Tuji jezik PRIROČNIK ZA VNAŠANJE GLOBALNEGA UČENJA V PREDMETNO POUČEVANJE Tuji jezik PRIROČNIK ZA VNAŠANJE GLOBALNEGA UČENJA V PREDMETNO POUČEVANJE ZBIRKA GLOBALNI IZZIVI – GLOBALNI PREDMETI Avtorji in avtorice: Ana Stranščak, Ingrid Peroša, Irena Fabek, Livija Horvat, Staša Benko, Živa Blatnik, Andreja Šmrgut Okrajšek, Alma Rogina, Viktorija Kos Urednici: Alma Rogina, Viktorija Kos Lektura: Tadej Turnšek Oblikovanje: Centrum Edukacji Obywatelskiej (Poljska) Grafična prilagoditev in oblikovanje prilog: Dalibor Kazija Izdajatelj: Društvo Humanitas – Center za globalno učenje in sodelovanje Zemljemerska ul. 12, 1000 Ljubljana, Slovenija www.humanitas.si Elektronska izdaja, Ljubljana, 2020 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 66607875 ISBN 978-961-95355-4-7 (PDF) Publikacija je nastala v okviru projekta Globalni izzivi – Globalni predmeti (Global Issues – Global Subjects), ki ga sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za zunanje zadeve RS. Vsebina publikacije je izključno odgovornost avtorjev in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske unije ter drugih financerjev. Elektronske različice publikacije ter drugih gradiv, nastalih v okviru projekta Globalni izzivi – Globalni predmeti, so na voljo na spletni strani https://humanitas.si/baza-gradiv. ZBIRKA GLOBALNI IZZIVI – GLOBALNI PREDMETI PRIROČNIK ZA VNAŠANJE GLOBALNEGA UČENJA V PREDMETNO POUČEVANJE Ljubljana, 2020 aktivnost stran Kazalo aktivnost stran Uvodnik 7 O projektu Globalni izzivi – Globalni predmeti 8 Struktura priročnika 9 Pregled aktivnosti v priročniku 10 Seznam prilog 12 01 OKOLI SVETA BREZ STEREOTIPNE PRTLJAGE 13 02 S KNJIGO SPREMINJAMO SVET 17 03 DELO OTROK PO SVETU 20 04 LAŽ ALI RESNICA? 24 05 MEDKULTURNO JEZIKANJE 27 06 TRAJNOSTNO V 2030 IN NAPREJ 30 07 ENAKE MOŽNOSTI IN PRILOŽNOSTI ZA VSE 34 08 NIKOLI NE RECI, DA SE BOJIŠ 38 09 TRAJNOSTNO POTOVANJE 42 10 TRŽNICA V RAZREDU 46 5   | K A Z A L O Celostni okvir globalnega učenja Uvodnik Priročnik, ki je pred vami, je del zbirke Globalni izzivi – pa spodbuja uporabo metodologije, ki omogoča in krepi Globalni predmeti in je nastal v okviru istoimenskega aktivno participacijo učencev in učenk ter spodbuja njihovo projekta, ki ga med letoma 2017 in 2021 izvaja konzorcij sodelovanje in vključevanje. Mladim pomaga, da se naučijo desetih nevladnih organizacij iz evropskih držav. Zbirko prepoznati in izkoristiti prednosti ter zmanjšati škodljive sestavlja pet priročnikov, ki bodo učiteljem in učiteljicam posledice globalizacije. Pripravlja jih na vsakodnevne predmetnega pouka lahko služili kot podpora pri izzive in vprašanja, s katerimi se soočamo tako na lokalni vključevanju globalnega učenja v poučevanje zgodovine, kot na globalni ravni, ter jim pomaga razumeti, kako njihove geografije, domovinske in državljanske kulture in etike, odločitve vplivajo na življenja drugih in na prihodnost našega matematike in tujega jezika v zadnji triadi osnovne šole, planeta. Z globalnim učenjem pri mladih spodbujamo razvoj prepričani pa smo, da bodo prišli prav tudi pri poučevanju kompetenc (znanj, veščin in vrednot), ki jih kot državljani in drugih predmetov. državljanke sveta potrebujemo za soočanje z globalnimi izzivi: Priročnike smo pripravili v sodelovanju z učiteljicami in – zavedanje povezanosti in soodvisnosti človeka in narave, učitelji osnovnih in srednjih šol, s katerimi smo v okviru – zavzemanje za socialno pravičnost in enakost, predmetnih delovnih skupin razvijali ideje in metode – mirno reševanje sporov, za naslavljanje izbranih globalnih izzivov, tudi tistih – izražanje in argumentiranje stališč, občutljivih, kot so na primer podnebne spremembe, – samozavedanje in refleksija, enakost spolov ali migracije. Verjamemo, da bo zbirka – empatija, priročnikov v pomoč prav vsem, ki želijo v poučevanje – kritično in kreativno mišljenje, vnesti globalno dimenzijo in mlade podpreti pri razvoju – zmožnost soočanja s kompleksnostjo in negotovostjo, kompetenc, ki so v današnjem hitro spreminjajočem se – prevzemanje odgovornosti za lastna dejanja, svetu nujno potrebne. – sprejemanje informiranih in ozaveščenih odločitev, – iskanje alternativnih rešitev za obstoječe družbene Na podlagi priporočil Raziskave o vključevanju globalnega prakse, učenja v predmetno poučevanje, ki smo jo opravili v prvem – solidarnost, letu projekta, smo priročnike zasnovali v obliki učnih ur – spoštovanje raznolikosti in (večina predstavljenih aktivnosti ustreza dolžini ene ali – upoštevanje potreb prihodnjih generacij. dveh šolskih ur), vključili pa smo tudi dodatne predloge za možne razširitve in prilagoditve aktivnosti za mlajše in Podrobnejšemu opisu globalnega učenja je namenjena starejše učence. Priročniki vsebujejo različna didaktična publikacija z naslovom Celostni okvir globalnega učenja, ki orodja, obravnavajo aktualne tematike ter spodbujajo smo jo pripravili v sodelovanju s projektnimi partnerji. Tako iskanje konkretnih rešitev za doseganje pozitivnih raziskava kot omenjena publikacija sta na voljo v spletni bazi družbenih sprememb. gradiv na povezavi https://humanitas.si/baza-gradiv. Globalno učenje je pristop k učenju in k poučevanju, namenjen ozaveščanju o medsebojni povezanosti in soodvisnosti ljudi in okolja ter spodbujanju odgovornega in aktivnega globalnega državljanstva. Je transformativni pristop in deluje na treh nivojih: znanje (glava), vrednote (srce) in akcija (roke); prav prevpraševanje lastnih pogledov in dejanj ter spremenjeno delovanje pa sta tudi glavna cilja tega pristopa. Globalno učenje obravnava izzive, ki izhajajo iz globalne povezanosti in soodvisnosti, hkrati 7   | U V O D N I K O projektu Globalni izzivi – Globalni predmeti S projektom želimo prispevati k prepoznavnosti in kakovosti Projektni partnerji: globalnega učenja v okviru formalnega šolskega sistema ter spodbuditi razpravo o pomembnosti vnašanja globalne • Centrum Edukacji Obywatelskiej / Poljska (nosilec projekta) dimenzije v poučevanje. Učitelje in učiteljice želimo dodatno • Anthropolis egyesület / Madžarska motivirati in usposobiti za naslavljanje globalnih izzivov, • ARPOK / Češka tudi bolj občutljivih, ter jih spodbuditi k vključevanju tem, • ASC – Associazione di Cooperazione e Solidarietà / Italija povezanih s cilji trajnostnega razvoja, v medpredmetno in • Človek v ohrozeni / Slovaška predmetno poučevanje. • Društvo Humanitas – Center za globalno učenje in sodelovanje / Slovenija Cilji projekta: • Leeds DEC / Velika Britanija (Anglija) • Le Partenariat / Francija • Raziskava o vključevanju globalnega učenja v predmetno • Scottish Development Education Centre / Velika Britanija poučevanje med učitelji in učiteljicami, ki globalno učenje (Škotska) že poznajo. • Südwind Verein für Entwicklungspolitik und globale • Celostni okvir globalnega učenja, namenjen predstavitvi Gerechtigkeit / Avstrija globalnega učenja in pomembnosti njegovega vključevanja v predmetno izobraževanje, s poudarkom Financerji projekta: na naslavljanju občutljivih globalnih izzivov in ciljev trajnostnega razvoja v razredu. Projekt sofinancirajo Evropska unija ter nacionalni financerji • Priročniki za naslavljane