Poštnina plačana • Spedizione in abbonamento post. II gruppo Leto I. štev. 33 Trst, 5. septembra 1946 Cena 5 lir - 3 din UREDNIŠTVO IN UPRAVA: VIA IMBRIANI5, I. ČITAJTE: Dardanele v zgodovini in danes. Sodili so jih pravično. Pridelajmo čimveč žita. Petrolej. Krvava Bazovica &o svetu f ★ 1930 - 6. IX. -1946 V odpornem smo gnevu molče jekleneli, se v boj razplamteli kot v bliskih vihar; ko težke okove snio sami si sneli, za bridko gorje in trpljenje smo želi le pelin grenkob, razočaranj, prevar. Mar gluh je ves svet za to zemljo vpijočo, ki s srčno krvjo smo škropili ji tla? Od sinjega morja po Krasu, čez Sočo še nosimo vero v pravičnost bodočo vseh zemelj, vseh ljudstev teptanih sveta. Igo Gruden ★ Na procesu so odgovarjali ponosno iu brez strahu. Eden izmed krvavim terorjem vsiljujejo grškemu ljudstvu kralja V nedeljo se je vršil v Grčiji referendum, ki naj bi odločil o bodoči obliki vlade. Pp poročilih je .zmagala monarhistična struja in znano je tudi, da se je -vodja grške delegacije v Parizu Càlda-ris že ' podvizal v London, kamor se je kot večina kraljev, zatekel tudi grški Jurij, da mu stisne roko.. Celemu svetu je že znano, v kakem vzdušju so sc vršile pripravo za izsilitev takega rezultata referenduma. ki naj proti volji grškega^ demokratičnega ljudstva, omogoči vzpostavitev reakcionarnega režima in, s tem ne malo nevarnost za mir na Balkanu. Londonski radio je javil, da je bila ha dah referenduma ha nogah vsa policija. Pojačeni vojaški oddelki so stražili vladno poslopje v Atenah. Samo avtomobil; s posebnimi prepustnicami so smeli krožiti po ulicah. Javljajo, (ja so na deželi gospodarile oborožene monarhistične tolpe. Agencija Reuter pa dobrodušno dostavlja, puMeuovaie liuti angleške čete. Poleg, monarhističnih tolp seveda. Ukrajinski delegat Manuilski je v varnostnem svetu v New Yor-ku_dejal, da nezaslišan teror v Grem spominja na fašistične rezime. Ameriški trust] imajo interes, da se sprožijo nove vojne. Daily Worker piše: Jasno je. da so jugoslovanski lovci, preden so zaceli streljati, napravili vse mogoče, da bi prepričali ameriška le-HVa„ 'J?1.' Postanejo. List napada Wall Street, ki skuša prisiliti Jugoslavijo, da bi ustregla njihovim zahtevam, in zatrjuje, da se sku-sa z ameriškim orožjem dominirati/: Evropi; Tu geveda ne gre za ameriško Jjudstvo. pač pa so iu razni ti;usti in- korporacije, ki imajo.interes, da se sprožijo nove vojne. zaključuje list. njih — Bidovec — je bodril tovariše, obsojene; na robijo: »Bodilo * pogumni, ni važno človeško življenje, kadar gre za pravice naroda. Naša smrt bo oznanila svetu, da *«£4». Ju „«w JJwizcw . no pusti živeli.« .... najprej so jim zavezali oči, potem so jih streljali. Toda Bidovec se jé v zadnjem trenutku obr. nil, strgal zavezo z oči in zaklical: »Živela Jugoslavija — živela svoboda!«’ Šestnajst let je minulo, odkar so padli fašistični streli na Ba/.ovici. Šestnajst let polnih trpljenja in gorja, polnih novih žrtev fašističnega besa, leta neizmernega junaštva, redkih trenutkov sreče In spet se je kolo primorske usode zasukalo nazai. Do kam? Od časa iu vprašanja rešitve pripadnosti Primorske na mirovni konierenci je odvisno, dali prav do časa, ko so ita- . iljanski fašisti v svesti si svoje popolne oblasti streljali naše lindi zarad-1 njihove narodnosti, njihovega protifašističnega mišljenja, ob cestnih zidovih, vaških pa-robkih ali mestnih ulicah, kier jih je pač popadla morilska strast. Ta trditev Ima svojo stvarno podlago. Žrtve našega ljudstva v zadnjem letu, v obdobju, ko je del naše zemlje prepuščen oblasti, ki milo povedano — ne zasleduje in podpira teženj tukajšnjega ljudstva, ampak skuša tukaj Inscenirati stanje, ki bi godilo njenim lastnim interesom, padajo pod istim) rokami bazovi. škili morilcev, čeprav ti vendar Šc ne morejo Imeti zavesti popolne oblasti. Šestnajst let že nosi vsak naš človek v svojem srcu težak spomin na Bazovico, toda šestnajst let nosi v sebi tudi značaj bazoviških Junakov: Bidovca, Marušiča, Miloša lit Valenčiča, značaj čistili in velikih ljudi. Zato se danes v istem boju za našo svobodo, za katero so se borili in padli bazoviški junaki, ne skrivamo za nobeno krinko, za nobenim imperialističnim potvarjanjem in za nobenimi sebičnimi in Špekulaiitsklmt Interesi. Zato stojimo danes tu na naši zemlji pred tujo oblastjo, ki nam reže svobodo kot da bi bila platno iu s svojimi odposlanci pred mirovno konferenco ponosno in brez strahu, kot so stali bazoviški junaki pred fašističnim tribunalom. Zato se danes nadaljuje naša borba s preziranjem življenj, kot v ve» ličastnih dnevih boja proti okupatorju, ker se zavedamo, da gre za življenje ali smrt nas vseli. Zato so danes vse na. še žrtve, ves naš boj opozorilo vsemu svetu, da živi tu narod, ki ihu fašizem ne Pasti živeti. Zato je danes naše geslo isto, kot je bilo Bidovčevo na morilskem »tol«; »Živela Jugoslavija, Uvela svoboda!« Trlašho vprašanje na dnevnem redu V preteklem tednu' se je dela na pariški konferenci vsaj nekoliko prehmknilo z mrtve točke, napetost - pa. ki sn jo umetno u-stvarili, je tudi popustila. Sestali so sc štirje zunanji ministri ter so na pretresanju dodatnih predlogov. ki jih je 250 k 5 načrtom mirovnih pogodb, ugotovili, da so od vseh teh predlogov je 4 taki, o katerih štirje ministri, še niso razpravljali. , Dve državi sla se v glavnem* eksponirali za interese mednarodnega imperializma, in sicer Avstralja in Grčija. Avstralija 'je bila v pisanju predlogov najbolj aktivna, tako da so se nekateri delegati čuditi od kod tolikšna aktivnost avstralske delegacije. Komu v korist s0 bili ti predlogi ih kakšen nameri so imeli spoznamo po tem. da nobeden ni bij sprejemljiv za države, ki so bile pod fašistično okupacijo, med tem, ko .so jih države, ki niso o-kusile na lastni koži fašističnega terorja sprejele z odobravanjem. \r glavnem so tudi avstralski predlogi. glede reparacij povzročili na konferenci napeto stanje. Na drugi strani pa imajo vsi ti predlogi, tako avstralski, kakor tudi ostalih agentov imperialističnih držav namen, da zavlačujejo'delo konference. Avstralsko delegacijo sta razkrinkala sovjetski zunanji minister Molotov in Višinski, ki sta pokazala svetu, kakšen je namen intrigantske politike avstralske delegacije. Konkretno jo je Molotov razkrinkal v zadevi Madžarske. Namen Avstralcev je očiten, namreč da hočejo prisiliti bivše premagane države, da bi prodajale svoje blago po dumpinških cenah Zedinjenim državam, in Veliki Britaniji ter druginC'Na tak način bi prišle reparacije in tudi produkcija v roke špekulantom, ki bi si pridobili ogromne dobičke. , Grčijo, pa sta razkrinkala jugoslovanski delegat Moš,a Pijnde in minister Molotov. Grški deiegat je načel vprašanje grških mejà z À1-banijo v trenutku, ko se vrše v Grčiji priprave za plebiscit o povratku kralja Jurija, ker hoče », eventuelnim uspehom v tujini vplivati na potek plebiscita. Ko je govoril Moša Pijade o Grčiji, ga je prekinil angleški delegat Alek- sander. Očividno mnogim delegatom razkrinkavanje Grčije ni bilo všeč, ker, so mu naenkrat mnogi skočili v besedo, tako da je nastala splošna zmeda. Šele po daljšem času so obvladali položaj in naredili red, da je Moša Pijade lahko končal svoj govor. Moral je seveda intervenirati Molotov-in zahtevati svobodo besede. - •• • Vf- Ta teden bo brez dvoma najbolj zanimiv na konferenci!;Začeli so že razpravljati o italijansko-jugo-sloyanskj meji ih o Trstu. Mnogi komentatorji trdijo, da je tržaški problem osredriji problem pariške konference. italijanski imperializem je našel zagovornike Predvsem so. zanimivi zaključki polttično-teritprijalnega odbora za Italijo glede francoske meje. Italijanska vlada je nad temi'zaključki močno razočarana, kajti .vkljub vsem obljubam, govorenju in pisanju. je odbor prisodil Franciji skoro vsa ozemlja, ki jih je zahtevala. Tudi Avstralci s svojimi intriganiskimi predlogi niso mogli ’ rešiti : Italiji Monseniško visoko planoto. Toda italijanski politiki niso potegnili iz tega nobenega koristnega nauka. Čim je začela v politično-terito-rialnem odboru za Italijo razprava o Trstu in jugoslovansko-itali-jànski meji. jo na predlog jugoslovanske delegacije govoril italijanski delegat Bonomi. NaSé časopisje je že razkrinkalo pred svetovno javnostjo iz kakšnih Ijff-di je bila sestavljena italijanska delegacija, ki jo je pripeljal De Gaspcri v Pariz. Mesec dni je minilo odkar je govoril De Gasperi. V tem času so je popolnoma onemogočil pred svetovno javnostjo, doma pa «So -Se mu tudi omajale pozicije. kn je zagovarjal fašistične teze glede Trsta in irigoslovansko-italijanske meje, toda to ni italijansko .imperialistično kliko v ničemer izučilo. Pred teritorialno-političnp komisijo'je nastopil drug človek ki pa je v drugačnih besedah povedal isto kot De GaspeH. Njegov govor je bil zopet imperialističen njegovi argumenti so bili nabrani iz starih fašističnih teorij, s katerimi so opravičevali svoje zahteve po tujih ozemljih. ,0 narodnostnem vprašanju se je izrazil prav tako kot so 25 let pisali fašistični časopisi: »Italijanski narod je smatral Julijsko Benečijo že stoletja za integralni del italijanskega nacionalnega teritorija... Naravna, globoko zasidrana čustva o pripadnosti k Italiji je mogoče zaslediti brez vsake prekinitve vse do časov starega Rima,« Bonomi je nastopil proti francoski črti in je zahteval, naj pripade Italiji Soška dolina, okolica Gorice in ves predel, po katerem je spel jan goriški: vodovod. Nato vse ozemlje, po katerem naj bi stekla predilska železnica. Tržaško mednarodno ozemlje naj sé pa razširi vse do ameriške linije v Istri. Ker se mu je pa zdelo, da tudi njegovi imperialistični argumenti ne bodo mriogo koristili, se je skliceval na svoje sive lase in na izkustvo, ki si ga je pridobil. Bonomi je sodeloval že tudi pri Rapali-ski pogodbi in še sedaj smatra, da je Jugoslavija sklenila to pogodbo svobodno. On je tudi mnenja, da bi se dalo urediti odno.ša-,|e med Jugoslavijo in Italijo na temeljih rapalske pogodbe. Kake daleč je gospod Bonomi od stvarnosti in resničnega razpoloženja ljudstva Julijske Krajine! Sicer so skušali Italijani popraviti neuspeh De Gasperija in sc ubrali drugo pot. Saragat je priznal. da je fašistična Italija kriva . m soodgovorna za vse zločine, ki jdi je prizadejala v svetu Prav tafcoje Saragat obiskai Vladimirja ^ unica, s katerim sta se lepo pogovorila. Saragat je izjavil novinarjem, da je Simič» pokazal naklonjenost d0 italijanskega naroda m da je pristal na odkrito zbliža-nje med Jugoslavijo in Italijo, rodatemi se je v Parizu pojavile ■ vprašanje Trsta in Julijske kraji-n?» ^ priš! ‘ italijanski odgovor-',u PtaUiki zopet s pravo barvo na dan. V Parizu je Bonomi spregovoril popolnoma v duhu Dé Ga-spenja. De Gasperi pa je dal novinarjem izjavo v pogledu manj-sin. popolnoma v duhu 'fašistične manjšinske politike. Tudi italijan-ski tisk je ostal na višini vojnih hujskačev, v zadnjem času pa se Je se poslabšal. * » t » . - Jugoslovanska nota Amerikancem zaradi ponovnih preletov ameriških letal. 1 udi pa že znanem incidentu so se pojavila ameriška letala nad jugoslovanskim ozemljem in to več dn, zaporedoma. Vsi ti preleti niso bih storjeni iz potrebe, temveč so V večini primerov preleteli sa-mo volj no jugoslovansko ozemlje. Združene države so sicer s svoje strani obljubile, da bodo naredile vse potrebno, da preprečijo prelete, toda ni videti, da bi bilo to ze storjeno. Nota. ki je bila predana v zadevi ponovnih preletov avionov zunanjemu ministrstvu zda zaključuje: Jugoslavija' misli, da ne more še nadalje trpeti svojevoljne in brutalne kršitve jugoslovanskega ozemlja, posebno s strani zavezniških letal in zahteva, da Američani storijo potrebne ukrepe na način, da se v bodoče to prepreči, ker ti dogodki škodujejo dobrim odnošajem med Ameriko in Jugoslavijo in lahko dovedejo do nezaželjenih incidentov.