Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDQLDI Tiskarna T. Marioni - Videm MATAJUR GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI Sped. in abb. post. Il gruppo NAROČNINA: Za Italijo: polletna 600 lir -letna 1000 lir - Za inezemstvo: polletna 800 lir - letna 1500 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 50 lir Leto XYI - N. 1 (317) Udine, 15. januarja 1965 Izhaja vsakih 15 dni Zmaga demokratičnih sil Dne 28. decembra je bil izvoljen vodja socialdemokratov Giuseppe Saragat s 647 glasovi na 927 glasovalcev za predsednika italijan-ke republike. Dolga glasna odobravanja so pozdravila branje 482 glasovnice, ki je nosila ime Saragat, s katero je socialde-mokratični kandidat dosegel pr. 21. glasovanju potrebno absolutno večino za izvolitev. Pred 21. volitvami je Giuseppe Saragat podal sledečo izjavo: « Ze drugič kandidiram za predsednika in želim, da bi se okoli mojega imena strnili glasovi vseh demokratičnih in antifašističnih skupin ». Saragat, peti predsednik republike, je bil že kandidat na Kvirinalu leta 1962 in sicer proti demokristija-nu Antoniju Segniju, ki je bil izvoljen pr devetih glasovanjih in kf je podal ostavke dne 6. decembra 1964. zaradi bolezni. Prevladalo je zdravo mišljenje: po dolgi bitki, v kafer’ so se pomerile vse delujoče sile v italijanski politični realnosti in aktivne struje v okviru strank, je bil izvoljen mož, ki izraža rešitev ravnotežja in demokratične trajnosti v mučnem nastanku naše mlade republike. Slaba primerjava, ki se je nekaterim zdela celo smešna — a zaradi demokracije jo je treba spoštovati do konca — je pom? gala razjasniti silo teženj v okrilju strank in istorodnosti ali brez teh za merjenje njihovih razpoložljivosti za bodoče rešitve vlad. Po plemeniti gesti socialističnega vaditelja poslanca Pietra Nennija, ki se je o-drekel kandidaturi in povabil socialistično stranko, naj glasuje za Saragata, je bil vsakdo prepričan, da bodo 21. volitve odločilne. Za Saragata so glasovali socialdemokrati, socialisti, republikanci, komunisti in del krščanske demokracije, ki je ob tej priliki pokazala, da sc. v notranjih strujah že dlje časa hrdi spori in ki bi se mogli razviti v razcep. Glasovanja so se vzdržali poslanci od PSIUP (Socialistična stranka proletarske enotnosti), za katere se še ne ve katero politično linijo nameravajo pospešiti, medtem ko so liberalci in neo-fašisti nadaljevali glasovati za svoje kandidate in se tako jasno kvalificirali kot predstavniki najbolj zaostalih sil. Izvolitev Saragata je zmaga demokratičnih sil levice in pekoč poraz zaostalih krogov desnice. To je zmaga, ki mora razveseliti vse italijanske delavce in garancija proti vsaki nevarni spletki na težavni poti italijanske demokratične obnove. PO 21. GLASOVANJU IZVOLILI PREDSEDNIKA REPUBLIKE Gl USEPPE SA RAG AT Novi predsednik italijanske republike Giuseppe Saragat se je rodil v Turinu 19. septembra 1898 in je torej star 66 let. Njegov oče, ki se je rodil v Sardiniji in se v mladih letih preselil v Turin, je bil znan odvetnik in novinar. Po končani srednji šoli se je Giuseppe Saragat vpisal na fakulteto za gospodarstvo in trgovino v Turinu, kjer je tudi doktoriral, že kot študent je bil v stikih s skupino, ki se je zbirala okrog časopisa « Rivoluzione liberale » Piera Gobettija. Svojo prvo službo je nastopil v neki banki. Leta 1922, ko mu je bilo 24 let, se je vpisal v socialistično stranko prav tedaj, ko je bil fašizem na pohodu in ko je počenjal najhujše zločine zlasti v Turinu. Po umoru Mat-teottija ga je socialistična organizacija Turina poslala v Rim kot delegata na kongres stranke, kjer je vzbudil precej pozornosti zlasti zaradi svoje mladosti in zaradi svojega ognjevitega govora, po katerem ga je socialistični voditelj Filippo Turati objel in pohvalil ter mu napovedal veliko bodočnost. Po kongresu je postal član vodstva stranke. Istega leta se je poročil z Giu-seppino Bollani, ki je pozneje prenašala s Saragatom vse tegobe življenja antifačističnega borca. Po nastopu fašistične diktature se je namreč moral leta 1926 skupaj z drugimi člani vodstva PSU — Enotne socialistčne stran- ke — preseliti v inozemstvo in zapustiti mlado ženo in sina. Najprej je odšel v Švico, potem pa na Dunaj, kjer so ga sprejeli voditelji avstrijskih socialdemokratov. Pozneje si je našel skromno zaposlitev, tako da je lahko preživljal družino, ki je prišla za njim v emigracijo, toda tudi žena je morala prispevati s šivanjem. Na Dunaju je na Saragata vplivala zlasti znana « av-stro-marksistična » šola Otta Bauerja, s katerim je sklenil prijateljstvo ter pisa1 za socialistični tisk. Nato se je Saragat preselil, v Pariz, kjer so že delovali v emigraciji Turati, Trcves, Modigliani, Buozzi, Rosselli in drugi. Zaposlil se je pri Zvezi francoskih zadrug. Takrat je napisal tudi razpravo pod naslovom «Humanisme marxiste», ki jc doživela precejšen odmev med socialističnimi emigranti in tudi med socialisti v vsej Evropi. Sodeloval je najprej pri « Rinascita », kjer so objavljali svoje članke tudi Turati, Treves in drugi, pozneje pa pri časopisu « Libertà ». Podpisoval se je s pseudoni-mom « Spertia ». Sodeloval je tudi pri društvu antifašističnih novinarjev «Giovanni Amendola». V prvih letih bivanja v Parizu je bil zastopnik P.S. U.L.I. v sklopu «Antifašistične koncentracije» v Parizu. Važno vlogo je odigral Saragat na socialističnem kongresu, na katerem je prišlo do zedinjenja med PSULI, ki sta ga vodila Turati in Treves in PSI, ki ga je vodil Pietro Nenni. Po nekaj letih bivanja v Parizu se je preselil v južno Francijo: ob izbruhu druge svetovne vojne pa se je zopet vrnil v Pariz. Ko so Pariz zavzeli Nemci, je odšel v St. Gaydens pri Tuluzi, kjer so se zbrali tudi ostali italijanski antifašistični emigranti. Takrat je pomagal organizirati Modiglianijev beg v Švico. Toda Gestapo je antifašiste neusmiljeno zasledovala in po 8. septembru je bil aretiran takoj po prihodu v Italijo, vendar ga je Badoglieva vlada izpustila. Nato je odšel v Rim, kjer je bil ponovno aretiran skupaj s Pertinijem. Najprej so ga odpeljali v zapore v Regina Coeli, kjer je našel številne antifašiste. Potem so ga prepeljali v Ul. Tasso ter ponovno v Regina Coeli. Iz zaporov so ga osvobodili partizani s pogumno akcijo in lokavostjo. V ilegali je bil Saragat član izvršnega odbora PSIUP. V prvi Bonomijevi vladi je postal minister brez listnice, nato pa je bil imenovan za veleposlanika v Parizu, kjer se je ponovno sestal z družino. V tem svojstvu je imel stike s poznejšim papežem Roncallijem—Janezom XXIII. Leta 1946 je bil izvoljen za predsednika