globalnih izzivov v predmetnem (v Sloveniji Ministrstvo za zunanje zadeve RS). Vsebina poučevanju (geografija, zgodovina, domovinska in projekta je izključno odgovornost projektnih partnerjev in državljanska kultura in etika, tuji jezik in matematika), v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske unije ter ki smo jih razvili v sodelovanju z učitelji in učiteljicami drugih financerjev. osnovnih in srednjih šol. • Daljša usposabljanja za pedagoške delavce in delavke Za dodatne informacije o projektu Globalni izzivi – Globalni v kombinaciji izobraževanja preko spletne platforme, predmeti in naročilo tiskanih izvodov priročnikov in drugih usposabljanj v živo ter mentorstva s strani strokovnjakov publikacij, nastalih v okviru projekta, se lahko obrnete na in strokovnjakinj s področja globalnega učenja. vodjo projekta Almo Rogina (alma@humanitas.si). • Krajša usposabljanja za učitelje in učiteljice, namenjena spoznavanju pristopa globalnega učenja in praktičnih primerov za vnos globalne dimenzije v predmetno poučevanje. • Proakcijske delavnice za učence in učenke ter podpora njihovim mentorjem in mentoricam pri pripravi lokalnih akcij z globalno dimenzijo. • Osveščanje o pomenu vključevanja globalnega učenja v formalno in neformalno izobraževanje med izobraževalnimi in pedagoškimi institucijami, političnimi odločevalci ter ostalimi zainteresiranimi akterji (organizacija nacionalne konference globalnega učenja, priprava prispevkov o globalnem učenju, predstavitve projekta ipd.). 8   | O P R O J E K T U G L O B A L N I I Z Z I V I – G L O B A L N I P R E D M E T I Struktura priročnika V priročniku so zbrane aktivnosti, ki vsebujejo vse potrebne 7 POVEZAVA AKTIVNOSTI Z UČNIMI CILJI: Izbrani učni informacije in podrobna navodila za izvedbo. Priloge, cilji glede na učni načrt posameznega predmeta, navedene pri posameznih aktivnostih, so zbrane v spletni ki jih z aktivnostjo želimo nasloviti. bazi gradiv na povezavi https://humanitas.si/baza-gradiv, kjer je jasno označen njihov naslov in zaporedna številka, ter si jih 8 MEDPREDMETNE POVEZAVE: Možne medpredmetne lahko natisnete ali prenesete na svoj računalnik v formatu PDF. povezave ali predlagani učni predmeti, pri katerih lahko izvedete prilagojeno različico aktivnosti. Aktivnosti so zasnovane v smeri krepitve kompetenc (znanj, vrednot in veščin) in delovanja na že omenjenih treh nivojih: 9 ŠTEVILO UČENCEV IN UČENK: Večina predlaganih znanje (glava), vrednote (srce) in akcija (roke). Velik poudarek aktivnosti je primerna za izvedbo v razredu ne glede in hkrati ključni del vseh predstavljenih aktivnosti je diskusija, na število učencev. Za izvedbo nekaterih aktivnostih s katero mlade spodbudite k refleksiji o novo pridobljenih pa je potrebno zagotoviti najmanjše oz. največje informacijah, k razmisleku in prepoznavanju njihove lastne možno število sodelujočih učenk in učencev. vloge v obravnavani tematiki ter k iskanju možnih rešitev. Pomembno je, da za izvedbo aktivnosti zagotovite varen 10 PRIPOMOČKI: Navedeni so osnovni pripomočki za prostor (določite pravila sodelovanja, omogočite izražanje izvedbo aktivnosti, ki jih v nekaterih primerih lahko mnenj, spodbujate sproščeno vzdušje, zagotovite spoštovanje nadomestite z drugimi pripomočki. raznolikih pogledov ipd.) ter da vse učence in učenke spodbujate k aktivni udeležbi. 11 PRILOGE: Pri vsaki aktivnosti so navedene priloge, potrebne za izvedbo (npr. delovni list, fotografije, Aktivnosti so sestavljene po naslednjem zaporedju: kartice, figurice, zemljevid ipd.). Vse priloge so dostopne na spletni strani https://humanitas.si/baza-gradiv. 1 RAZRED: Aktivnost je primarno zasnovana za navedeno starostno skupino, z nekaterimi 12 NAVODILA ZA IZVEDBO: Potek vsake aktivnosti je prilagoditvami pa jo lahko izvedete tudi z mlajšimi opisan po korakih. Pri vsakem koraku je naveden ali starejšimi učenci in učenkami. okviren čas izvedbe, jasno pa so označene tudi potrebne priloge in dodatne informacije, ki so zbrane 2 TRAJANJE: Okviren čas trajanja aktivnosti ustreza eni v »Kotičku za informacije«. ali več šolskim uram. 13 DODATNI PREDLOGI: Pri vsaki aktivnosti smo navedli 3 KRATEK OPIS: Opis vsebine aktivnosti, kjer so na nekaj dodatnih predlogov za izvedbo, ki jih lahko kratko povzete obravnavane teme. uporabite v primeru razširitve, nadgradnje ali pri delu z mlajšimi ali starejšimi učenci in učenkami. 4 KLJUČNE BESEDE: Navedene besede so namenjene hitremu pregledu obravnavanih tem. 14 KOTIČEK ZA INFORMACIJE: Tu so zbrane dodatne relevantne informacije in zanimivosti, ki so vam lahko 5 METODE: Pregled uporabljenih in priporočenih metod, v pomoč pri pripravi na izvedbo aktivnosti. ki jih lahko po lastni presoji tudi zamenjate ali prilagodite. 15 LITERATURA IN VIRI: Na koncu vsake aktivnosti so zbrani vsi viri, iz katerih smo črpali informacije ali 6 CILJI AKTIVNOSTI: Povzetek glavnih ciljev, ki jih navdih za aktivnosti in ki vam lahko pridejo prav pri želimo doseči z izvedeno aktivnostjo. poglabljanju v obravnavano tematiko. 9   | S T R U K T U R A P R I R O Č N I K A Pregled aktivnosti v priročniku NASLOV AKTIVNOSTI: KRATEK OPIS: RAZRED: TRAJANJE: O ljudeh in krajih, ki jih ne poznamo, imamo pogosto stereotipne predstave, včasih pa zaradi tega tudi predsodke do njih. S pomočjo fotografij in danih informacij, ki se le redko pojavijo v medijih, učenci in učenke prepoznavajo različne države in narodnosti 01 OKOLI SVETA BREZ STEREOTIPNE ter stereotipe in predsodke, povezane z njimi. Z aktivnostjo jih 7. razred 45 minut PRTLJAGE spodbujamo h kritičnemu razmisleku o nastajanju stereotipnih predstav in podob o državah in njihovih prebivalcih in prebivalkah ter vplivu medijev na oblikovanje naših predstav o svetu. Učenci in učenke se seznanijo z zgodbo Malale, mlade aktivistke iz Pakistana, ki se bori za pravico do izobraževanja žensk. Številnim deklicam po svetu je šolanje namreč onemogočeno, s 02 S KNJIGO tem pa so manjše tudi možnosti za razvoj potencialov, ki jih imajo. SPREMINJAMO Številna dekleta in ženske zaradi neizobraženosti ne poznajo 7. razred 45 minut SVET svojih pravic in so zaradi tega pogosto žrtve izkoriščanja in nasilja. Učence in učenke z aktivnostjo spodbudimo k razmisleku o pomembnosti izobraževanja in o moči, ki jo ima znanje. Učenci in učenke razmišljajo o svojem življenju med delovnikom oziroma prostim dnem ter ga primerjajo z življenjem svojih 03 DELO OTROK vrstnikov in vrstnic. Spoznajo, da se lahko življenja vrstnikov in vrstnic po svetu precej razlikujejo od njihovih, saj so številni PO SVETU 7. razred 45 minut otroci prisiljeni v delo. Seznanijo se z vzroki, posledicami in oblikami otroškega dela ter z razumevanjem dela mladih z vidika slovenske zakonodaje. Mladi večino informacij pridobijo na internetu oziroma družabnih omrežjih. Pri tem večinoma ne presojajo kritično, 04 katere informacije so verodostojne in katere ne. Zaradi lažnih LAŽ ALI RESNICA? novic prihaja do številnih manipulacij, ki lahko privedejo do diskriminacije ali celo do nasilja nad posamezniki in 8. razred 90 minut posameznicami ali družbenimi skupinami. Aktivnost učencem in učenkam predstavi nekaj uporabnih orodij za preverjanje informacij in lažje prepoznavanje verodostojnosti novic. Učenci in učenke sodelujejo v skupini in »ustvarijo« osebo, ki predstavlja vse jezike, s katerimi so v stiku. Skozi refleksijo o 05 MEDKULTURNO lastnem maternem jeziku razmišljajo o jeziku kot orodju za razumevanje sebe, soljudi in sveta, ozavestijo pa tudi raznolikost JEZIKANJE 8. razred 45 minut jezikov, ki jih obkrožajo. Preko aktivnosti spoznajo, razumejo in razlikujejo pojma integracija in asimilacija ter razmišljajo o pomembnosti pravice do ohranjanja lastne kulture. 