« Ali si Velika Britanija utrjuje svoje vojaške pozicije v Turčiji? Angleži so demantirali, da bi organizirali preskrbovalne baze v Dardanelah in. drugod. Viktorov >je .objavil v »Pravdi« članek, kjer navaja številne primere, kako si Anglija ustvarja pozicije v Turčiji in kako zalagajo Turčijo z angleškim in ameriškim vojnim materijalom. O tem demantiju je na-pisal: »Demanti predstavnika zunanjega ministrstva ni nikakor ovrgel, pač pa nasprotno potrdil pravilnost informacij o delovanju Angležev v Turčiji.« Pokclj delavcev v Kalkuti Pri zadnjih neredih so pomorili v Kalkuti na področju Metiahruza, (100 oseb. Dne 17. avgusta zjutraj so morilci napadli poslopje tamkajšnje predilnice, kjer so sla.no-.vali v predilnici zaposleni delavci nr ga zažgali. Mnogo ljudi je zgorelo, kar jih je pa ostalo pri življenju, so jih pomorili, ■ V Novem Delhiju novi nemiriK Po zadnjih 'vesteh je bilo 47 mrtvih in 107 ranjenih. V Bengaliji je položaj še vodno resen, enako v Belužistanu. kjer je bilo včeraj zaradi spopadov med muslimani in Hindujci 5 mrtvih iu 14 ranjenih. 5. ssgtembra !<46 JCiBtđa&i teđnUk v/ redbM, ki le rroisU^aU obrambo odnosno boj proti ostankom fasi/raa — suvko vsega delavnega ljudstva cone A — ie pokazala svojo vrednost ali ne-vrednost že med stavko santo. Na ■ v Petrogradu (kasneje Leningrad) in še to je bilo pozimj zamrznjeno. Zato je pa drugo »okno«, ki se ji je odprlo z beograjskim mirom. imelo zanjo tem večji pomen: tedaj se je prvič pojavila v Sredozemlju ruska mornarica m preko Dardanel je Rusija vse leto lah-, L izvažala žito'dn uvažala stroje iz zapadnih držav Odslej je Carigrad postal za Busijo simbol njene Inoci. Tedaj pa^se je vnela borba ~ ki je trajala skoraj do prve svetovne vojne l. 1914 — med »slonopi in kitom«, med suhozemnim ruskim eni šivom in med takrat največjo pomorsko ve-! lesilo, angleškim imperijem. Leda je namreč preprečil, da ni prišlo do delitve, »turške zapuščino« in da se Rusija ni | mogla polastiti Carigrada in Dardanelskih ožin. V bojazni za svojo nadoblast na morju se jo Anglija predvsem bala. da ji ruska- mornarica ne preseka imperialne poti skozi Sueški prekop v Indijo. Zato je skušala z vsemi sredstvi zapreti Dardanelske ožino ruskim ladjam. Xa-nvl?-l1ri- pa ^ L0. Ttusija stalno prizadevala odpreti ozine svoji mornarici in zapreti dostop v crno mo, tujim sovražnim pomorskim si J™1.- Zgodovina 19. stoletja je v glavnem zgo-101111;. borbe za Dardanele, ki jih je Napoleon IBI», oznaci) kot »ključ sveta«. Za izkazano pomoč Turčiji je Rusija s nn-inebrJ Unkiar-Skelessi I. 1833 uspela, da so bile Daidancle odprte samo ruskim ladjam za vso ostale pa zaprte. Toda že ). 1841 sc je An-'P z,n)Pen° 'liplomalsko ofenzivo zapreti Dardanele tudi ruski mornarici To stame je potrdil 1. 18.Vi tudi Pariški mir pu •vPPP'-1 voini- v ka(€l' Anglija, J lancila in Italiia napatilo preko Dardanel in Črnega morja Rusijo. Premagana Rusija ie morala celo uničiti svojo črnomorsko mornori- zopet dobili prosto pot skozi ožine, toda na Berlinskem kongresu l. 1878 je Angliji zopet uspelo, da so Dardanele zaprli vsem ladjam. Ta režim je bil v splošnnem v veljavi do prve svetovne vojne 1. 1914, ko je prenehalo angie-sko-rusko nasprotstvo. je izhod mogoč samo skozi Dardanelske ožine. Pa tudi žalostne izkušnje preteklosti nareku-je.io sovjetski vladi, da si zagotovi varnost »sovjetskih vrat«, skozi katera so vdirali njem sovražniki. Tedaj je bilo nemško cesarstvo, ki je imelo • pei-ialižniu« in 0 iiisken!' zastorju« so samo krinka za prikrivanje imperializma zapadnih velesil na čelu ŽDA. Amerika si namreč skuša pod vplivom velekapitalističnih (tustov ob rožljanju z atomsko bombo ustvariti vojna oporišča v Evropi, da si gospodarsko podredi evropske države za svoje trgovske ko- še skupine ljudi, ki so bili v Imenu različnih orKanizacii prinašali sami proteste na £VU. Istočasno so se vršila množična protestna zborovanja, o katerih fo bila ZVU preko poslanih protestov in Jiudskctfa tiska pravočasno obveščena. ZVU še 1 ni reagirala. Ogorčenje liud-•Mva se je zato stopnjevalo iu dobilo Izraz v četrturni protestni stavki in demonstraciji descttfsočcv na tržaških ulicah ter v nadaljnjih protestnih zborova-njjih po vsej coni A. Ako ZVU tudi na to ne bo reagiral.! fn s prcklicom znane odredbe omogočila ljudskim predstavnikom lavno delovanje, prav v teli časih, ko so ljudstvu najbolj potrebni, lahko zapišemo z ozirom na ljudsko mnenje in voljo, bo fjinl-stvo gotovo naredilo šc korak daljj. ljudska volja, ogorčenje ljudstva — Če ostanemo vedno pri pisanju ugotovitev na podlagi opazovanj ljudstva — 'il tako enostavna stvar, zlasti ne, ko vidi takorekoč oropano svolili predstavnikov, nemoteno nadaljcvaije zločinskega dela aeapov« neofašisto> in teroristov, proti katerim si Je moralo i/brati kot zakonito borbo — stavko. 1 utčijo na svoji strani, najnevarnejši tekmec Anglije. Leta 1915 je Anglija s tajno pogodbo obljubila Rusom v slučaju zmage Carigrad in Dardanele. Zopet pa so bile Dardanelske ožine usodne za Rusijo. Sovražna Turčija je namreč Dardanele popolnoma zaprla in zapadni za- _____________________________0vmU ukuvhkp «n- vezniki niso mogli dobavljati Rusom vojni ma- listi. Tako je pred kratkim začela z graditvijo lenjal, kar jo v veliki meri pripomoglo k zlo- velikih letališč v Turčiji prav ob Daidanelih mu carske Rusije, m — _• . Po oktobrski revoluciji 1 1917, je nova sovjetska vlada sklenila separatni mir z Nemčijo v Brest-Litovskem. Novi socialistični Rusiji ni namreč kazalo nadaljevati vojne na strani kapitalistične Anglije. ki je , bila sovražno razpoložena do novega ruskega režima. Anglija je celo izkoristila poraz Turčije, ta je skozi Dardanele prevažala pomoč belogardistom in celo izkrcavala v Južni Rusiji čete. da bi uničila sovjetsko oblast, kar pa ji ni uspelo. Sovjetska zveza pa se je kmalu zavarovala pred vsakim napadom z Dardanel, ko si jc pridobila jjri.jateljstvo nove Turčije, ki je tudi morala pregnali pod vodstvom Ataturka tuje Ob prihodu De Gasperija so bile v Milanu velike demonstracije De Gasperi je prispel v Milanov da bi razpravljal s prefekti jz raznih pokrajin n vprašanju povišanja cen. kar je postalo v zadnjem času zelo, težak problem. Na trgu pred cerkvijo pa je med tern demonstriralo več stotisoč osel). Dc-monsfrirnlj so proti povišanju cen življenjskim nofrebššjnatn V Singapuru na malajskem polotoku se boje. da bi izbruhnili novi nemiri zaradi nizkega obroka riža. Tam vlada lakota. Pekarno so zavarovane z bodečo žico. Vlake, naložene z rižem, so napadli tik pred odhodom iz postaje. osvajače s svojega ozemlja. S sovjetsko podporo je dosegla ugodnejše mirovne pogoje s pogodbo v Lausaunei 1. 1923: pas v širini 15 km na obeh straneh dardanelskih ožin je bil sicer demilitariziran, zato pa je dobila pravico nadzorstva nad ladjami, ki plujejo skozi ožini. Turško-sovjctsko prijateljstvo se je še bolj poglobilo in s sovjetsko pomočjo je dobila u-godnejši dardaneiski statut v Montreuxu leta !93fi. Dardaneiski ožini sla postali neke vrste mednarodna roka. Turčija je dobila pravico, da zopet utrdi demilitarizirani pas ožin. Če Turčija stopi v vojno, ima pravico zapreti'prebod skozi ožine vsem sovražnim ladjam Če pa ostane nevtralna, je prehod nečrnomorskifi držav prepovedan. Turčija je sicer v drugi svetovni vojni ostala nevtralna, kršila pa je Montrouzško konvencijo na škodo Sovjetske zveze in dopuščala prehod nemškim in italijanskim vojnim ladjam in vojaškim transportom skozi Dardanele. Turška vlada se je colo dogovarjala z ri jo, da bi zahrbtno napadla Sovjetsko zvezo. in rcakciojonarpi tisk že izdaja svoje pobožne zelje: ameriško letalstvo naj bi s teh oporišč bliskovito uničilo središče sovjetske industrije v Uralu in onesposobilo SZ za vsako obrambo, /ato so ZDA nastopile proti sovjetskemu pred-logu in zahtevale splošno internacionalizacijo Dardanel, tako da bi tudi zapadne velesile imele pri ožinah svojo besedo. • Dardanele. A-tene. Irst jn Teheran so sam0 ena sama skle-njena veriga obroča, ki ga kujejo mračne re-akcjonaine sile proti resnično demokratičnim državam. Zapadno velesile so se s svojim stališčem v dardanelskem vprašanju razkrinkale. Sovjetski zvezi odrekajo pravico" skupnega nadzorstva « črnomorskimi državami nad Dardane-!r\k'*° .I10tIv •Sovjetsko zvezo, dočim si Velika Bi itanija lasti izključno kontrolo nad Gib-^ 'J1. swfiZ0.iii zaradi svolo poti v Indijo, ki je deset tisoče kilometrov oddaljena od Lon- naììV™ J0 A,moiika akuten gospodar Panamskega prekopa, wi f0VJ,e.tski!n predlogom so bile zapadne velesile potisnjene ob steno: ali bodo pristale na sovjetski predlog o ureditvi Dardanel, ali pa bodo moralo povabiti Sovjetsko zvezo k upravi ostalih morskih ožin in prekopov. V nasprotnem primeru pa bodo samo dokazale, da so jim skrb za mednarodno varnost in svobodo vodnih poti le prazne besede, da hočejo vsiliti drugim državam statute, ki jih na svoji lastni ko/j nočejo preizkusiti in da ustvarjajo politične bloke ono .sanic in samo one. 8 v. S spretno diplomatsko igro so 1. 1870 Rusi Turška vlada se je celo'dogovarjala z Nein- GoH'WaldoV gOVOT O nOtTOnii o zvezo. t . ' politiki ČSR Piaga, 21 (VZN). — Češkoslovaški ministrski predsednik Gottwald je na nekem množičnem zborovanju v Pragi pojasnjeval obnovitveni načrt. Omenil je nato gospodarski jiolozaj države in izjavil, da je letošnji pridelek mnogo obilnejši od lanskega. Produkcija premoga je precej visoka, produkcija žele-7Aj}1 Jek*a Pa stalno narašča. Gottwald je poudaril, da v industriji in poljedelstvu primanjkuje delovnih sil in da je bila vlada zaradi lega prisiljena izdati odlok o mobilizaciji mladeničev za poljedelska dela. Govoril je nato o moskovskih pogajanjih, ki so se srečno zaključila. Zato jo iuzumljivo, da je sovjetska vlada -pomladi L .1945. odpovedala prijateljsko pogodbo s Turčijo in zahtevala spremembo Mon troux-ke konvencije. Po sovjetskem predlogu bi bil trgovski promet skozi ožine svoboden zn vse države. Za vojne ladje pa bi bi! prebod dovoljen samo tistim, ki pripadajo črnomorskim državam. Črnomorske države bi tudi jamčile za dardanoUki statut in skupno organizirale obrambo Dardanelskih ožin. Politika sovjetske socialistično Rusije ne more imeti ničesar skupnega s carsko kapitalistično Rusijo, ki je v konkurenci z zapadnim kapitalom in iz notranjih prestižnih razlogov stremela po nadvladi nad Carigradom. Res pa je. da se zemljepisna nu jnost od tedaj ni prav nič spremenila: naj bodo črnomorsko ladje bele ali rdeče, iz črnega morja jim SODILI SO JIH PRAVIČNO Priče in dokumenti zločinov obtoženih Po zasliševanju obtoženih, o katerem smo poročali v prejšnji številki, je pozval predsednik vojaškega sodišča div Helij Modic priče in sam prečital mnogo izpovedi prizadetih in mnogo dokumentov, ki težko obremenjujejo obtožene vojne zločince. Slika, ki so jo razgrnila vsa ta pričevanja pred slovenskim narodom in prod vsem svetom, je strahotna. Domobranci So pod patronanco obtoženega bivšega škofa Rožmana in Rupnika izvršili nebroj zločinov, klali ženske in otroke, jih telesno mučili iiji jim rezali posamezne ude, medtem ko je istočasno Hacinova policija v sklopu nemškega Gestapa pod vodstvom obtoženega Rbse-nerja zapirala, mučila in ubijala tisoče zavednih Slovencev. Krek pa je iz inozemstva bodril izdajalce v domovini, zagotavljajoč