ustavodajne skupščine. V peti De Gasperijevi vladi je bil podpredsednik in minister za trgovsko mornarico. Tudi v vladah Scelbe in Segnija je bil podpredsednik. Na znanem kongresu v palači Barberini, na katerem je prišlo do razkola v socialistični stranki, je postal voditelj nove socialdemokratske stranke PSLI, ki se je pozneje preimenovala v PSDI, ker je smatral, da je potrebno takratno ljudsko fronto razbiti ter da je bolj koristno sodelovati v takoimenovanih centrističnih vladah z demokristjani in liberalci. Toda po dolgih letih je spoznal, da je centrizem preživel in začel zagovarjati politiko levega centra. V Pralo-gnanu se je sestal z Nennijem, da bi zopet združili PSDI in PSI. Brez dvoma spada Saragat še danes med najbolj odločne zagovornike politike levega centra. Najprej je sodeloval v Fan-fanijevi tristranski vladi, ki so jo podpirali socialisti od zunaj. Nato pa je postal zunanji minister v dveh Moro-vih štiristranskih vladah levega centra, potem ko je bil predsednik zunanjepolitične komisije v poslanski zbornici za časa Leonejeve začasne vlade. Zunanji minister je bil tudi v sedanji Morovi vladi. Že kot generalni tajnik PSDI je imel mnogo stikov z vsemi socialdemokratskimi voditelji v Evropi. Potoval pa je tudi v Sovjetsko zvezo, toda le iz študijskih namenov. Obiskal je še Latinsko Ameriko, Srednji vzhod in ZDA, kjer se je sestal s Kennedyjem. Kot zunanji minister je bil zagovornik a-tlanske in evropske politike. Toda vedno je poudarjal, da je potrebno krepiti mir, jamčiti varnost ter vztrajnost odstranjevati vzroke konfliktov. Večkrat je ponavljal besede: « Dokler se razpravlja, obstaja vedno upanje na sporazum ». Novi predsednik republike je vdovec, ker je njegova soproga Giuseppina Bollani umrla pred dvema letoma. Sedaj živi v Rimu z družino svoje hčerke Ernestine, njegov sin Giovanni pa je v diplomatski službi in je bil v letu 1956 načelnik italijanske delegacije v jugoslovansko-italijanski mešani komisiji za izvajanje Posebnega statuta londonskega memoranduma. Deželni svet je začel razpravljati o zakonskem osnutku, o instrumentih in postopkih za deželno načrtovanje. Ta osnutek je pripravil deželni odbor, nakar ga je nekoliko spremenjenega sprejela prva deželna komisija z večino glasov. O njem sta nato podala na zadnji seji deželnega sveta večinsko in manjšinsko poročilo svetovalec Mizzau (KD) oziroma svetovalec Ba-cicchi (KPI). Razlika med stališčem večine in komunisti je predvsem v tem, da je za demokristjane in njihove zaveznike ta zakonski načrt le predhodna priprava na pravi načrt o deželnem načrtovanju, ki naj bi ga pripravili kasneje; medtem ko predlagajo komunisti takoj 10-letni načrt za razvoj deželnega gospodarstva, za kar naj bi bilo potrebnih v tem razdobju 400 milijard. Kot smo že pisali se je svetovalec Bacicchi pri obrazložitvi svojega paročila pritožil nad tem, da daje zakonski načrt prevelika pooblastila deželnemu odboru in predsedniku, tako da ne bi imel deželni svet skoraj nič besede pri raznih izbirah pri sestavljanju pravega načrta. Sicer pa je sam poročevalec večine Mizzau poudaril, da tokrat ne gre za zakon o deželnem gospodarskem načrtu marveč je ta zakon le prvi pogoj za zakon o načrtu oziroma o politiki načrtovanja dežel, saj ustanavlja potrebne organe. Besedilo zakonskega načrta je precej dolgo, zato ga objavljamo v kratkem izvlečku. Prvi člen določa, da spadajp naloge gospodarskega, social- nega in urbanističnega načrtovanja v pristojnost dežele. Način uskladitve z vsedržavnim načrtovanjem določa člen 2, ki prepušča deželnemu odboru nalogo določiti smernice za pripravo splošnega organskega načrta ter formulirati predloge državi v vidu tega, kar določa člen 50 statuta. Tretji člen določa, da bosta predsednik deželnega odbora ali odbornik kot njegov pooblaščenec imela nalogo uresničiti ome- njene smernice, oziroma, da jih ostva-rita v konkretnih upravnih aktih. Člen 4 pooblašča predsednika ali njegovega namestnika, da naprosita izvedence za občasne nasvete, da se dopolnijo sklepi stalnih izvedencev, ki jih predvideva člen 5, s katerim se ustanavlja deželni center za načrtovanje, ki bo v službi dežele, člen 6 določa, da se lahko predsednik ali pooblaščeni odbornik poslužuje tudi raznih ustanov ali zavodov, ki so specializirani v načrtovanju. Za dosego čimboljših rezultatov politike načrtovanja se poudarja da se izkoristijo čim širše izkušnje. S členi 7 in 8 se ustanavlja posvetovalni odbor s stalnimi člani, ki jih imenuje predsednik in odbor na priporočilo pristojnih organizacij. Med te organizacije spadajo tudi sindikalne, ki delujejo na vsem deželnem področju. S tem se priznava važna funkcija sindikatov. Na isto raven se postavljajo tudi organizacije delodajalcev in gospodarstvenikov sploh, člen 9 določa, da bo predsednik posvetovalnega odbora lahko povabil na sestanek iiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii GLAS IZ DEŽELNEGA PARLAMENTA OSNUTEK ZAKONA ZA PR0GRAMACIJ0 Zakonski načrt predvideva tudi ustanovitev centra za programacijo in posvetovalni odbor, s katerim bodo sodelovali tudi organi za bonifikacijo hribovskih krajev Novi župani in občinski odbori v Beneški Sloveniji A H T E N Župan. Giuseppe del Mestre iz Vidmar" občinski odbor: Renato Traccogna, Aurelio Scubla. BRDO V TERSKI DOLINI Župan: Sergio Siniccor$bčinski odbor: Ottavio Vazzaz, Benvenuto Sgarbano, Giovanni Matigello in Giulio Lendaro. DREKA Župan: Mario Namor; občinski odbor: Gino Florjančič. ^Anton Trinko. Jožef Ciciqoi in Mario Ser- i^T —— —FOJDA Župan: Roberto Celledoni; občinski odbor: Gustavo Jacobuzio, Giuseppe Basso, Bernardino Celledoni, Giovanni Grimaz, Domenico Pel-lizzo in Giovanni del Bianco. GORJANI Župan: Pietro Raffaello Baia-no: občinski odbor: Virgilio Cra-gnolini, Giacomo Placereani, Giovanni Cruder in Antonio Isola. GRMEK Župan: ^LucioZufTerI i ; občinski odbor: Danilo Canalaz, Aldo Gus, Adriano Bernjak in Pio Marinič. Ta zadnji pripada manjšini. NEME Župan: Antonio Comelli; občinski odborniki: Mario Pellizzo, Gallina Aldo, Pellizzo Giovanni, Comelli Eugenio, Petris Erminio in Monai Vincenzo. PODBONESEC Župan: Giuseppe Chiabudini; občinski odborniki: Speccogna Renato, Crucil Felice, Dor^ojòAloj|, Cencič AloJz. Batistič Livio in Cruci! Graziano. — PRAPOTNO Župan: Bruno Bernardo; občinski odborniki: Evaristo Zottig^Da-niloPetrušgL, Gino Quercig in 1 ran-fflTTTEHflartinič. - REZIJA Župan: Piellich Marcellino; občinski odborniki; Farina Giusto, Madotto Renato, Beltrame Pericle in Miceli Luigi. GjustQ_Farina, ki je namestnik žunana. pripada mam-skupini (PSull sinsl