t* -
TRGOVSKI
ti,
'Ce's*č
'"žni,
'Cč,
»ST
Časopis za trgovino, Industrijo irt
’idnč
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leiu	Irt	leta
45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se . /ubljani.
LETO VI.
LJUBLJANA, dne 18. avgusta 1923.
ŠTEV. 96.
talilne misli o vpeljavi računanja v zlatu.
Nemški državni tajnik profesor dr. Mirsch je podal nekaj vodilnih misli, kako si predstavlja računanje v zla-iu in v koliko je fo računanje že izvedeno.
Kolebanje valute je škodljivo na zunaj in na znotraj, pravi dr. Hirsch. Trpi ves narod, nekaterim slojem se vzame vse, večkrat v dobro drugih. Da se težko gospodarsko in socijal-no oškodovanje omeji, oziroma ne ponovi, je nujno potrebno, da izvedemo splošno vpeljavo trajne računske enote.
Računanje v zlatu je na Nemškem deloma že vpeljano, a brez sistema. Mora se posplošiti. Vpeljano je v veliki izmeri na blagovnem irgu. Neposredno računajo v zlatu pri uvozu in pri veliki večini izvoza, tako tudi pri večini domačega blaga; vrši se to neposredno z računanjem v tujih devizah, posredno pa po indeksu. Nekaj vrst blaga ima mešano računanje: zlato, papirna marka in indeks. Na denarnem in kreditnem trgu ?e )e začelo računanje v zlatu tudi uveljavljati. Če napravi kdo kak aolg,
ga računajo že splošno kot dolg v zlatu ali pa kot dolg na realnem dohodku, kar je isto. Značaj zadolženja v zlatu je izražen v zlatem obrestovanju. Temu obrestova-nju se približuje tudi prosti denarni lrg. Začeti razvoj se nadaljuje v zlatih kontih bank, hranilnic in posojilnic. Pri bilanciranju in kalkulaciji sicer še ne splošno; opazuje se pa že, četudi po raznih sistemih. Začele so se izplačevati tudi že zlate dividende. Odplačila v zlatu so že skoraj splošno vpostavljena v kalkulacijo, tudi pri uradnih določbah cen. Na delavnem trgu plače v zlatu še niso vPeljane; le redkokdaj slišimo o tem. državne finance računajo v zlatu Praktično le pri carini in par drugih rečeh. Načelno obstoja za davke še račun v papirju.
Zmeda vsega mogočega računala povzroči najtežjo gospodarsko skodo. Papirna kalkulacija blagovnih cen je imela začetkoma ob pacajoči valuti za posledico daleko-sežno zapravljanje blaga s prodajo v tujino. Papirno obrestovanje je bilo Praktično le negativno obrestovale, varčevalci so začeli štrajkati, vršili so se veliki nakupi, in tako,nastala navidezna konjunktura je tudi
na zunaj politično zelo škodovala. Nastalo je pomanjkanje kredita, začasno tudi omejitev produkcije, celo v poljedelstvu. Papirne plače ob zlatih cenah imajo še danes za posledico prevelike vmesne dobičke pri produkciji in trgovini. In kaj sledi? Gospodarsko popolnoma nero-cijonalno razširjanje vmesne trgovine, ki je le deloma opravičena; seboj vlečemo vse polno neracionalnih obratov, ki bi bili pri resnični svetovnotržni konkurenci v ceni in stroških že davno izginili; kvaliteta blaga je vsak dan slabša in jasno je, da to v inozemstvu zelo škoduje. Nekatere produkcijske panoge so se vse preveč razvile, zanje v normalnih tržnih razmerah bržkone ne bo dosti odjemalcev.
Plače v papirju pri vsakem poslabšanju valute življenje delavskih množic takoj avtomatično podražijo in nastane neko obubožanje, ki je torej posledica neracijonelne gospodarske organizacije. Nakupna moč ljudstva je manjša in s tem tudi življenjska in delavna zmožnost, to je pa hujši poraz, kakor ga ima vojska s svojimi navadnimi posledicami.
Kako vpeljati splošno računanje v zlatu? Mirovna pogodba je po zakonu zlato marko v Nemčiji že vpeljala v razmerju 1:4.2 z ameriškim dolarjem. Blagovni trg si je za podlago računanja izbral v prvi vrsti dolar; za blago, vpeljano čez Holandijo, holandski goldinar, sicer pa tudi angleški funt in švicarski frank. Ni dobro, če bi vpeljavali še novo računanje. Dana računska enota za Nemčijo je prava zlata marka, ki si jo najbolje lahko izračunimo kot četrtino dolarja plus dvajsetino funta, deljeno z dvemi. Plačilno sredstvo bi ostala papirna marka toliko časa, dokler ne pridejo v promet pravi zlati in srebrni novci in kriti zlati papirji. Ne zadostuje samo, če imamo zlate cene, zlato obrestovanje in zlate bilance; tudi davki se morajo plačevati v zlatu in delavci istotako.
V	deviznih naredbah je treba povedati, da se tudi v mali trgovini lahko računa v zlati marki in zlatem fenigu; plača se še zmeraj v papirnem denarju. Kot podlaga za določitev cene se vzame zlata marka. Diskont državne banke se odslej naprej ne določi več za papirno mar-
ko, temveč za zlato; izkaz državne banke se priobči dvojno, kot papirna in kot zlata bilanca. Zakladne izkaznice in državna posojila se izdajo kar najhitreje v zlatu. Takoj se pripustijo bilance v zlati marki, po
prehodni dobi so pa take bilance obvezne. Dividende akcijskih družb se v bodočnosti izračunijo in objavijo v zlatih markah; seveda se mora v tem slučaju akcijski kapital tudi preračunih v zlate marke. (K. sledi.)
Franjo Pirc:
Splošni gospodarski pregled Maribora.
Pod tem naslovom je zamišljen kratek pregled trgovine, industrije in obrti v Mariboru. Natančnejši pregled po posameznih poklicih in strokah se pripravlja za prihodnje številke.
