki, ustanovljeno prejšnji mesec, je pričelo z delom. Društvo je dalo pobudo za. krojni tečaj, za katerega se je prijavilo okrog 80 žen in deklet. Krojni tečaj dela dvakrat na teden v dveh izmenah, tako da ga lahko obiskujejo tudi delavke iz tovarne. Dosedanja udeležba je zadovoljiva. *
Zene so organizirale tudi tečaj za vlaganje zgodnjega sadja in zelenjave. S tem tečajem bo društvo moralo zajeti večje število žena in deklet in podobne tečaje organizira tudi po vaseh. Pri tem bo seveda potrebno malo več volje KZ Pivka v dobavljanju potrebne -zelenjave in sadja za vlaganje.
J. B.
važno opozorilo pridelovalcem krompirja
Koloradski hrošč se je letos pojavil v takšnih množinah kot še nobeno leto doslej. Zaradi tega opozarjamo vse pridelovalce krompirja, da posvetijo zatiranju tega nevarnega škodljivca vso pozornost prav sedaj, dokler se še niso izlegle ličinke prvega poletnega zaroda. Sedaj namreč samice hrošča odlagajo svoja jajčeca, iz katerih se bodo prav kmalu izlegle požrešne rdeče ličinke, ki so nevarnejše kot hrošč sam, ker takoj, ko se izležejo, prično ob-jedati listje.
Pozivamo kmetijske zadruge, da mobilizirajo vse razpoložljive zadružne in privatne škropilnice ter prašilnike in organizirajo sistematična škropljenja ali prašenja vseli ogroženih krompirišč po že danih navodilih.
Okrajni in občinski LO so dolžni skrbeti za to, da se bo koloradskega hrošča povsod obvezno zatiralo. Le tako bo tudi letos mogoče preprečiti še močnejši pojav naslednjega zaroda hrošča ter škodo, ki bo nastala, če tega nevarnega škodljivca ne bi temeljito zatirali.
KMETIJSKI INSTITUT SLOVENIJE
Svojo drugo sezono je Gledališče Slovenskega Primerja zaključilo z vedro travestijo, razposajeno obliko družbene satire, ki meri globlje, kot se zdi na prvi pogled. Gledali smo tragikomedijo in se prisrčno, sproščeno smejali. Komedijo, ki nas je posvarila pred možno tragedijo. če . .. Morda se je premnogi gledalec v avditoriju ob srečanju ljudi iz miroljubne in rodovitne Lombardije s francoskimi Napoleonovimi okupatorji za trenutek spomnil na svoja lastna doživetja iz nedavne preteklosti, mračni spomini na druge okupatorje. sCe.. .1« Čim več je bilo takih, tem bolj je zadnja premiera GSP zadela v živo. Izbira tega dela v repertoar pa je bila tudi sicer upravičena že zaradi samega zdravega, sproščenega smeha, ki so nam ga tudi na koprskem odru nudili v obilici, le da se včasih v svoji pretirani sramežljivosti še ne upamo prav od srca in odkrito nasmejati. Sicer je to sodobno delo refleksivne francoske dramatike presenetljivo robustno in zdravo, skoraj ljudsko delo, ki me je spomnilo na Finžgarjevo »Našo kri«. Ne le zato, ker sta obdobje in okupator v obeh delih ista', ampak pi-edvsem sta deli sorodni po vitalni zdravi
sili složnega preprostega ljudstva, ki zraste v odporu proti nasilju.
Brealovo delo, ki smo ga gledali le dve leti po pariški krstni predstavi — kar je vsekakor pohvalno — je prevedla Djurdjica Flere, ki je tudi režirala jugoslovansko pra-izvedbo še istega leta v Kranju. Prevod je zvenel v sočnem, klenem, ljudsko plastičnem jeziku, ki je gladko tekel z odra in igralcem ni povzročal težav. Koprsko uprizoritev »Napoleonovih huzarjev« sta režirala skupno Djurdjica Flere ter Igor Pclan. Ta »koprodukcija« je rodila dobre plodove. Režiserjema je v veliki meri uspelo dati celotni uprizoritvi sproščeno', razposajeno dinamiko, ki je bila glavni čar te predstave. S sodelovanjem in kontrolo sta uspela zliti ansambel v homogeno telo, v katerem ni bilo izrazitega izstopanja. Ves ansambel je zaigral sproščeno, z odra je prevevala neka zdrava samozavest in gotovost, kar je nedvomno tudi zasluga režije, obenem pa dokaz, da je ansambel v tej sezoni precej napredoval, da je sedaj že bolj vlit in vigran, da je prera-stel okvirje polprofesionalizma in recidive dilentatizma, ki so bili v prvi sezoni tu in tam še precej očitni. Skratka, napočil je čas, ko je treba misliti na nadaljnje sistematično umetniško-pedagoško delo ter iti korak naprej.
Fantazijski razigranosti te tra-vestije je prispevala tudi barvita, južnjaško razigrana scena ing. arh. Nika Matula ter lepi svetlobni prelivi in efekti" Slavka Turka.
Res so bili igralci v tej uprizoritvi lepo zliti ansambel, vendar
pa so bila po svoji učinkovitosti tudi tu boljša mesta. Predvsem moram omeniti Marijana Bačka, ki je poustvaril izredno plastično podobo Napoleonovega bretonsko-robust-nega soldata. Karlo Marsel je svojega bolj kontrabantarsko-civilnega huzar j a dobro zadel ter po liku ruskega šoferja ter belogardistične-ga nasilnika ustvaril še en uspel lik v svojem umetniškem razvoju. Isto velja za Flipino Jerman, ki je poustvarila polnokrvno žensko podobo iz preprostega ljudstva. Ob preplaSenosti moških zraste to dekle v prepričljivem pogumu. Tudi Jermanova je dokazala, da ob odgovarjajoči zasedbi lahko preseneti in da še več. Uspeli tragikomični podobi provincialnih »kramarjev« in zaskrbljenih staršev sta zelo slikovito izdelala Ilomana Lemutova in Tone Albreht ter samo potrdila svoje že preverjene odrske kvalitete, Mladi par sta zadeto podala Tiberij Lemut in Majda Gorinško-va, ki je pokazala zelo uspelo kreacijo kmečke naivke. Mlademu triu Jermanovi, Gorinškovi in Lemutu je uspešno stal ob strani Edo Marti-nuzzi, ki je z novo vlogo potrdil predvidevanja, da in^a izrazito nagnjenje za karakterno komiko. Omeniti moramo tudi dobro izdela-
no podobo jccljavega Giacoma, ki ga je precizno podal Igor Pclan ter v marsičem prispeval h komičnemu poudarku situacije. Preostale vloge pa so z rutino in skladnosti s celotno koncepcijo režije podali Majda Skrbinšck, Janez Klasinc, Jože Zalar in Oskar Venturini.
V celoti je bila uprizoritev »Napoleonovih huzarjev« primerno veder zaključek sezone, ki je bila uspešnejša od prve. Ansambel je uprizoril 8 premier — Zolajevo »Terezo Raquin« v režiji Andreja Hienga, Držič-Rupljevega »Botra Andraža« v režiji Srečka Tiča, Go-lievo pravljico »Princeska in pa-
Na proslavi Dneva borcev je v Kopru nastopil znani goriški pevski zbor »Bojan« iz Dornberka. O povojnem razvoju tega zbora je bilo v našem tisku že precej napisanega. Vendar čutim potrebo, da napišem nekaj vrstic o preteklosti dornberških pevcev.
Znano je, da je bila goriška narodno zavedna in kulturna dežela že pred prvo svetovno vojno. Italija je pri svoji nasilni asimilacijski politiki ugriznila v oreh, ki ga ni bilo mogoče nikdar streti. Ko so bila ukinjena Vsa prosvetna društva in gospodarske organizacije in ko je nasilje na goriškem šlo tako daleč, da je bilo nevarno sploh govoriti v slovenskem jeziku na ulici, je bila slovenska narodna pesem tisto orožje, ki jc v teh težkih časih bodriio in ljudem krepilo njihovo borbeno odpornost.
Dornberžani so bili ves čas italijanske okupacije zastavonoše v pravem pomenu besede. Nič niso pomagali »raporti« aH nasilne intervencije fašistov z zlobnim tajnikom Ruggierorn na čelu. Karabinjerji in goriška kvestura je zaman terorizirala ljudstvo. Težke gospodarske razmere povezane z najrazličnejšimi političnimi šikanacijami niso bile kos tistemu kar omenja »Goriški slavček« — ponosnemu duhu naroda!
»A duh se ponosni ne vklanja: ti streti me moreš, podreti nikdar, usode sovražne besneči vihar.«
Dornberški fantje in možje so
stirček«, ki je bila najbolj množična uprizoritev koprskega gledališča (doslej, Ocvirkovo »Srečno, ljudje!« v režiji Franceta Kosmača, sledili so še Hopwoodova vedra komedija »Škandal«, v kateri se je kot režiser uspešno predstavil član ansambla Janez Klasinc in Maro-dičeva drama »Na dnu kelihov« v režiji Srečka Tiča. V začetku sezone v lanskem septembru pa je bila ponovitev Goldonijevega »Lažnika« v režiji ing, arh. Viktorja Molke.
Skupno bo GSP uprizorilo do konca sezone, to je do 15, julija, ko odidejo igralci na dopust, 170 predstav, ki si jih bo ogledalo skupno okoli 50,000 ljudi. V številu predstav je GSP znatno preseglo ob začetku sezone zastavljeno normo. Najpomembnejša pa pri tem ni kvantiteta, temveč dejstvo, da se je ansambel umetniško v tej sezoni precej dvignil in zlil v enotnejšo celoto.	s, d.
ljubili pesem. V njo so izlivali svoje srčne bolečine prepojene z duhom odpornosti. V ljudstvu je skozi desetletja vrelo nekaj, kar je prišlo na dan v skladni, harmonični in močni narodni pesmi — tedaj tako kot danes — mogoče tedaj še silneje kot danes.
Bilo je vendar lepo živeti in trpeti med temi ljudmi, ko so se zbirali v vinskih kleteh v starodavni vasici Tabor, kamor se ni upala prestopiti noga laškega »organa javne varnosti« ali pri učitelju Drejčetu, ko je praznoval svoj god. Bojanu, sinu te zavedne družine se takrat še sanjalo ni, da bo pevsko društvo te vasi nosilo njegovo ime. Da, Bojan ta idealni mladenič prepoln idealov o lepši in srečnejši bodočnosti svojega naroda zasluži, da se njegovo ime ohrani v spominu, saj je za svobodo svojega naroda, ki ga je nadvse ljubil, dal največ kar je mogel dati — življenje.
Naša srca so burno bila, ko je iz globin srca v tedanjih časih prišla pesem »Naj čuje nas zemlja in nebo .. .« in še druge pesmi, ki so pognale kri po žilah bolj kot žlahtna kapljica znanega rislinga, tokaj-ca ali zelenca. Iz podzemskih kleti je prišla na dan pesem in močni napevi so odmevali daleč, daleč proti Gorici in še dlje . ..