strokovnjtikov izvedence za posamezne zadeve, ki bodo v diskusiji. S tem členom so hoteli odpomoči pomanjkljivosti, ker so ostale nekatere kategorije izključene iz posvetovalnega odbora, češ da je že zelo širok. Med te izključene organizacije spada tudi Slovensko gospodarsko združenje, ki ne deluje na področju vse dežele in ga zato niso sprejeli kot stalnega člana odbora. Lahko pa ga bodo pritegnili k diskusiji, ko bodo obravnavali kako zadevo z njegovega področja. Člen 11 določa, da bodo po izrečenem mnenju posvetovalnega odbora in sklepu deželnega odbora predložili splošni organski načrt gospodarskega razvoja ali spremembe k njemu v pretres in odobritev deželnemu svetu. Seveda pa se iz tega vidi, da bo imel deželni svet samo nalogo, da bo dal le «zadnji žegn». Pri tem bo torej postopek naslednji: splošne smernice bo dal deželni odbor; znanstveno bodo izdelali načrt center, za deželni odbor; načrt pa bo odobril deželni svet. V teoriji bo imel torej svet zadnjo besedo, toda v praksi mu bodo servirali že popolnoma skuhano juho. 1C. člen vsebuje predpise o organizaciji uradov za načrtovanje, člen 12 in 13 pa govorita o finansiranju organov, o izdatkih za pripravo načrta kakor tudi o nekaterih določilih o postopkih pri uresničevanju načrtovane politike. SREDNJE Župan: StulinA|eksgn^r; občinski odborniki: Anton Simončič, Anton Duriava. Livlff Vógriè' in Jo-žef_brekonia. " ~ SOVODNJE Župan: Ivan Černota: občinski odborniki: Iv^n Maurič Avgustih Celso Franz," Aldo Medveš in Anton Loszach. ŠPETER Župan: Corredig Gino; občinski odborniki: Zufferli Ferruccio, Sitta-ro Jožef, Bevilacaua Ivan in Jussa mana,— i m Ji TrT SV. LENART Župan: SidamJožef; občinski odborniki: lomazic Jožef. Simaz Alojz. Bernìak Ajdino ,}[), Bernardi- — manj- Anton. Tž &.MII B.n no Anton. šini. * TIPANA Župan: Coos Sandrino: občinski odborniki: Cormons Mario, Zussino Vito, Cuffolo Jožef in Tomasino Renato. Zaradi pomanjkanja prostora nismo obrazložili kako je narodni sestav občinskih odborov in ker čakamo tudi, da bodo izvolili občinski odbor v Trbižu v Kanalski dolini. Že sedaj pa lahko povemo, da so vsi župani in občinski odborniki čisto slovenskih občin domačini, medtem ko so v jezikovno mešanih občinah sami Furlani. GRENKO TODA Emigracija varnostna zaklopka Naše njive so v inozemstvu, ki pa dajejo dobre pridelke predvsem državi - Bedno življenje v tujini bo moralo prenehati, ker hočemo živeti na naši zemlji - Koliko denarja so naši emigranti poslali domov v 15 letih in koliko fabrik se je zgradilo z njihovim denarjem 1950 leta Lit. 1.850.500.000 1951 » » 2.142.200.000 1052 » » 2.036.150.000 1953 » » 2.470.500.000 1954 » » 2.315.120.000 1955 » » 2.714.250.000 1956 » » 3.182.710.000 1957 » » 3.639.314.000 1938 » » 3.090.070.000 1939 » » 2.775.913.000 1960 » » 2.038.117.000 1961 » » 1.618.214.000 1962 » » 1.490.320.000 1963 » » 1.150.240.000 19o4 » » 458.000.000 Skupaj Lit. 32.971.618.000 Kdo bi si mislil? Že skoraj 100.000 je delavcev iz Furlanije, ki so bili primorani zapustiti svoje vasi in svoje drage in oditi s trebuhom za kruhom daleč od d c ma v širni svet. Kdaj bo vendar prenehala emigracija, ki je kriva, da se vse našj vasi strašno izpraznujejo? Evo dolg in veličasten sprevod furlansk h delavcev, ki demonstrirajo, da bi dosegli delo na domačih tleh in boljše življenjske pogoje Na žalost življenje v tujini ni rožnato. V delavskih barakah, po menzah ali pa spanje po toliko in toliko v eni sobi na kupu, ni prijetno Tudi hrana je slaba ali pa je niso vajeni naši delavci, posebno oni, ki delaio v Svici, Nemčiji in Belgiji. V sanatorijih za tuberkulozo v videmski pokrajini je vse polno naših emigrantov. Naši zidarji grade stanovanske bloke po vsej Zapadni Evropi: v Parizu, v Bruxellesu, v Zurichu, v Stuttgartu in drugih velikih mestih, doma pa ni nikogar, da bi popravil razpadajoče hrame. Priti pa bo le moral čas, da bo nehalo to bedno življenje po svetu. Zakaj ni treba Švicarjem in Nem \.m romati po svetu, zakaj ravno nam. Krivi so razni režimi, ki so nam vladali zadnjih sto let, ker niso ukrenili ničesar, da bi zagotovili delo na domačih tleh, nasprotno, emigracijo so vedno smatrali za « varnostno zaklopko », kajti državi prinaša velik denarni dotok v tuji valuti. Če ne bi bilo tako, kako bi mogli industrializirati Severno Italijo? Bil je prav denar emigrantov, ki je pripomogel italijanskim industrialcem, da so mogli, posebno v začetni fazi industrializacije, nabaviti stroje v inozemstvu. Emigracija pri nas ni starega da- tuma, če izključimo Rezijo in Tersko dolino. Začela se je tik pred prvo svetovno vojno. Takrat so hodili večinoma na sosednjo Kranjsko in Koroško. V prvih letih tega stoletja so šli mnogi tudi v Ameriko. Emigracija v Francijo, kjer je največ naših izseljencev, se je pričela po prvi svetovni vojni. Bili so večinoma sezonski delavci ali pogodbeni delavci za določeno dobo. Lahko rečemo, da so skoraj vse hiše v Furlanski Sloveniji obnovili z denarjem, ki so ga prislužili v tujih deželah in poslali v Italijo. Masovna emigracija se je pa pričela po tej zadnji vojni. Danes so naši ljudje raztreseni po vseh kontinentih: V Amerikah, Avstraliji, Afriki, največ pa seveda v evropskih državah. Najbrže je ni države, ki ne bi imela naših ljudi. Koliko denarja so poslali domov ti emigranti! Točne statistike je težko napraviti, a približno se da vseeno izračunati. Statistični urad pri pokrajinski upravi v Vidmu je proučil koliko denarja so poslali furlanski emigranti v zadnjih 15 letih. Ugotovljeno je bilo, da so emigranti slovenskih občin poslali domov po uradni poti (Ufficio Italiano dei Cambi) od leta 1950 do koncem junija 1964 sledeče vsote: Pošiljke, ki jih pošljejo po drugih neuradnih poten in denar, ki ga prinesejo oseono domov, seveda niso /šteti v zgornji vsoti. Res je, da jih večina posije potom banke, ker je taKo boijsa menjava, a Kako tretjino denarja je prišlo prav gotovo po neuradni poti. Če zgoraj navedeni vsoti prištejemo še to, lahko rečemo, da so Slovenci videmske pokrajine poslali v zadnjih 15 letih čez štirideset milijard lir. Zadnja leta so se pošiljke emigrantov znatno zmanjšale, ker se izseljujejo v inozemstvo cele družine in je povečala emigracija v notranjost Italije, posebno v Piemonte in v Lombardijo, vzrok temu so pa tudi politične spremembe v Italiji. Potem ko se je začela politika viade levega centra, naši emigranti, iz strahu, da jim doma propade denar, vlagajo prihranke v inozemstvu. Ni ga delavca, posebno neporočenega, da ne bi imel hranilne knjižice v državi, kjer dela. Posebno tisti, ki delajo v Švici, so nezaupljivi, ker so tam tudi izvajali namenoma široko propagando, da se ne bi pošiljal denar v Italijo. Prispevek, ki ga daje slovensko prebivalstvo videmske pokrajine Italiji, je torej izredno velik. Več kot pol stoletja morajo naši ljudje hoditi po svetu za zaslužkom in zato lahko rečemo, da nimajo domovine ali imajo jo samo na papirju, že mladi začenjajo odhajati v svet, ker doma ni možnosti zaslužka. Ogromna večina naših upokojenih delavcev prejema pokojnino, ker so si jo prislužili v inozemstvu. Čas bi bil, da bi se nekaj ukrenilo, da se tudi naši skupnosti zagotovi kruh in pošteno delo doma, saj republiška Ustava jasno pravi v svojem 4. členu, da « kepublika priznava vsem državljanom pravico do dela in skrbi, da se ustvarijo pogoji za uveljavitev te pravice » (La Repubblica riconosce a tutti i cittadini il diritto al lavoro e promuove le condizioni che rendano effettivo questo diritto). ............ V Trstu se bodo sestali predstavniki SKGZ in italijanske manjšine Istre in Reke Sestal se je izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze, na katerem je predsednik zveze Boris Race poročal o napovedanem sestanku izvršnega odbora z Unijo Italijanov za Istro in Reko. Skupni sestanek bo v nedejo 24. januarja ob 10.30 v Trstu na sedežu SKGZ v Ul. Geppa 9 in nanj bodo povabljeni tudi lokalni predstavniki javnega življenja. Na sestanku bosta poročala predsednik Unije prof. Borme in predsednik SKGZ Race o položaju Italijanov, ki žive v Jugoslaviji odnosno o položaju Slovencev, ki živimo v Italiji. V obeh poročilih bodo začrtana načela glede manjšinskega vprašanja ter kritično pregledano stanje in navedeni razni predlogi, da se položaj manjšin izboljša. V nedeljo, verjetno popoldne, se bo zasedanje nadaljevalo z diskusijo in z razpravo o skupni izjavi. Na seji izvršnega odbora je uvodoma poročal tajnik zveze Bogo Samsa o delovanju SKGZ v razdobju od zadnjega izvršnega odbora, ki se je sestal v začetku oktobra. Gre za pomembno in razgibano razdobje, saj je bil v tem času odprt osrednji Kulturni dom v Ul. Petronio. Poročilo je podrobneje orisalo pogajanja za sestavo začasnega odbora za upravljanje osrednjega kulturnega doma in drugih domov, ki so vrnjeni Slovencem v okviru Londonskega sporazuma. Z obžalovanjem je bilo ugotovljeno, da ni bilo rnogoče doseči enotnosti Vsen slovenskih kulturnih organizacij ir tla predstav niki katoliških prosvetnih društev v odboru ne sodelujejo. P točilo je nato obravnavalo otvoritev Tultume-ga doma in razna vprašanja ki so povezana z upravljanjem doma. Zlasti je razveseljiva ugotovitev, da so bile vse Eredstave v Kulturnem domu zelo doro obiskane, kar priča o velikem za- nimanju slovenske javnosti in kar tudi dokazuje, kako veliko vrzel v našem življenju je ta dom zapolnil. V tej zvezi je bilo podčrtano, da je treba razširiti dejavnosti v domu tudi izven okvira Slovenskega gledališča z glasbenimi in zlasti z ljudsko-prosvetni-mi predstavami. Poročilo se je nato nanašalo na politični položaj na tržaškem področju zlasti v zvezi z izidi jesenskih upravnih volitev in s pogajanji za sestavo občinskih odborov v okoliških občinah in pokrajinskega tržaškega odbora. Končno je poročilo obsegalo še nekatere druge dejavnosti zveze. O goriških vprašanjih je poročal član predsedstva dr. Peter Sancin, ki je predvsem orisal učinkovite napore, da se prepreči razlaščanje zemlje kme-tovalcev-Standreža. V tej zvezi so bili narejeni širši napori v sodelovanju z različnimi strankami in ob strokovni pomoči Kmečke zveze, ki so privedli do tega, da je 151 kmetovalcev iz Standreža in torej praktično skoro vsi prizadeti, vložilo pritožbo proti razlastitvi. Sedaj mora o teh pritožbah razpravljati goriški občinski svet. O delovanju kulturne komisije je poročal načelnik Edvin Švab, ki je navedel vrsto pobud za uspešno kulturno sodelovanje s koprskim okrajem. Odv, Angel Kukanja pa je poročal o delu gospodarske komisije. Po poročilih se je vnela živahna diskusija, v katero so posegli številni člani izvršnega odbora, ki so iznesli vrsto pripomb in kritičnih ugotovitev, v zvezi z obravnavanimi vprašanji in ki so nato odobrili delovanje zveze v zadnjem razdobju. Končno je izvršni odbor sprejel ostavko dosedanjega načelnika komisije za šolska vprašanja Draga Pahorja in se mu zahvalil za pomembne napore, ki jih je vložil v korist slovenske šole. Za načelnika šolske komisije je odbor soglasno imenoval Petra Sancina, tajnik Bogo Samsa pa je prevzel tudi načelstvo komisije za vprašanja Slovenske Benečije. iiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiaiiiiiiiiiii n umni lamin n m AUTOSTRADA PA Lil ANO V A GORICA LJUBLJANA Pred kratkim sta obiskali Ljubljano delegaciji občin Gorice in Nove Gorice, da bi s predstavniki Ljubljane in republike Slovenije razpravljali o vprašanju izgradnje avtomobilske ceste Palmanova-Gorica-Ljubljana, ki je življenjskega pomena za prebivalstvo Posočja in ki bi bila najkrajša povezava med Slovenijo in severno Italijo. Predsednik mestnega sveta v Ljubljani inž. Tepina je popolnoma podprl načrt za povezavo italijanskega cestnega omrežja s slovensko prestolnico, ker je takšna zveza najbolj logična in naravna. V razgovorih so ugotovili bistveno enakost gledanj o koristnosti takšnega objekta, s katerim se strinjajo tudi izvedenci, ki so se sestali v Novi Gorici, da bi določili stično točko dveh cestnih odsekov na državni meji. Delegaciji je sprejel tudi podpredsednik izvršnega sveta Slovenije Beno Zupančič, ki je med drugim poudaril, da bi se mogli hitro začeti stiki prijateljskega sodelovanja med Slovenijo in deželo Furlanijo — Julijsko krajino. Vprašanje graditve tako važnega objekta je dobilo mednarodne dimenzije. To so bili le prvi koraki na dolgi poti požrtvovalnega dela in stiki se bodo nadaljevali. Iz Krnatske doline Umai je Primo Mauro iz Vizonta Uso Krnahtsko dolino je globoko pretresla žalostna novica, de je pred vjenahti umar zavoj sarčne paralize 55 ljetni djelovec Primo Mauro iz Vizonta. Zatuò ke na vjenahti ga njeso videli, so bližnji uderli u njega hišo anu tam obrjetli ubogega moža na pasteji martvega. Klicali so komunskega mjediha, ke je konšta-tou, de ga je zadela sarčna paraliza. Ranki Mauro je biu zlo štiman u vasi anu zatuò ga ne bojo pozabili. Gorjani Prezguodnji grob emigranta Pred novim ljetom smo pokopali u Gorjanih 25 ljetnega Maria Crapiza, ki se je pred vjenahti hudo ponesreču u Huminu. Cra-piz je djelu že več ljet u šviceri anu je paršu ta hiši h staršem, tikerim je bil edina pomuoč. Njega smart je zadala usej okuolici veliko žalost. Nov puoštni oficih Prejšnji tjedan