1 0   | P R E G L E D A K T I V N O S T I V P R I R O Č N I K U NASLOV AKTIVNOSTI: KRATEK OPIS: RAZRED: TRAJANJE: Cilji trajnostnega razvoja (CTR) so del mednarodne zaveze 193 članic Združenih narodov, imenovane Agenda za trajnostni razvoj 2030. Gre za dokument, ki nam lahko pomaga o CTR 06 TRAJNOSTNO V osveščati tudi mlade in skupaj z njimi iskati rešitve. Prav vsi ljudje lahko namreč prispevamo k njihovemu uresničevanju 2030 IN NAPREJ 8. razred 45 minut in s tem k svetu brez revščine in lakote, k zaščiti planeta ter k zagotavljanju miru in blaginje za vse. Učenci in učenke se seznanijo s trajnostnimi cilji ter skupaj iščejo načine, kako bi lahko prispevali k njihovemu uresničevanju. Kljub temu, da smo ženske in moški na papirju enakopravni, v praksi še vedno prihaja do številnih neenakosti med nami. Razlog za to so pogosto dvojna merila, ki se pojavljajo v družbi. 07 ENAKE MOŽNOSTI Učenci in učenke med aktivnostjo spoznajo, da lahko enako IN PRILOŽNOSTI vedenje izzove različne odzive glede na biološki spol osebe. 9. razred 45 minut ZA VSE S pomočjo aktivnosti kritično ugotavljajo dvojna merila v družbi in razmišljajo o svojih izkušnjah in pogledih na enakost spolov ter iščejo možnosti za spodbujanje enakih možnosti za vse ljudi. Učenci in učenke preko povzetka romana Nikoli ne reci, da te je strah (2014) spoznajo življenjsko pot mlade somalijske atletinje Samie Yusuf Omar, ki je leta 2008 svojo državo zastopala na 08 NIKOLI NE RECI, olimpijskih igrah v Pekingu. Po spletu nesrečnih okoliščin je tako kot mnogi drugi begunci in begunke izgubila življenje v DA SE BOJIŠ 9. razred 45 minut Sredozemskem morju nedaleč od italijanske obale. Učenci in učenke se preko njene zgodbe poglobijo v vprašanja, zakaj se ljudje selimo, kakšne pravice imamo ter kako lahko sami pomagamo beguncem in begunkam v naši državi. Turizem je ena izmed najhitreje rastočih panog tako pri nas kot drugje po svetu. Nudi številna delovna mesta, hkrati pa ima izrazito negativne posledice za okolje. Učenci in učenke 09 TRAJNOSTNO spoznajo različne načine potovanj oz. turizma, iščejo povezave turizma z okoljsko problematiko, razmišljajo o obnovljivih POTOVANJE 9. razred 45 minut virih in novih oblikah mobilnosti in nastanitev ter spoznajo termin »ogljični odtis« (angl. carbon footprint). Z aktivnostjo jih spodbudimo k izdelavi načrta potovanja na čim bolj okolju prijazen in trajnostno naravnan način. Veliko sadja in zelenjave, ki se vsakodnevno znajdeta na naših krožnikih, prihaja z oddaljenih koncev sveta. Za številne niti ne vemo, od kod dejansko izvirajo. Učenci in učenke preko aktivnosti 10 TRŽNICA spoznajo ozadje potrošnje v gospodinjstvih ter vpliv naših vsakodnevnih nakupovalnih navad na okolje. Ozavestijo pomen V RAZREDU 9. razred 90 minut odgovornega nakupovanja in spoznajo, kako se pripraviti nanj, ter se seznanijo s sistemom pravične trgovine. Z aktivnostjo jih spodbudimo k razmisleku o pomembnosti kupovanja in uživanja lokalno pridelane hrane. 1 1   | P R E G L E D A K T I V N O S T I V P R I R O Č N I K U Seznam prilog Vse priloge so na voljo v bazi gradiv društva Humanitas na spletnem naslovu https://humanitas.si/baza-gradiv. Za dostop do prilog se je potrebno registrirati z uporabniškim imenom in geslom. NASLOV AKTIVNOSTI: PRILOGE: PRILOGA 1: Komplet fotografij PRILOGA 2: Podatki o državah 01 OKOLI SVETA BREZ STEREOTIPNE PRILOGA 3: Tabela z državami, narodnostmi, pridevniki in jeziki PRTLJAGE PRILOGA 4: Rešitve z opisi in imeni držav PRILOGA 1: Zgodba o Malali v slovenščini 02 S KNJIGO SPREMINJAMO SVET PRILOGA 2: Infografika o izobraževanju deklic po svetu 03 PRILOGA 1: Delovni list z opisom dejavnosti DELO OTROK PRILOGA 2: Vprašanja za diskusijo PO SVETU PRILOGA 3: Infografika o delu otrok po svetu 04 PRILOGA 1: Delovni list s člankoma LAŽ ALI RESNICA? PRILOGA 2a: Delovni list s fotografijo 1 PRILOGA 2b: Delovni list s fotografijo 2 05 PRILOGA 1a: Delovni list z vprašanji v angleščini MEDKULTURNO PRILOGA 1b: Delovni list z vprašanji v nemščini JEZIKANJE PRILOGA 2: Tabela za vpis jezikov PRILOGA 1a: Tabela s sličicami in opisi posameznih ciljev trajnostnega razvoja 06 v slovenščini TRAJNOSTNO V PRILOGA 1b: Tabela s sličicami in opisi posameznih ciljev trajnostnega razvoja 2030 IN NAPREJ v angleščini PRILOGA 2: Primer predloge za risanje vizije sveta PRILOGA 1a: Seznam pridevnikov v angleščini PRILOGA 1b: Seznam pridevnikov v nemščini 07 ENAKE MOŽNOSTI IN PRILOŽNOSTI PRILOGA 2a: Seznam nasprotnih pridevnikov v angleščini ZA VSE PRILOGA 2b: Seznam nasprotnih pridevnikov v nemščini 08 PRILOGA 1: Povzetek zgodbe v angleščini NIKOLI NE RECI, PRILOGA 2: Zemljevid Samiine poti DA SE BOJIŠ PRILOGA 3: Infografika s podatki razseljenih ljudi 09 TRAJNOSTNO PRILOGA 1: Infografika trajnostnega turizma POTOVANJE PRILOGA 2: Razpredelnica s kriteriji trajnostnega potovanja PRILOGA 1: Seznam dvanajstih točk odgovornega nakupovanja PRILOGA 2: Sličice sadja in denarja 10 TRŽNICA PRILOGA 3: Navodila za prodajalce in prodajalke V RAZREDU PRILOGA 4: Navodila za kupce in kupke PRILOGA 5: Infografika PRILOGA 6: Kviz o certifikatih 1 2   | S E Z N A M P R I L O G OKOLI SVETA BREZ STEREOTIPNE PRTLJAGE 01 ŠTEVILO UČENCEV RAZRED: 7. TRAJANJE: 45 MINUT IN UČENK: 5–28 O ljudeh in krajih, ki jih ne poznamo, imamo pogosto stereotipne predstave, včasih pa zaradi tega tudi predsodke Ključne besede: do njih. S pomočjo fotografij in danih informacij, ki se le • država redko pojavijo v medijih, učenci in učenke prepoznavajo • kultura različne države in narodnosti ter stereotipe in predsodke, • stereotipi povezane z njimi. Z aktivnostjo jih spodbujamo h kritičnemu • predsodki razmisleku o nastajanju stereotipnih predstav in podob o državah in njihovih prebivalcih in prebivalkah ter vplivu medijev na oblikovanje naših predstav o svetu. Metode: Cilji aktivnosti: Povezava aktivnosti z učnimi cilji: • delo s fotografskim gradivom • učenci in učenke se seznanijo z • utrjevanje osnovnega besedišča: • delo z besedilom nekaterimi dejstvi o državah in države, samostalniki in pridevniki • primerjanje informacij njihovih prebivalcih in prebivalkah ter • utrjevanje pravopisnega zapisa • delo v skupinah iščejo razlike in podobnosti med njimi (lastnih in zemljepisnih imen) • diskusija • učenci in učenke razumejo vpliv • razumevanje pomena spoštovanja stereotipov na oblikovanje predstav različnih kultur in odnosov do držav in kultur njihovih • krepitev ustnega in pisnega prebivalcev in prebivalk izražanja • učenci in učenke razumejo, kako mediji s podajanjem izbranih informacij vplivajo na oblikovanje naših mnenj o