Naj naše dornberške pevce tudi za vnaprej druži tista sila in tisti odporni duh, ki jih je prevzemal nekoč.	Dr. F. J.
PISAN SPORED IV. LJUBLJANSKEGA FESTIVALA
Letošnji Ljubljanski festival se je začel 30. junija in bo trajal do 21. julija. Prireditve bodo v obnovljenih Križankah in v opernem gledališču. Prve nastope so imeli ansambli narodnih plesov, in sicer Lado Iz Zagreba in Kolo iz Beograda. Ljubljanska opera bo uprizorila Smetanovo Prodano nevesto, beograjska opera pa bo sodelovala na festivalu z Menot-tijevim Konzulom. Baleta obeh oper pripravljata samostojne nastope.
Prvič pri nas bo na letošnjem Ljubljanskem festivalu nastopila folklorna skupina Iz Indonezije s svojimi plesi in pesmimi.
Program predvideva še nastop Slovenske filharmonije, Učiteljskega zbora Emil Adamič, koncert sopranistke Zinke Kune, članice Métropolitain opere v New Yorku, nastop SNG iz Trsta z Begoviče-vo dramo Brez tretjega, razstavo slovenske glasbe ter razstavo .sodobne likovne umetnosti zamejske Koroške.
VELIKO ZANIMANJE ZA DUBROVNIŠKE POLETNE IGRE
Konec junija so s tradicionalnim slavnostnim ceremonialom odprli VII. Dubrovniške poletne igre, ki so letos pod visokim pokroviteljstvom predsednika republike Josipa Broza-Tita,
Uprizorili bodo 3-1 dramskih, 17 opernih in baletnih predstav, priredili IG koncertov, 4 folklorne večere itd. Odprte bodo razstave starih dubrovniških rokopisov, sodobne jugoslovanske likovne umetnosti in dokumentov diplomacije nekdanje Dubrovniške republike.
Najpomembnejša novost bo letos Gunduliceva Dubravka, ki jo bodo prvič uprizorili v času Poletnih iger. Letos bodo. prvič sodelovali tudi umetniki iz Prage, Budimpešte in Sofije, prav tako pa bo prvič nastopila naša rojakinja iz Amerike sopranistka Zinka Kune.
Doma in v inozemstvu vlada za letošnje Dubrovniške poletne igre veliko zanimanje, tako da so vstopnice za nekatere prireditve že dolgo vnaprej razprodane.
VELIK USPEH LJUBLJANSKE OPERE V TUJINI
Ansambel ljubljanske Opere je uspešno sodeloval na Mendaroncm festivalu na Nizozemskem. Nastopil je v Haagu, Utrechtu, Rotter-damu in Amsterdamu z opero Ser-geja Prokofjeva Zaljubljen v tri oranže. Nizozemski listi so naše umetnike primerjali z znamenito črnsko skupino, ki je po Evropi uprizarjala opero Porgy and Bess.
Iz Nizozemske je ljubljanski ansambel odpotoval v Francijo, kjer je nastopil v pariški Veliki operi. Francoski časopisi so objavili zelo laskave ocene o nastopu naših umetnikov in poudarjajo, da je najbolj presenetljivo dejstvo, da premore tako majhno mesto kot je Ljubljana ansambel takšne kakovosti,
JUGOSLOVANSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE NA TURNEJI V INOZEMSTVU
Člani Jugoslovanskega dramskega gledališča so gostovali z Drži-cevo komedijo Dundo Maroje v ZSSR, na Madžarskem, v Bolgariji m Avstriji, Tudi to gostovanje je naletelo na veliko odobravanje gledalcev in- izredno pohvalne ocene gledališke kritike. Na Dunaju so bili mnenja, da je bil nastop beograjskega JDG vrhunec dunajskega festivala. Posebne pohvale sta bila deležna režiser Bojan Stupica in igralka Mira Stu-pica. Oba sta dobila več povabil za gostovanje v inozemstvu.
Ivo Lenščak-Pilon: Intérieur (lesorez)
Kakor smo že kratko poročali v prejšnji številki, je baletni odsek Gledališča Slovenskega Primorja priredil v Kopru Baletni večer, na katerem so med drugim izvajali mornarski ples na glasbo Ko-schata »Na ladji«. Naša slika prikazuje prizor iz omenjenega baleta.
Iz našega Ijodsko-prosvetnega življenja
Iz Velikega Ubeljskega pri Razdrtem smo dobili pismo, v katerem tov. Jože Milharčič piše: »Pred kratkim ste v vašem poročilu o razstavi Ljudske prosvete omenili, da vzbuja posebno pozornost najstarejši prapor v Sloveniji (Razdrto leta 1857). Ker imam podatke, ki govore o zgodovini omenjenega prapora in prosvetnega društva, vam jih bom posredoval tako, kot so zapisani v društveni kroniki.
Leta 1857 je Franc Kavčič iz Razdrtega podaril mladini v Razdrtem prapor, ki mu je botrovala Kranjc Karolina. V tem času — doba narodnega preporoda in ustanavljanja čitalnic — je prihajal na Razdrto Miroslav Vilhar, ki je skupno z dr. Dolenc Hinkom, Kaučič Hinkom, Kaučič Janezom in Osana Antonom ustanovil leta 1871 čitalnico. Na I. slovanskem taboru na Bledu leta 1859 so omenjeni prapor prvič razvili. Prapor je bil potem še pri odkritju spomenika dr. Francetu Prešernu, Miroslavu Vilharju v Postojni leta 1905, pri otvoritvi čitalnice leta 1883 v Trstu, pri jugoslovanski deklaraciji v Postojni in emigrantskem kongresu v Črnomlju. •
Do časa' italijanske zasedbe je bila zastava skrita pri vaščanih. Leta 1931 jo je odnesel Filip Kaučič v Jugoslavijo. Tam je ostala do leta 1947, ko se je spet lahko vrnila v domači kraj.
Delo v čitalnici je po ustanovitvi leta 1871 nekoliko zamrlo, dokler ga ni leta 1893 poživel Miloš Kaučič. Leta 1912 je Izobraževalno društvo obnovil Filip Kaučič. To je delovalo do leta 1927, zaclnja leta pod krinko gasilskega društva. Na zahtevo italijanskih oblasti pa je bilo društvo ukinjeno.
Leta 1941 je Metod Simčič ustanovil tamburaški zbor. Kasneje so Simčiča ustrelili italijanski fašisti. Za časa okupacije so bile društvene knjige pri Dolenc Janezu, ki jih je ilegalno posojal ljudem. Leta 1944 je mladina naštudirala igro »Sabinine sanje«, To je bila ena izmed prvih iger v slovenskem jeziku daleč naokoli.
Leta 1945 je bilo ustanovljeno Prosvetno društvo in obnovljena knjižnica. Društvo je delalo z veliko vnemo in obnovilo dvorano.
Leta 1947 je delo zamrlo, skoraj vsi člani so namreč odšli v službe izven doma.
Jeseni 1954 je bil obnovitveni občni zbor Prosvetnega društva, ki so se ga udeležili vsi stari in novi člani. Upravni odbor je izdelal načrt za bodoče delo. Zadal si je nalogo, da najprej uredi knjižnico, t. j. da zbere in sestavi knjige treh knjižnic, ki so bile doslej na Razdrtem. Delo je bilo uspešno opravljeno in po knjigah zelo pridno sega posebno mladina. Knjižnico vodi požrtvovalno tov. Francka Dolenc.
V sklopu društva so tri sekcije: dramska, pevska in tamburaška. V preteklem letu sta večkrat nastopila pevski in tamburaški zbor. Letos pa je tamburašem onemogočeno nastopanje zaradi izrabljenosti inštrumentov. Za nabavo novih ni na razpolago dovolj sredstev. Vsekakor je velika škoda, ker volje in veselja do igranja ne manjka, posebno pri mlajših članih.
Zelo pereč problem, ki teži društvo je dvorana, ker se prav lahko zgodi, da ostane brez nje. Dvorana, ki jo uporablja, je namreč last privatnika, ki jo namerava prodati. Razen tega je dvorana potrebna temeljitega popravila. Nujno je, da merodajni činitelji materialno priskočijo na pomoč in s tem preprečijo, da bi društvo s tako bogato tradicijo ostalo brez dvorane.«
Jože Milharčič

Preti kratkim je začela v Kopru z delom Poklicna svetovalnica v prostorih Okrajne posredovalnico za delo. Posluje vsak dan v dopoldanskih urah, vodi pa jo diplomiran psiholog Jože TrčcU. Za naš časopis bo tov. Trček napisal nekaj člankov, ki bodo pomagali mladini in staršem pri izbiri poklica, kar jc osnovne življenjske važnosti za vsakega človeka.
Šolsko leto je pri kraju, mladina je na oddihu. Polno je veselih pričakovanj, polno želja, kajti čas počitnic je tu.
Razen zasluženega počitka pa ima mladina pred seboj še drugo novost, mnogo resnejšo in težav-nejšo t. j. kam sedaj, kakšen poklic si bo izbrala. To je v prvi vrsti mladina, ki je izpolnila šolsko obveznost.
Izbira poklica je osnovne življenjske važnosti, kajti od pravilne izbire je odvisno zadovoljstvo in sreča vsega življenja. Veselje do nekega dela je tako po eni strani odločujoče za človeško počutje, po drugi strani pa ima pomen za njegovo produktivnost, na čemer je zainteresirana vsa družba.
na kaj vse moramo pomisliti, ko izbiramo poklic
Prvo je nagnjenje in želja mladine same, dalje sposobnosti (.fizične in psihične), znanje, predizo-brazba, poznavanje poklica, materialni pogoji in podobno. To so
Enostavna poletna obleka, primerna za službo.
okvirna vprašanja, ki bi morala odločati pri izbiri poklica.
Nedvomno je, da so ljudje za nekatere poklice bolj sposobni, za druge manj. Vsakdo pa je za nekaj sposoben; to pravilo nima izjem. Psihologija ugotavlja, da so celo umsko defektni (slaboumni) sposobni za gotova kvalificirana dela.
Dandanes, ko se naša država z naglico industrializira, ko vsak dan otvarjamo nova podjetja, nove obrate in nove tovarne, narašča s tem vzporedno število poklicev in potreba po številnejšem kvalificiranem kadru. Tako so možnosti za izučitev mladine vedno večje, izbira pa vedno težavnejša, ker so poklici specializirani,
Z nastajanjem novih vrst poklicev se javlja problem precenjevanja enih in podcenjevanja drugih, to je tako imenovana moda poklicev. Za nekatere poklice, ki so nekako moderni, se mladina množično navdušuje, ne da bi se vprašala, ali ima tudi sposobnosti za ta poklic, se pozanimala tudi za senčne strani takega poklica.