so odprli nov puoštni oficih u lokalih komuna. Na cerimonijo so paršli usi pred- llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll PRI NAŠIH SOSEDIH V KOBARIDU stavniki lokalnih oblasti anu predstavnik provincialne puoštne direkcije. KRATKE DOMAČE NOVICE PREŠTINT. Karlo Gujon se je par djelu na puoju močno raniu po harbitu barbtu s širiščem. Ozdravu bo u treh tjednih. FOJDA. Poročila se je maeštra Nerina Nardini s trgovcem Ren-zom Zomer iz Čedada. Prijatelji jima želijo dosti sreče na skupni življenjski poti. TIPANA. Umar je Matija Noac-co (Fadin), ki zapušča u veliki žalosti ženo Celesto anu hčer Fernando. Ranki je bil zlo parlju-bljen med domačini, kar je po-kazau tud njegou veličasten pogreb. ŠPETER. Domači jagri so sklenil, de bojo tud ljetos kupil za 800.000 lir divjačine, de se bo razmnožila. U lanskem ljetu so u špeterskem komunskem lovišču odstrelili 470 glau razne divjačine. REZIJA. Novi sindik Marcellino Piellich je imenoval za svojega delegata asesorja Perikleja Beltrame, ki bo na mesto njega na komunu usak dan ob 11 uri. Za podpise na certifikatih in ana-grafskih dokumentih pa je pooblastil komunskega impiegata Alda. Madotta. Slavnostna otvoritev novih prostorov tovarne igel S skupnimi močmi se doseže mnogo — Po dvanajstih letih dela in odrekanja višjih osebnih dohodkov je zrasla nova moderna tovarna — Pričakujejo novih koristi Dne 19. dicembra so imeli v Kobaridu veliko slavje: delovni kolektiv tovarne igel « TIK » je uradno proslavil svojo vselitev v novo tovarniško poslopje in začetek obratovanja v novih pogojih dela. Niti slabo vreme ni moglo preprečiti prebivalcem Kobarida in najširši okolici od šolarjev do sivih kmečkih občanov, da si ne bi ogledali nove tovarne in se tako na lastne oči prepričali o uspehih svojih soobčanov, ki so se posvetili tovarniškem delu ter s svojo pridnostjo postavili trdne in solidne materialne temelje za vsestranski razvoj krajevne skupnosti. Tovarna TIK je začela obratovati še pred dvanajstimi leti in je bila nastanjena v nekdanjih prostorih avstrijske kasarne v Kobaridu. Takrat je peščica pogumnih in podjetnih ljudi, ki je bila skoraj brez vsakih delovnih izku- šenj o proizvodnji začela delati s tudi dokaj primitivnimi sredstvi in zastarelimi stroji. Misel je bila prava. Lotili so se izdelovanja vsakovrstnih jeklenih igel od navadne šivanke do najzahtevnejših igel. Proizvodnja je hitro naraščala, kolektiv se je širil in kmalu zasedel vse kotičke v kasarni. Že prvi direktor nove tovarnice, naš rojak Ivan Podreka (Giovan-nin), je zasnoval misel za gradnjo nove tovarne. Ta misel je potem počasi zorela in končno dozorela. Da bi jo uresničil, se je delovni kolektiv odrekel skozi vseh dvanajst let večjim osebnim dohodkom in drugim dobrinam in tako dokazal, da zasluži tudi pomoč od skupnosti v kreditih za izgradnjo novih delovnih prostorov. Tako je pod Kobaridom zraslo novo, prelepo poslopje, v katerem je zdaj v sodobnih pogojih dela stekla dobro organizirana proizvodnja. Kobarid postaja vsak dan bolj važno mestece. Pred nedavnim je tovarna igel Tik dobila nove moderne prostore in sedaj se bo mogla njen« dejavnost le povrfatt DROBCI IZ NASE ZGODOVINE SL O VENSKE « B A NKE » # neznanska narodna nesen Longobardski kraljevini so napravili konec frankovski kralji, Karel Veliki innjegovinasledniki. Pod oblastjo Frankov so prišli na površje oglejski patriarhi, skoraj vsi nemškega rodù: cesarji so jim dali toliko privilegijev, da je Furlanska Marka dejansko prešla v njih oblast. V tem času so nastali po vsej Furlaniji gradovi z nemškimi grajščaki in Furlani so bili tako rekoč, zasužnjeni od njih. Na etnični meji (med Slovenci in Furlani), od Ibane do Rezije, je nastala gosta veriga utrjenih gradov; Ibana, Grounberg (Karko-ški grad). Urusberg nad Senčju-rjem. čukola nad Čedadom, Sof-fumberg med Čedadom in Fojdo, Partištein med Fojdo in Ahtnom, Attems v Ahtnu, Černejski grad pri Njemah, Zavornjan ob Teru, Tarčent, Rtin, Humin, Vencon ob Tilmentu. Nad to črto, na slovenskih tleh, ne najdeš nobenega gradil, razen gradiča v Bijačah, ki je služil kot ječa « Landarske Banke ». Takòj po sklenjenem miru z Longobardi, ko so bili že stalno naseljeni po hribih in dolinah ob Nediži, so si Slovenci lepo in vzorno uredili svoje gospodarske in socialne razmere, po vzorcu staroslovanskih zadrug in so o-stali sami gospodarji na svoji zemlji. SOSEDNJE Na podlagi najširše demokracije, je biia vsa oolast v rokah « boseunje », katero so sestavljali hism gospodarji oziroma posest-niKi. vsaica vas ( kamun ) je imela svojo soseanjo s pose onim statutom, ki si ga je sama sestavila. Hism gospodarji so se zbirali okon «Bastie» (kamenite mize), Pod lipo, pred cerkvijo ah na sredi vasi. iz oran so si župana (dekana;, Kateremu so izročili posebno paneo v znamenje ooiasti. Zupan je preaseuovai soseunjam, ki jm je SKhcaval od moza do moža po oonoaniKih (kursonh) m je sarbel za izvršitev sklepov sosednje. Z županom so sestavljali nekak izvrsnm odDor še trije podžupani (smdiki), dva zaprisežena moža (giurati), cerkveni ključar (ca-ttierarius) m zapisnikar (cancel-iarius). Zapismaar je zapisaval Sklepe sosednje (verbale) in je Pil en sam za vse kamune. Bil Je navzoč le pri «Velikih Sosed-njah »; verbale vaških sosednji je spisaval doma, na podlagi tega kar mu je povedal eden izmed zapriseznikov, ki je bil navadno Poenem še obhodnik (kursor) in «Perič». Vse službe so bile brezplačne. Glasove pri sosednjah so vrezavali na posebne palice. Vseh takih Sosednji ali županstev. je bilo 36 in vsaka je ime-*a svoj posebni pravilnik (statut), katerega se je morala strogo držati. Vse te županije so bile federativno združene v dve «Veliki županstvi», ki sta se imenovale «Banke». Beseda «Banka» je Prišla iz latiskega «baneum», nekakšna lesena truga, v kateri so sc hranile stare pergamene, patenti, privilegji in originali Statutov, velikih m malih županstev. Zaklenjena je bila z dvema kju-^etna, ki sta jih hranila Velika Zupana. Landarska banka Pod Landarsko Banko so spadale vse «Sosednje» oziroma županstva Nediške in Sovodenj-®ke- doline in jih je bilo 21: Dolnji Brnas, Bijača, Erbeč, Laze, ■*arčet, Mersin, Petjah, Ažla, Sv. Peter, Vrh, Ofijan, Sarženta, ^ijarč, Klinje, Brišča, Ronec, So-^odnja, Gorenji Brnas, Matajur, ^eplešišče, Brdica. . Sedež: Banke je bil v Bijačah ^ Pozneje v Tarčetu; bodisi v Ptjačah kakor v Tarčetu sta se ?uranili še kameniti «Lastri», o-*°H katerih so se zbirale «Veli- Cerkev sv. Antona opata v Gorenji Mjersi pred katero so se sestajali poslanci slavne Mjerske Banke ali parlamenta. Pod lopo hranijo