ljudeh in državah • učenci in učenke razvijajo medkulturno zavest in medsebojno razumevanje Medpredmetne povezave: Pripomočki: Priloge: • domovinska in državljanska kultura • računalnik z internetno povezavo • PRILOGA 1: Komplet fotografij in etika • projektor (za vsako skupino) • geografija • listi formata A4 (za vsako skupino) • PRILOGA 2: Podatki o državah • zgodovina • pisala (za vsako skupino) (za vsako skupino) • PRILOGA 3: Tabela z državami, narodnostmi, pridevniki in jeziki (za vsakega učenca in učenko) 1 3   | O K O L I S V E T A B R E Z S T E R E O T I P N E P R T L J A G E Navodila za izvedbo: 1 KORAK 1 5–10 minut Učencem in učenkam razložite, da bo ura namenjena prepoznavanju različnih držav ter pogovoru o razlikah in podobnostih med državami in kulturami. Nato jih razvrstite v skupine po štiri in vsaki skupini razdelite komplet fotografij (PRILOGA 1). Dajte jim navodilo, da si ogledajo fotografije ter vsak zase zapišejo imena držav, v katerih so bile po njihovem mnenju posnete fotografije. Nato naj se v skupini posvetujejo in se skupaj odločijo, katere države so prikazane na fotografijah. Izbrana imena držav naj zapišejo na list. 2 KORAK 2 10–15 minut V nadaljevanju skupinam razdelite listke s podatki o državah, brez imen držav (PRILOGA 2). Učencem in učenkam dajte na voljo nekaj minut, da podatke preberejo in ugotovijo, na katere države se posamezni podatki nanašajo. Nato naj v skupini izmenjajo mnenja in zapišejo skupne odgovore na listke. Ko končajo, preverite odgovore skupin in jim podajte rešitve o tem, katerim državam ustrezajo podatki ter fotografije iz prve aktivnosti. Učencem in učenkam nato razdelite liste s tabelo, v kateri so navedena imena držav ter narodnosti, pridevniki in jeziki teh držav (PRILOGA 3) in preverite, katere že poznajo. Na voljo jim dajte nekaj minut, da podčrtajo neznane informacije. *Število držav prilagodite nivoju in znanju skupin ter času, ki ga imate na voljo. 3 KORAK 3 20–25 minut Učenci in učenke naj sedejo v krog. Začnite z diskusijo o tem, kako so prišli do odgovorov glede držav, ki so jih navajali ob videnih fotografijah. Pri tem si lahko pomagate z naslednjimi vprašanji: – Je bilo težko ugotoviti, na katere države se nanašajo fotografije in informacije? – So vas rezultati presenetili? Kaj vas je najbolj presenetilo? – So se mnenja glede navajanja držav (pri fotografijah ali informacijah) znotraj skupine razlikovala? Če da, kako? – Na kakšen način je skupina prišla do skupnega odgovora? – Na podlagi katerih informacij ste pripravili svoje odgovore? – Kaj so stereotipi? Kaj so predsodki? Kakšna je razlika med njimi? – Kakšne stereotipe in predsodke lahko prepoznate v svojih odgovorih? Kakšni so običajni stereotipi o državah, ki jih aktivnost predstavlja? – Kakšne so stereotipne podobe Slovenije in njenih prebivalcev in prebivalk? – Od kod po vašem mnenju izvirajo stereotipi? – Kakšne so (lahko) posledice stereotipov? – Kako se lahko izognemo stereotipom in predsodkom? Dodatni predlogi: • Obravnavano besedišče prilagodite znanju in starosti skupine – povečajte ali zmanjšajte obseg besedišča držav in kultur. Poleg utrjevanja besedišča lahko pri pouku angleščine vključite tudi utrjevanje pogojnika ali naklonskih glagolov. • Pogovor na nižji stopnji lahko poteka v slovenščini, sicer pa v angleščini ali v drugem tujem jeziku. • Z učenci in učenkami se lahko pogovorite o tem, kako je za odpravo stereotipov in predsodkov pomembno informiranje in izobraževanje ljudi ter posredovanje (preverjenih) informacij, zato lahko pogovor nadaljujete z aktualno temo lažnih novic in z manipulacij z informacijami/fotografijami ter se pri tem navežete na uvodno aktivnost s fotografijami. • Starejšim učencem in učenkam lahko predvajate video (ali pa si ga učenci in učenke ogledajo 1 4   | O K O L I S V E T A B R E Z S T E R E O T I P N E P R T L J A G E za domačo nalogo) »The Danger of a Single Story« (2009) pisateljice Chimamande Ngozi Adichie. V nadaljevanju se z njimi pogovorite o tem, kako pripovedovanje in poslušanje ter sprejemanje zgolj »ene« zgodbe in informacij vpliva na naše doživljanje sveta, stereotipe in predsodke. Kotiček za informacije: • Stereotip je splošno in poenostavljeno prepričanje o socialnih skupinah in njihovih pripadnikih in pripadnicah. Gre za posploševanje določenih lastnosti, ki naj bi jih imeli pripadniki ali pripadnice določene socialne skupine, samo zato, ker tej skupini pripadajo. Pri tem niso upoštevane individualne razlike. Z nekaterimi stereotipi živimo, jih samoumevno sprejmemo in se tako tudi obnašamo. Veliko stereotipov se otroci naučijo od svojih staršev, ko povzemajo njihovo govorjenje in razmišljanje, od svojih prijateljev in prijateljic ter iz medijev. Stereotipi so družbeno zakoreninjeni in redko izhajajo iz posameznikovih neposrednih izkušenj. • Predsodki so stališča, ki niso upravičena, argumentirana in preverjena, a jih spremljajo močna čustva in so odporna na spremembe. Nanašajo se na pripadnike ali pripadnice skupin, do katerih smo pozitivno ali negativno naravnani oziroma jih pozitivno ali negativno vrednotimo zgolj zaradi njihove skupinske pripadnosti (Ule 2004, str. 166). Literatura in viri: – Amnesty International. (2016). »This is what we die for«: Human rights abuses in the Democratic Republic of Congo power the global trade in cobalt. London: Amnesty International Ltd. Dostopno na: https://www.amnesty.org/download/Documents/ AFR6231832016ENGLISH.PDF (pridobljeno 25. 7. 2019). – Biolek, J., Čajka, A. [idr.]; R. Suša (ur.). (2012). Svet med vrsticami: priročnik za učitelje, ki jih zanima globalno učenje. Ljubljana: Društvo Humanitas. – Mijović, D. (27. 4. 2019). Brazilski Indijanci želijo zaščititi amazonski pragozd. Spletni portal Delo. Dostopno na: https://www.delo.si/novice/svet/brazilski-indijanci-zelijo-zascititi- amazonski-pragozd/ (pridobljeno 20. 3. 2020). – Davidson, P. , Saunders, P. [idr.]. (2018). Poverty in Australia, 2018; ACOSS/UNSW Poverty and Inequality Partnership Report No. 2. Sydney: ACOSS. Dostopno na: https://www.acoss.org.au/ wp-content/uploads/2018/10/ACOSS_Poverty-in-Australia-Report_Web-Final.pdf (pridobljeno 20. 3. 2020). – Ngozi Adichie, C. (2009). The danger of a single story. TED GLOBAL 2009. Dostopno na: https://www.ted.com/talks/chimamanda_adichie_the_danger_of_a_single_story (pridobljeno 20. 3. 2020). – Zavod republike Slovenije za zaposlovanje. (2020). Stopnja registrirane brezposelnosti, februar 2020. Dostopno na: https://www.ess.gov.si/trg_dela/trg_dela_v_stevilkah/stopnja_ registrirane_brezposelnosti (pridobljeno 23. 4. 2020). – The Local Switzerland. (2018). 13 key milestones in the history of women's rights in Switzerland. Dostopno na: https://www.thelocal.ch/20170308/12-fascinating-facts-about-the- history-of-womens-rights-in-switzerland (pridobljeno 20. 3. 2020). – United Nations High Commissioner for Refugees (UNHCR). (b. l.). Refugees and Asylum Seekers in Turkey; Some Legal and Informative Documents on Asylum-seekers and Refugees. Dostopno na: https://www.unhcr.org/tr/en/refugees-and-asylum-seekers-in-turkey (pridobljeno 20. 3. 