Predvsem treba v Mariboru razločevati med starim predvojnim in novim gospodarstvom. Pri starem gospodarstvu je treba potem upoštevati nacijonalne momente, ki so igrali v Mariboru odločilno vlogo. Ni treba posebej povdar-jati, da najdemo na tej poti pretežno nemško nacijonalno gospodarstvo in sicer nemško - šovinistično od prvega veleindustrijca z 20 hišami do zadnje v zakotni beznici stanujoče branjevke na trgu. Le neznaten odstotek odpade tudi na slovensko gospodarstvo in še to le v manjših obratovališčih. Kdor pozna predvojni Maribor z njegovim naravnost nestrpnim nacijonalnim šovinizmom, ta se čudi, da se je med Slovenci sploh našlo toliko pojonir-jev, ki so v najhujših bojih in tudi osebnih žrtvah pripravljali pot današnji naši trgovini, industriji in obrti. Da se je ta za nas naravnost gigantski boj vsaj nekoliko posrečil, zato se moramo zahvaliti posebno slovenskemu časopisju in našim denarnim zavodom. Narodno ledino v Mariboru sta pričela orati že pred 60 leti Slov. Gospodar (Cirilova tiskarna) in Slov. Narod, ki je kot prvi slovenski dnevnik pričel izhajati v Mariboru v današnji Mariborski tiskarni. Izmed slovenskih denarnih zavodov sta igrala narodno gospodarsko važno vlogo »Posojilnica« (Narodni dom) in Spod. Štajerska ljudska posojilnica. Zato ob tej priliki časten spomin tistim prvim pijo-nirjem, ki so ustanovili te predpogoje za naselitev novejšega in ohranitev tedaj v malem že obstoječega slovenskega gospodarstva!
Med najznamenitejše gospodarstvo iz predvojne dobe štejemo še danes: paromline (4), usnjarne (j),
pivovarne (2), kovinarstvo, lesna industrija in trgovina. V trgovini je najbujrieje cvetela vinska trgovina. Mariborsko mizarstvo in tapetništvo je imelo naročnike do tirolske meje, celo v Trstu so bili dobro znani. Ze takrat je slovela cvetoča eks porina obrt z urami (Kiffmann). Izmed veletrgovin so še danes znana imena: Turad, Martinz, Hartinger, Haber, lhl, stara tovarna mila Bros (sedaj Rosebberg). Slovenci so bili zastopani le v mali obrti in trgovini.
Banki sta bili samo dve, danes jih je osem. Znamenita sta bila v mariborske mokrožju tudi sadjereja in živinoreja, od katerih je dobival Maribor lep dobiček tudi v ekspotni trgovini.
V	eksportni trgovini je že pred vojno igrala posebno važno vlogo .trgovina z jajci (tvrdka Himmler -Suppantz).
Povsem drugo sliko nudi današnji Maribor.
Kakor gobe po dežju se je začela iz prej zapuščenih tal dvigati nova velika industrija, preje neznatne hiše ali poartije so se in se še spreminjajo v vele in manjše trgovine, stara imena izginjajo, novi naslovi se porajajo. Videli bomo pozneje pri statistiki posameznih panog in strok, da imamo že marsikje nadprodukcijo. Nasprotno pa v Mariboru marsikatera panoga še ni niti v eni stroki zastopana, ali pa gotovim panogam manjkajo ravno tiste stroke, ki jih moramo uvaževati ali pa dobaviti iz naših vnanjih krajev. Tu ne mislimo na iste panoge, ki bi se radi uvoza surovin ali radi drugih eksistenčnih ovir v Mariboru ne mogle obnesli, ne, namreč v mislih imamo lepo število onih panog in strok, za katere so ravno v Mariboru podani vsi pogoji za razvoj in sigurno eksistenco. Ravno ta razstava nam bo pokazala pomanjkanje takih panog in strok. Statistika bo pokazala tudi na tem gospodarskem polju, koliko bolj kakor domačini so bili inozemci po-
Dr. R. Marn :
Po našem morju.
(Nadaljevanje.)
Po ozkem prelivu smo nato zapluli v krasno, od vseh strani zavarovano luko šibeniško. Naj takoj omenim svoje mnenje glede luk v Šibeniku in Splitu. Kot našo glavno ■uko se propagira Split, čeprav je ,rr*el Sibenik pod prejšnjim režimom ^Psirnejši promet. Po ogledu obeh uk m posmairajoč dostop do obeh, em mnenja, da pride za naš (sionski) trgovski promet, čim se še |9radi ostanek Liske železnice, le ^‘benik v poštev in da bi bila ta luka £a naš lesni eksport večje važnosti kakor Bakar, čeprav nam je ta bližji. ejnu mnenju je pritrdil tudi eden [|asih največjih lesnih izvoznikov, kl le bil med izletniki.
V	Šibeniku so nas prisrčno spredli zastopniki »Udruženja privred-l^ka«, ki so nas na posebnem manjšem parniku vozili po šibeniškem Nalivu, da smo imeli dovolj prilik,
ogledati si vrline te izborne luke. Ogledali smo si dalje Sufid, največjo tvornico naše države za karbid in cijanamid, velike zaloge bau-ksita ter zgodovinske umetnosti Šibenika, med katerimi je omeniti veličastno katedralo, ki nima para, kajti katedralo, ki menda nima para, kajti vsa je izklesana iz kamna in ni na nji ne zeleza in ne lesa. Zvečer so nam Šibeničani priredili izvrstno zakusko in nam servirali same domače specijaliteie v jedi in pijači.
Pri povratku iz južne Dalmacije smo se v Šibeniku ponovno ustavili in imeli priliko ogledati si velikanske slapove Krke, ki so deloma izkoriščani za električno centralo v moči 24.000 HP. Tukaj še čakajo ogromne vodne sile, da se jih izkoristi.
Iz Šibenika smo dopoldne dospeli v Split, ki je bil še ves v zastavah in zelenju vsled obiska naše kraljice. Sprejeli so nas predstavniki mesta, župan dr. Tartaglia, don Bianchini, naš rojak dr. Lavš i. dr. Split je najbolj rodoljubno mesto v naši državi, ker izhajajo vsi, res nacijonalni po-
kreti iz njega. Split ima največji trgovski promet, Split je mesto bodočnosti. Le žal, da ima slabo železniško zvezo z zaledjem. Splitska luka je istotako izborna kakor Šibe-niška in ima, ako se zgrade boljše železniške zveze, največji izgled, da postane za kraje izven Slovenije in Hrvatske (izvzemši vzhodne) trgovski emporij naše države.