še danes ostanke kamenite mize, takoimenovane lastre. Tudi danes se tu vrše svečani obredi. Na stki v dimo cerimonijo, ko so vzidali spominsko ploščo na mestu, kjer se je Banka sestajala v Gorenji Mjersi, pri cerkvici sv. Antona opata, pod lipo. 36 župani so sestavljali «Arengo» = «Parlament» ali «Višjo Sosednjo», ki se je redno sestajal enkrat na leto okoli «Lastre» pod lipo, pri cerkvici sv. Kvirina, pod Šempetrom in je sklepal o skupnih zadevah vseh slovenskih vasi; po potrebi je bil sklican tudi večkrat na leto. Predsedovala sta mu, navadno, po vrsti Landar-ski in Mjerski Veliki Župan. ke Sosednje » Banke in « Veliko Sodišče». MJERSKA BANKA Pod Miersko Banko je spadalo 15 Sosedenj ali županstev: Sv. Lenart, Hlasta, Livek, Gorenji Trbilj. Srednje,Utana,Kosca, Dreka, Oblica, Podpeč, Grmek, Ho-stne, Kravar, Dolenji Trbilj, Dolenja Mjersa. Mjerska Banka se je zbirala v «Veliko Sosednjo» okoli «Lastre» llllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIimillUHINIMHlHI IZ « ZGODOVINE FURLANIJE » Znani^operni pevec Mitja Grogorač zapel “Tu so ti trije krajevi,, in “štiri rožice,, - Pesmi sta vzbudili med poslušalci veliko zanimanje Konec oktobra lanskega leta je bil v filharmonični dvorani v Ljubljani solistični koncert znanega opernega in koncertnega pevca baritonista Mitja Gregorača, ki ga je spremljal na klavirju pianist Marjan Lipovšek. Na svojem recitalu je pevec Mitja Gregorač pel razne napeve in pesmi najslavnejših komponistov in med njimi tudi slovenskega komponista Kreka. Od Krekovih kompozicij je zapel tudi dve rezijanski in sicer o svetih treh kraljih in pa o štirih rožicah. Ljubka šaljiva pesem o svetih Ireh kraljih spada prav v sedanji čas okoli božiča in novega leta. V « Matajurju » priobčujemo na tem mestu Trikraljevsko pesem v rezijanskem dialektu in še v književni slovenščini,da bo vsak občutil lepoto naših neznanih ljudskih pesnikov in da bo še primerjal oba teksta in videl, da je razlika med rezijanščino in slovenščino samo v malih dialek-talnih razločkih, ki uporablja po nekatere italijanske besede: Tu so ti trije krajevi Tu so ti trije /crajevi, no zvyzdo ni so vidali ta pot na je jin /cazala. Se našimal den novi kraj, kraj ta nad semi krajami. Ni so parsili z dalečnjega Stare naselbine in grobišča v Benečiji V svoji zgodovini furlanske dežele pripoveduje zgodovinar Pio Paschini tudi o starih grobiščih in naselbinah v Furlanski Sloveniji. Tako piše v I. zvezku te svoje knjige na strani 3 in 4 med drugim: V Furlaniji so našli samo redke in sporadične sledove kamene dobe, n. pr. v Čedadu in okolici, med Sediglo in Mlinom pri Krminu in drugod. Dve pravi neolitični najdbišči pa sta bili odkriti v Veliki jami v sovode-njski občini in pri Sv. Hilariju v Zgornji Nadiški dolini. V Veliki jami so našli ostanke posode, ki je zelo podobna ostalim zemelj-njim posodam, kakršne po navadi najdemo po jamah, v najd-biščih na prostem in tudi pri stavbah na koleh v Severni Italiji. Poleg tega so našli tukaj tudi druge predmete, kot koščke okroglega kamna za mletje, dva kosa obdelanega rogovja, ki so jih najbrže rabili za ročaje itd. V neolitični dobi je orodje iz kosti pri jamskih prebivalcih na-domestovalo, kot se zdi, podobne predmete iz kremena in so ga našli v precejšnjem številu po kavernah. Prav tako so našli tudi ostanke živali: jelena, koze, ovce, vola, merjasca, prašiča, divje mačke, polha, kot ostanke jedi in nam dokazujejo, da so se družine, ki so prebivale po teh jamah, pečale s pastirstvom in z lovom. Podobne neolitične najdbe dobimo tudi v jami pri Robiču, kjer so poleg drugega našli tudi lepo bronasto iglo. Na strani 6 in 7 pa piše: V Sv. Petru Slovenov, na treh plasteh konglomerata, ki leže v podnožju hriba Brdo, so odkrili na desetine podobnih grobov, kakršni so oni v Sv. Luciji in v Kobaridu. Tudi to grobišče je bilo precej obsežno in nam priča, da je moralo v teh krajih prebivati precej številno prebivalstvo, ki pa prav gotovo ni bilo bogato, kar je razvidno iz relativnega uboštva in enoličnosti najdenih predmetov. Pogrebni predmeti so bili najdeni v obilici tudi pri odkopavanju na grobišču pri Bamasacco blizu Čedada. Tu se nahajajo predmeti bolj globoko in manj pokvarjeni od onih pri Sv. Petru Slovenov, vendar pa so iz poznejše dobe. Grobovi so zelo gosti: na površini, ki odgovarja enemu furlanskemu oralu, so jih našli približno štiristo. Po večini najdemo v teh grobiščih v vseh dobah njihovega trajanja sledove sežiganja trupel. Sežgane kosti in pepel so polagali v jame, ki so bile po navadi napravljene v zemlji in pokrite z rdečo kamenito ploščo, včasih v rdečo kamenito posodo, včasih pa spravljene v glinasti posodi, zelo redko pa tudi v bronasti. Poleg ostankov mrličev, so polagali tudi mrliške predmete, ki so bili več ali manj številni, z ozirom na spol, starost in socialen položaj umrlega. Med temi najdemo sponke za obleke, ovratnice, zapestnice, uhane, vlasnice, obeske, pasove. Dalje orodje za delo kot: sekire, nože, kamne; in najbolj poredkoma ter v poznejši dobi tudi orožje kot: sulice, bodala, čelade in razno posodje, ki so ga rabili na sestankih in pri darovanjih. Med temi so: kelihi, vrči in darilne skledice, ki so predstavljali neko celoto lončarskih i-zdelkov, tako po snovi kot po umetniškem razvoju, ter so zelo zanimivi z ozirom na lepoto njihove oblike, izdelave in okraskov, ter tvorijo harmonično celoto med praktičnim ciljem, za katerega so namenjeni in umetniškim okusom tistih, ki so jih izdelali. Vsak od teh predmetov je imel svoj vpliv pri razvoju domače in tuje obrti in nudi dovolj snovi za študij sociologije, umetnosti in drugih podobnih panog. no šenfc ni so mu ofrali: auòr no miro no inčens. Z dobro rofco an se odfcrel. nu zasmejoč se rivirel. « muji trije krajevi njan muj synič je usanul, hejta, da an se ne zbudi ». Tu so ti trije kraljevi Tu so ti trije kralji; ’no zvezdo so zagledali, ta jim je pot kazala. Rodil se je (en) novi kralj, kralj ta nad vsemi kralji. Prišli so iz daljnih krajev in dar so darovali: zlato in miro in kadilo. Z desnò roko se jim je razkril in smehljajoč jih je pozdravil. « O moji trije kralji, moj sinko zdaj če spiš, pazite, da se ne zbudi! ». Italijanske besede: oro (aouòr) = zlato, inčens (incenso) — kadilo, rivirel (riverito) = spoštljivo pozdravil ofrali (offerto) = ponudili. lllllllllltlllllllllllllllllllllllllltlllllllllllKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHI Matajur ali Baba? Kakor kloča suoje cibeta, ta-kuo Matajur ima zbrane okuole sebe naše breguove. On je nar-buj vesok an gleda čez vse naše bregi dol na Laško