2020). – United States Scool Corporal Punishment. (2018). Nearly 100,000 K-12 Students Still Spanked or Paddled at School, Data Show; Inside School Research; Education Week blog. Dostopno na: https://www.corpun.com/18archive/uss01805.htm#26703 (pridobljeno 20. 3. 2020). – Will, M. (22. 5. 2018). RANKED: The 29 richest countries in the world. Business Insider. Dostopno na: https://www.businessinsider.com/the-richest-countries-in-the-world-2018-5 (pridobljeno 20. 3. 2019).. – World Atlas. (2019). Countries Putting The Most Plastic Waste Into The Oceans. Dostopno na: https://www.worldatlas.com/articles/countries-putting-the-most-plastic-waste-into-the- oceans.html (pridobljeno 20. 3. 2020). 1 5   | O K O L I S V E T A B R E Z S T E R E O T I P N E P R T L J A G E – World Health Organisation. (2017). Yemen situation reports. Dostopno na: https://www.who. int/hac/crises/yem/sitreps/en/ (pridobljeno 20. 3. 2020). – Žužek, A. (14. 1. 2015). To je najbogatejša država na svetu. Siol. Dostopno na: https://siol.net/ novice/svet/to-je-najbogatejsa-drzava-na-svetu-315398 (pridobljeno 20. 3. 2020). – Spletna platforma o medkulturnem medvrstniškem učenju »Culpeer Slovenia (SI)«. (b. l.). Stereotipi in predsodki; Modul 4 – CPLA za raznolikost in enake možnosti; Enota 2. Dostopno na: https://culpeer.eu/moodle/mod/page/view.php?id=719 (pridobljeno 20. 3. 2020). – Ule, M. (2004). Socialna psihologija. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. – Fotografije: • fotografija 1: https://images.pexels.com/photos/235648/pexels-photo-235648. jpeg?auto=compress&cs=tinysrgb&dpr=3&h=750&w=1260 (pridobljeno 20. 3. 2020). • fotografija 2: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/1c/Dar_al_hajar.jpg (pridobljeno 20. 3. 2020). • fotografija 3: http://1.bp.blogspot.com/-WquitU17Yz0/UAcXdvSPmWI/AAAAAAAAAN4/ eFRSzEtkd_I/s1600/kinshasa.jpg (pridobljeno 20. 3. 2020). • fotografija 4: Gasar, J. (3. 8. 2015). Dostopno na: https://www.dnevnik.si/1042717932 (pridobljeno 20. 3. 2020). • fotografija 5: https://static.independent.co.uk/s3fs-public/thumbnails/ image/2017/07/22/15/wesleyfryer.jpg?w968 (pridobljeno 20. 3. 2020). • fotografija 6: https://cdn.pixabay.com/photo/2012/02/19/16/41/ pamukkale-14999_960_720.jpg (pridobljeno 20. 3. 2020). • fotografija 7: https://cdn.pixabay.com/photo/2016/07/14/13/35/ matterhorn-1516733_960_720.jpg (pridobljeno 20. 3. 2020). • fotografija 8: https://cdn.pixabay.com/photo/2017/03/17/05/44/qatar-2150970_960_720.jpg (pridobljeno 20. 3. 2020). • fotografija 9: https://cdn.pixabay.com/photo/2013/07/10/12/09/brasil-144435_960_720.jpg (pridobljeno 20. 3. 2020). • fotografija 10: https://cdn.pixabay.com/photo/2014/02/01/17/00/nambung-national- park-256216_960_720.jpg (pridobljeno 20. 3. 2020). 1 6   | O K O L I S V E T A B R E Z S T E R E O T I P N E P R T L J A G E S KNJIGO SPREMINJAMO SVET 02 ŠTEVILO UČENCEV RAZRED: 7. TRAJANJE: 45 MINUT IN UČENK: 10–30 Učenci in učenke se seznanijo z zgodbo Malale, mlade aktivistke iz Pakistana, ki se bori za pravico do izobraževanja Ključne besede: žensk. Številnim deklicam po svetu je šolanje namreč • človekove pravice onemogočeno, s tem pa so manjše tudi možnosti za razvoj • pravica do potencialov, ki jih imajo. Številna dekleta in ženske zaradi izobraževanja • pravice žensk neizobraženosti ne poznajo svojih pravic in so zaradi tega • (ne)enakost pogosto žrtve izkoriščanja in nasilja. Učence in učenke • aktivizem z aktivnostjo spodbudimo k razmisleku o pomembnosti • biografija izobraževanja in o moči, ki jo ima znanje. Metode: Cilji aktivnosti: Povezava aktivnosti z učnimi cilji: • delo z besedilom • učenci in učenke razumejo problem • bogatenje besedišča • delo s slovarji odsotnosti pravice do izobraževanja • razvijanje slušnega in bralnega • predstavitev • učenci in učenke se zavedajo razumevanja besedila • diskusija neenakega položaja žensk • razvijanje ustnega in pisnega ter neenakosti v dostopu do izražanja izobraževanja v nekaterih delih sveta • spoznavanje in vadba rabe • učenci in učenke spoznajo pomen preteklika (izbirno) aktivizma Medpredmetne povezave: Pripomočki: Priloge: • slovenščina • računalnik z internetno povezavo • PRILOGA 1: Zgodba o Malali • domovinska in državljanska • projektor v slovenščini (za vsakega učenca kultura in etika • slovar (lahko v elektronski obliki) in učenko)* • geografija • PRILOGA 2: Infografika o • zgodovina izobraževanju deklic po svetu (za vsakega učenca in učenko) *Zgodba o Malali je dostopna v različnih jezikih, izberite besedilo v jeziku, ki ga poučujete. 1 7   | S K N J I G O S P R E M I N J A M O S V E T Navodila za izvedbo: 1 KORAK 1 15 minut Učence in učenke vprašajte, če so že slišali za Malalo. Pokažite jim tudi njeno sliko, a za začetek še ne razlagajte podrobnosti. Nato jim razdelite liste z zgodbo o Malali (PRILOGA 1), učenci in učenke pa naj jo na glas preberejo po odlomkih (lahko jim jo preberete tudi vi). Nato preverite splošno razumevanje besedila s pomočjo naslednjih vprašanj: – Kaj se je zgodilo dekletu v zgodbi? – Kakšna je njena zgodba in kaj počne Malala danes? 2 KORAK 2 15 minut V nadaljevanju aktivnosti preverite razumevanje besedišča. Učence in učenke razdelite v manjše skupine (4–5 na skupino). Dajte jim navodila, naj poiščejo neznane besede in najdejo njihov pomen v slovarju (lahko tudi s pomočjo e-slovarja na telefonu ali tablici) ter jih skupaj z definicijo zapišejo v zvezek. Opozorite jih, da je zgodba zapisana v pretekliku (če ga še ne poznajo, naj se s tem ne obremenjujejo). Ko končajo, skupaj sedite v krog. Preverite razumevanje besedišča, pri čemer naj učenci in učenke na tablo zapisujejo nove besede (glagole, samostalnike, pridevnike). Preverite tudi razumevanje pojmov »aktivizem«, »pravica do izobraževanja«, »pravice žensk«, »človekove pravice« ter »neenakost«. 3 KORAK 3 15 minut V nadaljevanju se z učenci in učenkami pogovorite o aktivnosti. Pri tem si lahko pomagate z naslednjimi izhodiščnimi vprašanji: – Kakšna se vam zdi Malalina zgodba? – Katera vprašanja so se vam porajala ob prebiranju njene zgodbe? – Kaj ste spoznali ob njeni zgodbi? – Kaj so človekove pravice? Katere poznate? – Za katere človekove pravice si prizadeva Malala? – Zakaj je »pravica do izobraževanja« pomembna? – Kako je ta pravica spoštovana po svetu? – Kaj pa v Sloveniji? Imamo vsi enake pravice do izobraževanja? – Kdo se oziroma bi se moral boriti za pravice otrok, ki nimajo dostopa do izobraževanja oz. šole? – Kaj lahko vsak od nas stori za to, da ne bo prihajalo do kršitev te pravice v našem okolju in drugje po svetu? Dodatni predlogi: • Delavnica je primerna za izvedbo ob svetovnem dnevu človekovih pravic (10. december), mednarodnem dnevu žena (8. marec) in mednarodnem dnevu izobraževanja (24. januar). • Učenci in učenke naj dobijo domačo nalogo, da razmislijo o citatu » Education is power. « (»V izobrazbi/znanju je moč.