jim, da so s svojim zločinskim početjem nn pravi poti. Priče in dokumenti so z nazorno jasnostjo razkrili tajne zveze med nemškim Gestapom in škofijskim dvorcem v Ljubljani, zvezo med domačimi izdajalci z onimi v tujini preko Vatikana, odobritev domobranske prisege Hitlerju ih nemškemu rajhu po Mihailoviču in vseh nešt,eto spletk domačih in tujih reakcionarjev, da bi še ohranili na oblasti, kar je šlo izključno v korist fašističnemu in nacističnemu okupatorju. Govori vojaškega tožilca in braniteljev obtožencev ter zadnja beseda obtoženih Zadnji dan razprave je predsednik vojaškega sodišča podelil besedo vojaškemu tožilcu Marjanu Vivodi, ki je v svojem izčrpnem govoru še enkrat, z vs0 nazornostjo prikazal grehe in zločine obtoženih izdajalcev slovenskega naroda; S stvarno analizo vsega na procesu iznesenega gradiva jo razkril tajne vezi, ki so spajale domačo reakcijo z njenimi zastopniki v tujini, zveze škofa Rožmana in protiljud-skih duhovnikov z Gestapom, sodelovanje bele in plave garde z okupatorjem po eni plati, po drugi spet z Intelligence Servisom, in končno: popolno krivdo in odgovornost obtoženih za vse neštete zločine, ki jih je moral za časa okupacije pretrpeti slovenski narod. V najtežjih časih njegove zgodovine so mu ti izdajalci zasadili nož v hrbet. Škof Rožman in njegov pajdaš Erlih sta od fašističnega okupatorja pismeno zahtevala, da pojača svoj teror nad slovenskim ljudstvom. Svoj vsestransko stvarno podprti govor je vojaški tožilec zaključil z vzklikom Kurnikove matere, ki so ji domači izdajalci in fašisti pobili štiri sinove: Sodite jih pravično! Po opoldanski prekinitvi razprave so dobili besedo branilci obtoženih, ki pa niso mogli izpodbiti niti krivde niti odgovornosti obtoženih. Kdo in kaj so bili Rupnik, Hacin in Rosene!’, je slovensko ljudstvo občutilo na lastni koži, saj so njihova imena lebdela ves čas okupacije kakor Damoklejev meč nad vsemi zavednimi Slovenci. Odveč bi bila sleherna beseda v njihovo Obrambo. Toda proces je s pričami in dokumenti z vso nazornostjo dokazal, da sta bila Rožman in Krek ves čas narodno osvobodilne borbe na strani okupatorja, da so se narodni izdajalci vseh vrst in barv shajali v škofijskem dvorcu, da je bivši škof Ražman prisostvoval sejam teh izdajalcev In jih tudi vodil, in da je Krek iz inozemstva financiral izdajalske oborožene formacije v domovini. Vizjak pa je svojo krivdo kot eden izmed organizatorjev domobranstva sam priznal. Po govorih branilcev so dobili zadnjo besedo obtoženci, Še enkrat se je tedaj pokazal ves njihov značaj. Rupnik je priznal svojo krivdo izrazil kesanje, ki pa nikakor ne more zmanjšati njegove odgovornosti ali celo oprati njegovih «ločinov narodnega izdajstva. Tudi Ròsener izraža kesanje, toda odklanja odgovornost za"Vse neštete zločine, streljanja talcev in požige številnih strnjenih naselij, za pokolje prebivalstva, kar vse je^ na večne čase zvezano z njegovim imenom, človek se nehote vpraša: čemu izraža kesanje za nekaj, za kar so ne smatra odgovornega? "In nehote dobi vtis, da ga proces ni ničesar' izučil in da je ostal v svojem srcu stari nacistični krvnik, ki se je zdaj samo potuhnil. Vizjak zapusti v svoji izpovedi vtis resničnega kesa in obžalovanja za svoje zločine. A Hacin? Hacin zakrknjeno in trdovratno zanika sleherno krivdo za vsa nešteta grozodejstva njegove policije! Nič ga niso ganila pričevanja. njegovih žrtev, nič pisani dokumenti, nič izpovedi njegovih soobtoženih. On, ki jo bil šef gestapovske izdajalske policijo v Ljubljani in ki je dobival od vsepovsod informacije o ljudeh" in dogodkih, je bil najbolj gluh in slep človek v Ljubljani! Zato ni mogel njegov zagovor zbuditi v poslušalcih drugega, kakor — smeh! Strogo in pravično sodba V petek, 30. avgusta, je bila ob 9. uri zjutraj razglašena v razpravni dvorani na Taboru sodbi» nad obtoženimi vojnimi zločinci in izdajalci slovenskega naroda. Sodba se glasi: 1. Leon Rupnik na smrt z ustrelitvijo, trajno izgubo političnih in državljanskih pravic ter na zaplembo celotne imovine. 2. RSsener Erwin na smrt z obešenjem ter zaplembo celotne imovine. 3. Dr. Rožman Gregorij na odvzem prostosti s prisilnim delom za dobo 18 let, izgubo političnih in državljanskih pravic za dobo 10 let po izdizani kazni ter zaplembo celotne imovine. 4. Dr, Krek Miha na odvzem prostosti s prisilnim delom za dobo 15 let. izgubo političnih in državljanskih pravic za dobo 10 let po iz-držani kazni ter zaplembo celotne imovine. 5. Vizjak Milko na odvzem prostosti s prisilnim delom za dobo 20 let, izgubo političnih in državljanskih pravic za dobo 10 let po iz-držani kazni ter zaplembo celotne imovine. 6. Dr. Hacin Lovro na smrt z obešenjem. trajno izguba političnih in državljanskih pravic ter zaplembo celotne imovine. Obsojenemu Vizjaku Milku se v kazen šteje prestani preiskovalni zapor od 12, marca 19i0. Poslušalci v dvorani so stoje poslušali izrek pravične sodbe nad skupino narodnih izdajalcev in vojnih zločincev. Strogo in pravično sodbo so sprejeli z največjim zadoščenjem, ki so ga izrazili z dolgotrajnim ploskanjem. Obsojenci pa so so tedaj globoko zamislili in na predsednikovo dovoljenje nemirno sedli na zatožno klop. Na smrt obsojena Rupnik in Rosener sla prosila za milost pri Prezidiju Ljudske skupščine FLRJ, obsojen» Hacin pa ni vložil prošnje za pomilostitev. Prošnja obsojenega Rupnika in Rosene)’,ja za pomilostitev je bila nato, kakor je javilo poročilo »Tanjuga«, odbita. Nauk, ki nam ga je dal ljubljanski proces Proces proti vojnim zločincem in narodnim izdajalcem je z vso nazornostjo pokazal, kam končno privede pot človeka, ki se je izluščil iz svojega naroda ter se udinja] tujcu. Vzemimo katerega koli izmed obtoženih izdajalcev, pri vseh vidimo isto sliko: kakor hitro je krenil na pot, ki je bila v opreki s potjo, ki jo je ubralo njegovo ljudstvo, se je nujno moral povezati s sovražniki svojega naroda in zabresti v veleizdajo. Naj je to Rožman ali Krek, Rupnik ali Hacin, vsi so končali v objemu z okupatorjem v borbi proti lastnemu narodu, vsi so se morali oprijeti sovražnega tujca kot svoje rešilne bilke! In vsi so morali končno pred sodbo svojega ljudstva, ki so ga tako podlo in sramotno izdali Po delovanju škofa Rožmana in Kreka tudi sedaj v inozemstvu je razvidno, da potegne eno izdajstvo za seboj tudi drugo izdajstvo. Čeprav je Krek sam izjavil v nekem pismu, da* je njegova stvar izgubljena, vendar še vedno slepi z lažnjivimi obljubami številne nesrečne begunce, ki so bil» že enkrat postali vse ljudstvo budno na straži, zakaj skriti in žrtve njegovih laži in spletk. Zato mora biti Zamaskirani zavezniki teh izdajalcev šc vedno rovarijo proti pridobitvam našega ljudstva v narodno osvobodilni vojni, naj bo to doma ali v tujini. In kot je ljubljanski proces razkril očitne in tajne vezi med izdajalci vseh barv s sovražniki našega naroda, tako si danes tudi vsa svetovna reakcija vseh struj in strančic podaja roko proti vsem tistim narodom, ki so se v zadnji vojni osamosvojili in se osvobodili tujčevske nadvlade in tujega izkoriščanja, če bomo pozorno in pravilno premotrili ljubljanski proces, bomo vedeli tudi pravilno oceniti spletke in zavijanja sovražnikov našega ljudstva, katerim so reakcionarni elementi doma in v tujini stopnica, ki naj jim omogoči vzeti našemu ljudstvu vse njegove velike pridobitve, ki si jih je priborilo v narodno osvobodilni vojni s potoki prelite krvi in z neskončnim trpljenjem. Vladimir Bartol. Čitajte - sodite! Okupacijska oblast Glas zaveznikov O zaplembi avtomobila, iz katere* ga naj bi v Barkovllali streljali na kamion civilne policije, poroča *Glas zaveznikov,« da so potnike in Šoferja avtomobila že drugi dan izpustili. Poročilo pravi, da »med preiskavo policija ni našla nobenih dokazov, ki bi jih obteževali. Šofer in potniki so v mestnih krogih dobro znane osebe. Avtomobil so jim vrnili. Zatrjevali so tudi, da se kljub streljanju niso u-stavili, ker so mislili, da je šlo za napad nanje. Ko pa so videli, da Je kamion pripadal policiji, so se usta* vili. Vse prav lepo, toda kaj bi se s tem avtomobilom zgodilo, če bi slučajno nosil tablo z značko SP? Kaj malo verjetno je, da bi se v teni primeru mogla pojaviti pri potfciji domneva, da je streljal po nerodnosti kak policist, kakor so ugotovili v tem primeru, ko je šlo za v tržaških krogih dobro poznane osebe. piše o veliki demonstraciji tržaške, ga delovnega ljudstva proti odloku Zavezniške vojaške uprave o zapori stavkovnega odbora isto kot njegov slovenski dvojnik, samo z razliko, da je izpustil stavek: demonstracija je bila v zadnjih b tednih največja v mestu. Piše pa med drugim tudi o demonstraciji v ulici Caprili in sicer tako: »Demonstracija v ulici Caprin je sledila demonstraciji, ki so jo prirediti jugoslovanski elementi proti 18.30 pred sedežem Zavezniške vojdške u* prave v Ljudskem domu. Kmalu nato so poklicali policijo, da razžene pro-tidemonstracije za Italijo, ki so bile v manjšem obsegu v ulici Mazziniana Korzu, na trgu Goldoni in na trgu eximpero. Policijo so nato poslali v n. lico Valdirivo, da razžene množico, o kateri so javili, da napada avtomobil jugoslovanske misije. Množica se je kmalu po prihodu policije razšla in ni razvidno, da bi bil avtomobil poškodovan.« Nič besed o pravičnih zahtevah tržaškega ljudstva. Rupniku odbita prošnja za pomilostitev Predsedstvo narodne skupščine FLRJ je odbilo prošnjo za pomilo, stitev Leona Rupnika, bivšega ge< neraia jugoslovanske kraljeve vojske in bivšega predsednika pokrajinske uprave v Ljubljani med sovražno zasedbo, ter Erwina Roe-senerja. generala SS-oddelkoy. ČEDNA „GALERIJA” OKUPATORJEVIH HLAPCSV S lanisti i teđniti 4 5, septembra H-46 KRAKATAU HUJSI OU ATOMSKIH V današnjih nemirnih časih z grozo mislimo na strašne čase, ko nas je okupator mučil in pobijal, in na krvave vojne poljane. Kako grozno bi bilo, če bi se človeštvo zopet spozabilo in pričelo novo klanje, v katerem bi uporabljalo nova orožja, ki jih odkriva znanost in ki prekašajo razrušilni učinek vseh dosedanjih. Pri tem pa radi pozabljamo, da ima priroda, ki nas preživlja na tem planetu in nas po ne-ižpremenljivih zakonih zopet vodi z njega, pripravljena v svojem osrčju sredstva, ki so še vse bolj učinkovita za uničenje človeškega rodu kakor to, kar je človek sam izumil. Nad številnimi vulkani, ki so kakor varnostni ventili v notranjosti še vroče zemlje, vise mirni, temni oblaki kakor svarilo, da pod navidezno mirno površino Zemlje ni vse tako pokojno .in da se tam v neznanih globinah na ognjiščih mogočne prirode pripravljajo silni dogodki. Kdo bi naštel vse silne katastrofe, ki so trajale le nekaj trenutkov, v katerih so množice ljudi ngšle nenadno smrt! Toda katastrofa, nad vse katastrofe je bila 1. 