an dol na muorje. Iz Matajura se je longobarski kraj Alboin mjesca maja ljeta 569 po Kristusu, nagledu lepoté furlanske ravnice, poprjet k’ jo jé zavzeu. Kaduò je dau imé «Matajur» kralju naših bregi? V starih dokumentih najdemo imé «Matajur» selé po ljete 1700. Od kod je paršlo tuo čudno imé? Naši ti stari so ga imenovali «BABA» ali «VELIKA BABA» in še današni dan Mersinac an Ma-tajurac ti porečeta «grem gor h BABI» - «gor pri Babi» in tud’ drugod po naših dolinah poznajo to imé. Todà staro imé, to pravo imé našega Matajura bi bilo «Velika Baba». Furlani, ki ga vidjo velikega čez vse bregi, so mu prav’li «mont majòr = monte maggiore» (narvenč’ brjeg) an iz tega imena so stisnili imé Matajur. Zna bit tudi, de imé je paršlo od brega sv. Jurja nad Ruoncom, na katerim je bila tudi stara ejer-kuca sv. Jurja, ki sada je zasuta, brjeg, ki je parvezan za Matajur an k’ se vid’ tud dol’ s Furlanije. Takuò iz furlanskega «mont» (brjeg) an slovenskega «sv. Juri» so stisnili imé «Matajur» in kier dokumente so pisal’ tamdol’, imé «Matajur» je premagalo «Veliko Babo». V manjšem kraju sta bila dva brivca. Prvi je bil vedno lepo počesan in obrit, drugi pa ves zanemarjen, pravo nasprotje prvega. Pa so rekli prijatelji drugemu: « Ti, le poglej, kako je oni lepo počesan in urejen, ti pa nisi. če ne boš bolj skrbel za svojo zunanjost, bomo šli k onemu na striženje in britje! ». « Nikar! » jih je pričel rotiti prizadeti, « mar ne veste, da mene brije in striže on, jaz pa njega? » bo, ker imamo že vsa delovna mesta zasedena. » « Pa me vendar lahko, saj se tisto malo, kar bom delal, ne bo toliko poznalo, da bi drugim delo odjedal. » « Kakšna lenoba si! Ura je že osem pa si še vedno v postelji!» « Jaz sem lenoba? Dragi moj, jaz vedno vstajam s soncem. Toda jaz nisem kriv, če že dva dni ni sonca. » Velika ameriška tovarna klobukov je dala nabiti velikanske plakate z reklamo: « Charlie Chaplin nosi samo naše klobuke! » Konkurent je pripisal pod to reklamo: « Zato se mu pa ves svet smeje! » Marko sedi v kumiku. Mati: « Le kaj ti pride na misel, da greš sedet v ta smrad? » Marko: «Ko je pa oče rekel, da moramo otroci s kurami spat. » « Mamica, Ančka je popila stekleničko črnila. » « Ježešna! » « Brez skrbi bodi mamica! Sem ji že potisnil pivnik v usta ». «Ne morem vas sprejeti v služ- « Janez, že spet greš v gostilno? Ali ne veš, da bo treba čez teden dni plačati najemnino in elektriko? » No, do takrat bom pa že nazaj. » Drobni nasveti ★ Deževnica je odlično sredstvo za polt. Osvežite svojo polt s tem, da si od časa do časa denete na o-braz obkladke iz deževnice, ki mora pol ure stati. ★ Prekuhani in že uporabljeni ruski čaj (zrnca) je odlično gnojilo za rože, če ga spomladi zmešamo z zemljo v cvetličnih lončkih. ★ če se vam vogali preproge vihajo, všijte vanje košček svinca. ★ Steklenice, v katerih ste hranile olje ali kakšno drugo mastno tekočino, najlepše očistite s koruznim ali pšeničnim zdrobom. ★ če so vam mali ali veliki otroci zagrešili mastne madeže na knjižnih straneh, vzemite vroč likalnik in čez pivnik rahlo pritiskajte na madeže. ★ Koštrunovi kotleti so posebno pikantni, če jih pred pečenjem namažemo z gorčico. II «ullm V naših krajih bodo omilili omejitve vojaških služnosti Občani iz špetra ob Nadiži so z zadovoljstvom sprejeli vest, da je obrambno ministrstvo končno vsaj deloma upoštevalo njihove pritožbe proti vojaškim služnostim, ki predstavljajo tudi v tej občini veliko oviro kmetijstvu in gospodarstvu na splošno. Pred dnevi je to ministrstvo izdalo odlok, s katerim se zmanjšuje področje vojaških služnosti v tej občini, drugod pa so omilili njihove omejitvene predpise. Iz vojaških služnosti so izločeni naslednji kraji: strnjeno naselje v Špetru, dalje vasi Brnas, Sv. Kvi-rin, Bečja in Nokula. Podoben ukrep je obrambno ministrstvo izdalo tudi za čedad-skc občino, ter je tudi tu na večjem področju občine znatno zmanjšalo zadevne predpise. Zato računajo meščani, da bo to omiljenje ugodno vplivalo za razvoj gospodarstva, zlasti pa bodo nove gradnje dobile večji razmah. Kar se Čedada tiče, naj omenimo še, da so v njem v drugi polovici lanskega leta zgradili 37 novih poslopij s 54 stanovanji, v katerih je skupno 250 stanovanjskih prostorov, poleg teh pa še 139 raznih drugih prostorov in trgovin. Poleg tega so v istem času zvišali tri druge stavbe ter pridobili v njih nadaljnjih 22 sob. Seveda pa v mestu še vedno ni dovolj primernih stanovanj in je kriza v tem oziru občutna. Čedad Avtobus čedad-čenta S 5. ženarjem je bla ojačena avtobusna linija, ki povezuje Čedad s čento an kraje « Pedemontane ». Urnik je tale: odhod iz Cente ob 7,00 — prihod v Čedad 7,55; odhod iz Čedada ob 13,05 — prihod u Čento 14,00; odhod iz Čente ob 15,40 — prihod u Čedad 16,35; odhod iz Čedada ob 17,30 an prihod u Čento ob 18,25. Poleg teh voženj bo ob nede-jah an praznikih vozil avtobus tud ob 7,40 iz čente s prihodom u Čedad ob 8,35 an ob 12,40 iz Čedada s prihodom u čento ob 13,35. Podbonesec Iz komunskega konsilja iz italijanskega kraja 6.282, iz jugoslovanskega pa 11.800. Največ prehodov je bluò skuoz obmejni blok u Štupci, kjer so jih naštjel 16.315, temu sledi obmejni blok u Solarjih pri Dreki, kjer je bluò 504 prehodov, potle pridejo Polava pri čeplatiščih 482, Most na Nadiži v tipanskem ko-munu 442, Most Mišček v Idrijski dolini 338 an Učja, kjer je bluò 188 prehodov. Ro na c Gradnja kooperativnega hi jeva Glih tele dni je kompartimen-talni agrarni inšpektorat iz Benetk dal vjedet na komun, de bo stat dal 50 procent kontributa na stroške 30 milijonov lir, ki bojo korli za zgradit kooperativni hljeu u Roncu. Ljudje so bli te novice rjes vesjeli, zaki se bojo mogle sada realizirat njihove sanje. NESREČA. Bepina Manzini, stara 34 ljet, je z glavo udarila ob njekšno željezo na oknu an se močno ranila. Muorala se je zatejči po mjedihovo pomuoč u čedadski špitau. NESREČA. Par djelu na žagi si je 29 ljetni Silvano Jacuzzi po nesreči odrjezu peti parst čamp-ne roke. Šobit so ga odpejal u čedadski špitau, kjer so ga sprejel s prognozo 20 dni. U špitau so muorli pejat tud 49 ljetnega škalpelina Luigija Grafiča, zaki mu je njekšna skala zmečkala parst čampne roke an 59 ljetnega Lenarta Makoriča iz Mažerol, ki je padu na ledeni cjesti an se udaru u čelo. Parvi bo ozdravu u dveh tjednih, drugi pa u desetih dneh. Tavorjana Mažerole Konzorcij kamnosekov Kot znano, je u našem komu-nu okuol 100 skalpelinov (kamnosekov). Ob okažjoni praznika kamnosekov, ki smo ga im j el pred novim ljetom, so paršli tud funcionarji furlanskega artigiana-ta s predsednikom Di Natalejem, ki