Poleg tega ima Split, ne glede na gospodarski pomen, svojo zgodovinsko preteklost, zgodovinske spo-ro^nike (Dioklecianovo palačo itd.), v bližini izkopani stari Solin, Kašte-lanski zaliv in Trogir, torej tudi v tujskoprometnem oziru največjo važnost. Da Split napreduje, smo videli na mnogih novih zgradbah, zlasti proti kopališču Bačvice in proti Solinu.
Zvečer so nas na parniku obiskali odlični predstavniki Splita, med drugimi župan dr. Tartaglia in don Bianchini. Izreklo se je mnogo lepih napitnic in zlasti smo bili zadivljeni od žarkih rodoljubnih besed našega starega borca za ujedinjenje dona Bianchinija. Posebej je pozdravil
še nas Slovence in kot predsednik centrale Jadranske Straže tudi predsednika podružnice v Ljubljani, ki se mu je zahvalil v imenu Slovencev, povdarjajoč, da mora Jadranska Straža uspevati in doseči svoje lepe cilje, ko ima na čelu tako odličnega rodoljuba. Dalje je povdarjal, da smo v Dalmaciji videli mnogo lepega na naravnih krasotah, umetninah in naravnem bogastvu, a kot najlepše smo videli in občutili v Dalmaciji najidealnejšo in najbolj žarko domoljubje, ki naj bo vzvišen vzgled vsem trem bratom Jugoslavije.
Zjutraj smo zavili v južno Dalmacijo ter najprej pristali v Omišu, ki ima okoli deset industrijskih podjetij, med njimi največjo tvornico testenin »Cetina«, ki producira dnevno dva vagona, dalje tvornico ledu in tvornico krtač in čopičev. Na daljnem potu smo izstopili na Ma-karski, si ogledali tvornico sardin in rafiniranje in ekstrahiranje olja. Makarska je tudi idealno lepa kot morsko letovišče.
(Dalje sledi.)
učeni o vrzelih našega gospodarstva.
Vse to naše novobodno gospodarstvo se ima zahvaliti prehodnemu carinskemu razmerju, torej Mariboru kot obmejnemu mestu. To razmerje je zahtevalo predvsem preje nepotrebna in zato neznana nova trgovska podjetja: špedicije in carinske posredovalnice. Obeh panog je bilo do definitivne trgovinske pogodbe med SMS in Avstrijo ozir. do prevzetja carinske odprave po juž. železnici, toliko, da sploh nismo znali koliko jih pravzaprav imamo. To velja zlasti za carinske posredovalnice. V novejšem času število obeh teh panog vidno pada, in je to padanje katastrofalno zadelo n. pr. družbo »Orijeni« pa tudi že stare spedicijske tvrdke.
Maribor kot obmejno mdsto je privabil tudi več inozemskih tvrdk, ki s svojo produkcijo razpečavajo tudi eksportnim potom ali pa tudi za to, ker jim obmejno mesto bolje ugaja radi uvoza, kakor kje v središču države. Tako podjetje, v Mariboru, na primer »jugoslovanski Lloyd, dobiva svoje surovine veliko preje iz centra Nemčije, kakor pa recimo iz Zagreba, četudi gre iz Zagreba brzo-voznim potom.
Največji razvoj v povojni dobi je doslej doživela prej najbolj siromašna kovinska industrija, ki predstavlja težko industrijo. Ta panoga si je izvolila Tezno in Melje za svoja centra. Skoro vse, kar vidimo tam večjih poslopij je prirastek nove dobe. So to sama velikopotezna podjetja na primer Splošna stavbena družba, »Kovina«, Tvorkola, ježek, Kybal, Buhi itd. Le najnovejša podjetja, nova zvonarna je šla na zapadno stran mesta, ki bi bila morala pravzaprav biti rezervirana za periferijsko ma-lostanovanjsko naselbino.
Razvila se je poleg tekstilne tudi lesna industrija, ki se je porazdelila v gotove stroke. Do zadnjega časa je manjkala lesna stavbena stroka (lesene hiše); zdaj je to vrzel izpolnila iz Robijeve lesne trgovine organizirano posebno družabno podjetje. Tu bi bilo še prostora za nove družbe v večjem obsegu.
Izmed raznih obrti se je s Slovenci pomnožila zlasti krojaška obrt, manj urarska in tapetniška.
Apnenic, kolikor znano, nimamo nobenih. Zato pa še preveč ope-karen.
S kovinsko industrijo vzporedno se je razvila tudi električna panoga
v	raznih elektrotehničnih strokah (instalacije itd.). Najznamenitejše mesto zavzemata tovarna za akumulatorje in razsvetljavo in tovarna »Volta« za električne žarnice. Inici-jator obeh podjetij, zelo podvzetni domačin g. Štucin je ustanovil tudi danes že sloveče podjetje »Kristal«.
Bujno razvila se je čevljarska obrt z modernimi delavnicami (n. pr. brata Roglič), pomnožena s produktivnimi zadrugami.
Potem imamo celo vrsto novih podjetij za izdelovanje kanditov, likerjev, kavinih primesi, konservira-nega sadja in rib, mesnih, mlekarskih in izdelkov brezalkoholnih pijač, kemične izdelke (rafinerije), ki-sarne itd.
Lepo se je razvila knjigovezna industrija (Weixl, Vahtar), kartonaža (Benčina in Tomec) ter izdelovanje perila (Durjava, Verdnik).
Obrt lončarja in pečarja je ostala omejena na staro tvrdko Heričko.
Z industrijo in obrtjo vred je napredovala tudi trgovina, zlasti v manufakturi, galanteriji, železnini, delikatesi in poljskih produktih. Mamka nam večja špecerijska in en gros eksportna železnina. Potreba je tudi po večjem slovenskem kamnoseškem podjetju. Na tem polju trgovine nemška posest ne napreduje, polagoma izginja druga za drugo.