1883., ko je dne 27. avgusta izbruhnil vulkan Krakatau. Če bi se to zgodilo sredi tako obljudenih krajev kakor je n. pr. Italija, bi umrlo naenkrat mnogo milijonov ljudi. K sreči pa leži Krakatau vendarle precej osamljen, četudi v eni najlepših pokrajin na Zemlji, v prelivu med velikima, čudovito krasnima in rodovitnima otokoma Sumatro in Javo. Pred eksplozijo je moril ta vulkanski otok okoli šestdeset kvadratnih kilometrov, po eksploziji pa ga je ostalo le za majhen griček, vse drugo je zletelo v zrak, da je vroče zdrobljeno kamenje in vulkanski pepel pokrilo, mestoma do 30 metrov na debelo, dežele, velike kakor Francija. Pomislite, da se je slišala eksplozija skoraj 6000 kilometrov daleč — torej na daljavo od Ljubljane do New Yorka! Val pa, ki ga je eksplozija povzročila, je potoval do štirih delov sveta, 10.000 kilmetrov daleč. Še celo leto po eksploziji je bilo prahu v zraku nad vso zemljo. Ni čudno, kajti eksplozija je segla okoli 55 kilometrov visoko v našo atmosfero. Res, eksplozija ni prišla čisto iznenada. Oblast je dobila od verodostojnih ljudi, raznih kapitanov^ ki so vozili mimo otoka, dovolj svaril, pa se kar nič ni zmenila za to, da bi prebivalce otoka pravočasno evakuirala. Svarila pa so postajala vedno bolj kričeča. Nekatere ladje niso mogle več pluti skozi preliv, ker je vulkan nabruhal toliko vulkanskega pepela, da je mestoma do 30 cm na debelo pokrival morje. Kaj in kako se je zgodilo prav v bližini, prav za prav nihče ne ve. Najbližja večja naselbina, Buitenzorg, je bila nad sto kilometrov oddaljena, torej tako daleč kakor od Trsta do Ljubljane. Ko je grom naraščal, so, ljudje mislili, da se bliža kaka huda tropska nevihta. Strašni poki so pretresali že 26. avgusta nebo in zemljo in v noči od 26. do 27. avgusta od strahu in groze nihče ni zatisnil očesa. Proti jutru dne 27. je postal grom tako strašen, da niti za trenutek ni ponehal. Ob sedmih zjutraj pa je grozna eksplozija pretresla zemljo, da so tudi v'tako daljnih mestih kakor Buitenzorg popokale stene 'in- je puh raztreščil vrata. Po tem strašnem poku.— popolna tišina in malo nato tudi popolna tema, ko je strašni oblak skal, prahu in pare ha stotine kilometrov daleč na okoli zagrnil zemljo in nebo. Celo v daljni Bataviji, 160 km oddaljeni od vulkana, so morale ves dan goreti luči. Kaj se je zgodilo? Na novo odpirajoče se razpoke in žrela so pričala s svojimi vedno bolj se množečimi izbruhi pare in lave ter vulkanskega pepela, da sta prišla v vedno tesnejši stik morska voda in več kilometrov dolgo ognjišče mnogo nad tisoč stopinj vroče lave pod Krakatauom. Tvorile so se strašne množine pare, ki , je sikala skozi žrela in razpoke, kakor sika para skozi varnostne ventile parnega kotla. Morje je v velikih množinah vdrlo v globine Zemlje in začelo zalivati vroče gnezdo. To pa ni bila več navadna para v kotlu Segrela se je nad vse mere in v votlinah Zemlje, četudi tlačene od silnih in težkih skalnih plasti, se je nabirala neznanska množina strašno stisnjeno nad mero segrete pare. Morje je vdiralo v lavo, lava je metala morje nazaj; bij se je strašen boj med obema elementoma. Ko pa je zazijala še večja razpoka, je morje mogočno zalilo vso ogromno vótlinò lave — tedaj je postni pritisk nad mero stisnjene pare tako grozen, da je raztreščil nad tisoč metrov debelo in mnogo kilometrov dolgo plast kamenitoga stropa, ter bruhnil v doslej nezaslišani eksploziji pod nebo. Okoli 50 kubičnih kilometrov skalov ja je naenkrat zletelo v silne višave. Baleč, daleč proč na odprtem morju je tedaj plula ladja Charles Ba] jn mornarji so videli, kako se je nenado- BOMB ma iznad horizonta dvignil strahovito visok oblak v obliki pinije, iz katerega so sikali na vse strani črni oblak osvetljujoči bliski. Vse življenje na mnogo desetin kilometrov na okoli je bilo zatrto. Morje se je pokrilo z množicami mrtvih rib. Zadnji odmevi 'strašnega groma so utihnili šele v daljavi okoli 6000 kilometrov, na otoku Rodriguez pri Madagaskarju, ob Afriki. Nadloze nalezljivih bolezni ie človeštvo dolgo časa pripisovalo raznim tajnim silam: hudobnim duhovom in njihovim pomočnikom čarovnicam. Z napredkom znanosti so se te zablode umikale sodobnejšemu poimovaniu narave, čeprav so še do nedavnega celò znanstveniki imeli popolnoma napačne poime o vzroku in nastanku raznih epidemij. Tako sc u. pr. močvirska mrzlica še danes imenuie »malarija«, ker so dolgo časa smatrali, da jo povzroča nezdrav močvirski zrak, dasi je njen resnični povzročite!) neka drobna živalca, ki io prenaša komar mrzličar. Posebno trdovratno so vztrajali naravoslovci in zdravniki pri domnevi, 'da se različna golazen in mrčes lahko zaredi iz umazanije ali sploh iz mrtve prirodo, n. pr. gliste iz blata, miši iz pšenice v kaščah, bolhe iz prahu, muhe iz gnilega mesa in slično. Še toliko boli so pa bili prepričani, da vzniknejo prostemu očesu nevidni povzročitelji nalezljivih bolezni »sami od sebe«. Ni še preteklo, niti 80 let, kar je znani francoski bakteriolog s pomočjo prepričljivih poizkusov dokazal, da vse živo nastaja samo iz živega in da so edini povzročitelji kužnih bolezni silno drohne rastline, bakterije, deloma pa najenostavnejše živalce (o. pr. pri malariji in neke vrste griži). S tem odkritjem sc ie razvila posebna panoga znanosti, bakeriologiia, ki Je silno hitro korakala od uspe. ha do uspeha. Bakterije so sčasoma vsai po imenu postale zelo popularen pojem in danes ga menda ni šolarčka ati še tako preprostega človeka, ki ne bi vedel, da so to najmanjši, pa kljub temu, oziroma prav zaradi tega človeškemu zdravju zelo nevarni organizmi (dasi poznamo tudi bakleriie, ki so človeku in vse) živi naravi zelo koristne). Znanstveniki vsega sveta si že cela desetletja prizadevajo, da bi odkrili povzročitelje vseh nalezljivih bolezni in s tein olajšali borbo proti tem boleznim samim: reči motamo, da so pri tem dosegli že zelo razveseljive uspehe Pri tem ie imel morda najvažnejšo vlogo mikroskop ali drobnogled, sai bi brez njega zaman iskali bakterije, ki so večinoma dolge koma] par tisočink milimetra. Izkazalo pa se je, da obsloia še preče) kužnih bolezni — tako pri človeku kot pri živalih in rastlinah — katerih povzročitelje niso mogli ugotoviti niti z naiboljšimi mikroskopi. Take bolezni so n. pr. mozaična bolezen na tobaku, parkljevka in slinavka pri živih!, pasja steklina, pri človeku pa koze, ošpice, otroška paraliza, šen in verjetno škrlatinka. Zaradi tega se je znanstvenikom vsiljevala misel, da Silni žra$ni pritisk j'e povzročil tudi zračne valove, ki so štirikrat obleteli zemeljsko oblo. Zaznali so j'ih v Leningradu, tedanjem Petrogradu, dalje v Londonu, Valenciji in v Berlinu. Morski val je bij tako mogočen, da je ob Sumatri zasidrano vojno ladjo Beroun nesel tri kilometre v notranjost dežele, kjer jo je pustil ležati sredi džungle. Krakatau je bil skoraj izginil. Kjer je bil nekoč glavni vrh, je bilo sedaj več sto metrov globoko morje. Od šestdeset kvadratnih kilometrov suhe zemlje je ostalo le še par štirja-ških milj sežganega kamenja, ki je molelo iznad morja. Pa življenje je zmagalo. Najprej so našli na njem prav majhnega pajka, ki je predel pajčevino za mušice. Morje in vetrovi so prinašali semena. Nastajala je nova džungla. Čez preliv šo priplavali tudi plazivci, celo krokodili in druge večje' živali in dandanes je Krakatau pravi paradiž za naravoslovce, tako pestro življenje se je na njem zopet razvilo! Otok sam pa jo hotel tudi tekmovati z življenjem; a njegovo življenje je ognjeno; pod debelimi plastmi so še ognjišča lave, ki ne mirujejo. Zopet se je začelo tresti in vulkan je rodil dete — tik poleg njega je iz morja pogledal okoli sto metrov velik otok. A tò je bil mrtvorojeni otrok, ki je v kratkem zopet izginil v globine.morja Podzemske sile pa ne mirujejo in nove razpoke so začele bruhati žveplene in druge pare. Do kamor ne sežejo tl strupeni plini, je vse živo in pestro, okoli novega žrela pa grozi smrt vsakemu živemu bitju. Za enkrat služi novo žrelo kot varnostni ventil strašnim podzemskim silam; toda če bo morje zopet vdrlo do ognjišč, se ho 1. 1883. ponovilo. Kdaj bo to? Naravne sile, snujoče v globinah Zemlje, so nepreračunljive. inorila obstojajo neki organizmi, k» so še bolj drobni kot bakterije, tako da jih niti mikroskopi niso mogli pokazati. Prvi je to misel jasno izrekel belgijski zdravnik d’ Herelle v začetku prve svetovne vojne. Da pa taki — recimo — organizmi zares obstojajo, se je lahko dokazalo šele, ko so 1. 1934. izumili takoimenovani »ultramikroskop« ali »elektronski mikroskop«, o čigar ustroju tu ne moremo obširneje govoriti; važno pa je, da nam ta mikroskop povečuje nekaj 100.000 krat, s čimer so postali vidni delci, ki merijo komaj'eno desetmilijontinko milimetra. S tem mikroskopom so dejansko odkrili in napravili do. stopna proučevanju tudi povzročitelje gori omenjenih bolezni, čeprav si do danes še nismo popolnoma na jasnem, če so to sploh živa bitja. Te tajiustvcnc tvorbe imenujemo »viruse«, kar bi pomenilo enostavno »povzročitelji bolezni«. »Velikost« virusov jc silno majhna in znaša nekaj stotisočink milimetra*, kar pomeni, da so že enaki večjim molekulam; zato jih imenujemo tudi »žive molekule«, dasi, kot rečeno, zadnja beseda o bistvu virusov še ni izrečena. Danes je sicer že dognano, da so prav ti virusi res povzročitelji nekih nalezljivih bolezni, vendar s tem njihova prava narava še ni popolnoma pojasnjena— kot n. pr., še ne vemo točno, v čem je bistvo rakastih oboleni.' Bistveno za viruse je namreč to, da sc hranijo in množijo samo v določenem okolju in jih ni mogoče gojiti umetno, kot je to izvedljivo z bakterijami. Virusov torej ni mogoče' ločiti od podlage; njihov obstoi je strogo odvisen od organizma, katerega napadalo. Zaradi tega se jc ponovno pojavila — dasi samo začasno — misel, da so vendar imeli prav stari naravoslovci, ki so trdili, da lahko živa bitja nastajalo iz nežive podlage ali pa iz bistveno drugačnih organizmov. Vendar sc je tó naziranje kmalu izkazalo kot napačno. Danes se večina znanstvenikov nagiba k mišljenju, da so virusi nastali kot specialisti iz bakterij. S tem bi tudi bilo pojasnjeno dejstvo, da n. pr. virusa, ki povzroča mozaično bolezen ali pasjo steklino ne moremo gojiti ločeno od tobačnih listov oziroma od tkiva psa. Prav tako pa si predstavljamo, da so virusi tako silno drobni samo zaradi tega, her so se slroso specializirali za parazitsko življenje v notranjosti stanice. Z vso gotovostjo smemo pričakovati, da bodo zlasti s pomoč io elektronskega mikroskopa v doglednem času odkrili pravo naravo virusov, ki nam jc danes v mnogo-čem še zastrta. S tem bo pa tudi bistveno olalšana borba proti onim boleznim, kalerih povzročitelji so sc do danes odtegovali človeškemu opazovanju. Z B. K P. kafmafofla ziua (titfa Nekai zanimivih ! ■ pogledov v važlič- \ ne vede Mavrica v pisalnem stroiu. Kemični industriji jc zadnje čase ■ n ■ ■ ■ uspelo izdelovanje trakov za pisalne • stroje v mavričnih barvah. Doslej J sta prevladovali barvi; črna in vi- | joličasta. Sedaj sc uporabljajo trako- ■ vi v štirih barvah, druga nad drugo. ■ Pismo s štiribarvno pisavo jc zelo S pestro in kaj lahko razodeva najraz- S ličnejša čustva z barvami. Umetna okamenltev. Znanstveniki še niso popolnoma £ razrešili skrivnosti okamenjevanja, ■ ne vedo še, kako prodirajo posamez- S ne rudninske snovi v nalfinejši u- • stroj rastlinskega in živalskega sve- • ta, in- koliko časa sploh traja ta po- • stopek, pa ti pride znanstvenik s tr- S ditvijo in' z dokazi, da mu je umetno S okamenjevanje uspelo. Les, ki ga jc J bil fizik dr Gilnthcr okamcnil, sc jc £ takoj lahko uporabil za zidanje. Ni se S usušil v gorkem, ni se napil v vlaž- ! nem zraku.. Tako pripravljen les le 2 nezgorljiv in bo dobro služil v stav- • barstvn. * 3 s ■ Slepič na nepravem mestu. V neko angleško kliniko so pripe- Z Ijali dečka. Vsa znamenja so kazala, 2 da se mu ie vnel slepič. Pri operaci- ■ ji pa ni dobil kirurg slepiča na desni jj strani, moral mu je odpreti še Ic± 2 vo stran, da jc dobil vnetega hudo- ■ delca. Deček ]c torej imel organe v • telesu na nasprotnem mestu. Srce ic 3 kazalo proti desni. Jctrà in vrani- 2 ca so zamenjali mesti. Tako izpre- ■ menjena . notranjost ni kdo ve kako • redka prikazen, nastopa večkrat v S celi rodbini. Taki ljudje postando 2 zo ì stari in umrejo, nc da bi se bi- ■ H zavedli nenavadnega notranjega • ustroja - Mesto s« jc preselilo. ■ Majhno mestece Bamff v Skalna- • teni gorovju je sklenilo, da se prese- ■ Ii * vso premičnino in nepremičnino 3 šest in pol mili daleč v neobljudeno 2 mestece Baukhcad. Na enem samem ; kamionu so prevažali meščani svojo ■ imovino in po preteku enega leta ie 3 izginilo mestece Bamff s površja- ln-2 straši le še po krstnih listih bivših ■ Bamffovcev. Osebe s tankim nosom. 