Kako težke posledice ima za človeka napačno izbran poklic, nam ni treba posebej poudarjati, če pomislimo samo na to, da si mora tak človek potem iskati nove poti, zopet je pred osnovnim življenjskim vprašanjem, samo da v veliko težjem položaju, ker razočaranje človeka močno pretrese in mu celo lahko vzame — vsaj za nekaj
časa — veselje do vsakega dela. Nesreča ne zadene samo njega, ampak tudi družbo, ki je prav tako zainteresirana, da so posamezniki zadovoljni in delovno učinkoviti.
denar ne sme odločati pri izbiri poklica . . .
Druga nevarnost pri izbiri poklica je denar. Mnogi se odločajo za kak poklic samo zato, ker se »dobro zasluži«. To je drugi naj-resnejši problem pri izbiri poklica.
Da, res je, denar in moda osvajata ne samo našo mladino, ampak ves civilizirani svet. Vedeti pa moramo, da kar je moderno danes, morda že jutri ne bo več in če so morda neki poklici'danes nekoliko bolj dobičkonosni, čez nekaj časa ne bodo več, ali bodo celo popolnoma izumrli. Človek pa ostane vse življenje v istem poklicu, zato mu mora biti prvo vprašanje zadovoljstvo v delu, ker moda ter denar ne zadostujeta za uspeh, niti za srečo človeka.
. . . prav tako ne
Castiiilepnost staršev
Pri izbiri često grešijo tudi starši, ko silijo otroka v kak poklic, čeprav zanj nima veselja. Dogodi se, da pod pritiskom staršev otrok vendarle doseže, kar starši žele, a ker si ni izbral poklica po lastnih željah in sposobnostih, mu je deio neprijetno, ga opravlja slabše in počasneje, skratka, v delu ne najde sebe, kakor imenujejo ta pojav strokovnjaki. In končno niso redki primeri, da ti ljudje popolnoma opustijo svoje poklicno delo ter se usmerijo v kako drugo dejavnost, ki včasih ni niti sorodna z ono, za katero imajo kvalifikacijo.
Imamo pa tudi primere, ko starši na vse možne načine preprečujejo, da bi si otrok izbral poklic, ki ga veseli. Starši tu zamenjujejo sebe z otrokom. Če oni sami niso našli zadovoljstva v nekem delu, s tem ša ni rečeno, da ga ne bo našel njihov otrok. Vsi poklici so enako vredni in enako zanimivi. Zato ni prav odvračati otroka od nekega poklica iz preprostega razloga, ker staršem ni všeč, če pa otrok kaže zanj zanimanje in sposobnosti.
Sedanja ženska moda je tako vsestranska, da nudi prijetne in praktične modele za skromne in modne ženske, primerne za vsak letni čas in za vsako priliko Moška moda pa je ostala toga, sprememb je malo in ne prav bistvenih.
Zadnja leta opažamo vendarle obliko jopiča, ki sicer še ne prevladuje, ima pa mnogo prednosti pred standardno moško obleko. To so mehki jopiči, najpogosteje zapeti z zadrgo in s pletenjem stisnjeni ob pasu in zapestju. Za zimo jih ukrojimo iz blaga kakršnega kupujemo za ženske plašče, n. pr.: iz velurja, poleti pa uporabimo tkanine, ki so primerne za letne ženske dvodelne obleke, n. pr. enobarvni šantung, drobno pepita ali črtasto blago. Če želimo, da letni jopič lepše »pade«, ga podložimo s svilo, Pri tej vrsti jopiča pa nikdar ne uporabljamo platna.
Prednost jopiča ni samo v ceni, temveč predvsem tudi v uporabnosti. Oblečen v mehak, ohlapnej-ši jopič se človek prosteje giblje, pozimi je topleje in poleti bolj hladno, saj si izberemo sezoni liri-merno obleko. Seveda je cena občutno nižja. Četudi si za zimski jopič izberemo najdražje blago, vendar odpade ves strošek za pribor; za delo plačamo nižjo ceno, saj je pri sodobnem moškem jopiču vsaj enkrat manj dela kot pri običajnem. Jopič lahko krojimo na več načinov. Lahko je v pasu oprijet ali pa sega tudi na boke. Izbire je dovolj, treba je le malo okusa.
Dogaja se tudi, da starši modrujejo — »česar nisem dosegel jaz, mora doseči moj otrok.« Tudi to je škodljivo, če ne upoštevajo dejanskih otrokovih sposobnosti in nagnjenj.
dobili smo poklicne svetovalnice
Zavedajoč se velikega pomena izbire poklica, so v zapadnih državah že nekako pred tridesetimi loti začeli ustanavljati poklicne svetovalnice, ki dajejo z nasveti pomoč mladini in staršem pri izbiri poklica, V nekaterih državah (Francija) je celo obvezno, da pride vsakdo, ki se hoče izučiti kakega poklica, najprej v poklicno svetovalnico.
Nagli razvoj našega gospodarstva je tudi pokazal potrebo po tovrstnih ustanovah, zato so se s •tem namenom ustanovile poklicne svetovalnice, najprej v republiških centrih (Ljubljana, Zagreb, Beograd), sedaj pa, ko se je pokazala vrednost njihovega obstoja, so jih začeli ustanavljati tudi po okrajih v sklopu okrajnih posredovalnic za delo. Tako imamo že danes poklicne svetovalnice v Sloveniji v Novi Gorici, Kranju, Mariboru, Celju, Kočevju in tudi v Kopru,
Novoustanovljene poklicne svetovalnice razpolagajo tudi z nekaj tehničnimi pripomočki, ki jih moremo uporabljati za boljše spoznavanje človeka in njegovih sposobnosti, kar nam služi kot pomoč pri svetovanju za izbiro poklica. Seveda se borimo še z začetnimi težavami, vendar pa imajo starši in mladina možnost strokovnega posvetovanja pri izbiri poklica.
Za vsako malenkost ne hodimo k zdravniku. Marsikdaj preženemo prehlad, prebavne motnje itd. z domačim čajem. Ne bo odveč, če jih imamo za vsak primer na zalogi.
MLADE LISTE ROBIDNIC lepo posušimo v .senci. Za čaj vzamemo pest suhih listov, ki jih vržemo v pol litra vrele vode in odstavimo, da se primerno ohladi in da voda izvleče vse zdravilne snovi. Tak čaj pijemo če kašljarno ali pri hri-pavosti. Zdravi pa tudi drisko.
BEZEG čisti kri, ublažuje krče in pospešuje potenje. Čaj bezgo-vih cvetov te pomiri, spotil se boš; čisti tudi kri in nalahko odvaja. Pijemo ga zoper prehlad, hripavost, kašelj, nosni, sapniški in prsni katar.
Čaj iz bezgovih listov zelenih ali posušenih, razkraja sluz, čisti in odvaja. Tak čaj pa je treba dolgo časa kuhati.
Čaj iz bezgovih korenin zboljšti-je želodčne sokove in odvaja vodo pri vodenici. Bezgove jagode ku-
Dcset osnovnih pravil, ki so veljavna za vse dežele.
Naj povemo takoj v začetku, da so ta pravila rezultat velike ankete, za katero je dal pobudo angleški učitelj in pisatelj dr. R. F. Hertz in pri kateri je sodelovalo sto tisoč otrok v starosti od 8 do 14 let. Ti otroci so bili iz raznih držav in raznih delov sveta.
Nič manj kot 26 tisoč otrok sc je v svojih odgovorih na posebnih vprašalnik polah pritoževalo nad prepirljivostjo svojih staršev. Polovica vseh otrok, ki imajo brate in sestre, je zahtevalo, da bi bili starši do vseh otrok enako ljubeznivi. Veliko otrok je v svojih zahtevah poudarjalo, naj bi jim dajali starši več denarja za njihove male izdatke. Dr. Ilcrtz ugotavlja, da so otroci ocenili svoje starše po naslednjih vidikih: popolni starši — '100, odlični starši — '1500, zelo dobri starši — 23.000, dobri starši — 70.000, brezbrižni starši — 2000, nepravični starši — 1500 in brezsrčni starši — 54.
Objavljamo deset »zlatih« pravil, ki jih je na osnovi zbranega gra-
diva zbral dr. Hertz in ki naj bi bila veljavna za vse dežele.
1.	starši naj se nikoli ne prička-jo vpričo otrok;
2.	starši naj vse svoje otroke enako ljubijo;
3.	svojim otrokom naj se starši nikoli nc zlažejo;
4.	med starši naj vlada strpnost;
5.	med starši in otroki naj vlada tovarištvo;
G. prijatelje svojih otrok naj pozdravljajo starši v hiši kot dobrodošle goste;
7.	starši naj vedno odgovore na vprašanja svojih otrok;
8.	starši naj nikoli ne kaznujejo ali karajo svoje otroke vpričo sosedovih otrok;
° dobre lastnosti otrokovega značaja naj bi starši upoštevali, slabih pa naj ne bi preveč poudarjali;
10.. starši naj bi bili v svoji naklonjenosti ali razpoloženju zmer-Vi in naj se ne bi zaletavali i» ene skrajnosti v drugo.
»

V
11»
Tudi poleti, posebno letos, ko ,ie vreme tako muhasto, bomo rabili volneno jopico. Če imate doma nekaj klobčičev različne volne, si omislite tak črtast vzorec.
Žensko društvo v Izoli je .imelo občni zbor, na katerem so ustanovili društvo »Napredna žena«.
Poročilo o dosedanjem delu je govorilo o doseženih uspehih. Med drugim je ženam uspelo ustanoviti i) terenskih aktivov za pomoč zaposlenim materam, dalje so organizirale krojni in gospodinjski tečaj za mladinke.
Novoustanovljeno društvo si jo zadalo za bodočo nalogo organizirati vzgojna in gospodinjska predavanja ter seznanjati žene z notranjimi in zunanjimi političnimi vprašanji. V Izoli je veliko žena in deklet zaposlenih v ribji industriji. Zanje bo skušalo društvo urediti poseben dom in poskrbeti, da bi se usposobile za sodelovanje v organih družbenega upravljanja.
ROŽE V VAZI OSTANEJO SVEŽE, Ee damo v vodo zrnce Kalijevega lii-permangana in nekaj kapljic kafro-vega špirita. Zadostuje pa tuui malo aspirina.
hamo kot čaj ali lcompot, so dobra pijača, ki jača želodčne mišice, čisti ledvice in pospešuje izločanje seča.
mlade liste borovnic uporabljamo za čaj proti povračanju in želodčnim krčem. Iz suhih jagod kuhan čaj dobro služi proti driskam in krvavenju pa tudi za grgranje pri vnetju grla.
rumeni encijan pospešuje tek, preprečuje mrzlico, jača in pospešuje prebavo. Za skodelico čaja vzamemo eno kavino žličko zrezane korenine v vrelo vodo in ko prevre odstavimo ter pustimo 5 minut stati. Izvleček encijana pa napravimo takole: 15 g dobro zrezane korenine, malo oranžne lupine in 12 g stolčenega janeževega semena polijemo z malo belega vina ter pustimo 24 ur stati na toplem. Potem tekočino odlijemo, goščo pa pretolčemo in odcedek zopet nalijemo čez njo, dobro pre-tresemo in znova precedimo, Izvleček precedimo v steklenico in dobro zamašimo. Uporabljamo ga pa v majhnih količinah pri prebavnih težkočah.