«), za pomoč pri razmisleku pa naj si ogledajo infografiko o izobraževanju deklic po svetu (PRILOGA 2). Učenci in učenke naj svoja razmišljanja povzamejo in zapišejo v krajšem besedilu, v katerem razložijo, zakaj je po njihovem mnenju izobraževanje pomembno. • Če je možna razširitev ure, lahko učence in učenke spodbudite, da za svoje besedilo, ki so ga pripravili za domačo nalogo, pripravijo tudi kreativno predstavitev besedila – besedilo lahko opremijo z ilustracijami, ga uprizorijo z igro ali pantomimo, napišejo pesem, pripravijo videoposnetek ali izdelajo plakat, ki ga nato obesijo na vidno mesto v razredu ali na šolskem hodniku. • Učno uro lahko razširite v dodatno oz. naslednjo uro, kjer učenci in učenke najprej predstavijo svoja razmišljanja o citatu » Education is power«. V nadaljevanju ure besedilo in citate iz 1 8   | S K N J I G O S P R E M I N J A M O S V E T knjige uporabite kot iztočnico za pisne sestavke, raziskavo stanja o pravici do izobraževanja po svetu ali govorne nastope. Pomagate si lahko z naslednjimi predlogi in citati: – Kakšna bi bila zgodba o Malali, če bi se rodila v Sloveniji? – Izmisli si zgodbo o pisalu, ki je spremenilo svet. – »One child, one teacher, one book, and one pen can change the world.« (Malala Yousafzai) – »When the whole world is silent, even one voice becomes powerful.« (Malala Yousafzai) • V višjih razredih lahko z učenci in učenkami vadite preteklik z besedilom (glagoli v besedilu: be, love, live, take, frighten, forbid, disagree, think, get, stop, fire, die, send, recover, imagine, silence, pick up, change, receive ipd.). • Priporočeno učno okolje: sproščeno branje v krogu (v slogu ure pravljic), delo po skupinah, kjerkoli v učilnici, po hodnikih, izven šole (odvisno od njihovega kroga zaupanja). Učence in učenke spodbudite, da prevzamejo odgovornost za učenje in zapis besed. Ne podajajte jim le definicij. Kotiček za informacije: • Malala Yousafzai je najmlajša oseba, ki je leta 2014 prejela Nobelovo nagrado za mir. Nagrado je prejela pri 17. letih. • Več kot 28 od 61 milijonov otrok po svetu, ki niso deležni osnovnošolske izobrazbe, živi v konfliktnih območjih. • Preko 30 držav po svetu se sooča s pogostimi napadi na otroke, učitelje in šole. • Deklice, ki imajo več kot 7 let izobrazbe, se v povprečju poročajo 4 leta kasneje in imajo 2,2 otroka manj. • Izmed vseh 130 milijonov otrok in mladih po svetu, ki niso vključeni v izobraževanje, je kar 70 odstotkov deklic. Literatura in viri: – Favilli, E., Cavallo, F. (2018). Z godbe za lahko noč za uporniške punce: 100 zgodb o izjemnih ženskah. Učila International. – Favilli, E., Cavallo, F. (2017). Good night stories for rebel girls: 100 tales of extraordinary women; angleški jezik. Particular Books. – Favilli, E., Cavallo, F. (2017). Storie della buonanotte per bambine ribelli; italijanski jezik. Mondadori. – Favilli, E., Cavallo, F. (2017). Good night stories for rebel girls: 100 außergewöhnliche frauen; nemški jezik. Hanser. – Manitoba newcomer education coalition. (2018). Forum – Supporting and empowering newcomer students with interrupted schooling. Dostopno na: http://newcomeredcoalition. blogspot.com/2018/04/may-23rd-2018-forum-supporting-and.html (Pridobljeno 26. 3. 2020). – Take part online magazine. (b. l.). Dostopno na: http://www.takepart.com (Pridobljeno 26. 3. 2020). – Global partnership for education (2020). Dostopno na: https://www.globalpartnership.org/ sites/default/files/images/infographic_sm.jpg (Pridobljeno 16. 4. 2020). – Girls Education: Why it Matters? (b. l.). Dostopno na: https://www.infographicszone.com/ education/girls-education-why-it-matters-infographic (pridobljeno: 16. 4. 2020). 1 9   | S K N J I G O S P R E M I N J A M O S V E T DELO OTROK PO SVETU 03 ŠTEVILO UČENCEV RAZRED: 7. TRAJANJE: 45 MINUT IN UČENK: 12−28 Učenci in učenke razmišljajo o svojem življenju med delovnikom oziroma prostim dnem ter ga primerjajo z Ključne besede: življenjem svojih vrstnikov in vrstnic. Spoznajo, da se lahko • otroško delo življenja vrstnikov in vrstnic po svetu precej razlikujejo od • revščina njihovih, saj so številni otroci prisiljeni v delo. Seznanijo • pomoč pri hišnih opravilih se z vzroki, posledicami in oblikami otroškega dela ter z • počitniško delo razumevanjem dela mladih z vidika slovenske zakonodaje. • otrokove pravice Metode: Cilji aktivnosti: Povezava aktivnosti z učnimi cilji: • uporaba delovnega lista • učenci in učenke opišejo svoje • utrjevanje besedišča, vezanega • delo v skupini življenje in ga primerjajo z življenjem na dejavnosti iz vsakdana • ogled videoposnetka sošolca ali sošolke • uporaba ustreznih slovničnih • diskusija • učenci in učenke razmišljajo o struktur življenju svojih vrstnikov in vrstnic • govorno sporočanje, opisovanje, po svetu predstavljanje stvari, izdelkov, oseb, • učenci in učenke ugotovijo, da so idej, stališč, mnenj in perspektiv številni otroci prisiljeni v delo • argumentiranje • učenci in učenke razpravljajo o • spoznavanje in sprejemanje dejavnikih, ki vplivajo na otroško delo medkulturnih podobnosti in razlik • učenci in učenke spoznajo zakonsko evropskih in drugih kultur ureditev dela mladih v Sloveniji • izmenjava in usklajevanje mnenj Medpredmetne povezave: Pripomočki: Priloge: • geografija • računalnik z internetno povezavo • PRILOGA 1: Delovni list z opisom • domovinska in državljanska • projektor dejavnosti (za vsakega učenca kultura in etika in učenko) • zgodovina • PRILOGA 2: Vprašanja za diskusijo (za vsako skupino) • PRILOGA 3: Infografika o delu otrok po svetu 2 0   | D E L O O T R O K P O S V E T U Navodila za izvedbo: 1 KORAK 1 5 minut Učencem in učenkam razdelite delovne liste z navodilom (PRILOGA 1) in jih spodbudite, da razmislijo, s katerimi dejavnosti se običajno ukvarjajo med delovnikom in ob prostih dnevih (npr. med vikendom ali med počitnicami). V kvadratek pred dejavnostjo, ki velja zanje, naj narišejo kljukico. 2 KORAK 2 15 minut Na podlagi pregleda odgovorov, ki so jih učenci in učenke zapisali na delovne liste, jih razvrstite v skupine (največ štiri na skupino). Pri razvrščanju v skupine uporabite metodo izločanja, s čimer se izognete temu, da bi za nekatere učence ali učenke držalo več trditev. Kljub temu bo mogoče nekdo športnik ali športnica, glasbenik ali glasbenica hkrati – v tem primeru jih razvrstite glede na številčnost skupin. Dajte jim naslednja navodila: a. V skupini 1 se zberejo vsi, ki obiskujejo treninge oz. športne vadbe. b. V skupini 2 se zberejo vsi, ki obiskujejo glasbeno šolo oziroma druge obšolske dejavnosti. c. V skupini 3 se zberejo vsi, ki popoldne pomagajo staršem ali/in skrbijo za hišnega ljubljenčka. d. V skupini 4 se zberejo vsi, ki se popoldne učijo, uporabljajo računalnik oziroma pametni telefon, se družijo s prijatelji in prijateljicami. Učenci in učenke se nato v skupinah pogovorijo o podobnostih in razlikah njihovih delovnikov in prostih dni. V nadaljevanju jim zastavite nekaj vprašanj, ki spodbujajo diskusijo: – Se vam zdi, da so si vaša življenja precej podobna? Zakaj da, zakaj ne? – Mislite, da so življenja vaših vrstnikov in vrstnic po svetu podobna vašim življenjem? Kje da? Kje ne? – V čem se življenja vaših vrstnikov in vrstnic najbolj razlikujejo? Kje? – Ali vaši vrstniki in vrstnice po svetu živijo v miru? Imajo vsi pogoje za dostojno življenje? – Ali lahko vsi redno obiskujejo šolo? 3 KORAK 3 10 minut Predvajajte dva ali več kratkih posnetkov o življenju otrok po svetu: – https://www.youtube.com/watch?v=BcI4l3arrHI (2013) – https://www.bbc.com/news/world-africa-15917164 (Hawksley, 2011) – https://www.youtube.com/watch?v=0N4VGWaoVqI (Khandelwal, Thakkar, 2016) – https://www.youtube.com/watch?v=6cu7oDIHA1Y (Ramovš, 2016). 