3 ■ Vscučiliški profesor Fair jc izu- ■ mil nekak »nad-nos«, pripravo, ki po-- 3 večuje 150 krat vsak vonj. Z njo sc zavoha parfem že na daljavo 2 km. So nekateri -JJudje, ki jim ni treba tega aparata, ki so že sami obdarjeni s posebno tankim nosom. V Meki (Arabiji) živi šejk Jelal, ki vrši romantični in dobro plačani poklic: vbnjalca paffemov. V Lon- donu jc mestni uradnik John Rod-dern. Majhen je po postavi, da jc njegov nos vedno blizu tal. Hodi po ulicah od jutra do večera in neprestano voha; če mu udari pod nos duh po plinu, navrta ulico s posebnim svedrom in njegov nos ga ni varal. Plinska napeljava je bila f poškodovana in plin ic uliaial. Na ; la način preprečuje marsikatero ne- ; srečo. ; * B Računska naloga. a Učitelj Biittner v mestu Braun- • schweigu Je moral paziti v svojem S razredu na skoraj sto učencev. Da se S nekoliko odpočije, Jim jc dal nekoč • nalogo, naj izračunajo skupno vsoto • vseh števil od 1 do 40. Učitelj se šc S ni udobno zleknil na svojem stolu, ko 5 vstane sedemletni Karlček in prinese J "učitelju rešitev naloge. Učitelj ga ic • hotel že ošteti, a se jc moral kaj S kmalu prepričati, da se je ujemalo ■ a po dečku na tablico zapisano število ; 7. dejstvom. Deček je poiasnil, da si ; jc bil izbral poseben način računa- ; nia. 1 + 40 — 41; 2 -f- 39 —Al; S 3 -f 38 —' 41 itd. do 20 -f- 21 — 41. J Ker le “bilo vseli seštevani 20, ie kar ’ na pamet izračunal 20 krat 41 — 820. Učitelj )e v bodoče podpiral izredno jj nadarlcnost malega dečka. Iz Ug« dečka, ie poslal pozneie naivečil matematik 19. stoictia, Karl Friderik J Gauss (1777-1855). |ft0l3ELJ^ANfrftAf 7{oman VIKI BAUM Poslovenil FRAN ALBRECHT KULTUR film o Jugoslaviji Kurt Plank je prebil prvih šest let življenja ob Vzhodnem morju, nato pa se jo preselil k staršem v Berlin. Tam se je seznanil z Rolandom Hainom, s katerim sta stopila k isti mladinski organizaciji. Čudno je bilo, da so bili vsi ljudje, ki so storili Kurtu kaj dobrega, Židje. Najgloblje obvezanega pa se je čutil do Maksa Liliena, ki je bil komunist. Pod njegovim vplivom se je trenutno navdušij za komunizem, toda ' kmalu je v svojih strankinih obveznostih jiosfal Zanikrn in se zopet posvetil glasbi. Njegov prijatelj Roland je bil ves zaposlen v mladinski organizaciji. Na nekem izletu je Kurt opazil, da se je sprl z Gerhardtom, vodjo organizacije. Šele po Rolandovi smrti je prišlo Kurtu na misel, da je bila verjetno Rolandova smrt v zvezi s tem sporom; ' točnega1 pa ni nikdar nihče zvedel. Svet, v katerem je bil Kurt doma, je razpadal. Znanci so se izselili, vse se je spremenilo, še celo glasba in jezik. Kurt je bil nekaj časa zaradi komunizma zaprt, nato pa je zbeža; v Pariz k dr. Hainu. "37, Rue des Acacias,« je stalo na listku. Šel je na Zoološki kolodvor, si kupi) karto, čakal v čakalnici dve uri, pojedel dve jabolki in zmerom znova mehanično prebiral table s prihajajočimi in odhajajočimi vlaki. Prvič po mnogih letih so mu bili možgani čisto, nemi, popolnoma prazni melodij. Ko je sedel na. vlak,, je takoj zaspal. V sanjah je bil otrok. Vzhodno morje mu je prepevalo z mogočnim glasom svojih valov, iskal je na pašniku gobe, kjer jih je sicer našel na tisoče, a pi našel niti ene Od nekdaj je bil Pariz mesto, k[ je sprejemalo be-gunce, zatočjšče izgnancem, političnim osumljencem, gostoljubno bivališče vsem, ki so svobodo ljubili in so za svobodo trpeli. Pariz jih je sprejel brez posebnih težav,, ustanovil par komitejev za pomoč, organiziral prvi naval emigrantov, bil gostoljuben in poln razumevanja, ne da bi le za trenutek prekinil svoje staro, vajpno. življenje. Sprejeli so Ruse, Armence, Ogrc, kralje brez prestolov, neljube kitajske generale na dopustu, svobodomiselne pobegle Italijane, reakcionarje in upornike, politične begun-de vseh nemirnih dežel; zdaj so bili Nemci na vrsti. Sedeli so po cenenih, ma jhnih hotelih, po podstrešni-cah na Rive Gauche, ali pa tudi po elegantnih novih hišah v stranskih cestah Champs Elysées, kjer so dajali bogati emigrantje siromašnejšim začasno zavetišče. Razločno so se delili v dva tabora: v take, ki so pravočasno spravili denar iz Nemčije, pa v tiste, ki so živeli od dovoljenih petdesetih mark na mesec ali pa od podpor To, kai- je vse te ljudi notranje razjedalo in votlilo, je bila prisiljena brezdclnost. Vsi ti ljudje so bili vajeni delati, Francija pa jim ni dala dovoljenja za delo. Francija je imela dovolj lastnih skrbi, brezposelnost, hipoma vzplamtele nemire po cestah. Lahko je dajala tujcem streho, več pa no. V brezkončnost so posedali Nemci po kavarnah, raztezali čas s skodelico kave, 'postajali neobčutni za migljaje nepotrpežljivih natakarjev. Razpravljali so, politizirali,'filozofirali. Bolno se jim je tožilo po Nemčiji, vsem tem Židom in komunistom. Vsak dan so se pojavljale nove zgodbice, kovali so se novi dovtipi, ki so malo olajšali gorje. Delali so se načrti, prirejale sb se idejo, nekaj sc mora posrečiti, tako ne more iti dalje. Vsak emigrant je gojil kakšno majhno zasebno upanje, ki ga je vzdrževalo pid življenju. Kurt je našel doktorja Haina v pošastnem stanovanju , na Rue dee Acacias. Vse pohištvo je tičalo v prevlekah, lestenci so viseli v velikih platnenih vrečah, zrak je dišal po prašku zoper molje, parketna. tla so bila gola: Da je pričal ves ta •zavešeni sijaj res o neki eleganci in velikopoteznosti, je delalo stvar samo še hujšo. Doktor Hain se je naselil v kotu velike kuhjnje, kamor si je potisnil zofo. Ne-pomito posodje je stalo na kuhinjski mizi, postelja ni bila napravljena, blazine brez prevleke in doktor Hain je stopal v izhojenih copatah, vrh pidžame pa je imel staro spalno suknjo. »Ženska, ki mi pospravlja, me je pustila na cedilu.« je rekel. Kurt se je naredil, kot da verjame to drzno Jož. »Lahko ostanem za par dni pri vas, gospod doktor?« je vprašal. »Vi ste edini, ki ga poznam v Parizu — in nazaj ne morem « Prestrašil se je. ko je pričet staremu možu drgetati obraz in je videl ves pretresen, da doktor joče. Žanj samega je bil hud udarec, ko je prvo uro v Parizu zvedel, da je Simon Bcwkowitz v Curihu Umrl. F Nemčiji niso ničesar zvedeli o usodi izseljencev. Knrt je jel delati red po zanemarjeni kuhinji. »To je stanovanje moje nekdanje pacientke,« je pojasnil doktor Hain. »Manulescujevi so v Cannesu, velik prihranek je, da lahko ta čas stanujem tukaj.« Madame Manulescujeve oljnata slika je visela v -«alonu nad kaminom, bujna žena v zelenih tančicah in s pahljačo v roki. V začetku stoletja, ko je b>la podoba naslikana, je morala biti mlada in lepa. »Francozinja?« je vprašal Kurt, da je nekaj rekel. »Ne, Rumunka,« je odvrnil doktor. »Jako lepo hčerko ima, ki se uči tu plesati, zato sta se preselili v Pariz.« »Kdaj se vrneta?« je vprašal Kurt. »Ne vem,« je odgovoril doktor. To je delal0 Kurta nemirnega. Kadarkoli je zapei zvonec na vratih, se je prestrašil. Kam potem z nama, je pomislil. Kam? Vsak dan je čakal doktor na pošto svoje žene, a kvečjemu vsak drugi teden je prišlo kak0 pismo. »Dobro se ji godi,« je sporočil doktor, »obiskala me bo, brž ko dobim svoje stanovanje. Tako pogumno piše ta žena,« je rekel in se.preko pisma ozrl h Kurtu. »Seveda se ne sme tako izraziti, kot bi se rada, ker pregledajo vsako pismo,« je rekel. »Človek mora znati med vrsticami brati.« Sedel je in takoj napisal odgovor, a je pri tem raztrgal mnogo listov cenenega papirja, ki ga je kupil v ta namen. Pisal je, da se mu dobro, celo izvrstno godi, da jo kmalu pričakuje. »Kajti profesor Lafitte, eden mojih starih učencev, saj se ga spominjaš? si prizadeva, da bi napravili izjemo z menoj in me nastavili v Sant-Antoine-Hospitalu. še ta mesec se mora odločiti.« Odločilo sc je z vljudno odklonitvijo. Doktor Hain je povedal to Kurtu s pogumnim smehljajem. »Saj tu je še neka stvar v Rouenu,« je rekel poln upanja. »Veliko upanja imam, da bom lahko tam pričel prakso, treba mi je samo še prefektovega pristanka.« Kurt se je včasih čudil, da doktor .sploh še živi. Saj je bilo vse' tako brez izgledov in nade. Če je minil kak teden brez pisma njegove žene, se je zrušil vase in bij videti ko da bo zdaj zdaj ugasnil; vsako novo pismo s svojo zlagano bodrostjo in zaupnostjo pa je vlilo novo življenjsko silo v propadajočega moža. Polagoma je Kurt spoznal, da je samo to tisto, kar drži doktorja pri življenju: volja ih upanje, da bo lahko nudij svoji ženi v novi deželi novo eksistenco. Uredil se je v goli postelji gospe Menolescujeve; z bleščečim atlasom oblazinjena zadnja stena je izpuhtevala plehek, prestan vonj po parfumu. Ponoči se je prebudil, opazil luč v kuhinji in slišal enakomerno mrmranje. Vstal je in po prstih odšel tja; doktor je sedel na zofi in se iz medicinske učno knjige učil francoske stavke na pamet. Kurt je spet tiho zaprl vrata. On se je učjl jezika rajši z ušesi. V stanovanju je stal v salonu klavir. Bil je zaklenjen. Kurt se je navadil delati dolge sprehode po zunanjih bulvarjih. Spet ga je jela pritiskati potreba po ženskah, a nobene ni poznal v tem tujem mestu in tudi denarja nj imel. Nekega dne je prišla brzojavka madame Menolescujeve in uro nato so bili že tu: madame, zala hčerka Flainc, francoska sobarica, pekingški kužek z imenom Fo, kovčegi, cvetje, smeh, pozdravi, duh po parfumu, neobteženi, živi ljudje. Madame je poljubila doktorja in ko ji je predstavil Kurta kot svojega rejenca, je poljubila še njega. »Kako dobio, da ste tukaj in da delate druščino našemu ubogemu doktorju,« je vzkliknila, »Pripovedoval mi je že o vas, vse vem! Vi ste tisti virtuoz! Kako milo, zardel je, loj ga no, Elainc — stai i ženi boste vendar dovolili, da vas poljubi!« Madame je bila videti mlajša kot na portretu, ki je bil star dvajset let. Imela je mehke, svetloplavo barvane lase, čvrsto vitkost žene, ki se daje masirati in ki telovadi in se poti in strada, velike oči, lepo negovano kožo. »Rjava sem kakor ciganka,« je rekla pred zrcalom. Pod brado je imela zataknjen šopek cvetlic, da je bilo zakrito kočljivo mesto, kjer se pričenja staranje. (Se nadaljuje) Pred nedavnim so končali snemanje za umetniški film „Jugoslavija". Grupa sovjetskih filmskih umetnikov je odpotovala iz zemunskega letališča v Moskvo. V Jugoslavijo je prišla v poletju minulega leta, da bi izdelala prvi umetniški film, ki bi. zajel veličastno zgodovino narodno osvobodilne borbe. Scenarij je napisal sovjetski književnik G. Mdi-vanij. V središče zgodbe je postavil Bosanca Slavka Babiča, ki je na poziv maršala Tita zbral ljudi in organiziral prvi partizanski odred. Iz preprostega kmeta je postal partizanski komand atit, kakršnih poznamo mnogo v naši narodno osvobodilni vojni. Kot komandanta in borca ga odlikujejo vse lastnosti, ki kažejo njegovo ljubezen do domovine, junaštvo in požrtvovalnost. , Film se pa pričenja z zgodovinskim sestankom Centralnega Komiteta Komunistične Partije Jugoslavije, 22. junija 1941. Tdrn so zbrane osebnosti, ki so pripeljali narode Jugoslavije do zmage. Maršal Tito je dejal: Pričenjamo zgodovino nove Jugoslavije. Napad na sovjetsko zvezo pomeni — smrt fašizmu." „To je — svobodo narodu," nadaljuje Djilas. v, „Da, naše geslo je: smrt fašizmu — svobodo narodu!" Sovjetski umetniki so takoj ob prihodu v Jugoslavijo stopili v stik z našimi umetniki, ki naj bi sodelovali v filmu. Toda takoj so naleteli na težave. V Jugoslaviji nismo imeli filmskega kadra, kajti v stari Jugoslaviji sploh nismo imeli lastne filmske produkcije. Sovjetski umetniki so začeli takoj učiti in vzgajati naš kader ter ga usposabljati teoretično in praktično. Sovjetski režiser A. M. Rom je vzgajal in učil igralce in režiserje, slavni kinooperater E. K. Tise pa je predaval o tehniki f Uman j a in o umetniški fotografiji. Filmati so začeli v okolici Beograda in v samem Beogradu. Glavno delo pa se je pričelo lani novembra meseca v Opatiji. Grupa „Mosfilm" je dobila na razpolago hotel Kvarner, kjer so veliko dvorano v najkrajšem lasu predelali v filmski atelje z vsemi tehničnimi potrebščinami. V dvorani so postavili več paviljonov. Zlasti zanimiva sta bila dva: improvizirani partizanski štab in razkošen štab izdajalca Draže Mihajlovila. Prvi je bil v preprosti leseni hišici, drugi pa v razkošnem lovskem dvorcu. V tem dvorcu sta se sestala na zaupnem sestanku nemški gene-ra.