Razen teh čajev si seveda pripravimo tudi lipovega cvetja, kamilic, žajblja itd., da jih bomo imeli do prihodnje pomladi in poletja dovolj.
v loncu ekonom
zelenjavna enolončnica i.
25 dkg korenja, 25 dkg kolerabe, l cvctača, l glavica zelene, l glavica ohrovta, 15 dkg riža, peter-šilj, 15 dkg graha (ga lahko tudi opustimo), 1 čebula.
V	loncu ekonom prepražimo sesekljano čebulo, ji dodamo na rezance zrezano zelenjavo, zalijemo z vodo, nato dodamo riž in oso-limo. Vre naj 15 minut.
zelenjavna enolončnica ii.
15 dkg govejega mesa, 15 dkg mastnega svinjskega mesa, 2 veliki čebuli! 1 žlica paradižnikove mezge alt 3 debeli paradižniki, 20 dkg stročjega fižola (lahko vloženega), 15 dkg paprike (sveže, zelene), 1 stroke česna, sol.
V	loncu ekonom prepražimo na masti na kocke zrezano meso, dodamo fižol, paradižnik, papriko, zrezano na koščke, sesekljano čebulo, strt Eesen in sol. Zalijemo z juho ali vodo in sicer toliko, da bo vse pokrito. Od znaka, ki ga da ventil na loncu, kuhamo še 20 do 25 minut.
enolončnica
2 debela pora, 4 dkg surovega masla ali masti, 5 debelih krompirjev, 2 paradižnika ali l žlica paradižnikove mezge, sol.
Por zrežemo na rezance in ga prepražimo na surovem maslu ali masti v loncu ekonom. Ko por nekoliko zarumeni, ga zalijemo z vodo, dodamo 3 na kocke zrezane krompirje, ostala dva pa nari-bamo na strgalniku in dodamo šc sol. Vse naj bo primerno gostlja-to. Kuhamo 10 do 15 minut.
spomladanska enolončnica
Peteršilj, tropotec, melisa, regrat, jagodovi listi, solata, špina-ča. koprive, janež, krebuljnica, drobnjak — vsega naj bo za 3 pesti; 8 dkg riža, sol, 6 dkg surovega masla, 1 jajce.
V loncu ekonom segrejento polovico masla, dodamo vso sesekljano zelenjavo (razen peteršilja, ki ga dodamo na drobno sesekljanega šele h kuhani jedi), jo malo prepražimo, dodamo prebran in opran riž, zalijemo z vodo, še bolje s kostno ali zelenjavno juho ter pustimo vreti 10 minut. Ko lonec odpremo, vmešamo brž še stepeno jajce in damo na mizo.
Po »Sodobnem gospodinjstvu«

- t

fH£
(Nadaljevanje in konce)
Naše tri talce smo poslali ven, sera-'211 jih je Poljak. Utegnili bi priti Nemci. Nismo se bali, da bi jim karabinjerji telefonirali, ker smo jili že takoj prepričali, da je postaja obkoljena in cla je v vsako okno namer-jena strojnica.
Darko je prišel šele čez dve uri. Z mitraljczeem in s pomočnikom je vpade! skozi vrata. Mitraljez.ee je bil neki Kalabrež, ki sino mu pravili Figaro, ker jc bil »bataljonski brivec«.
»Cosa c'e, Dušan? Non si arrendo-no?«
Darko se mi jc zaz.del tedaj nekam razočaran. Zakaj? Ali se mu morda ni izpolnil neki njegov tip?
Dušan Puh, politkomisar III. bataljona Istrskega odreda
Rekel sem mu, da se karabinjerji pripravljajo, da odrinejo z. nami . To sem rekel zgolj zato, da bi dal kara-binjerjem vedeti, da smo prepričani, da ^bodo šli z nami. Kljub temu je Darko vzkliknil: »Avanti le mitraglie e tutto il batlaglione!«
Takšno povelje je bilo nesmiselno. Od spodaj nisi mogel s strojnico ničesar opraviti. Tu bi bile učinkovite le bombe.
Ves čas »pogajanj« sem stal na stopnicah. Veža je bila nizka. Kakor hitro sem stopil na prste in hotel pogledati, kaj je z ostalimi karabinjerji, so mi takoj zarjoveli: »Giu la testa!« Kljub temu sem videl, da so imeli na koncu hodnika pripravljen puškomi-traljez in da so ob steni stali s pripravljenimi brzostrelkami in z bombami.
Darko še ni dobro izgovoril svojega povelja, ko se je na nas usula toča ročnih bomb. Pometalo nas jc na vse strani. Luč je ugasnila. Ne vem kako sem se nenadoma znašel sredi veže na trebuhu. V veži ni bilo nikogar Več. Planil sem ven in se s hrbtom pritisnil ob zid. Priribal sem se do vogala. Tu je bilo treba preteči široko cesto in se spustiti na drugo stran nasipa. Treskale šo bombe in iz vseh oken v prvem nadstropju je bruhal ogenj.
Naših ni bilo nikjer; niti z enim samim strelom niso odgovorili.
Strojnica, ki je tolkla po mostu, je prenehala regljati. Vedel sem, da mitraljezec menjuje šaržer. Imel sem sekundo ali dve časa. Pognal sem se.
Glede na določbe 20. člena zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi preklieuj°mo navedbo v članku »Sejem v Divači, objavljenem v Slovenskem Jadranu št. 26 z dne 22. 6. 1956 na strani 10, da »za dogon živine na prvi sejem ne bo potreben .živinski potni list, nujen pa bo v primeru prodaje ali nakupa živine.«
Ker je ta navedba v nasprotju s citiranim zakonom in bi bilo tako ravnanje nezakonito, jo s tem pre-klicttjemo in članek v toliko popravljamo, da je živinski potni list za dogon živine tudi na prvi sejem •obvezen.
Obenem obveščamo prebivalstvo, da bo prvi sejem v ponedeljek 9. julija 1956, ker pade datum 8. v mesecu na nedeljo. Občinski LO Divača
Menda jc most dolg deset metrov, a preskočil sem ga v dveh skokih. Na drugi strani sem se vrgel čez rob 'nasipa, V istem trenutku je usekala strojnica.
Stekel sem pod nasipom. Padel sem v nekakšen jarek. Zaklel sem in hotel nadaljevali pot, ko sem začutil, da se zraven mene .nekaj giblje. Zadri sem se: »Kdo jc?«
Hlastno so mi odgovorili naši trije ujetniki: »Siamo noi, chc audiamo con voi!«
Aha! Naperil som jiin brzostrelko v hrbet in jim zapovedal, uaj tečejo pred menoj in naj se držijo za roke. Kmalu smo se obrnili na desno in Sli proti mlinom, kjer smo imeli zborno mesto.
V tem smo zaslišali nemške kamione, ki so drveli od Škofij. Italijani so nehali streljati. Nemci niso poskakali na tla, le prostor okoli kasarne in po obeh straneh ceste so razsvetlili. Z ujetniki sem še v pravem času izginil v turščieo, ki je bila še na polju, da nas svetloba raket ni več dosegla.
Pri mlinih smo se zbrali. Več tova-
razstava
Pretekli teden je bila v Izoli uspela razstava Vajenske šole, ki je prikazala razvoj in aelo mladega oociocega ooriniskega kadra.
V dveh prosuonih razstavljene risbe. zvezki, delavniski anevnilci in mnoga zelo kvalitetni izdelki i. in 11. letnika Ull. se ni) ODijuDijajo da«i našemu odi,masivu v kratkem času precej strokovnjakov. ijred-vsian presenečajo oancinjaki, ki so za svoje izdeike prejen uiplome in praktične nagrade. Lesni oddelek prikazuje razne polizdelke pa tudi okusne končne izdelka (pohištvo). Se popolnejši je kovinski oddelek, v kcjierem naj omenimo vsaj odlične izdelke nagrajenih odličnjakov iGrando Franko in Palčič 1-tobert — ali v sosednjem oddelku Borut Santiin).
Posebno razveseljiv je učni uspeh, ki je razviden z velikega graiiko-na. Vpisalo se je 171 učencev, vendar so se nekalle.ri kasneje odselili ali zapustili vajeniška mesta. Od osilalih 134 učencev jih je izdelalo nad 81% (8 odlično, 28 prav dobro. 57 dobro in le 16 zadostno). Tudi obisk je bil zelo dober (95%), če izvzamemo mesarske, pekovske in nekatere druge vajence, ki so na škodo učnega uspeha prevpč zaposleni.
rišev je bilo mokrih, poskakali so v rečico in jo prebrodil. Nekateri so Se prihajali, le Bruna ni bilo. Prišel jc šel je drugega dne. Ob prvih eksplozijah je padel skozi vrata v majhno kuhinjo. Nobenega izhoda ni imel, kajti po veži so treskale bombe. Poleni so prišli Nemci in s karabinjerji preiskovali okolico. Bruno se je skril za kredenco, vendar pa v kuhinjo ni nihče pogledal. Ko so Nemci odšli, mu je uspelo pobegniti.
Poljak je bil ranjen v hrbet., vodnik Franza pa v levi komolec. Obe rani sta bili lahki. Tako se je končala naša akcija, ki bi lahko lepo uspela in ki bi imela velik moralno-poHtičen uspeh. Zajeti 2G karabinjer-jev lik pred Koprom in na dometu nemških minomctalcev iz škofij!
Odšli smo proti našemu taborišču blizu Sv. Antona. Ze spotoma sem vprašal Darka, zakaj je zakasnil in tako onemogočil našo akcijo. Ni mi odgovoril. Nekaj je zamrmral in šel ob koloni na čelo. Tudi od bataljonskega štaba nisem mogel v temi nikogar najti. Imel sem občutek, da se mi izmikajo. Sele v taborišču so mi povedali, tla se jc Darko blizu Pobegov ustavil v neki hiši in da je kolona čakala nanj. To je bilo vse.
»In naš načrt? Nevarnost, ki ji jc bilo izpostavljeno šest mož iz enote? Kaj pomeni to?«
Nobenega odgovora.
Drugega dne smo bili spet v našem starem taborišču na hribu Lačna med vasema Smokvica in Dol. Komandant Darko je dal svojo torbico in pištolo kurirju, da bi ju osnažil. Kurir Pip-po je po naključju stresel iz torbice vso vsebino. Med papirji sem takoj opazil neko pismo. Pisavo sem dobro poznal.
Bil je rokopis Milana Gučka, tedanjega sekretarja Okrožnega otlbora OF za Slovensko Istro. Pogledal sem ovoj in videl, da je pismo naslovljeno name. Bil je poziv, naj pridem v <"ia-brovieo na sestanek okrožnega komiteja. Dan sestanka je bil že štirinajst dni za nami. — Napisal sem izčrpno poročilo o stanju v bataljonu.