4 KORAK 4 15 minut Po predvajanju posnetkov vsaki skupini razdelite list z vprašanji (PRILOGA 2). Skupine imajo nekaj minut za diskusijo v skupini, vi pa medtem pripravite projekcijo zemljevida in infografike o delu otrok po svetu (PRILOGA 3). Sledi poročanje odgovorov v obliki diskusije, v kateri se lahko ponovno navežete na zgoraj navedena vprašanja. Medtem ko skupine poročajo o svojih ugotovitvah, njihova mnenja dopolnjujte s podatki z zemljevida oziroma naj bodo ta vir dodatnih informacij (KOTIČEK ZA INFORMACIJE). Diskusijo lahko usmerite tudi na začarani krog revščine: revščina, slabi življenjski pogoji → delo namesto šolanja → pomanjkanje izobrazbe → pomanjkanje zaposlitvenih priložnosti → nizki prihodki = revščina. 2 1   | D E L O O T R O K P O S V E T U Ob koncu ure učencem in učenkam povejte tudi, kje lahko najdejo več informacij o otroškem delu – predstavite jim uporabne in zanimive povezave (KOTIČEK ZA INFORMACIJE). Dodatni predlogi: • Glede na predhodno znanje jezika učencev in učenk lahko del delavnice prilagodite in jo izvedete v slovenščini. • Če imate na voljo dovolj časa, lahko skupine s pomočjo računalnika, tablice ali pametnega telefona na spletu poiščejo podatke, ki jih niso prepričali, ter jih nato uporabijo med diskusijo. • Delavnica je še posebej primerna za izvajanje v Tednu otroka (1. teden oktobra), ob mednarodnemu dnevu otroka (20. november), ob prazniku dela (1. maj) in ob svetovnem dnevu boja proti otroškemu delu (12. junij). Kotiček za informacije: • Otroško delo je delo, ki otrokom onemogoča vključevanje v redno šolsko izobraževanje (oziroma lahko negativno vpliva na njihove učne dosežke). Zaradi možne izpostavljenosti težkim delovnim pogojem, ki povzročajo različne oblike stresa (fizično, socialno in psihično), lahko zaznamuje otrokov socialni in psihološki razvoj, in kot tako spodkopava dostojanstvo in samozavest otrok. Vir: https://www.irssv.si/upload2/Otrosko_delo.pdf (Narat, T., Lebar, L., Boljka, U., 2017). • Vsak deseti otrok na svetu je vpet v otroško delo. To pomeni, da je otroških delavcev in delavk po vsem svetu kar 152 milijonov, od tega jih 107,5 milijona dela v kmetijskih panogah. Številni otroci so prisiljeni v suženjsko delo, prostitucijo ali bojevanje na vojnih območjih. • V Sloveniji so se v letih od 2010 do 2015 z vsaj eno od oblik otroškega dela srečali na petini vseh osnovnih šol, na 12,5 odstotka centrov za socialno delo, na 6,8 odstotka srednjih šol ter pri eni nevladni organizaciji. V letu 2015 so otroško delo med osnovnošolskimi otroki prepoznali pri 22 dečkih in 12 deklicah. V večini primerov je šlo za pretirano vpetost v domače delo (npr. delo na kmetiji, skrb za sorojence), ki je onemogočalo normalno šolsko delo. Med primere otroškega dela je všteto tudi beračenje otrok na ulicah. Vir: https://www.irssv.si/ upload2/Otrosko_delo.pdf (Boljka, U., Lebar, L. [idr.], 2017). • Med dobrinami, v pridelavo katerih so vključeni tudi otroci v različnih delih sveta in ki jih mnogi med nami uporabljamo ali uživamo vsakodnevno, so na primer kava, kakav, banane, tobak, sladkor, zlato in bombaž. • Delo otrok, mlajših od 15 let, je v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih načeloma prepovedano. Izjemoma je dovoljeno le v dveh primerih: a) ko otrok, mlajši od 15 let, sodeluje pri pripravi in izvajanju umetnostnih, scenskih in drugih del s področja kulturne, umetniške, športne in oglaševalne dejavnosti; b) ko otrok, ki je že dopolnil starost 13 let, opravlja lažja dela v času šolskih počitnic. Delo mladih delavcev (od 15 do 18 let) je z vidika delovne zakonodaje v Sloveniji podrobneje opredeljeno v dokumentu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki je dostopen na povezavi http://www.osha.mddsz.gov.si/resources/files/ pdf/kampanje/Rakita.pdf (Rakita, 2006). • Pravična trgovina je »trgovinsko partnerstvo«, ki temelji na dialogu, transparentnosti in spoštovanju in si prizadeva za večjo enakopravnost v mednarodni trgovini. Prispeva k trajnostnemu razvoju, tako da ponuja boljše pogoje prodaje in zagotavlja pravice marginaliziranih proizvajalcev in delavcev, predvsem iz ekonomsko manj razvitih dežel. Organizacije, ki se ukvarjajo s pravično trgovino in ki jih podpirajo potrošniki, se aktivno vključujejo v podpiranje proizvajalcev, osveščanje in vodenje kampanj za spremembe v pravilih in praksi konvencionalne mednarodne trgovine (definicija Svetovne organizacije za pravično trgovino). Eno izmed načel pravične trgovine je spoštovanje Konvencije ZN o pravicah otrok. Vir: https://www.pravicna-trgovina.si/projekti/o-pravicni-trgovini (Pravična trgovina Slovenija, b. l.). 2 2   | D E L O O T R O K P O S V E T U Literatura in viri: – Boljka, U., Lebar, L. [idr.]. (2017). Otroško delo v Sloveniji. Končno poročilo. Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo. Dostopno na: https://www.irssv.si/upload2/Otrosko_delo.pdf (pridobljeno 25. 3. 2020). – Compassion. (b. l.) The cost of child labor: INFOGRAPHIC. Dostopno na: https://blog.compassion. com/cost-child-labor (pridobljeno 25. 3. 2020). – Delo.si. (2014). Otroško delo: namesto šole in igre garanje za pičel zaslužek. Dostopno na: https://www.delo.si/svet/globalno/otrosko-delo-namesto-sole-in-igre-garanje-za-picel- zasluzek.html (pridobljeno 25. 3. 2020). – Ethical Consumer. (b. l.). All the information and inspiration you need to revolutionise the way you spend, save and live. Dostopno na: http://www.ethicalconsumer.org/buyersguides.aspx (pridobljeno 25. 3. 2020). – Hawksley, H. (2011). Nestle 'to act over child labour in cocoa industry' . BBC News. Dostopno na: https://www.bbc.com/news/world-africa-15917164 (pridobljeno 25. 3. 2020). – Humanitas. (b. l.). Kaj je pravična trgovina? Dostopno na: http://www.humanitas. si/?subpageid=27 (pridobljeno 25. 3. 2020). – International cocoa initiative. (b. l.) Child labour in cocoa growing. Dostopno na: https://cocoainitiative.org/our-work/child-labour-in-cocoa (pridobljeno 25. 3. 2020). – International labour organization. (2017). Child labour. Dostopno na: https://www.ilo.org/ global/topics/child-labour/lang--en/index.htm (pridobljeno 25. 3. 2020). – International labour organization. (b. l.). Sectors and topics; Departments and offices International Programme on the Elimination of Child labour (IPEC). Dostopno na: https://www.ilo.org/ipec/areas/lang--en/index.htm (pridobljeno 25. 3. 2020). – Košir, K. (6. 12. 2018). Kruta usoda milijonov otrok. Svet kapitala. Dostopno na: https://svetkapitala.delo.si/ikonomija/kruta-usoda-milijonov-otrok-130860 (pridobljeno 30. 7. 2019). – Khandelwal, Y., Thakkar, N. (2016). After School – Stop Child Labor. Dostopno na: https://www.youtube.com/watch?v=0N4VGWaoVqI (pridobljeno 25. 3. 2020). – Pravična trgovina Slovenija. (b. l.) O pravični trgovini. Dostopno na: https://www.pravicna- trgovina.si/projekti/o-pravicni-trgovini (pridobljeno 25. 3. 