{ Schulz in Draža Mihajlo-vic, ki sta se se rdzgovarjala o skupnem sodelovanju. Filni ima vel scen v prirodi kot pa v ateljejih. Največ so snemali v okolici Sušaka in Opatije. V bližini Sušaka so zgradili pravo bosansko vas, nadalje, tipične bankar je v kakršnih so se borili in branili partizani osro-bojeno ozemlje. Nekaj scen so pa posneli v Planici in Dalmaciji. Napad na postojnsko jamo so snemali v jami sami, kjer so inscenirali akcijo, kakor so jo v resnici izvedli partizani, koso zažgali skladišče bencina. Mnoge masovne scene so tudi posneli tam, kjer so se v resnici dogajale. Tako so zračni napad snemali v Drvarju, kjer je Rommel hotel uničiti vrhovni partizanski štab. Zgodovinski prehod preko Neretve in vso strašno pot vojske v tej ofenzivi, so tudi snemali ob Neretvi, „še nikdar nam ni bilo tako težko, toda še nikdar nismo bili tako blizu osvoboditve naše Jugoslavije," govori Moša Pijade. Voditelji hodijo skupaj s partizani in se niso oddaljili od ljudstva, veter nosi sneg in zasipa utrujene kolone. Večino vlog v filmu imajo jugoslovanski igralci. Vlogo maršala Tita igra I. Bersenjev, narodni umetnik Sovjetske zveze, Slavka Babiča pa igra N. Mord-vinov, ki smo ga videli v filmu kot Bogdana Hmeljnickega. Film je režiral sovjetski filmski režiser A. M. Rom. Glavni operater je pa bil zaslužni umetnik Sovjetske zveze E. Tise. V tem lasu so naši igralci ogromno pridobili. Za igralce, režiserje, tehnike, umetnike je bila to šola, kjer so si pridobili mnogo strokovnega znanja in izkustva, ki je potrebno za izdelovanje lastnih filmov. Sovjetski umetniki so se zopet izkazali kot nesebični in požrtvovalni ljudje, ki so delali tako, kot delajo ljudje, ki so si bratje po borbi. Borbeno sodelovanje na bojnem polju se sedaj nadaljuje na področjih kulturnega sodelovanja. Sovjeti so nam tako pomagali postaviti temelje svoji lastni filmski produkciji in vzgoji lastnih kadrov. Sedaj izdelujejo film „Jugoslavija v laboratorijih, da bodo pokazali z njim svetu najslavnejši del v zgodovini Jugoslavije: veličastno narodno osvobodilno borbo in obenem prirodne lepote Jugoslavije. Zan UMETNIK MORDVINOV V VLOGI PARTIZANA SLAVKA BABIČA Jffutturni zapistki Veliki mednarodni filmski festival Med 1. in 8. avgustom se je vršil v znanih zdraviliščih zahodne Češke, Ma-rianskil Lažnih in Karlovih Varih veliki mednarodni filmski festival. Za časa festivala so bili prikazani triie novi filmi nacionalizirane češkoslovaške filmske industrije, v katerih je bila iznesena nedavna borba češkoslovaškega osvobodilnega gibania proti nemškim zavojevalcem. Na festivalu so bile zastopane tudi sovjetska, ameriškar angleška, francoska, švedska in švicarska filmska industrija. V enem tednu festivala ie prisostvovalo filmskim predstavam preko 100.000 gledalcev. Poteg gostov, ki so se nahajali v češkoslovaških zdraviliščih, so priso-stovale velikim mednarodnim filmskim predstavam tudi razne delegacije filmskih delavcev, novinarjev in političnih predstavnikov ZSRR, Jugoslavije, Bolgarije," Amerike, Anglije, Francije, Švice in Švedske. = 5, sellimi»''« lf'W jriuml nami iu aiùelo se bo najvažnejše kmečko opravilo — setev o/.lnilne. Keinlji bomo isroCili seme, o neka. telili okrajih to kmetijsko panogo. Vendar vzrokov suši ni pripisati samo premajhni količini padavin, temveč tudi fizični strukturi kraške zemlje same. Kraška zemlja za-radi svoje peščeno narave fpija in ohrani dosti manj vlage (padavin) kot ilovnata in črna zemlja, obenem pa pod vplivom poletnega sonca in vetrov lažje izgubi vlago kakor omenjene zemlje. Iz zgoraj navedenega sledi, da moram« pplagati posebno pažnjo lentu, da preskrbimo zemlji v jese. ni In zimi cim več vlage in da se ta v poletnem času čim manj zgu-bi. Na kakšen način uspešno iz. polnimo obe nalogi? O tem, kaljo obranimo zemlji vlago, bomo raz. pravljali v posebnem članku, da-nes, v zvezi s pripravo zemljišča za setev se moramo ustaviti le pri prvem proMemu. Zemlji preskrbimo večjo količino vode z globokim in pravočasnim oranjem v jesen' in gnojenjem s hlevskim gnojem ali z zelenim pod-»ruvanjem (povečanje črnice (din-utusa»). Njive, ki so namenjene za setev žitaric, moramo takoj, čini shranimo pridelke globoko preora. ti. Preorana zemlja vpija večjo ko. ličino vlage kot zbita in neobdelana zemlja Txxline pa, ali deteljlšča se preorjejo več Casa pred setvijo, da brasale razpadejo in se zemlja prerablja. . Za našo rahlo kruško zemljo ni iciporočljivo globoko o-ranje tik pred setvijo, ker zemlja izgubi preveč vlage, iKiselmo če je jesen suha. Pred setvijo pa je potrebno, da se zemljišče še enkrat plitveje preorje iu pobrana. Z bra. uanjem pred setvijo uničimo škod. ijire plevelue rastline in zravnamo njive (zelo važno opravilo, posebno če sejemo s sejalnico). Vso našo skrb moramo torej vložiti, v pni, v H no pripravo zemlje za setev. (Inojeuje Ni priitoročijivo gnojiti direktno za žito z večjimi količinami hlevskega gnoja. Itoljše je, da se dobio pognoji raslim! pred žitom (krom pirju. koruzi j. Poleg hlevskega gnoja pride v poštev pri žitu gnojenje z umetnimi gnojili Ce vzamemo V latštev količino hranilnih snovi, katera se otlvzame zemlji z neko stalno koli. Cino produktov, in to. da je naša zemlja na splošno izčrpana zaradi nezadostnega gnojenja, bi morali pognojiti za žito s sledečimi koli. Cinami umetnih gnojil na 1000 kv. m : pred setvijo 40—i>0 kg super, fosfata, 10 kg kalijeve soli in 5 kg žveplenokislega amonijaka ali apnenega dušika (kalcijev cijana. mid). Ni priitoročijivo v jeseni gnojiti žitu z nitrati, ker so ta gnojila v zemlji lahko raztopljiva in jih kot taka lahko voda izpe. re, tako da pridejo le deloma v ko. risi: rastlini. Zgodaj spomladi, na Primorskem že v februarju, se gnoji zemlja za žito v 2—.1 obrokih z nitrati (na 1000 i naših krajih z velikim številom vrst pšenice (Mentana. Villa Glori, Damiano itd.). Vse te vrste so se izkazale nestanovitne in občutljive proti mrazu. V 1h>-doče imamo na razpolago za poskusna polja svetovnoznane Miču-r ino ve vrsto žita, češko rž itd., toda za to leto si moramo sami pomagati i»> svojih močeh. Vendar moramo pri izbiri semen vzeti v poštev sledeča priporočila : 1. žito za setev mora bili čisto — brez plevela : 2. ne sme biti pri mlatnji imsko. dovano; 3. ne sme biti predrobno in ne. zrelo ; 4. zelo važno je ugotoviti pred setvijo kaijivost semena, iz vreče vzamemo v ta namen 100 zrn j>še-nice ati druge vrste žita in polo. žimo na volneno ali bombaževo krpo. Krpa mora biti vedno vlažna iu na gorkem prostoru. Cez nekaj dni žitna, .zrna sklijejo. Ce ne sklije več kot 20 zrn imamo zelo slabo kalivost. Prav dobro kalji, vost imamo, če je nekaljivega sr-, mena manj kot. 5% : 3. dobro seme mora biti shranjeno na suhem mestu in ne sme biti prestavo; 0. ker naše žitarice, posebno na Krasu, zelo tr|>e zaradi suše, ino. rajo naši kmetovalci polagati naj. večj» važnost vrsiain. ki zgodaj dozorijo; 7. upoštevati moramo pri vreLih žita kako se te obrastejo (koliko »heliei požene na določenem prostoru). Pšenica z izredno lepim klas. jem se navadno slabo obliaste. Važno je obenem, koliko zrn je v klasju. («Zbito»! klasja»); 8. žito, izbrano za seme, mora biti zdravo. Za vsak slučaj je pri. poroči j ivo pred setvijo seme razkužiti. Proti sneti In ostalini la». lezmm ki napadajo žitna zrna se uporablja 1%. raztopina modre galice v kateri se zrnje jiml upo. rabo 10 minut namaka, prah «Caf. faro» ali pa novo razkuževalno sredstvo «Granovit Rumianca». Na vsak slot semena vzamemo 250 gr. praška. Prah moramo dobro pre. mešati s semenom. Pri uporabi «Granovita» je treba paziti, da se ta ne vdihava, ker je kot vsak bakreni preparat škodljiv zil ra v j u. Cas selve : Chs setve ul mogoče določiti. Odvisen je od vremenskih prilik in od geografskega položaja. Pri nas ne smemo sejati niti prezgodaj, niti pre[>ozno. Moramo se ravnati |s> krajevnih okoliščinah. Zito, pre. zgodaj posejano, se preveč razvije In zaradi tega v zimi poleže iu segnije. Prepozno posejano žito pa se slabo vkorenini in večkrat pomrzne. Kmetje znajo sami po svo. jili izkustvih najbolje izbrati pravi čas za setev. Pri setvi moramo vzeti v poštev še to, ila so rž »braso le v jeseni, pšenica in ječmen pa v jeseni in spomladi. Iz tega sledi, da moramo v jeseni predvsem posejati rž, nato pšenico in šele po. tem ječmen. S’avi a selve T . . . . Setev se vrši na roko ali s se. jalnico. Moramo pri tej priliki o, meniti, da ni naprednega kmetij, si va, kjer se ne-uporablja sejalnice. V čem je važnost sejanja žita s sejalnico? Nafta oziroma petrolej ie beseda, ki jo čitamo in čujemo, zlasti v posledaiem času skoro vsak dan. Ce pa pogledamo naz.aj, na zgodovinski razvoj dogajanj, ki so z nio v zvezi, vidimo, da so bila potrebna dolga tisočletja, da je človeštvo spoznalo pravo moč te snovi . V starili časih so smatrali ognje, ki sb se dvigali na otoka Apšeron v Kaspi-škem morju in na različnih mestih v Perziji, za čudeže, ki so jili častili kot božanstva. Perzilski svečeniki so čuvali te ognic, kot sve a mesta odpuščanja in poniirievattja, kar pomeni v njihovem jeziku »napbtar.« Od tod izraz nafta za surovi petrolej. Njegovo moč in pomen so cenili tedaj z vse drugačnih stališč, kot danes. Ljudje, ki so se bavili z zdravilstvom, so n. pr. uporabljali nafto kot zdravilo. Kitajci pa so kot prvi priče, ii uporabljati petrolej kot svetilno sredstvo. Pred več kot 2000 leti so polnili / njim svoje preproste svetilke. Neki kan iz Baku-ia je 10«) let pozneje izboljšal kitaisko petrolejko. Bil pa ie že (oliko dalekoviden, da si ie zagotovil v trgovanju s petrolejem monopol za vso Perzijo. Toda na nafto je svet pozneje pozabil. In tako so izrazili 1. 