Darko in njegovi so pregledovali mojo pošto in jo zadrževali, če jim ni bila všeč. Odgovor sem prejel že čez nekaj dni, napisal mi ga je namestnik komisarja odreda, pokojni Tone Pišot in mi razen drugega tudi sporočil, da je bilo to edino pismo, ki so ga prejeli od mene. Kmalu potem se je naš bataljon premestil v Brkine. Vsa zadeva se je razčistila šele čez mesec dni v vasi Rozar nad Rižano. O tem pa kdaj pozneje.
DUŠAN PUH
j. -m m>* ,,	t/ %	<2? J "
v- m^m m iišm^-m
Slab
III. bataljona Istrskega odreda ob zaplenje nem minometu
V	Dekanih pri Kopru taborijo mladinci, ki se v okviru predvoja-ške vzgoje usposabljajo za bodoče pripadnike JLA. Taborjenje spada med splošno izvenarmadno vzgojo naših ljudi zaradi krepitve naše obrambne moči. S pridobljenim znanjem in izkušnjami bo tem mladincem zelo olajšano bodoče vojaško življenje in omogočeno hitrejše napredovanje po vojaški lestvici. Za šolo v Dekanih je pravcato taborišče — sivi šotori tvorijo celo vas — saj je tam zbranih okrog 400 mladnicev v eni izmeni. Ti* mladinci pod strokovnim vodstvom aktivnih in rezervnih oficirjev JLA živijo pravo vojaško življenje, na svojih vsakodnevnih vajah pa v treh tednih predelajo in obnovijo vse tisto znanje, ki so si ga poprej pridobili v urah predvojaške vzgoje. Redno življenje in odlična hrana pa celo v kratkih dneh taborjenja pomagata mladincem do boljše kondicije.
V	torek zvečer — pred Dnevom borcev NOB — so mladinci priredili cel manever. Razdeljeni na več enot — obrambne in napadalne — so v izredno uspeli vojaški vaji napadali in branili vas Dekane. Branilci so se poskrili za ogle obrobnih hiš in v jarkih, medtem ko so napadalci v velikem krogu obkolili vas in nato prodirali v strelcih proti središču. Stab je s pomočjo raket po naprej dogovorjenih .znakih vodil celotno operacijo. Pokalo je kot v pravi vojni, dimne granate pa so vzbujale videz resničnega bombardiranja in eksplodiranja min. Ko so napadalci prišli do va-
si, so izvedli odločen juriš — in vojne je bilo konec. Se potem, ko so rakete že naznanile prekinitev streljanja, so vneti vojščaki hiteli postreliti vso preostalo municijo, da je vsa okolica odmevala od hitrega pokanja.
Pri vaji so sodelovale tudi enote RK, sanitejcev, PLZ in gasilcev. Na srečo ni bilo nobenih »žrtev« in so sanitejci posredovali le v enem primeru, ko je šlo za »lažjega ranjenca«. Vaje so se kot opazovalci udeležili predstavniki okrajnega Sveta za kulturo in prosveto, v čigar pristojnost spada predvojaška vzgoja (načelnica Sveta Danica Kogojeva in marljivi referent za VV Stane Majcen) ter predstavniki organizacij pasivne zaščite prebivalstva. Dekančani so z velikim zanimanjem spremljali partizanski napad in pri tem obujali spomine na dni naše slavne borbe.	rb
lovi učitelji na ogledu šole
Petindvajset letošnjih absolventov koprskega učiteljišča je ob zaključku izpitov obiskalo osemletno šolo v Ravnah. Razen učiteljskega zbora ravenske šole jih je sprejela tudi godba domačega prosvetnega društva »Sloga«. Ob tej priložnosti so si mladi učitelji-ogledali razstavo ročnih del in šolski vrt ter se zanimali za delo šole.
gg
O naših avtobusih in o kulturnem potniškem prometu vobče se že dolgo nismo pogovorili. Saj res ni, da bi se človek vtikal prav v vsako malenkost, toda kar je preveč, je preveč. Zadnje čase kar dežujejo pripombe in pritožbe potnikov z vseh strani, in med njimi so tudi take, mimo katerih nikakor ne smem, če hočem biti pravičen. Sicer vas, ,dragi bralci' ne mislim moriti s tem, kje in kdaj in kako je ta ali oni sprevodnik nahrulil potnika. Kolikokrat se zgodi tudi nasprotno! Zdi se mi celo, da so v tem pogledu sprevodniki v manjšini, na vsak način pa je saldo gotovo enak. So pa hujše stvari, kot je takšno prijateljsko preklanje, ki na žalost le ni tako redek pojav kot bi želeli vsi, ki nam jc do kulturnega prometa.
No pa k stvari. Glejte kaj se je zgodilo 25. C, na jutranjem avtobusu Koper—Piran (ob tri četrt na devet, da bomo točni). Nekemu otroku je prišlo slabo in je malce ponesnažil po tleh. Njegova mati je na končni postaji, ko so vsi potniki iztopili, na to opozorila sprevodnika, lahko pa bi bila enostavno izstopila in odšla, ker tega dogodka ni bil nihče opazil. No, pa se je mož razsrdil in rekel: »Poče-ditel« Državljanka se ni prav nič
upirala, prosila ga je le, naj ji da kako krpo, »Nimam,« je rekel, »po-čedite, kakor veste in znate, prej pa vas ne pustim z avtobusa!« In ko je prizadeta izstopila, cla poišče kako primerno stvar, ji je sprevodnik iztrgal iz rok torbico ter jo zadržal kot garancijo, da mu ne bi pobegnila. Jaz odločne ljudi cenim in spoštujem, Tistemu sprevodniku bi pa vseeno svetoval, naj presedla na tovorni ali živinski promet.
S sprevodnikom na progi Koper —Gračišče nimam sicer nobenih osebnih sporov. Bilo bi pa vendarle lepo, če bi se bolj izogibal ošta-rijam, da ne bi bilo treba potnikom opozarjati, naj jim vrne drobiž in podobno. To bi bilo vsekakor koristno, ne glede na to, da se vozijo na tej progi samo domači ljudje, ki so pripravljeni marsikaj spregledati. Naj se pomeni s sv. Vinkom takrat, ko ni v službi, pa mu ne bo nihče zameril.
In na koncu še nekaj o prometni loteriji. Za to najbrž še niste slišali, kajne? Uvedli so jo na progi Reka—Ljubljana. Na vmesnih postajah namreč nikoli no veste, če se bo avtobus ustavil, ker prav po-gostoma samo zahupa v pozdrav in odbrzi mimo hvaležnih potnikov,
ki jim ni bilo sojeno, da bi to v resnici postali. Pravijo, cla so se na to že nekako navadili. Kratkočasijo pa se s sklepanjem športnih stav, če bo avtobus ustavil ali ne. In da ne boste mislili, da se to dogaja samo na manjših postajah. O, ne! Takšne pozornosti je deležna celo Ilirska Bistrica, ki je sedež občine.
Zdaj pa še nekaj besed o našem gostinstvu. Gostišče pri »Slavčku« v Skoejanu pri Kopru prav gotovo mnogi poznate, in priznati moram, doslej sem slišal o tem lokalu samo lepe reči. Nič čudnega ni torej, če sem pred dnevi tudi jaz zavil tja in povabil s seboj še nekaj svojih prijateljev. Pa mi je bilo žal. Postregli so nam namreč s takšnimi kozarci, da me je takoj minila žeja vsaj za tri tedne naprej. Za robom je bilo toliko umazanije, da bi lahko zasadil vrtiček. Seveda sem se hotel o tem pogovoriti z upravnikom in ga povprašati, če so bili kozarci že kdaj pomiti v zadnjih dveh letih, toda vse kaže, da ga kaj malo zanimajo pripombe gostov, saj se ni za moje prijateljsko povabilo niti zmenil. Tako mi je ostala samo ta možnost, da mu pismeno sporočim, kar bi mu rad osebno povedal. Morda bo to prebral tudi kdo od sanitarne in stopil malce pogledat.. Če se bo to zgodilo, naj se oglasi še v gostišču »Bratstvo«, kjer bo lahko tudi marsikaj videl.
Omeniti moram še gostilno v Dolenjah pri Jelšanah, Tam se lahko napitejo do nezavesti, nato pa vas polijejo z vodo in spravijo spet k sebi, da lahko nadaljujete. Pravijo, cla tak sistem zahteva sicer nekaj več dela in tudi osebje
mora poznati osnovna pravila za prvo pomoč, da se pa izplača.
Ste videli film »Bankovec za milijon funtov«? Ce ga niste, lahko vidite v Kopru, Izoli in Piranu domačo verzijo tega filma z naslovom »Bankovec za tisoč dinarjev«. Kratka vsebina: Lastnik bankovca za tisoč dinarjev bi si rad nakupil kar potrebuje. Stopi v trgovino, kjer mu postrežejo, toda ko izvleče tisočak, da bi plačal, se mu samo vljudno nasmehnejo: »Človek božji, kdo vam bo pa to menjal? In blago spet roma nazaj na police. Tako srečni lastnik bankovca obrede vse trgovine v mestu, ne da bi kaj opravil. Na koncu se že na pol izčrpan zateče v gostilno, da se okrepča. Toda tam ga najprej povprašajo po drobižu in ker ga nima mu, naravno, ne morejo postreči. Poskusi drugje, kjer se vse ponovi do pičice natanko in ponavlja s'e toliko časa, dokler se lastnik tisočaka zaradi popolne izčrpanosti ne zgrudi, nakar ga rešilni avto odpelje v bolnico, kjer izdihne. Na koncu se izkaže, da lastnik bankovca za tisoč dinarjev le ni bil brez drobiža. V listnici je imel debel zavoj stodinark. Toda te so bile namenjene za izvoz v okviru maloobmejnega prometa in si jih ni upal porabiti na domačem trgu.
Film je pravzaprav tragedija, saj mora glavni junak tako rekoč položiti svoje življenje na oltar mednarodne trgovine še preden je uresničil svoje velike zamisli in imel od lega kakršnokoli korist.
S tem kratkim poročilom zaključujem. Vsem skupaj lep pozdrav Vaš Vane
in 15-letnico v;
¿L o
Delovni kolektiv trgovskega podjetja
Kolektiv
NOVA GORICA. Obenem se še v nadalje priporoča vsem cenjenim odjemalcem in dobaviteljem
tovarne in livarne
NOVA GORICA
pozdravlja ob tej priložnosti vse poslovne prijatelje
Trgovsko podjetje z mesom in mesnimi izdelki
NOVA GORICA priporoča svoje kvalitetne izdelke
proizvaja vseh vrst opeke po konkurenčnih cenah. Odjemalcem se priporoča
Zadružno trgovsko podjetje s poljedelskimi stroji in z vsemi potrebnimi sredstvi za kmetijstvo kot tudi z odsekom za odkup kmetijskih pridelkov
POSTOJNA
Kmetijska zadruga Pivka
s svojimi odseki za pospeševanje kmetijstva
Grosistflžstio trgovsko podjetje z žeiesaiimio
I ¥ K A
VAM NUDI V BOGATI IZBIRI VSEH VRST VRHNE PLETENINE PO NAJNOVEJŠI MODI!