Stavbenih podjetij ima Maribor dovolj (10), ampak kako manjka kapitala, to kaže skoro popolna stagnacija.
Naj za enkrat zadostuje ta splošni pregled. Kakor je iz njega razvidno, je po številu in obsegu z ozirom na kratek čas, v katerem je na-
stalo naše novo gospodarstvo, naravnost bogat. Da, za ta čas prebogat po številu in produkciji, prereven po možnosti obstoja. Pomanjkanje kredita in še več pomanjkanje pomoči od strani vlade ga reducira polagoma. Inozemstvo zna ceniti veliko važnost Maribora, zaveda se, da mu je odločena možnost nadalj-nega razvoja. Samo Beograd tega noče vedeti, noče vedeti, da je mno-doštevilno in dobro urejeno narodno gospodarstvo ravno na taki važni meji, kakor je Maribor, najboljša granična straža tudi v interesu notranjosti države same. Zato tem bolj zaslužijo predstavitelji tega, v industriji in trgovini nakopičenega gospodarstva naše občudovanje in spoštovanje. Zato je dolžnost tudi vnanjih zastopnikov trgovine, ozir. narodnega gospodarstva vsaj moralno podpirati naše narodno gospodarstva v Mariboru in to tudi že iz egoističnih interesov, kajti vse, kar je zamišljeno pod tem naslovom, je dandanes tako osredotočeno, da vpliva izguba ali dobiček enega tudi na drugega. V tem oziru je v slučaju Maribora N'j. Veličanstvo kralj sam podal lep zgled tistim faktorjem v Beogradu, ki iz napačnega razumevanja dosedaj niso hoteli podpirati Maribora.	_______
Nadomestne nože za stroje in za špičenje svinčnikov
THE REX CO., HUBLJU H A.
Početek reklame.
Nedvomno je od peterih čutov človek uporabljal najprvo vid za medsebojno sporazumevanje. Prvotni govor je obstojal iz znamenj, ki so si jih dajali s pomočjo rok, prstov in z izrazi obraza. Ko so pa začeli ljudje trgovati, so si medsebojno kazali tržne predmete. Ta način občevanja vidimo še dandanes pri gluhonemih in pri osebah, ki se ne morejo dogovoriti potom skupnega jezika, kakor tudi splošno pri ljudstvu na deželi in v mestih.
Sod slanikov, postavljen pred trgovino, pomeni, da so slaniki na prodaj in to vidno znamenje je samo na sebi že tudi reklama.
Kdor bistro opazuje, vidi povsod shena znamenja in najsibode že pri navadnem starinarju, ki ima vso svojo ropotijo izloženo pred vhodom v lokal ali pa pri modernih izložbah veletrgovin, ki so samo tin proizvod preproste prvotne reklamne oblike.
Tam, kjer reklamni predmeti ne prenesejo trajno razstavljer.je, kakor n. pr. pri raznih živilih ali kjer se hoče označiti kak posel, delo i. dr., si pomaga dotičnik na plastični ali pa upodobljajoči način. Tu sem moral prištevati n. pr. reklamne slike sira, šunk in enakah lukuličnih dobrin, kakor tudi prazne steklenice s finimi napiski i. dr.
Sledovi prvih reklamnih označb so se do danes ohranili v gotovih znamenjih, ki se povsod in vselej pravilno tolmačijo. Vsakdo spozna takoj kraj »kjer Bog roko ven moli«, kaj pomeni medeni ploščnik nad vrati brivca ali pa modra lučka nad vhodom gotovih hiš, kjer njihove prebivalke »ne umirajo, ako tudi ljubijo.«
Pripoznati moramo, da smo dnevno pod vplivom reklamnih sredstev. Nikdo ne more biti vsevedež in pa splošni strokovnjak. Tam, kjer človeka zapusti znanje ali izkušnja, pa nehote zapade vplivu* reklame, ker se naravno obrne na oni naslov, katerega največkrat sliši ali bere, pa naj bo potem v svojem dnevniku ali pa na oglasnih deskah, mimo katerih ga vodi vsakdanja pot.
Pravi postanek reklame se more zaznamovati šele z iznajdbo tiska.
Prvemu lesorezu leta 1423 je sledilo sicer jako razširjeno proizvajanje slik in je v temu dogodku označiti pravi početek moderne reklame; vendar pa je šele ženijalna misel Gutenberga, s pomočjo posameznih vlitih črk (tipk) sestavljati poljubna besedila, odprla prosto pot tudi moderni reklami.
Ako Mark Tvvain glede iznajdbe tiska trdi, da je ta eden najvažnejših dogodkov v kulturni zgodovini člo-vešiva, ker mu je vstvaril nov svet, na kateremu so s tiskom zrasla pravici krila, a lažnjivosti pa celo dvoj-nata — tedaj velja to v isti meri tudi za reklamo. Reklama ne bi postala to, kar znači danes, ako bi Guten-berg ne izumil tiska.
Pod reklamo razumevamo vse to, kar pomeni »priporočilno naznanil-no«, »naročena pohvala« itd. Beseda sama je latinskega izvora, ki pa v. starem veku ni imela današnji pomen. Vendar pa je stari vek poznal svojo Farno, boginjo pravljice in govorice, ki je zajedno tudi boginja reklame. Stvar je ostala enaka, ako se je tudi način izpremenil. Naj se že imenuje kakor hoče:	sporočilo,
pravljica, sloves, govorica — uspeh je vedno isti in tudi danes se ideja, oseba, iznajdba ne more drugače splošno spoznati, kakor da se o nji kolikor mogoče dostikrat govori, se jo imenuje, hvala ali graja.
Reklama ima torej jako visoko starost, samo pot razvoja, katero je prehodila, je različna, kakor so postali drugačni časi in druge navade. To, kar je preje izvršila prirojena žlobudravost kakega krošnjarja, kakega čudežnega ranocelnika, komedijanta — to vstvarja danes v povečanem razmerju tisk.