1805. ruski učenjaki znanstveno mnenje, da je nafta le smrdeča tekočina, ki jo je mogoče uporabiti le kot mazivo Z/a vozove. Šele novejše obdobje velikega tehničnega razmaha je primerno izkoristilo moč te dragocene tekočine. L. 1814. se je posrečilo angleškemu kemiku Witt Clintonu znova odkriti svetilno sposobnost te snoVi, a nemški kemik. Reichenbach ie I. 1830. v svojem laboratoriju kot prvi oddvojil benzin iz surovega olja. Od tega trenotka dalje ie bila odprta pot za znanstvene raziskave te (varile L. 1838. so Nemci v bližini Hannovera izvršili prve poizkuse vrlania, ki pa niso privedli do zaželieti’h uspehov. Toda a) pri setvi s sejalnim strojem se prihrani tlo 10 kg semena mi 1000 kv. nt. zemljišča. b) vsa žitna zrna dospejo v pred. pisano najbolj ustrezajočo globino (3—(! cm). Na ta način žito prti. vilno sklije, klasje-se let»* 1 2 3 4 * * 7 8 razvije in istočasno dozori; e) žito posejano v vrste se lahko obdeluje liki okopavane (itrom-pin, koruza) in na ta način jo mogoče uspešno zatirati pieveine rastline, katere večkrat uničijo večino pridelka; d) žito posejano v vfste izkorišča na najboljši način sončno svetlobo, o kateri vemo, da igra v življenju vsake rastline glavno vlogo. Od. daljenOst med eno iti drugo vrsto je različna. Pri enostavnem se. janju je oddaljenost med vrstami 20—25 cm. Sejalnice Imamo večje iu manjše, prikladne za vsako zemljišče, od ročnih sejalnic za 3, do 0 vrst, prikladnih za naše kraške njivice do velikih na 20 do 30 vrst, katere se z uspehom uporabljajo na prostranih nižinskih žitnih poljih. Količina semena, ki ga rabimo za jesensko setev je odvisna pred. vsem mi načina setve — ročna setev ali setev s sejalnico; o ča. su setve (pozna setev zahteva večjo količino semena in narobe); o kakovosti tai in vrsti žita. Pri ročni setvi uporabimo 20 20 kg, pri setvi s sejalnico pa 12 do 18 kg žjta na 1000 kv. m. Velikega pomena so spomladanska dela in gnojenje žitu z nitrati, toda o tem bomo že še /pravočasno razpravljali. Dr. Fran .1 urtševič— v Ameriki se ie kmalu milo močno razvila moderna petrolejska industrija. V Pensilvaniji, v takrat najvažnejši petrolejski pokrajini Amerike, so namreč odkrili hogata polja nafte in močni vrelci so kmalu začeli bruhati svolo temno tekočino. Pričel se ie pravi boj za petrolej. Zadobil ie divjaške oblike, česar takrat v Evropi še niso prav razumeli. Petrolejska pijanost In zlata mrzlica sta značilni za tisto dobo. ki je bila polna pustolovske romantike, tihotapstva In neusmiljene borbe za uspeli in bogastvo. Življenje Johna Davisona Rokfellcria. ki se ie rodil leta 183'), nam najnazorneje prikazuje gospodarske borbe za- petrolej. Borbe v kaleiih so na eni strani padali številni lil die kot žrtve, na drugi strani na n si posamezniki kopičiti ncpoi sn« bogasiva. Rockteller sam le postal z iis'a-novltvijo ogromnega trusta Standard Oil Company oaibogatejši človek na svetu čeprav ie la trust teta 1911 razpade! v delniške družbe, je" John Rockteller kljub temu ostal petrolejski kralj Amerike. Ko so namreč spoznali, da ie petrolej uporaben za razsvetljavo, ie ta iznajdljivi mož daroval revnim Kitajcem milijone petrolejk — in z njimi milijone lepo pobarvanih reklamnih lepakov. Kot najresnejši konkurent Roekf '.ller. jevim podjetjem se jc pozneje pojavila holandsko-angleška družba ROVAI. DUtCH SHELL. Razvita se je iz skromnih začetkov. Nfoči pa si ni pridobila zgolj s trgovskimi manipulacijami, marveč tudi s sistematičnimi vrtanji na vsoti koncili sveta. Tik pred drago svetovno vojno le posedovala družba ROVAI. DUTCH SHELL bogata petrolejska polja v Perziji. Romuniji, Nizozemski, Indiji, Venezueli, Meksiku ter Zedinjenih ameriških državah. Kot tretji resni konkurent je nastopil že zelo zgodni tudi ruski petrolej. Kai-ti istočasno z vrtanji v Ameriki, so sc pri. čela tudi vrianja na petrolejskih poljih Kavkaza, zlasti v Bakuju. Medtem pa je povpraševanje po petroleju naraščalo iz dneva v dan, kajti moderna lelmika ga jc začela uporabljati kjerkoli ga ie mogla. Začela se je svetovna borba za petrolej. Produkti zemeljskega olja spadajo danes poleg premoga, železa in kavčuka k snovem, ki iili moderen narod ne more pogrešati. Petrolej predstavlja danes 20 do 23 procentov svetovne energije. Važen je petrolej kot surovina za predelavo v snovi kot so n. pr. svetilna in mazilila olia, smole, asfalt, vazelin, parafinski vosek in drugo. Toda predvsem va žen je petrolej v obliki bencina in pogonske nafte. Razvoj motorizacije v zadnjili desetletjih ie postavil vannost te energiiske surovine na prvo mesto. Surovi petrolej pa ni samo baza za pogon eksplozijskih motorjev, produkti njegove predelave služijo danes kot gorivo namesto premoga za pogon parnili kotlov ter kot maziva za vse vrste strojev, brez katerega si sploh ni mogoče predstavljati niili pravilnega delovanja. Tudi vojskovanja si danes brez nafte ne moremo zamisliti, kaiti bencin in pogonska nafta sta tisti snovi, ki .daiata vojnim strojem, tankom, avionom in ladjevju potrebno pogonsko energijo. Veliki finančni trusti zapada in države, ki služijo njihovim interesom, se trudijo, da bi zagospodarili vsem petrolejskim bazenom sveta. Borba se vrši med trusti samimi, predvsem pa proti demokratičnim državam, ki jim branijo dostop do te vojne surovine. Nemčija se je vrgla z vso težo svojega vojaškega stroja na Baku, ki je središče ruske petrolejske produkcije, podjarmila ie Romunijo in razpredla široko mrežo agentov v Iranu. Poizkus Nemčije pa se je končal s popolnim vojaškim porazom. Toda zapadni trusti še vedno silijo v važna petrolejska področja na Vzhodu. O tem pričajo zadnje intrige v Iranu, ki so imele tako velik odmev v svetovni politiki. Tudi na Pariški mirovni konferenci opažamo, kako .sc zapadne države trudijo, da bi spravile Romunijo pod svojo gospodarsko in politično kontrolo. Pri tem je važna ugotovitev, da bo morala postati Amerika zaradi vedno večjega povpraševanja in izčrpanosti domačih virov, kmalu velik uvoznik petroleja. Toda danes ni več doba absolutnega gospostva zapadnoga finančnega kapi lata. Proti njemu so se postavile nove ljudske sile. ki hočejo biti gospodarji svojega bogastva. “Vestnik Čchoslovaški tekstilni stroji v Anglijo. Angleški dnevnik Yorkshire Post pri« naša poročilo, da so lekstilne tovarne v Lenksliiru in Yorkshini, ki predelujejo različne tekstilne proizvode, dobile ponudbo od podietia" Zirnmer v Varensdorfu na severnem Češkem za pošiljko strojev, ki so najmodernejši izum te vrste na svetu.Stroii zamenjajo delo mnogih ljudi in pomenijo revolucijo v načinu izdelovanja In zlasti pretiskave tekstilij. Stroje, ki so ponuđeni Angliji, so izdelovali na Ce. škoslovaškem že pred i/bruliom druge svetovne vojne in so bili v času okupacije v nekaterih delih zelo izboljšani. Danes so ti stroji tako izpopolnjeni, da z največjim uspeliom konkurirajo podobnim Strojem tnjega porekla, kar Je naivečji C j’.az. ponudba strojev Angliji. Italljansko-brilanski trgovinski odnosi Britanski vicekonzul Cornisti le izjavil, da danes še ne moremo govoriti o pravilnih trgovinskih odnošaiih med Veliko Britanijo in Italijo. Stanje premirja, v katerem je še Italija in še razni drugi problemi še uc dovoljujejo dejanske prometne svobode. Čeprav je Anglija zmagovalec, absorbira ludi danes del italijanske produkcije, ki jc za. Dalijo odvisna. Anglija sc ie v zadnjem času izkazala kot najboljši italijanski klijent, njej sledi ŽDA iu nalo Švica. Zadnji čas se pojavila nova oblika tr-tovine, Italijani uvažajo surovo volno in bombaž iu Izvažajo včasih v končni produkt predelano surovino. Italijanske ladjedelnice grade z nekoliko večjimi stroški, kot angleške, tako da stanc 9 tisoč tonska motorna ladja s Ifi vozli na uro v Daliji 520 tisoč šter-lingov, v Angliji pa 500 tisoč. Rusija ima v načrtu gradnjo ladjevja v italijanskih ladjedelnicah. V toku so pogajanja za dosego merodajnega , sporazuma. • Švicarska vlada se ie odločila, da zaradi dobre domače letine ne bo dovolil* uvoza sadia v Svico razen količit«, M H namontene (abrikaoiii konzerv. frospodkivsliro-pofitficni problemi PETROLEJ ŽENSKI KOTIČEK PraktKnl nasveti KONZERVIRANJE PARADIŽNIKOV Zrele, a trde paradižnike olupi, izloči peščevje, zreži in jih položi na rešeto, da sc čimbolj odteče vsa voda iz njih. Nato stehtaj in primešaj na vsak .kilogram paradižnika en gram salicila. V dobro po-loščeni skledi jih sedaj rahlo premešaj, toda tako, da se salicil enakomerno zmeša med vso maso. Zloži jili potem v kozarce, pokrij s celofanom iu zaveži. PARADIŽNIKI V KISU (20 -25 dkg za eno potico) in odcedimo, nato pa pre. vremo z malo vode, dobro odcedimo in ožamemo, nato pa drobno sesekljamo ali zmeljemo na mesoreznici. Z dodatkom masla, jajc in sladkorja pripravimo izvrsten nadev. Izvrsten pa ie kompot iz krhljev. O, dišavimo ga z limonino lupinico in klinčki in Je izboren tudi brez sladkorja. Nekaj koristnih nasvetov kako očistimo in popravimo moške in dečje obleke. Mastne ovratnike in. zapestnice očistimo z mešanico vode in salmijaka. Na l[2 1 vode dodamo veliko žlico salmijaka in drgnemo po umazanih mestih. Drobne, zrele, a trde paradižnike operi iu vsakega posebej s snažno suho krpo obriši. Polagaj jih tesno drugega poleg drugega v kozarec, potem z o-hlajenim kisom polij, da so paradižniki pokriti. Za paradižnike vzemi vinski kis, kakor za vlaganje kumaric ali gobic. Če ie premočan, ga razredči z vodo. Na I 1/2 litra kisa primešaj pol litra vode in dodaj tri žlice soli. To prevri,. da se sol popolnoma razstapi. Ko je popolnoma ohlajeno, precedi skozi snažno krpo na vložene paradižnike. Pokrij s celofanom in zaveži. KRHLJI Letošnja bogata letina za sadje nam daje priliko, da si pripravimo za nZìiiio in zgodnjo pomlad okusnih krhljov, ki nam izvrstno nadomeščajo sveže sadje. Jabolka iu hruške, ki odpadejo radi letošnic suše prezgodaj z drevja, nikakor ne smemo zavreči. Olupimo jih, izrežemo peščevje in vse obtolčene in nagnite dele in jih zrežemo na primerne, ne pretanke krhlje. Razprostremo jih na leseno desko, na rešeto ali na močno lepenko in jih izpostavimo soncu več dni zapovrstjo, da se dodobra presušijo. Ob sončnem zatonu jih shranimo čez noč v suh prostor, drugi dan jih zopet izpostavimo soncu, toliko časa, da so dodobra posušeni. Biti morajo popolnoma ohlajeni, predao jih shranimo bodisi v kozarec, bodisi v Icpenka-stc škatlje. Kozarec pokrijemo s celofanom in zavežemo, Škatlic dobro zapremo, da ne pride vlaga in mrč«s do njih. Premalo posušeni in slabo zaprti krhlji splesnijo. Vojna nas je naučila, da sc pripravi iz krhljev izvrsten nadev za zavitke iu potice. Krhlje poparimo i Da se ovratniki, zapestnice iu spodnji robovi hlač prehitro ne izrabilo, jih podložimo z primerno dolgini ozkim trakom mehkega usnja, ki ga z lahkoto plijenio z roko ali strojem. Da se nam gumbi prehitro ne odtrgajo podložimo pod vsak gumb košček mehkega usnja. Da se nam nogavice ne strgajo prehitro, z«? rove zakrpamo na notranji strani na vseh mestih, 1-iir sc nogavica Jiitro obrabi. Strgane žepe nadomestimo z novimi tako, da stare odrežemo ua tistem mestu kjer prenehalo biti priš'ti na blago. Po istem kroju naredimo druge iu j'h dostavimo k prejšnjim. Strgane otroške hlačke popravimo tako, da jim vstavimo na notranji strani obeh zadnjih polovic nove dele kakor je razvidno na sliki. Hlačke razparamo od črke a do b, prišijemo nanje novo blago, odrežemo po starem kroju, izrežemo strgane dele in nanovo sošijemo skupaj. FIZKUL TURAI Nogometne tekme za pokal« »Delavske enotnosti« Po šestih kolih nogometnih tekem za pokal Delavske enotnosti, ki vzbujajo vedno večje zanimanje s strani ljubiteljev nogometa, je prišlo do prvih za. plctljaiov v kvalifikacijski tablici. Moštvi Gasliuija in Rinaldija, ki sta veljali za favorita sta izpadli v borbi za prvo mesto. Ena najzanimivejših tekem 6 kola ie bila med Sv. Markom in Kraljičem, medtem ko jc Ponzianina z visoko razliko v golih zmagala nad Dreheriem. Rezultat: Skupina A Rojanesc — Rafinerija 1:0 Sv. Marko — Kraljič 3:2 DugoHn — Zadruge 4:2 Col — Redivo 2:0 Skupina B i Kostahmga — Kavčič 0:0 Ponziara — Drchcr 4:0 Pisoni — Rinaldi 2:1 Cebulec — Gaslini 4:0 Tekme v svetu Državno lahkoatletsko prvenstvo Jugoslavije Športna Ljubljana ie v dnevih 30 in 31 avgusta ter 1. IX. sprejela v svolo sredo najboljše lahkoatlcte in lahkoatlctinie iz vseh delov Jugoslavije, ki so prišli v Ljubljano, kjer so sc borili za naslove državnih prvakov. Tekmovali so v tisti panogi športa, ki ie last. «a mladini vsega sveta in o kateri lahko mirno trdi- mo, da je tudi naš