Delovni kolektiv podjetja
s svojimi rajoni in vzdrževalno skupino v Sežani, Postojni, Ilirski Bistrici, Divači; Hrpeljah-Kozini, Pivki, Pod-gradu in Kubedu
:L
m	M	
	i TO	
	1	
PROIZVAJAMO VSEH VRST IGEL. KAKOVOST ZAJAMČENA. Cene konkurenčne. Zahtevajte igle z našim znakom!
Ribnica pri Pivki
Ko potujete mimo nas. ustavite se! Solidno vam postrežemo z vsemi jedačami in pijačami, pa tudi
poceni!
DELOVNI KOLEKTIV
se pridružuje čestitkam z željo, da bi delovni ljudje naše domovine želi kar največ uspehov v prizadevanju za dvig življenjske ravni!

Delovni kolektiv radio elektro mehaničnega podjetja
CERKNO
Kmetijska zadruga
s svojimi
poslovalnicami in odseki
Gostinsko podjetje
POSTOJNA se priporoča vsem gostom. Postrežba solidna, cene zmerne
EKSPORT—IMPORT NOVA GORICA. Uvažamo in izvažamo raznovrstno blago po obmejnih sporazumih. Priporočamo se našim klientom
Zadružno trgovsko podjetje z mlekom in mlečnimi izdelki
Na zalogi imamo vedno izvrsten sir in maslo
f® i. •/
Wkhi £wiP=
S SEDEŽEM V VOLJČJI DRAGI PRI NOVI GORICI
m mm m
m MM
	mm		MM
			
vam nudijo vsakovrstne kvalitetne opečne izdelke po zmernih cenah. Odjemalcem se priporočamo za nakup in jih ob tem prazniku pozdravljamo!
Delovni kolektiv
Delovni kolektiv
Razgovor urednika naše športne rubrike s predsednikom Okrajnega sveta za telesno
vzgojo v Kopru dr. Svetozarjem Poličem
Koprsko obalno področje še zdaj nima plavalnega društva, čeprav živimo ob morju. Ali se bo to vprašanje premaknilo z mrtve točke in kaj bi bilo po vašem mnenju potrebno napraviti?
Mislim, da ne gre toliko za plavalno društvo, kolikor za plavanje, za sistematično in organizirano plavanje. Po mojem mnenju ni nesreča toliko v tem, da še nimamo posebnega plavalnega društva, temveč je slabo to. da se ob naši obali, zlasti v »Partizanu«, vse premalo plava in je nasploh doselj bila ta panoga telesnovzgojne dejavnosti vse. preveč zanemarjena. Res je sicer, da tu ne gre šaiilO za ¡15-' razumevanje, ampak predvsem za objektivne in subjektivne težave, zlasti pa za pomanjkanje vodno-športnih naprav. Toda res je pa tudi, da bi že sedaj lahko v tem pogledu napravili mnogo več saj končno imamo najvažnejše: vodo, morje. Upravičeno lahko torej pričakujemo, da se bo letos z raznimi plavalnimi tečaji, ki so predvideni v Kopru, Izoli in Piranu, kot tudi z ureditvijo plavalnega bazena v Kopru, stanje znatno izboljšalo pa bo potrebno, da se v tej smeri angažiramo prav vsi. ki nam -je pri srcu telesna vzgoja, torej tako naši sveti za telesno vzgojo kot tudi Partizan in športna društva.
V koprskem okraju je veliko zanimanje za odbojko, košarko in mali rokomet. Kljub temu so bile te panoge v primerjavi na primer z goriškim okrajem deležne le malo, pozornosti. Ali menite, da je. bil glavni vzrok v tem, ker .imamo premalo organizatorjev in kaj bi bilo potrebno po vašem mnenju napraviti?
Ne bi se mogel strinjati s trditvijo. .da se tem igram v našem okraju posveča le malo pozornosti. Nasprotno, smatram, da se te igre, .še zlasti pa odbojka, razmeroma veliko goje v partizanskih društvih in izven njih. Strinjam pa se, da je v tem pogledu premalo tek-.movanj, zlasti društvenih, med-društvenih in občinskih, ki niso .zvezana z velikimi stroški, .pa tudi občasnih okrajnih tekem in turnirjev, kar vse ne izključuje udeležbo najboljših tudi na republiških tekmah. S tem v zvezi pa moram reči, cla osebno nisem pristaš dragih liga' tekmovanj, o čemer smo razpravljali tudi že na našem Svetu in kar bo predmet naše podrobnejše razprave v bližnji prihodnosti in sicer glede vseh tekmovanj.
Nogometna tekma za Titov pokal
m
2:1 (1:0)
JUTRI ZAČNE V IZOLI
REPUBLIŠKO PRVENSTVO V JADRANJU
Brodarska zveza Slovenije priredi jutri in pojutrišnjem v Izoli republiško prvenstvo v jadranju v razredu Šljuk. Organizacijsko in tehnično izvedbo prvenstva je prevzelo mlado izolsko brodarsko društvo Burja, ki je bilo ustanovljeno ovcigovcillrvv mlhwo mlhw prva prireditev društva in kot taka pomemben dogodek za Izolo in za njen razvoj na tem področju.
Na prvenstvu bodo sodelovali pomorsko brodarsko društvo Sidro iz Maribora, Ljubljansko brodarsko društvo, jadralni klub Jadro iz Kopra, jadralni klub Pirat in brodarsko društvo Burja iz Izole,
Kakšni so izgledi za razvoj jadranja in veslanja. Ali imamo sredstva za izgradnjo novih objektov, za tečaje in za inštruktorje? Ali naj bi tc panoge in tudi druge iskale sredstva tudi samoiniciativno in v kakšni obliki?
Izgledi in osnovni pogoji za razvoj jadranja in veslanja so nedvomno zelo dobri. To so stvari, ki našo mladino vesele in jo privlačijo, Potrebno je torej to zanimanje naše mladine pravilno usmeriti in zlasti vedno stremeti predvsem za množičnostjo- in šele v drugi vrsti za doseganjem čim boljših rezultatov, ki naj bi izhajali in temeljili prav na tej množičnosti. Če kje, potem je prav na tem področju, ko gre za to, da naša mladina množično vzljubi in osvoji naše morje, škodljiva vsaka ozkost. Sedanje stanje v naših veslaških in še posebno jadralnih klubih, v tem pogledu prav gotovo se ni popolnoma zadovoljivo, čeprav je bil v zadnjem času dosežen že
spus I© k©nčn<
w i&o
Zasluga za to gre predvsem Veslaškemu klubu »Nautilus« ter jadralnemu klubu »Jadro«, ki sta v nedeljo dopoldne priredila v koprskem pristanišču prve plavalne tekme med svojimi člani. To je lepa in hvalevredna pobuda obeh domačih klubov, saj v Kopru plavalnega tekmovanja — in tudi športa — ni bilo že vrsto let, čeprav so za to lepo športno panogo, ki je po mnenju strokovnjakov tudi ena najbolj zdravih za harmonični razvoj mladega človeka, prav v Kopru velike možnosti. Doslej pa jih nismo izkoristili, kot bi morali. Saj je dejansko paradoks, da ob našem morju, kjer je toliko mladine navdušene za šport, v tem pogledu zaostajamo n. pr. za Novo Gorico ali Ilirsko Bistrico, da ne omenjam številnih drugih krajev v Sloveniji,
Vse pa kaže, da smo se sedaj premaknili z mrtve točke ter da bo prav letošnje poletje pomenilo odločilni korak v razvoju plavalnega športa ob naši obali. Razen nedeljskih tekem priča o tem tudi pobuda športnega kluba »Koper«, ki je ob pomoči pristojnih organov pristopil k ureditvi začasnega plavalnega bazena v pristanišču v Bosji Dragi. To bo omogočilo redni in sistematični trening plavalcev.
Nedeljske tekme v koprskem pristanišču pa so imele predvsem propagandni značaj. V tem so popolnoma uspele, saj se je po eni strani zbralo na obali okrog 500' ljudi, ki so z zanimanjem spremljali tekme, po drugi strani pa je tekmovalo kar okrog 30 pionirjev, mladincev, mladink in članov, V skupni oceni so zmagali tekmovalci jadralnega kluba Jadro, ki
• so nabrali 54 točk, medtem ko so veslači dosegli 40 točk. Med posamezniki so se najbolj odlikovali Cerkvenik, Zdenko Race, Drago Justin, Robert Zajko,' Franc Vrabec, Tone France, Ivanka Destra-di, Katka Šalamun, Saša France in Janko Kosmina.
Tekme so pokazale, da imamo v Kopru talentirane mlade plavalco — posebno Cerkvenik, Zdenko Race in Ban, ki bodo ob sistematičnem rednem treningu lahko častno zastopali barve slovenskega plavalnega športa ob morju. Upamo, da bo to še do zaključka letošnje plavalne sezone,	S. D.
ČEŠKOSLOVAŠKA SINDIKALNA TELOVADNA REPREZENTANCA V KOPRU?
Kakor poročajo iz Ljubljane, bo prispela te dni v Slovenijo telovadna reprezentanca Češkoslovaške sindikalne organizacije. Rcpre-zcntanca bo gost Republiškega odbora TVD Partizan. Po predvidenem sporedu se bodo gostje 7. julija udeležili tekem članic in članov zveznega .razreda v poljubnih vajah za prvenstvo Jugoslavije. Tekme bodo v Mariboru, kjer bodo gostje naslednji dan zvečer nastopili na telovadni akademiji. Od 9. do 12. julija sc bodo gostje mudili v Ljubljani in v Trbovljah.
V kolikor ne bo prišlo do spremembe sporeda, ho češkoslovaška sindikalna telovadna reprezentanca prispela na Primorsko 12. julija popoldne. Najprej si bo ogledala Postojnsko jamo, nato pa bo še isti dan zvečer prispela v Koper, 13. julij je namenjen počitku in kopanju, 14. julija zvečer pa bodo gostje nastopili na telovadni akademiji na Trgu revolucije v Kopru.
mi
.ESEJE!
25 % popust na železnici!
, čestita vsem jugoslovanskim rudarjem ob prazniku Dneva rudarjev in Dneva borcev
kar lep napredek. Iz teh naših klubov moramo izključiti kakršne koli monopolistične tendence boljših poedincev, ki si malone laste čolne oz. jadrnice, čeprav je jasno, da je naša skupnost te stvari dala vsej mladini, ki se za to zanima. Seveda so noše možnosti še' omejene in imamo premalo čolnov vseh vrst, toda prav to nam narekuje. da kar najbolj smotrno izko-ristimo to kar že imamo. S tem se bomo morali še nekaj časa zadovoljiti, kajti letos nimamo sredstev za kakšne večje gradnje novih objektov in tudi v prihodnjem letu ne moremo še pričakovati veliko. Pač pa bi po mojem mnenju lahko tudi na tem področju prišla do izraza lastna, pobuda. Mislim namreč, da bo potrebno našo mladino usmeriti tudi v to, da si prične graditi lastne čolne in čolničlte, kajti ne moremo in ne smemo se zanašati samo na skupnost. Za tečaje in sploh za najnujnejše potrebe naših društev in klubov, pa so tudi letos potrebna sredstva na razpolago.