Današnja reklama ima pred vsem dobičkonosni namen in obsega velikanski aparat. Trgovski potniki so njeni apostoli, ki pa tvorijo le majhen drobec reklamnega dela, katerega vrši nebroj stavcev, tiskarjev, litografov, fotografov, ksilografov, slikarjev in risarjev. Graverji, knjigovezi, so isto tako v njeni službi in razni katalogi, ceniki, plakati, gledališki listi, celo vozni listki prinašajo reklamna poročila.
Današnja produkcija, postoferena s tvorniškim obratom, zahteva naravno tudi najživahnejše razpečavanje. Ako se zadnje omeji, se usta-
vi	tudi proizvajanje. Zatorej je reklama tu na mestu in ni nikomur škodljiva pa tudi ne nemoralna. Nemoralna postane še-le tedaj, ako ne drži, kar obljublja. Mojster reklame Amerikanec Bornum je dejal: »Privabi ljudi z vsemi sredstvi, ko pa jih imaš, nudi jim tudi kaj poštenega.«
TRBOVELJSKI PREMOG IN DRVA
ima stalno v zalogi vsako množino
Družba JURIJA", Ljubljana
Kralja Petra trg 8.	Telefon	šf.	220
Trgovina.
Ako je mogoče Avstrijcem s svojo slabo valuto nakupovati na Češkem, zakaj ne bi mogli tega tudi mi? čeho-slovaški industrijski trgovci so z ozirom na iugoslavijo kalkulirali izredno ugodne cene, tako da je omogočen vsakomur ugoden nakup. Naj prestane ko-modnost in kupujmo iz prve roke, ker je to v interesu nas vseh. Praški vzorčni velesemenj v dneh od 2. do 9 septembra bo pokazal vse, kar premore čchoslovaška trgovina in industrija, zato naj noben jugoslov. grosist ne zamudi ugodne prilike ter naj istega poseli. Posetniki dobijo 33% znižano vožnjo za vse vlake in polovični vizum.
i Obrt.
Krediti obrtnim zadrugam. V začetku meseca julija t. 1. so dnevniki priobčili vest, da je upravni odbor Narodne banke sklenil, da bo spremenil svoj dose danji sistem eskomptne politike in da bo v bodoče dovolil kredite ne samo večjim, arnpsk tudi manjšim o bi tmni podjetjem, kakor tudi obitrum zadiligam. Ker ni sledilo za tem nobenega uradnega obvestila, je prosua tigovska in obrtniška zbornica v Ljubljani Narodno banko za pojasnilo, na kar ji je Narodna banka z dopisom br. 56.046 z dne 4. avgusta 1923 naznanila, da Narodna banka ne daje za sedaj novih kreditov. Ko bo pa začela dajati kredite, jih bo dajala samo Zvezi obrtnih zadrug za reeskofnptiranje menic, katere bi dobila Zveza od svojih zadrug. Te menice bi se ne smele glasih na daljši nego trimesečni rok. Obrtne zadruge same bi ne mogle dobiti kredita pri banki po zakonu o Narodni banki.
Senarstvo.
Nemški carinski nadavek znaša od 15 do 17. avgusta 52,579.000 odst. v zlatu.
Novo plačilno sredstvo v Nemčiji.
»Zeii« poroča z ozirom na poirebo valutnih reform v Nemčiji, da bo nova vlada po možnosti izdala novo plačilno sredstvo, ki bo s svojo brezpogojno stabilnostjo moralo premagati usode-polni tečaj današnjega padca valute.
Carina.
Znatno znižanje izvozne carine. Min. svet je v seji dne 16. t. m. na preTug ministra financ ^sklenil znatno znižanje carine na gotove izvozne predmete, za katere je nastopila sedaj živahna izvozna sezona. So to poljski pridelki. Izvozna carina je sedaj določena: pšenica na 30 Din, pšenična moka 25 Dir., koruza 20 Din, rž 30 Din, ječmen 20 D . . oves 10 Din, fižol 50 Din, zdrob 20 D'--*, suhe slive 3 Din, žive svinje na 300 Din, zaklane svinje '150 Din, suho meso in v vodi soljena slanina 80 Din. sveža masi in slanina 300 Din, gosja mast 300 L m, za živo in zaklano govedo ostane isia carinska postavka. Sveže slive, črna in bela čebula, krompir in otrobi (friekmjc) so izvozne carine prosti. Izvozno-carinske postavke so se znižale na zadevne predloge gospodarskih in izvoz-ničarskih korporacij oziroma strokovnjakov.
Dohodki od občinske trošarine, /a prvo poiletje tekočega leta so znašal, dohodki občinske trošarine v Beogradu 3,302.663'96 Din. V prošlem letu so bili ti dohodki večji, znašali so okoli 3,947.05873 Din. Samo za mesec julij tekočega leta se je ta dohodek zmanjšal za 6.93237 Din. To zmanjšanje dohodkov se pripisuje manjšemu obratu, ki ga je povzročila velika draginja.
Promet.
Inozemski vagoni za naš izvoz. Na osnovi predloga ministrstva soabračaja je vlada sklenila na seji min. sveta dne 16. t. m., da se vzame za izvozno sezono 3000 vagonov v zakup v inozemstvu,	|
da se tako transport izvoznih predmetov čim bolj organizira in poveča.
Zračna zveza med Rimom in Zadrom.
Pred mesecem dni so se na komisariatu za aeronavtiko pričele priprave ZQ usta- ****" ) noviiev zračne zveze med Pimottv.ja Zadrom preko Jakina in v nekoliko dneh bo že prvi aeroplan odplul iz Rima proti Zadru. Službo bodo vršili do Jakina aeroplani, od Jakina do Zadra pa hi-droplani.
Povišanje nemških železniških tarifov.
Dne 20. t. m. se poviša železniška tarifa za osebni in prtljažni promet na nemških državnih železnicah za 900 odstotkov, a blagovni promet za 2000 %.
Restavracija rumunskega železniškega prometa, Rumunska vlada pripravlja program za gospodarsko obnovo države in je zahtevala večji kredit za pro-vedbo svojega načrta. V prvi vrsti se bo ta kredit uporabil za restavracijo železniškega prometa.
Hmelj.