nam je dal idejo, de bi se unii u konzorcij, zaki samuò takuò bomo mogli progredit. Objubu nam je tud uso svojo pomuoč. Na zadnjem komunskem kon-silju, ki je biu dne 28. decembra, so med drugim sklenil uzet kakih 10 milijonov posojila za napeljavo kanalizacije u Mažerolah. Ljudje so bli tiste novice zlo veseli, zaki so štuf gledat, de gnojnica teče kar po vaških poteh. Nova sekcija krvodajalcev Pred novim ljetom so u Tavor-jani ustanovil sekcijo krvodajalcev, h tikeri je pristoplo okuol petdeset ljudi. Za predsednika sekcije so zbral Guerina Cenčiča, za podpredsednika Marijo Jotti, za sekretarja pa pievana Tullia Dreossija. F o j d a Na komunskem konsilju so med drugim imenoval komunsko volilno komisijo ( Commissione elettorale), obnovil administratorje ECA (komunska podporna ustanova), potar dii tarifo za « dazio » an družinski davek za ljeto 1965 an potardil sedanjega davčnega izterjevalca za « dazio ». Glede djel so sprejel u brjeme bilance uzdarževanje fonjatur u Tarčetu. Potardil so tud seznam tistih, ki imajo brezplačno mjedihovo pomuoč an so zatuò sprejel tud kambiamente u bilanču. Ob koncu so še imenoval revizorje računov za ljeto 1964. Mali obmejni promet Mali obmejni trafik mjesca decembra je biu kar velik, posebno če pomislimo, de je bluò dosti dažeunih an marzlih dni. čez kunfin je šlo 18.274 ljudi in sicer Imenovanje komunskih komisij Parvo djelo novega komunskega konsilja je bluò imenovanje raznih komunskih komisij in sicer: ECA (Ente Comunale Assistenza - občinska podporna ustano va): Ezio Bortolutti, Marcello Cavallo, Renato Scorset, Ugo Rojatti, Enrico Lazzaro. Komunska volilna komisija ( Commissione comunale elettorale): Sergio Gabriči, Ermenegildo Rojatti, Enzo Ursella, Antonio Beccari, Ettore Traccogna, Luciano Vanone, Pietro De Luca. Komisija z a gradbeništvo (Commissione per l’edilizia): Vittorio Grande, Delfo Benati, Giovanni Grimaz, Rino Colussa, Aldo Marchiol, Disma Colussa, Rino Cedermaz, Vescovo Remigio, Pio De Luca, Adelchi Franzil. Komisija za sestavo seznamov ljudskih sodnikov (Commissione per la formazione dell’elenco dei giudici popolari): Giuseppe Basso, Pio De Luca. Predstavniki komuna za veterinarski konzorcij: Giovanni Del Bianco, Vittorio Perabò. Predstavnik komuna za šolski patronat: Sergio Gabriči. Revizorji računov (revisori dei conti) za ljeto 1964: Bernardino Celledoni, Enzo Ursella an Antonio Beccari. Na istem konsilju so še spre- jel tarifo za « dazio » za ljeto 1965 an poseben davek (super-contribuzioni) na « dazio » za uravnovešanje bilance. Sklenil so tud, de bojo prosii za statalni kontribut za gradnjo nove šuole u Fojdi. ZLATA POROKA. Pretekli tje-dan sta praznovala zlato poroko zakonca Olivo Faraone an Elisa-betta Cantarutti iz Ronk. Veselega slavja se je udeležilo tud njihovih pet otrok an petnajst ne-vuodov. Srednje Nagla smrt Enia Kavčiča Vse kaže, da bodo vojaške služnosti, ki so težko breme naše siromašne zemlje, več ali manj odpravljene. Naša slika kaže tablo, ki prepoveduje fotografiranje m.mn m im u u m n im n 11 ii i umi . m m n u nun n i u ii mi i n im m n n li ii n 11 ■ um i Iz Kanalske UMRL JE EMERIK MRAK Globoko nas je pretresla žalostna vest, da je umrl v videmski bolnici po kratki bolezni naš zvesti naročnik, 55 letni Emerik Mrak. Rajnki je bil doma in Trbiža, a je živel že dosti let v Vidmu, kjer je imel foto-atelje in bil zato zelo poznan med vsemi sloji. Izredno je bil navezan na svoj rodni kraj, na Kanalsko dolino, katero je v družbi prijateljev preneštetokrat imenoval « zelena dolina ». Njegov najljubši konjiček je bila planinska flora in zato se je rad sestajal z ljubitelji narave. Kadar se je srečal z njimi se je vedno zadržal v živahnem pogovoru pozno v noč. Zelo rad je prebiral pa tudi slovenske časopise in bil dolgoletni Ljudje skoraj ne morejo vjer-vat, de ni več med živimi 59 ljetni Enio Kavčič iz Dolenjega Tarbija. Malo pred božičem ga je njekšna družina iz Sredenj poklicala na dom, de bi jim zaklal praseta an naredu salame, zaki je bil Kavčič klavec. U hiši je bluò use ve-sjelo, saj so imjel domači praznik, ki se je pa kaj hitro spremenil u žalovanje. Medtjem ko je Kavčič solil meso, mu je par-šlo slabo an je na licu mjesta umru. Šobit so poklical mjediha, ki mu pa ni mogu nič pomagati, zaki zadjela ga je sarčna paraliza. naročnik « Matajurja » in oglaševalec. Marsikateri lep posnetek, ki ga je prinesel naš list, je izdelal pokojni Mrak. Praznina ki je nastala z izgubo tega priljubljenega in med vsemi spoštovanega moža, je nenadomestljiva. Družini nepozabnega rajnkega izrekamo naše globoko sožalje. ŽELEZNIŠKA POSTAJA V NABORJETU ZANEMARJENA Kot znano, je Naborjet zelo privlačna turistična točka v Kanalski dolini, tako poleti kot v zimskem času. Medtem ko se domačini na vso moč trudijo, da bi vas olepšali, da bi bila še bolj prikupna, vidimo, da je železni- ška postaja popolnoma zapuščena. Tu ni niti dostojne čakalnice, da ne govorimo v kakšnem stanju je stranišče in da ne naštevamo drugih spektaklov, ki se nam nudijo ob pogledu na umazan in počečkan zid. Sedaj je župan, na prošnjo lokalnega prebi-i valstva, poslal na upravo železnic v Trst in v vednost tudi turi-' stičnim ustanovam pismo, v katerem prosi, da bi se uredila zadeva čakalnice, ki prav gotovo ni v ponos vasi. Zupan je poslal prošnjo tudi na direkcijo pošte v Vidmu za spremembo urnika na tamkaj-šnem poštnem uradu, ker sedanji namreč ne odgovarja lokalnemu prebivalstvu. DOBRODELNE INICIATIVE V TRBIŽU Ob priliki božičnih praznikov so se v trbiškem komunu bolj kot kdajkoli spomnili ubogih. ECA ( občinska podporna ustanova) je razdelila družinam, ki so v seznamu občinskih revežev, posebne pakete z raznimi živili. Na uboge pa niso pozabili niti lastniki hotelov in trgovci, ki so nudili otrokom brezplačna kosila in jih obdarili z dobrotami. Učja Zima, ki je, lahko porečemo kuaž pousod, mila, ni ošparala Učje. še ljetos je zapadlo oku 2 metra snega an so bli več dni po-pounoma odrjezani od sveta. Na srenčo je provincialna admini-stracion dala šobit odprjet cje-sto, zaki drugač bi začeli ljudje tarpjet pomanjkanje. Učja je rjes uboga gorska vas, ki ima oku 300 ljudi an muorajo kuaž ves živež kupovat (z denarnimi rimesami emigrantov), zaki tle se ne pardjela drugega kot nekaj fižuola an krompirja, pa še tega ne dosti, zaki je zemja malo rodovitna an obdjelovanje zemje je zlo težko. U zadnjih ljetih je že dosti ljudi zapustilo vas an so se naselil na raunem, zaki u Učji je zlo težko živenje, posebno u zimskem času. SVEČKE AVTOEL EKTRO TOLMIN garancija brezhibnega " delovanja motorja!