POMEMBEN MEDNARODNI USPEH NOVOGORIŠKHI KAJAKAŠEV
Na mednarodnem italijanskem državnem prvenstvu v kajak-sla-lomu so člani novogoriškega brodarskega društva dosegli vrsto po-' membnih uspehov. V slalomu na reki Pasirio v Meranu je Pavel Bone dosegel prvo mesto, Miran Mozetič drugo, Jože Srebrnič pa peto mesto. V spustu na 14 km dolgi progi iz Šampane na reki Adiži je zasedel Bone drugo mesto, Mozetič tretje, Srebrnič pa peto mesto. Na mednarodnem tekmovanju v slalomu na divjih vodah, ki je ' bilo na reki Adiži v Tridentu, je spet zmagal Bone, Mozetič pa je bil četrti. Tudi v kombinaciji je bil prvi Bone, drugo mesto je osvojil Mozetič, peti pa je bil Srebrnič.
Moštvo Nove Gorice je prepričljivo zmagalo tudi v ekipnem plasmanu pred petimi italijanskimi,' štirimi nemškimi in dvema avstrijskima kluboma. Novogoričani so prejeli 15 diplom ter 13 raznih nagrad in pokalov. Naj omenimo še to, da so tekmovali z lahkimi in gibčnimi čolni, ki so jih izdelali v lastni delavnici v Solkanu.
VAŽNO TELESNOVZGOJNO POSVETOVANJE V KOPRU
Predsedniki svetov za telesno vzgojo pri občinskih ljudskih odborih so imeli v torek v Kopru posvetovanje, na katerem so se po-govirili o dosedanjem delu in o prihodnjih nalogah. Iz razprave je bilo razvidno, da sveti dobro delajo, razen v Hrpeljah-Kozini, kjer je precejšnje pomanjkanje kadrov. Na posvetovanju so sklenili, da bodo tej občini nudili največjo pomoč. Med drugim bodo poslali več mladih ljudi iz občine na tečaj vaditeljev TVD Partizan v Dorn-, berku.
Ob občinskem prazniku v Šmarjah pri Kopru so povabili tamkajšnji športniki pripadnike JLA iz Kopra. V nogometu so zmagali • Vojaki' z 8:2,' v odbojki pa z "-2:0. Domačini so bili uspešni samo v namiznem tenisu. Zmagali so s 3:1,
*
Ker so finalno nogometno tekmo za naslov mladinskega nogometnega prvaka Slovenije med trboveljskim Rudarjem' iz objektivnih razlogov odpovedali, je Nogometna
koper: o., 7. in 8. julija ameriški film ŽRTVOVANI, 9. In lu. julija jugoslovanski barvni film BURMA, JI. in. 12. julija angleški film VITEZ IZ LEPENKE.
PIRAN: 7, in 0. julija francoski barvni film GROF MONTE ClilSTO
11,	del. 9, in 10, julija angleški film RAZDVOJENO SRCE, 11, in 12. julija jugoslovanski barvni film BURMA.
IZOLA: G. julija ameriški film MEL-BA, 7. in o. julija ameriški film ONA JE VEDELA KAJ HOČE, 9, in 1U. julija ameriški film BOJIŠČE, 11. in
12.	julija angleški film RAZDVOJENO SRCE.
PORTOROŽ: 6. julija angleški film RAZDVOJENO SRCE. 7, in 8, julija ameriški film REBECCA, 9, julija ameriški film ŽRTVOVANI, 11, julija ameriški film BOJIŠČE.
ŠMARJE: 7. julija francoski barvni film GROF MONTE CRISTO I. del, 8. julija francoski film EDVARD IN KAROLINA, 11. julija francoski barvni film GROF MONTE CRISTO II, del.
DEKANI: 7. julija jugoslovanski barvni film BURMA, 8. julija angleški film VEČNA NEVESTA.
škofije: 7, julija francoski film EDVARD IN KAROLINA. 8. julija francoski film GROF MONTE CRI-ST.O II, del. 11, julija ameriški film ŽRTVOVANI,
SEČOVLJE: 7, julija angleški film VEČNA NEVESTA, 8. julija ameriški film GLEJ TICKA, 12. julija francoski barvili film GROF MONTE CRISTO II. del.
zveza Slovenija sklenila, da bo na državnem mladinskem prvenstvu ■v Osijeku zastopal Slovenijo trboveljski Rudar. Kakor smo poročali v prejšnji številki, bi morala biti tekma v nedeljo v Kopru. V prvem srečanju je zmagal Rudar s 4:1.
*
Na pionirskem prvenstvu primorske nogometne podzveze v Nov; Gorici so dosegli naslednje rezultate:
Nova Gorica — Primorje (Ajdovščina) 2:1 (2:1)
Rudar (Idrija) — : Branik (Nova Goroica) 1:1.(0:1)
Branik — Primprje 2:Qi
Nova Gorica — Rudar 0:0.
Prvo mesto je osvojilo moštvo Nove Gorice. Treba pa je povedati, da se prvenstva zaradi objektivnih razlogov ni udeležila zelo močna pionirska ekipa Kopra.
V počastitev Dneva borca je strelska družina Darko Marušič iz Izole priredila medekipno tekmovanje z zračno puško. Prvo mesto je osvojila ekipa tovarne Ampe-Iea, drugo mesto ekipa Gradbenika, tretje pa ekipa tovarne Arri-goni. Med posemezniki je dosegel najboljši rezultat Julij Rupnik (Ampelea), ki je osvojil 134 točk od 150 možnih.
UPOKOJENEC z malim posestvom sprejme v službo od 30 do 40 let staro dekle za samostojno vodenje gospodinjstva. Ponudbo pošljite na upravo lista pod »Veseli značaj«.
DVOKOLESA od 8.000 lir naprej in MOTORNA KOLESA od
45.000 lir naprej dobite na obroke pri tvrdki »MARCON«, Trst, Ulica Pleta 3.
VELEBLAGOVNICA »F E L I C E«. ulica Carducci 41, Trst. Velika izbira delovnih oblek, srajc, pletenih suknjičev — hlač. Prvovrstno blago po najnižjih cenah v Trstu!
Podjetje »ELEKTRO-KO.PER« v Kopru sprejme v uk vajence za elektro-montersko stroko. Pogoji: dovršena nižja srednja šola ali osemletka.
COTTUR. ulica Crispi št. 8, Trst, telefon 93-982.
Ob priliki tržaškega velesejma nudi po globoko znižanih cenah DVOKOLESA, MOTORNA DVOKOLESA ter vse nadomestne dele. Po naročilu pošilja blago v vse kraje. Obiščite Cottur!
MOTOGUZZI! Ekonomični »Gran-turismo«, motorni tricikli z no- 1 silnostjo 350 kg in 1.500 kg, nadomestni deli, valji, verige, obročki za cilindre, ventili, razplinjači Dellorto.
MONDIALPISTON za avtodiesel. Specializirana delavnica za reti-ficiranje, brušenje glav itd, CREMASCOLI, TRST, razstava v ulici Fabio Severo 18.
ČESTITKE
Na filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomirala v slovenščini tov. Eda Valentič iz Čežarjev pri Kopru, Iskrene čestitke.
Na filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral v zgodovini tov. Lucijan Kraševec iz Ospa pri Kopru. Iskrene čestitke.
pEpesö ßfflffl leti rodiB lliik@0SD c
J©
Napredka, ki ga je naredilo človeštvo v zadnjem stoletju si ne moremo niti zamisliti brez velikih odkritij na področju elektrotehnike, za katere ima neprecenljive zasluge naš rojak Nikola Tesla. Rodil se je 10. julija 1856 v Smiljanu, v Liki. Študiral je na univerzah v tedanji Avstriji in odšel leta 1884 v Ameriko. Umrl je leta 1943 in v tem času prijavil blizu 900 patentov.
Tesllna odkritja pomenijo temelj sodobne civilizacije; odkril je način prenašanja elektrike na velike daljave,
Glas proizvaja
elektrike
Menda ni nikogar, ki bi še začudeno zazijal, če bi mu povedali, da so na svetu radio postaje, ki imajo po več desetin in celo po več sto kilovatov močne oddajnike.
■Jmm
Pred dobrim mesecem dni je pa patentiral George Bryn radiooddajnik, ki dela brez generatorjev; zadostuje mu baterija, ki ni večja od kovanca za pet dinarjev. Posebnost te baterije je v tem, da lahko pretvarja glas, s katerim govorimo v mikrofon v električni tok. Oddajnik res nima kdo ve kako velikega dometa — nekaj več kot pol kilometra, pomisliti pa moramo, da je to šele prvi poskus. Že sedaj si pa lahko zamislimo napravo, ki bi delala na tem principu; lovila bi hrup in ga meni nič tebi nič pretvarjala v elektriko. Nekaj takega bi se obneslo v gostilnah in tam, kjer imajo veliko otrok. — Na sliki vidite izumitelja s svojim izumom.
postavil je temelje radio-tehniki in televiziji. Če bi izključili i in vzeli industriji rezultate njegovega dela, bi zamrle tovarne, tramvaji, trolejbusi in električni vlaki bi obstali, mesta bi za-kril mrak... To delo je takšno in tolikšno, da dobesedno pomeni revolucijo in celo epoho v napredku znanosti. Vendar se je moral Tesla skoraj vse življenje boriti s težavami in nerazumevanjem; nekoč so mu vrgli v zrak celo njegov laboratorij.
Tesla ni bil zgolj velik znanstvenik, on je bil umetnik v pravem pomenu te besede, Njegova domišljija ni poznala mej. Njegove zamisli so s svojo drznostjo in fantastičnostjo zbujale Strmenje. ne samo med laiki, tudi največji Struna »-njalci so bili osupli in so nejeverno zmigovali. Nekaj let pred smrtjo je delal načrte za brezžični prenos elektrike na daljavo in podobno.
Ob njegovi smrti je zapisal veliki časopis New York Herald Tribune: » ... Verjetno bo moralo preteči še mnogo časa, preden bo zgodovina Teslino ime pravilno ocenila. Njegov genij je bii podoben geniju Leonarda da Vincija, Eno pa je gotovo — naš čas ni znal pravilno oceniti njegove nenavadne veličine. Morda ga bomo znali ceniti šele čez nekaj desetletij.«
Na sliki vidite termostatično zibelko, ki so je pred nedavnim izdelali v Ameriki. Zgrajena je iz plexiglasa, kar omogoča zdravnikom in strežnicam, da imajo otroke stalno »na očeh«. Zibelka ima premer enega metra, globoka je pa petdeset centimetrov; v njej vlada stalna temperatura 35 stopinj.