XIX. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljske rastline pri nas in drugod. — Žalec v Savinjski dolini, dne 15. avgusta 1923. Vsled skrajno ^godnega vremena in zadostne padavine se je stanje hmeljskih nasadov vnovič izboljšalo. Tu in tam se je že pričelo s podbiranjem; obiranje od kraja se bo pa pričelo šele po 20. t. m. Človeško oko in srce razveseli pogled našega goldinga s svojimi zeleno zlatimi okraski. Obče se zatijujc, da bodemo več hmelja pridelali, kakor smo pričakovali — to pa posebno pri poznem hmelju. Pričakujemo, da bodemo . j pridelali vsaj toliko kot lani. — Društveno vodstvo.
Književnost.
»Gozdarstvo v Sloveniji« je naslov knjigi, ki jo je pravkar izdala ljubljanska podružnica Jugosl. šumarskega udruže-nja v spomin na kongres, ki se vrši sredi avgusta t. 1. v Ljubljani. Ta spominska
SirS S £3 £H43£5S!s&&e S 35 tS"cSTiSrisžiS?
>BUDDHA< L
TRflOE MARK C
TRA0E MARK r	.	   J
Si®'.1
Knjiga, ki jo je uredii ing. Anton Šivic, vsebuje sledeče aktualne članke: Geo-grafski in geološki opis Slovenije, napisal irig. V. Putick. — Gozdarstvo v Sloveniji, napisal ing. A. šivic. — Lesno industrija v Sloveniji, napisal D. Go-riup. _ Razvoj domače lesne obrti, na-pisal j. Goederer. — Lesna trgovina in cksport, napisal E. Hieng. - Možnosti nadaljnega tehničnega razvoja gozdarstva z. ozirom na izrabo vodnih sil v OKviru elektrifikacije dežel, napisal dr. ing, A. Kral. — Agrarna politika in agrarne operacije v Sloveniji, napisal dr. Spiller-MuYS. - Zagradba hudournikov v Sloveniji, napisal ing. V. Fasan. — Gozdi verskega zaklada v okolišu blejsKe gozdne uprave. Izlel na Pokljuko, napisal ing. Z. Ziernfeld. — Planine v Bohinju in okoiici Bleda, napisal O. Deteta. — Razvoj Trboveljske premogo-kopne družbe. — Lovstvo v Sloveniji, napisal ing. A. šivic. — Ribarstvo v Sloveniji, napisal S. Plemelj. — Poleg teh strokovnih naprav so v knjigi opisi onih krajev, kjer se vrše zborovanja in izleti, torej Ljubljane, Bleda in Bohinja. Ti prispevki so iz peresa dr. R. Andreje. Knjiga ima okrog 200 strani ter je opremljena z 42 slikami, ki predočujejo gozdarske, lesnoindustrijske, lovske, planšarske, rudokopne in pokrajinske prizore. Med slikami je 16 po Jugoslovanski tiskarni krasno izdelanih prilog. Knjigo vsled mnogovrstne in poučne vsebine vsestransko priporočamo vsem prijateljem gozdarstva in kmetijstva, ljubiteljem lova in prirode ter vsem, ki se zanimajo za gospodarski razvoj Slovenije. Nabavlja se pri Podružnici Jugosl. šum. udruženja v Ljubljani, Križanke 1, katera jo oddaja nečlanom društva po lastni režijski ceni, ki znaša z ozirom na bodalo vsebino in krasno opremo res neznatno vsoto 45 Din.___________________
Razno.
Reško vprašanje. Na seji dne 16. i. m. je bil ministr. svetu predložen v razpravo tudi predlog Italije, da naj Reko začasno eno leto upravlja paritetna komisija. Definitivno stališče ni bilo precizirano, ker vlada sedaj z ozirom na odsotnost glavnih funkcijonarjev v zunanji politiki rešuje le tekoče dnevne zadeve. — »Piccolo delta Serra« z dne 15. t. m. prinaša članek svojega dopisnika Maria Nordia iz Zagreba, v katerem govori o italijansko - jugoslovanskem sporu glede Reke. Dopisnik trdi, rta stoje v Jugoslaviji vse stranke brez razlike odločno na stališču, da se mora rnpallska pogodba izvršiti v celoti. V 'stem članku prinaša Nordio razgovor, katerega je imel z dr. Matko Laginjo o reškem vprašanju. Dr. Laginja je po Poročilu Nordia najprej izjavil, da nimfi veliko upanja, da se bo reško vprašanje hitro in definitivno rešilo. V kolikor mi je znano, — je baje izjavil dr. kfiginja, — stojimo mi vsi, vlada, dele-Sficija in javnost trdo na stališču ra-Pallske pogodbe, katera se mora nesporno provesti, medtem ko so nasprotno resnične vesti, da stremi Italija Po aneksiji Reke. Mislim, da se na podlagi takega stvarnega stanja ne more Priti do ugodne rešitve reškega vpra-
šanja, ker Jugoslavija, tako kot država kakor tudi kot nacija mora absolutno insistirati na tem, da bo Reka svobodna in neodvisna, kakor je to določeno v rapallski pogodbi. Naša država, ki je v diplomatskem oziru še mlada in ki je osnovana na bazi mednarodne pogodbe, ne bi mogla mirno gledati v obraz drugim narodom, ako bi samo-lastno kršila rapailsko pogodbo, katero je pred niti tremi leti svečano in natančno sklenila z Italijo. V rapallski pogodbi sta se obe pogodbeni stranki zavezali, da bosta vedno spoštovali nezavisnost in svobodo 'reške države. Aneksija Reke, katera je — kakor se govori — v intencijah Italije, bi bila zelo slab korak in težka hiba, ki bi znala imeti zelo slabe posledice. Reka je svobodna država in mora se jo pu-sliti, da živi samostojno in se uredi sama po volji prebivalstva.
Sprememba naslova. Soglasno odločbi ministrstva trgovine in industrije bo »Oddeljenje za promet stranaca« v Beogradu spremenilo svoj naslov ter se bo odslej naprej imenovalo: »Odsek za saobračaj putnika i turista«.
Inozemske delavne moči. Izdelal se je nov pravilnik za upotovanje inozemskih delavnih moči v našo državo. Pravilnik je izdelala mešana komisija ministrstva socialne politike, inozemskih del in notranjih zadev.