narodni šport, kajti vsi atleti in atletinje so morali, preden so se kvalificirali za državno prvenstvo, premagati stotine , in stotine tekmovalcev. To tekmovanje pa je bilo tudi pravi praznik mladine, ki jc kljub težkim dnevnim borbam mi športnem igrišču, zvečer zapela in zaplesala po mestnih ulicah, posebno na glavni promenadi — Titovo kolo. To tekmovanje pa ie bila ponovna manifestacija bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov. Prinašamo nekaj tehničnih rezultatov: tek 10.000 metrov moški l. Mihalič, Zagreb 32.59, partizanski marš (45 km) I. Krajcar, Zagreb 3.43.10 Tek 200 metrov moški 1. Račič, Partinzan, Bog. 23»». Skok v višino moški 1. Abramovič Zagreb ISO cm, 2. Vukovič Partizan ISO cm. Tek 800 metrov moški I. OberSek Ljubljana 1.59.8. Skok v U ljino ženske 1. Varuuža ' Subotice 4.75 m. Met disici ženske> 1. Nc-ferovič Zagreb 35.0S. Met krogle možki 1. Šušič !Jartizan 14.03. Tek 1500 metrov možki 1. Cerai Partizan 4.08.0. Tek 800 metrov 'žensko 1'. Škrtič Karlovec 2.30.2 (nov jugoslovanski rekord). Svetovno kolesarsko prvenstvo V dežju in blatu sc je vršilo v Ziirichu cestno svetovno kolesarsko prvenstvo, na katerem je proti vsakemu pričakovanju zmagal Švičar Knccht, ki sc jc že takoj v začetku z majhno skupino odtrgal od ostalih. Pri tem tekmovanju so razočarani italijanski tekmovalci predvsem Bartali in Leoni, ki sta veljala za favorita. Tehnični rezultati: profcsionalisti: 1. Kneht (Švicar) 7.24.28, 2. Kint (Belgija) 7.24.38, 3. Van Seenbergheti (Belgija) 7.25.27, 4. Ricci (Italija) 7.20.14, Diletanti: 1. Aubc.v (Francija) 5.12.41, 2. Slcttler (Švicar) 8 Drči (Italija). Balkanijada — Plavalne tekme za prvenstvo Balkana V Splitu so se v dnevih 30. in 31. avgusta ter 1. septembra vršile prvič v zgodovini balkanskih narodov tekme v plavanju, skokih in vaterpolu, na katerih so sodelovali plavalci in plavalke Iz Jugoslavije, Romunije, Bolgarije in Albanije. Po pozdravnih govorih so se pričele tekme o katerih prinašamo rezultate: 1.500 m prosto možki: J. Vidovič Branko (Jugoslavija) 20.4S.9, 2. Zmaj Defilipis (Jugoslavija) 21.03,3. Slavcscu (Romunija) 23.43. 200 m prsno žen. ske: 1. Mira Korpes 3.11.4, 2. Borkovič 3.29 (obe Jugoslavija), 3. Martinca« (Romunija). 400 m prosto možki: 1. Branko Vidovič 5.06.7, 2. Klemen 5.10.9, (oba Jugoslavija), 100 m hrbtno možki: 1. Ciril Pelhan 1.12.4, 2. Miloslavič 1,12.4 (oba Jugoslavija). 100 m prosto ženske: 1. Šuperina Dana 1.16.8, 2. Stnno-ieva Miša 1.21.2 (obe Jugoslavija), Štafeta 3 x 100 m mešano možki: 1. Jugoslavija 3.26.1 (nov jugoslovanski rekord) 2. Romunija 3.53.2, 3. Bolgarija 4.05.9, 4. Albanija. Štafeta 4 x 100 m ženske: J. Jugoslavija 5.16.5, 2. Romunija 5.53.7, 3. Bolgarija, 4. Albanija. Waterpolo tekme: Bolgarija: Albanija 6:3 Iugoslavi ja: Romunija 6:1. Točke: Jugoslavija 130, Romunija 85, Bolgarija 46, Albanija 24. Tekmovanje še ni končano ter bomo ostale rezultate prinesli v prihodnji številki. Naša beseda Sklanjatev tujih imen je važna in ima svoja pravila. Tuji pritisk nam je sicer v zadnjih desetletjih skušal vsiliti svojo voljo, vendar ni mnogo dosegel Fašizem je uvajal posebno stvari na pr, italijanska imena za slovenske kraje. Povrhu pa je prepovedal sklanjatev teh imen Naš lisk -v-dokler ga je še bilo kaj v Slov Primorju •— je moral pisat tako le čobodro: Iz Gorizia smo se peljali \ Postumia. Po poti smo se ustavili v Aidussina. Ko smo prišli v. Vipaceo, se nam je strlo kolo. V Se-nosecchia nas je zalotil dež. V Postumia smo si ogledali svetovno znano jamo. največja v Italia, iz Postumia smo odpotovali z vlakom čez S Pietr0 in Aurisina v lepa Trieste Tak vzorec si naši bivši gospodarji lahko vtaknejo za klobuk kot zgodovinski dokument. Sploh smo po prvi svetovni vojni videli, da se hočejo ustanoviti nekaka mednarodno veljavna imena raznih krajev. Tako še je pisalo Graz za Gradec, Wien za Dunaj, Leipzig za Tipsko, Munchèu za Monako vo in podobno. Toda če naj bi st- nemška mesta pisala kot jih Nemci imenujejo-italijanska kot. jili Italijani pišejo, zakaj iu bi ostali pri Postojni, pij Nabrežini in zakaj ne bi smeli pisati Gorica. Trst? In zn kaj se je morala naša Vrhnika preleviti takoj leta 1941. v Verconico? Zakaj so Gorenjci postali Unterkiirntnet - Spodnji Korošci? Kakor jo prisiljeno spreminjati stara tuja imena n. pr Frankfurt v Fran-kobro:! ali Mainz v Moguncijo, tako je nespametno spreminjati stara slovenska imena, »kakor sta fašizem in nacizem začela, n«, da bi mogla do konca izpeljati svojo iznajdbo. Pripomnim naj vendar še, da so bili tildi bivši slovenski politiki prav svojevrstni modrijani. 25 let so se prerekali za dve črki. za I in za o Kni so pisali Bel-grad, drugi Beograd. Bil se je trd boj, nobena strati ni bolela popustiti. Kaj hočemo, načela so načela! Novi časi so rešili tudi to zamotano vprašanje Pri tujih imenih razlikujemo starokla-sična imena, ki' s„ že dobila trdne oblike Pravimo Sokrat. Likurg, Solon, Mefajst. Olimp in sklanjamo čislo enostavno. Kakor grška, So ustaljena tudi latinska imena Horac, Vergil, Julij Cezar. Neron. Dioklecijan in druga. Pri tujih imenih v živih jezikih je pa drugače. Pišemo v tujem pravopisu in pri-devamo naša sklonila. Znani pisatelj Grofa Montecrista se imenuje Dumas (pišemo Dumas, sklanjamo Dumasa, Dumasu, izgovarjamo tako, kakor izgovarja narod, h kateremu oseba pripada). mora biti lepa Nekatera imena imajo na koncu nemi e n. pr. Moliero, (veliki francoski dramatik), Shakespeare, Gide in drugi Nemi e se ne izgovarja in ga v pisavi - kadar sklanjamo — izpuščamo-, tako le: Molierjft, Shakespe-. arja. Gida. LJUDSKA MODROS1 V PREGOVORIH Izgovor je dober, c e je indi iz trte zvit. Iz te koze ne moremo v drugo. «s -- je pijun kot batina. Jela ni brez dela. Kale so lažnive priče. Rešitev i/. prejšnje številke: l’remikaltiica: 1. Kobarid; 2. Opatija; 3. Maribor. Pregovor: Jabolko ne pade daleč od drevesa. Posetnica: Stavbenik. Križanka 1 23456789 10 V o d o r a v n o : A) bolezen; breg; predlog; B) čutilo; ženska ime; pleme; C) del Oceanije; C) lapor; ara: D) .duhovnik ; vonj; E) riba; mesto v Bosni; F) samostanec; zapreka; G) električna priprava; ») poklonilo; žuželka; štcvuik; I) pesnitev; mesto na Japonskem: vodja. Navpično: l. zločin; nasip; moško ime; 2, vez« tiik; vrsta Kure; posoda: 3. umetno okrašen napev; 4. izozbrazba; zli duh; 5. del Vojvodine; otok v Karibskem morju; 6. prizorišče; denarna enota; 7 moško ime; mesto v Italiji; 8. dosega; 9 truma; rimsko božanstvo; osebni zaimek; 10. žensko’ ime; vadba r paradiž. Odgovarja JOŽE KOREN — Založba Primorskega dnevnika, Trat . jelena ^obilica (P. Bažov) Cepetaje po pesku sem se zbodel v nogo. Ko sem potipal z roko na bolečem mestu, sem otipal nekaj lahkega. Bil je zlomljen uhan. »Poglejte tu, dečki!« »Morda je zlato?« »Zlato? Kdo neki bi izgubljal tukaj zlato? Bolj gotovo bo medenina- Pati’ desetic... Čakajte malo, dečki... tu prav blizu mora biti kak prevoz. Stekel bi pogledat; po onile stezi tam!« »Tako brez srajce?« »Saj je noč.« »Pa je hladno ...« »Mi smo na begu.« »Dobro, in potem?« »Kaj potem?« »Ali razumete — pobegnili smo...« »Da, res je. Takole bomo napravili: Ti pojdi k njemu, a midva s Egoršem greva pogledat, če bi se dalo najeti kak čoln. Reci mu: za čoln Ma šla pogledat, ker brez čolna mu je nemogoče priti preko.« »Takole brez srajc?« »In če vaju primejo?« »No, da____« »Tedaj naj Egorša zažvižga. Saj se sliši, ne boj se.« »Torej velja Najprej bom jaz prebredel. Strah me je samega na vodi « Počakala sva, da je Koljuška prešel ribnik. Potem sva tekla po trdo steptani stezi. Prikazala sc je luna in po gozdu so se polegle bele koprene. Vseeno sc nisva nič bala, ker sva vedela, da so za nama ljudje in blizu nekje spredaj tudi. Pot je bila dobra. Peljala naju je k potoku, kjer smo zjutraj iskali zlato. »Poglej Egorša, koliko smo do večera zaman kolobarili. Tukaj kar naravnost. Kmalu pridemo do Perevozne gore. Je tako? Poznaš li ta kraj? Bili smo norci —- samo v krogu smo hodili.« Pod nogami sva začutila plitnjak. Treba je l'ilo paziti, kako bi boljše stopila, da bi se ta ne raztegnil in ne šumel pod nogami. Na polzečem p! itn jaku sva zgrešila stezico, vendar sva jo brž spet našla. Naprej od tam je bila zopet dobro shojena in udobna. Kraj nama je bil sedaj znan in počutila sva se že bolje Na prevozu je bilo tiho. Ne daleč od prevozne kolibe je gorel ogenj. Poleg ognja, s hrbtom proti nama, je sedelo dvoje ljudi. Enega sva lakoj spoznala za Jašo Lesina. Drugi nama je bil neznan. Splav in vsi štirje prevozni čolni so stali ob tem bregu. Splav je bil prav pred kolibo, a čolni so bili pritrjeni vzdolž brega bliže nama. S kraja je bil težji čoln, za 20 ljudi. Izbirat vseeno ni bilo mogoče: samo tistega se 'e dalo na skrivaj odpeljati. Petka je pokazal s prstom na čoln in skri-\ajoč se za drevjem, sva se spustila k bregu. revidno sva snela vrv s kola, še previdneje sva stopila v vodo, sklonila sva se za desno strati čolna, ga nalahno privzdignila in odpeljala. Vse sva odpravila molče. Tišino so motili samo pljuski velikih rib v ribniku in pritajen šum glasov okrog ognja. Pod nogami sva zopet začutila plitnjak Hoditi po njem v vodi, je bilo še hujše. Splezala, sva v čoln, sedla za vesla in odplula, trudeč se, da ne bi delala šuma. Čoln je bil težek za naju, vendar se je premaknil in splaval, samo ila so jo gugal : zdaj jo šol navzdol, zdaj zopet nara\ nost proti bregu. Vsakemu od naju se je zdelo, da nosi krivdo drugi Spozabila sva se toliko, da sva se začela glasno prerekati. »Bolj potiho, dečki!« naju je opomnil glas z bi ega. ^ nadaljuje) OBISK PRI NAŠIH OTROKIH , v>o^ywvvvvvwvvvyvyvvvyyvv^orvwyyvyvvyyvyyvvyvyvyvwv>^wvyYvw' IZ BOJEV INDONEZIJSKEGA LJUDSTVA ZA SVOBODO ANGLEŠKI VOJAK STRAŽI UJETE JAVANSKE RORCE ZA SVOBODO Udarnik-strojnik i Socialno skrbstvo Primorskega narodno osvobodilnega sveta je organiziralo za mladino čope A več kolonij. Oskrbuje jih Socialno skrbstvo in Rdeči križ iz Ljubljane. Po večini so v teh kolonijah delavski otroci in otroci žrto.v fašističnega terorja, slovenske in italijanske narodnosti. V koloniji ostanejo po 3 tedne. Pošiljajo jih na različne kraje, kakor je pač potreba z ozirom na njih zdravstveno stanje. Nekatere pošiljajo ob morje, druge samo na sveži višinski zrak. Vsj Pa «o enaki v tem, da so dobro preskrbljeni in da imajo hrane toliko, da jim še ostaja. Z organizacijo kolonij so imeli velike težave, kajti treba je bilo dobiti potreben kader, nato prostore, zdravniško preskrbo, hrano itd. Marsikatera poslopja je bilo treba popraviti in obnoviti, nato preskrbeti ležišča za toliko otrok. V koloniji v Portorožu je 15G otrok iz cone A. v koloniji llerpe-l.je 11G in v Kojskem 11G. V Koj-skem so organizirali kolonijo z lastnim delom in lastnimi sredstvi. Kolonijo upravlja 19-lctna tov. Milica, kf je že od vsega začetka sodelovala v narodno osvobodilni borbi Po dovršenem tečaju je takoj prevzela mesto upravnice v koloniji. Kakor vse drugo osebje v koloniji dela tudi tov. Milica brezplačno. Otroci živijo v koloniji vesela življenje, igrajo se in zabavajo pod skrbnim nadzorstvom. Vsaka kolonija ima svoj stenski časopis, mladinske knjige in revije. Nadalje ima vsaka kolonija pevski zbor. kjer pojejo slovenske in italijanske pesmi. Ob koncu sezone računajo, da bo preko 7000 otrok iz cone A preživelo vesele počitnice v koloniji in se zdravstveno okrepčalo. Vse te kolonije dokazujejo, kolikšno skrb posveča ljudska oblast mladini. da jim nudi čim bolj udobne počitnice in da jim pomaga, zlasti pa otrokom delavskih družin in pa družin, ki so v težkem ekonomskem položaju. ■