Kdor veselje
ima do
dobre noge in pešačenja, naj počaka še nekaj let, pa jo bo lahko mahnil okrog sveta, ne da bi se mu bilo treba peljati z ladjo ali z letalom. Strokovnjaki za predore se že resno pripravljajo, da zgradijo tunele med posameznimi celinami. Enega nameravajo zvrtati pod Beringovim morjem in tako zvezati Ameriko z Azijo. Predor bi zgradili petsto metrov pod morsko gladino in bi bil dolg nekaj več kot 90 kilometrov. Drugi pomembnejši tunel bi pod
Gibraltarsko ožino povezo-zoval Evropo z Afriko. Na ta način bi bili med seboj povezani s cesto in z železnico vsi naseljeni kontinenti razen Avstralije. Pred dobrim desetletjem bi nad takšnimi zamislimi nejeverno zmajevali z glavo in jih kratkomalo označevali kot neresne sanjarije. Od tedaj sta si pa znanost in tehnika obuli »sedem milj dolge
Letalo, ki ga vidite na sliki ni niti model niti igrača, čeprav so njegova krila smešno majhna —■ vsega skupaj so dolga pet metrov. Menda je to najmanjše letalo na svetu. Neglede na njegove otroške razsežnosti, jo pa briše kar s 500 km na uro, medtem ko se more dvigniti do višine 8.500 metrov.
Kjca^ca
Marsikdo se odpravi na morje ali v hribe samo s to željo, da bi ogorel in da bi se potem kak teden ponašal s svojo poltjo. Prve ure na soncu so veliko bolj podobne mučeništvu, kakor pa užitku. Česa vsega ne spravijo ljudje na svojo kožo, da ne bi pri tem dobili opeklin. Vse pa kaže, da je ta problem zdaj rešen. Dr. Thomas Fitspatrick je po naključju odkril sredstvo, s katerim je mogoče hitro in lepo porjaveti, ne da bi dobili opekline. To je majhna pilula, ki vsebuje osem metanski psoralin in ki jo je treba pogoltniti, preden se izpostavite na sonce. Dr. Fitspatrick je preskusil svoj izsledek na prostovoljcih v neki kaznilnici. Rezultati so presegli vsa pričakovanja.
ERNEST HEMINGWAY:
0 ■
3
POSLOVENIL RADO BORDON
■a— mnam srag
In
»Pustim vaju sama,« je rekla. »Počutila se bosta prijetno tudi brez mene.«
»Nikar ne hödi proč, Helen,« je rekla Miss Barkley.
»Res bi rada šla. Napisati moram nekaj pisem.«
»Lahko noč,« sem dejal.
»Lahko noč, gospod Henry!«
»Nikar ne pišite kaj takega, kar bi vznemirilo cenzorja!«
»Le nič se ne bojte! Pisala bom samo o tem, v kako lepem kraju živimo in kako hrabri so Italijani.«
»Še odlikovali vas bodo, če boste tako ravnali.«
»To bi bilo prav lepo. Lahko noč, Catherine.«
»Pridem köj za tabo,« je rekla Miss Barkley. Miss Ferguson je utonila v mraku,
»Simpatična je,« sem dejal.
»Ah, da, zelo simpatična. Bolničarka je.«
»Kaj vi niste bolničarka?«
»Oh ne. Jaz sem nekaj takega, kar imenujejo V. A. D.* Delamo zelo veliko, toda nihče nima zaupanja v nas.«
»Kadar so nič ne dogaja, nam pač ne zaupajo. Kadar pa je zares dosti dela, tedaj se zanesejo na nas.«
»V čem pa je razlika?«
»Bolničarka je kot zdravnik. Dolgo časa je treba, da to postaneš. V. A. D. pa lahko postaneš dosti hitreje.«
»Razumem.«
oddelek prostovoljne
* Voluntary Aid Detachment (angl.) pomoči. — Op. prev.
»Italijani niso hoteli, da bi bile ženske tako blizu fronte, tako smo vse v posebnem položaju. Ne smemo iti ven.« »Toda jaz smem vendarle priti sem.«
»Ah, seveda. Saj nismo v samostanu.«
»Nikar ne govoriva o vojni!«
»Zelo težko je, da ne bi govorila o njej.«
»Vseeno ne govoriva o tem.«
»Prav.«
V mraku sva ošinila drug drugega s pogledom. Prišlo mi je na misel, tla je zelo lepa, in prijel sem jo za roko, Pustila mi je; držal sem njeno roko in sem jo objel okoli pasu.
, »Ne,« je rekla. Zadržal sem roko tam, kjer je bila.
»Zakaj ne?«
»Ne.«
»Da,« sem rekel. »Prosim.«
Nagnil sem se v mraku k njej, da bi jo poljubil; tedaj pa je priletela krepka klofuta. Usekala me je močno po licu. Udarila me je z roko po nosu in po očeh in v oči so mi nehote prišle solze.
»Zelo mi je žal,« je rekla. Čutil sem, da sem nekolikanj napredoval.
»Čisto prav ste imeli.«
»Strašno mi je žal,« je dejala. »Čisto preprosto nisem mogla prenesti kaj takega v svojem položaju bolničarke. Nisem vam hotela storiti nič hudega. Sem vam prizadejala bolečino, kajne?«
Gledala me je v mraku. Bil sem jezen, vendar trden in sem opazoval, kako vse poteka, kot bi opazoval šahovsko igro.
»Čisto prav ste storili,« sem rekel. »Prav nič nisem hud.«
»Ubogi fant,«
»Saj vidite, živim pač tako čudno življenje. In nikoli nisem govoril angleško. Razen tega ste pa tako lepi.« Pogledal sem jo,
»Ni treba, da bi govorili take neumnosti. Rekla sem vam, da mi je žal. Pustiva to.«
»Da,« sem rekel. »In ni treba več, da bi govorila o vojni.«
Podmornica je beseda, ki diši po uniformi in po ko-misu, vendar se pa v Veliki Britaniji že prav resno pripravljajo na gradnjo podmornice za potrebe trgovske mornarice, Te podmornice bo gnala atomska energija. Daily Herald piše: Pet strokovnjakov že več mesecev dela poskuse v atomskem
centru v Hanvellu. Izgradnja prve tovorne podvodne ladje je tokrekoč pred durmi. Njena brzina se bo gibala od sto do stopetdeset milj na uro, Ta podmornica bo imela v bodočnosti prav tako odločujoči pomen, kakor ga je imela para, ki je izpodrinila jadra.
RAČUNSKI STROJ
V Dresdcnu so izdelali računski stroj, ki je popolnoma avtomatičen. Z njim lahko rešijo v eni sami sekundi več kot sto računskih operacij. Najtežjo in najbolj zapleteno računsko nalogo, ki bi delala najslavnejšim univerzitetnim profesorjem nekaj let sive lase, reši ta stroj igraje in kot mimogrede. Tega »matematika« sta skonstruirala dva inženirja iz Vzhodne Nemčije.
škornje« in kar bi bilo nekdaj »neresno«, postaja danes uresničljivo.
Kljub tolikim načrtom — prvega je menda naredil Napoleon, ko je hotel zasesti Anglijo — je pa danes na svetu en sam pomembnejši podmorski predor. Zgradili ga niso v Ameriki, kakor bi marsikdo pričakoval, marveč na Japonskem. Tunel je dolg osem kilometrov in veže otoka Hondo, na njem stoji Tokio in Kiu-šiu, na katerem je pomembno trgovsko pristanišče Nagasaki. Ta predor sodi med tehnične mojstrovine. Ima dve nadstropji; v spodnjem so položene železniške tračnice, medtem ko je zgoraj avto-strada in običajna cesta. Ta predor je šele prvi del raz-sežne mreže podmorskih tunelov, ki jih nameravajo zgraditi in ki naj bi pove ■ zovali med seboj vse večje in pomembnejše japonske otoke.
Podmorski predori torej niso nekaj takega, pred čemer bi se znašel človek brez. moči, edina resna ovira so le politične pregraje. Prej ali slej se bodo pa razsule tudi te in ljudje bodo imeli v prihodnosti precej izbire za nenavadna potovanja — aH z raketo na Mars ali pa s kolesom v New York.
Če pogledate klavir, ki ga
r.—... -
*—■——■•• «!«»• Sitica, bi verjetno najprej pomislili, da je inštrument zgrajen nalašč za otroke,' torej da je nekaj podobnega, kakor tričetrtin-ska violina. Ta klavir je pač nove in skoraj nenavadne konstrukcije — nima niti ene strune, nadomešča jih elektronski pribor. Prednost tega pred staromodnimi strunami je v tem, da ne proizvaja samo glasu klavirja, marveč zna igrati tudi na harfo, kitaro in celo na flavto

iüi
Za kravo hlev, za avtomobil pa nekaj takega! Avtomobilska podjetja so se precej pozno spomnila, da so tudi avtomobili lahko žrtve stanovanjske stiske in so začela šele pred nedavnim izdelovati takšnole opremo ali garažo, kot jo kaže naša slika. Garaža je narejena iz valovite pločevine, je zložljiva in jo je lahko postaviti kamorkoli — kot vsak drng šotor.
Zasmejala se je. Bilo je prvikrat, da sem slišal njen smeh. Opazoval sem njen obraz.
»Mili ste,« je rekla.
»Ne, nisem.«
»Da. Zelo ste mili. Rada bi vas poljubila, če vam ni nevšečno.«
Pogledal sem ji v oči, jo objel okoli pasu kot poprej in jo poljubil. Poljubil sem jo krepko, jo stisnil k sebi in ji poskušal razmakniti ustnice; bile so čvrsto sklenjene. Bil sem še zmeraj jezen, in medtem ko sem jo stiskal k sebi, sem nenadoma začutil, kako je vztrepetala. Stiskal sem jo krepko k sebi in čutil sem, kako ji bije srce, kako se ji ustnice razklepajo, njena glava pa je padla na mojo roko in potem je na moji rami zajokala.
»Oh, ljubi moj,« je rekla. »Saj boš dober z mano, kajne?«
Kaj pa je to, pri hudiču, sem pomislil. Pobožal sem jo po laseh in jo potrepljal po rami. Jokala je.
»Saj boš dober, ali ne?« Dvignila je pogled k meni. »Čaka namreč naju prav nenavadno življenje.«
Čez nekaj časa sem jo spremil do vrat vile; odšla je, jaz pa sem se napotil proti domu. Ko sem prišel v vilo, sem $e po stopnicah povzel v sobo.
Rinaldi je ležal na svoji postelji. Ošinil me je s pogledom.
»Torej napreduješ pri Miss Barkley?«
»Prijatelja sva si pač.«
»Videti si zabaven kot pes, lci mu je hudo vroče.«
Nisem razumel, kaj hoče reči.
»Kot kdo?«
Razložil mi je.
»Ti,« sem rekel, »si pa videti zabaven kot pes, ki ...«
»Nehaj,« je rekel. »Vsak hip bova začela žaliti drug drugega.« Zasmejal se je.
»Lahko noč,« sem dejal.
»Lahko noč, ščene.«
Vrgel sem '.lazino na njegovo svečo in v temi legel v posteljo.
Rinaldi je pobral svečo, jo prižgal in začel spet brati.