Naša cona v solunski luki. V gospodarskih krogih Beograda vlada veliko nerazpoloženje zaradi nastopa grške vlade, ki kljub ratifikaciji konvencije o svobodni coni v solunskem pristanišču noče podpisati klavzul, ki so v ozki zvezi s to konvencijo in ki urejajo obmejne, pristaniščne, prometne, carinske in obče administrativne odnošaje med našo kraljevino in Grčijo. Gospodarski krogi iz južne Srbije in krajev, ki gravitirajo napram Solunu, zahtevajo od naše vlade, da energično nastopi napram grški vladi, da ta čim prej realizira naše pravice v solunskem pristanišču, ki, so nam zasigurane v omenjeni konvenciji.
Medparlamentarna unija. Dne 15. t. m. je bila v Kodanju otvorjena 21. konferenca interparlamenlarne unije. Navzočih je 800 delegatov. Brez zastopstva je le malo držav, med njimi tudi Jugoslavija.
Sravka mornarjev. »Politika« poroča: Interministerijalna komisija, sestavljena iz delegatov ministrstva saobračaja, ministrstva notranjih del in ministrstva socialne politike, ki je imela po sklepu ministrskega sveta preiskati razmere, v katerih se nahajajo naša pomorska pa-robrodska podjetja, se je vrnila s Suša-ka v Beograd. Razen tega so člani te komisije imeli nalog, da na licu mesta preiščejo vzroke štrajku mornarjev, ki traja že več nego dva meseca. Povodom tega se je vršila v ministrstvu saobračaja posebna seja delegatov ministrstva saobračaja, ministrstva trgovine in industrije, vojnega ministrstva, min. financ in notranjih del ter min. socialne politike. Na tej konferenci se je razpravljalo o poročilo interministerijalne komisije, v katerem se razen drugega pravi, da je stanje naših pomorskih pa-
robrodarskih društev zelo nepovoljno. Člani komisije so ugotovili, da je glavni vzrok teh nepovoljnih razmer gotovo neznatna subvenicja, ki jo daje vlada kol podporo tem društvom, ki vsled tega ne morejo konkurirati z italijanskimi društvi. Po mnenju članov komisije leže vzroki šlrajka mornarjev v tem, da so njih plače zelo male, tako da ne zadostujejo za dostojno, četudi skromno življenje. Na koncu poročila predlagajo člani interministerijalne komisije, da se subvencija našim pomorskim parobrod-nim društvom na Jadranu poviša, ker edino od tega zavisi tudi končno prenehanje štrajka mornarjev. Delegati ministrstev, ki so prisostvovali tej seji, so se strinjali z mnenjem interministerijalne komisije, da se namreč subvencija poviša. Ker na tej konferenci niso mogli biti storjeni konkretni sklepi, se je samo formuliral predlog na povišanje subvencije. Ta predlog se bo poslal vladi, da ona o njem končnoveljavno sklepa. Kakor poročajo zadnje vesti, je pozvala vlada parobrodarske družbe, kakor tudi mornarje, da promet vzpostavijo, češ, da dobijo naknadno povišane subvencije, iz katerih se bodo potem tudi izboljšale naknadno povišane mezde.
Tržna poročila.
Novosadska blagovna borza 16. avgusta. Novi Sad, 16. avg. Na produktni borzi notirajo: Pšenica baška 79-80 kg 2-3%, 3 vag. 337%; baška, 79 kg, 2%
1 vag. 345; baška, 80 kg 2% 2 vag. 345%; baška, 80 kg, 3 vag. 337%.; baška 80 kg 2% iskanje 340; baška 80 kg duplikat kasa, 2% iskanje 340; srbijan-ska 78/79 kg 2—3%, 8 vag. 305; ječmen baški 64/65 kg, 1 vag. 270; baški, ponudba 270; oves baški 1 vag. 265; fižol beli baški ponudba 475. Moka baška »0« ponudba 570;	»2« ponudba 520;
»5« ponudba 470;	»7« ponudba 415.
Otrobi v papirnatih vrečah 1 vag. 115. Tendenca neizpremenjena.
Zagrebška blagovna borza 16. avg. Notirajo: Pšenica, zdrava, suha, reše-tana, pariteta vagon Zagreb, prompt-no, 2 vagona 338%. Oves slavonski, rešetani, franka vagon Drenovac, iskanje 270, panudba 280, zaklj. 2 vag. 275. Koruza, pariteta Bačka, iskanje .275, ponudba 280. Moka »0« pariteta bačka postaja, iskanje 365. Otrobi, rženi, v papirnatih vrečah, franko vagon Maribor, ponudba 130.	—	Pragi bukovi,
260X16 X 26, pariteta Bos. Brod, 3039 komadov, eksekutivni zaključek 50 Din.
Beogradska blagovna borza 16. avg. Notirajo: pšenica 78/79 kg, 2—3%, pariteta Beograd, promptno ponudba 307.50, iskanje 300; 73/79 kg, 2—3%, pariteta Zemun, promptno, mera decimalna ponudba 305, iskanje 302.50, zaključek 305. Koruza, franko Beograd, promptno 285, 280; 285; koruza, franko šlep Pančevo, promptno, ponudba 275. Moka »O«, ostra, banatski tip, franko obala Beograd, ponudba 280. Fižol bački, beli, rešetani, franko Beograd, promptno, iskanje 420. Otrobi po vzorcu, franko Beograd, promptno ponudba 145.
irsnh vrst	jMT
n
veletrgovina
A.Sarabon
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo.
Lastna"pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom.
Ceniki na razpolago.
AVTO
bencin, pnevmatika, olje, mast, vsa ^ popravila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Jugo-Avto, d. z o. z. v Ljubljani.
ZALOGA PRI
I. C. KOTAR, Ljubljana.
■»VI. VZORCU VELESEHEHJ V PRAGI m
Trgovci, posetite!
od 2. do 9. septembra 1923
Znižana vožnja po jugoslovanskih in tehoslovaških železnicah. Znižana pristojbina za vizum.
Pojasnila daje:	Prago	in	Ljubljano.	Pojasnila
Trgovci, posetite I Direktni posebni vlaki med
daje:
5	smssms	s
^ Na veliko in malol
PotrpK??.Qmo: galanterijo, nogavice
čiCe „,'ne za čevljarje, sedlarje, rin-š&iie ,9e (belgier), nadalje potreb-sukaneo8 krojače in šivilje, gumbe, nialne • Ve*enine, svilo, tehtnice deci-n »alančne najceneje pri
Ljubi
i®ua. Sv. Petra nasip 7.
M. FELDIN
MARIBOR
Grajski trg 1 Vetrinjska uitca
Manufaktura, specialna trgovina svilenih robcev (rut) in šerp.
Na drobno!	Na	debelo!
iiiilHIlillllillllllllillililillilllliiiillll ELEKTROTEHNIČNO PODiETiE
Leop. TRATNIK
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
Naprava kompletnih eloktraren. Zaloga raznih strojev, svetilnih žarnic in inštalacijskega materijaia.
illiilliliililllllililllilliillillllilllilllll
Vafelne in Karlovarske oblat najfinejše čajno pecivo,
Čisti štajerski malinov sok priporoča
Ivan Pelikan
I. MARIBORSKA SLAŠČIČARNA
Maribor, Gosposka ulica 25.
Franc Erjavec
pri »ZLATI LOPATI"
trgovina z železnino in cementom
Ljubljana, Valvazorjev trg 7
preje Hammerschmldt (MUhlslsen) nasproti krUaiiske cerkve.
1
Cerlttti
Toernica samcc-ezmc in driu/Ck m c dn ih predmetov.
Cef/e
i/cventfa,
QIa unt
'	J7'
Točna jpesfrežhc. £xper/.__________________EvoGr/.
•^V Gj»vV5AK0= “ VRSTNI KROCmČNA:
ležišča
SPEC13AUTETE
NOVOSTI
9WC
MVaKANA
EALAČA U»KRED»&K*
< s5csr.> c Vx'.v> <
BBBBI
m
n
H
■ si na ljubljanskem vele-“	sejmu ogledati v pavi-
B	Ijonu „1“ štev. 387
kožne izdelke
B
B
B
B
(BflBBBBBflBBBBaiBI
■ BBBBBHBBPSBKSBfflielKESKH
B
„PETOVIJE“
usnjarske indu&trije v Ptuju, ki izdeluje poleg vseh vrst usnja tudi čevlje od priprostih do najelegantnejših, posebno good dear čevlje, ki jih ne izdeluje nobena druga tvornica v Jugoslaviji; dalje galanterijsko in mošnjarko blago, n. pr. ženske torbice, listnice, dokolenke (gamaše), krasne in nenavadno trpežne kovčege vseh vrst tn velikosti itd.
Cene solidne!
m
K
EJEE
v Mariboru, Aleksandrova cesfa 14
priporoča prvovrstno pivo: dvojno marčno, ekspertni ležak ter porter.
Odpadki
usnja gumija starih kovin
(železa, bakra i. t. d.)
se kupijo celi vagoni za eksport Oferte v dolarjih pod št.55 na upravo Trg.lista
Železo, traverze, pločevino, betonsko železo, jeklo, vsake vrste železniški materijal za poljske in indu- J strijske železnice nudi po najnižjih cenah na debelo B
Fran Hočevar ■
Ljubljana, Miklošičeva ccsta 56	J
■
Zastopnik ,Ferrostaal‘ d. d. Zagreb S
Stalne cene pod svetovno pariteto ob največji izbiri
nudi za vse vrste blaga
V.
mednarodni dunajski semenj (2.-8. sept. 1923)
Pojasnila daj«
UflENER NESSE, WIEN VII.
ter lastno zastopstvo v Ljubljani:
Avstrijski konzulat, Ljubljana, Turjaški trg 4
la amerikanska pensilvanska različna
strojna olja Tovotna mast
Kemični H in tehnični predmeti
Lahki Is amerikanski
bencin
Pipan & Cie
BI
B
Ljubljana
ulica
r
Stavbeno
mizarstvo
stavbeno
parna
lesna
Prevzemanja zgradb, hiš, vil, stolpnih [ streh, vrtnih utic, balkonov, verand, stopnic, vrat, oken, mreiaste nosilnice za industrijske stavbe, za veli* raz petin« od 12 do 40 metrov po mojem sistemu
Priporočamo
jDRur:::::::
rtimita transportna in knmisika irnžba i o. z. Ljubljana, Dunajska testa št. 31
Maribor Naslou za brzojavke: Adrijasped j6S6lliC6
Telefon 721 Tekoči račun »Zadružna gospodarska banka"
B
B
B
B
B
B
Mednarodni transporti	Carinsko	posredništvo
Prevoz vsakovrstne robe	Transportno osiguranje
Vskladiščenje robe Zbirni promet na vse strani Komisija	Prekomorski transporti
Zastopstva in zveze v vseh večjih trgovskih centrih tu- in inozemstva
JUG & ZUPANČIČ
CELJE, Narodni dom. Manufaktura en-gros.	Manufaktur	en-gros.
Zastopstvo in tovarniška zaloga tovarn
FRANC M. RHOMBERG v Dornbirnu in ]. G. ULMER v Dornbirnu.
Tomaževa žlindra, kalijeva sol, kajnit, koks za kovače ter livarne, bencin in ■ amerikanski petrolej vedno v zalogi. Čilski soliter,
„ S	žveplo	in	modra galica.
S.3.
IVAN ZAKOTNIK
Telefon Jt. 378.	mestni	tesarski mojster	TelttOD	it.	379.
LJUBLJANA, Dunajska cesta 46.
Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga.	Tovarna	furnirja.
Ljubljana, Sv. Petra nasip Najboljši šivalni stroji v vseh opremah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, istotam igle, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme.	Na	veliko	in	malol
[ Portland
cement
v vsaki množini in po to-varniiki ceni vedno v zalogi. Trgovci dobijo primeren popust. Prodajni urad Portlandskega cemente:
A. Pečevnik, Ljubljana
Pisarna in skladišče Cesta na juž. železnico
Ustnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-iadustrijska d. d., Ljubljana.
Odgovorni urednik: FRANJO ZEDAL.
Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.