2020). – Rakita, J. (2006). Delo mladih delavcev iz vidika zakonodaje; Inšpektorat RS za delo. Dostopno na: http://www.osha.mddsz.gov.si/resources/files/pdf/kampanje/Rakita.pdf (pridobljeno 25. 3. 2020). – Ramovš, M. (2016). Infodrom: Otroško delo v Tanzaniji. Dostopno na: https://www.youtube. com/watch?v=6cu7oDIHA1Y (pridobljeno 25. 3. 2020). – World Vision Child Labour. (2013). Dostopno na: https://www.youtube.com/watch?v=BcI4l3arrHI (pridobljeno 25. 3. 2020). – International Labour Organization. (2017). Global Estimates of Child Labour. Results and trends, 2012–2016. Dostopno na: https://www.ilo.org/wcmsp5/groups/public/---dgreports/--- dcomm/documents/publication/wcms_575499.pdf (pridobljeno 28. 4. 2020). 2 3   | D E L O O T R O K P O S V E T U LAŽ ALI RESNICA? 04 ŠTEVILO UČENCEV RAZRED: 8. TRAJANJE: 90 MINUT IN UČENK: 4−28 Mladi večino informacij pridobijo na internetu oziroma družabnih omrežjih. Pri tem večinoma ne presojajo Ključne besede: kritično, katere informacije so verodostojne in katere ne. • lažne novice Zaradi lažnih novic prihaja do številnih manipulacij, ki • mediji lahko privedejo do diskriminacije ali celo do nasilja nad • zavajanje/manipulacija • informacije posamezniki in posameznicami ali družbenimi skupinami. Aktivnost učencem in učenkam predstavi nekaj uporabnih orodij za preverjanje informacij in lažje prepoznavanje verodostojnosti novic. Metode: Cilji aktivnosti: Povezava aktivnosti z učnimi cilji: • diskusija • učenci in učenke razvijajo • razvijanje govornih sposobnosti • delo s fotografskim gradivom sposobnost kritičnega mišljenja • razvijanje pisnih sposobnosti • možganska nevihta • učenci in učenke spoznavajo • raba ustreznih slovničnih struktur • delo v parih vpliv medijev na oblikovanje • delo v skupinah naših predstav o svetu • učenci in učenke se naučijo prepoznavati lažne novice Medpredmetne povezave: Pripomočki: Priloge: • domovinska in državljanska • računalnik z internetno povezavo • PRILOGA 1: Delovni list s člankoma kultura in etika • projektor (za vsakega učenca in učenko) • računalništvo • slovar (lahko v elektronski obliki) • PRILOGA 2a: Delovni list s fotografijo • slovenščina 1 (za vsakega učenca in učenko) • PRILOGA 2b: Delovni list s fotografijo 2 (za vsakega učenca in učenko) 2 4   | L A Ž A L I R E S N I C A ? Navodila za izvedbo: 1 KORAK 1 15 minut Učencem in učenkam razdelite liste s člankoma (PRILOGA 1). Besedilo naj najprej preberejo individualno, nato pa naj se v parih pogovorijo o tem, ali sta članka resnična ali ne. Najprej preverite njihovo bralno razumevanje, nato pa jih pozovite, da z dvigom rok izrazijo mnenje o resničnosti prve in druge novice. Vprašajte jih: Zakaj menite oziroma po čem sklepate, da sta članka resnična oziroma neresnična? Njihove argumente sproti zapisujte na tablo, vendar na tej točki še ne naslavljajte resničnosti oziroma neresničnosti člankov. 2 KORAK 2 30 minut Učence in učenke se razvrstijo v štiri skupine, vi pa jim razdelite delovne liste s fotografijami (PRILOGI 2a in 2b). Po dve skupini dobita fotografijo istega dogodka, vendar fotografirano z drugih zornih kotov (ali prirejene fotografije). Pomembno je, da si skupine med seboj ne kažejo fotografij. Skupinam dajte navodilo, da si svojo fotografijo najprej dobro ogledajo, nato pa naj se znotraj skupine pogovorijo o tem, kdo je oseba na fotografiji in kaj počne v trenutku, ujetem na fotografiji. V nadaljevanju vsaka skupina napiše kratek časopisni članek o možnem dogodku na fotografiji in članku doda tudi naslov. Članek naj napišejo v tujem jeziku. Pri tem si lahko pomagajo s slovarji (lahko uporabljajo tudi e-slovarje na pametnih telefonih ali tablicah). 3 KORAK 3 20 minut Ko skupine končajo s pisanjem, učenci in učenke sedejo v krog. Predstavnik ali predstavnica vsake skupine na glas prebere članek ter ostalim v razredu pokaže fotografijo. K predstavitvi člankov najprej pozovite skupine, ki imajo prirejeno verzijo fotografije, in zatem skupine, ki imajo originalno fotografijo. 4 KORAK 4 25 minut Po predstavitvi vseh skupin sledi diskusija o aktivnosti in rezultatih, pri tem pa so vam lahko v pomoč naslednja vprašanja: – Kakšna se vam je zdela aktivnost? – Iz katerih virov običajno dobite informacije? – Kakšna je razlika med lažnimi in resničnimi novicami? – Zakaj se po vašem mnenju pojavljajo lažne, izmišljene ali prirejene novice? – Kako lahko ločimo lažne novice od resničnih? – Na kakšen način lahko prepoznamo resničen članek? – Kadar preberete kakšen članek, kako pogosto preberete članek o isti tematiki tudi iz kakšnega drugega vira? Po diskusiji učencem in učenkam predstavite še smernice, s katerimi lahko preverjamo resničnost člankov, ter napotke o tem, kako lahko preverimo resničnost fotografije in videoposnetkov (KOTIČEK ZA INFORMACIJE). Dodatni predlogi: • Učenci in učenke lahko za domačo nalogo v manjših skupinah ali individualno napišejo lažen članek ali poiščejo resničnega. Pri naslednji šolski uri članek preberejo v razredu, ostali učenci in učenke pa ugibajo oz. preverjajo, ali je članek resničen ali neresničen. 2 5   | L A Ž A L I R E S N I C A ? Kotiček za informacije: • Raziskava Univerze v Stanfordu je pokazala, da kar 82 % dijakov in dijakinj ter študentov in študentk ne loči med »sponzoriranimi« in »resničnimi« objavami na internetu. Pri ugotavljanju resničnosti novic si zato lahko pomagamo z naslednjimi vprašanji: Ali novica zveni resnično? Kakšne dokaze imamo? Od kod prihaja novica, kaj je vir informacije? Ali se podrobnosti ujemajo – so datumi pravilni, ali bi lahko bila oseba, vključena v zgodbo, v tem trenutku kje drugje? Nenazadnje lahko tudi preverimo, ali o istem dogodku enako poročajo tudi večje novinarske organizacije. • Verodostojnost objav na družbenih medijih: Pozornost je potrebno nameniti jeziku, ki ga avtorji in avtorice člankov uporabljajo (raba ločil, slovnično pravilen zapis, raba klicajev idr.), času obstoja uporabniškega računa, podprtosti objave s povezavo do informacij o opisanem dogodku, prisotnosti avtorja ali avtorice na internetu (nekatere platforme uporabljajo modro kljukico ob imenu uporabnika ali uporabnice, ki pomeni, da je ponudnik storitve uporabnika ali uporabnico že preveril). • Verodostojnost člankov: Preveriti je potrebno, ali poznamo ime organizacije, ki je članek objavila. Obstajajo svetovni in nacionalni časopisi in publikacije, ki jih poznamo in jim lahko zaupamo. Na internetu preverimo, ali se informacije nahajajo na varni domeni. V iskalni vrstici mora imeti internetni naslov simbol ključavnice ter oznako HTTPS. Preverite, ali ima internetna stran oddelek »Kontakti«, povezavo z elektronskim naslovom ali kakršno koli drugo obliko možnosti stika z organizacijo. Večina internetnih strani bi morala imeti vsaj naslov ustanove in telefonsko številko. Eksperiment slovenskega srednješolca o lažnih novicah je predstavljen v članku Lažne novice in dijaški eksperiment (Merljak Zdovc, S., 2018). • Verodostojnost fotografij in videa: Vedno je potrebno preveriti vir fotografije ali videa. Verodostojnost fotografije lahko preverimo tako, da preverimo vir z uporabo »obratnega iskanja«. Google vključuje to funkcijo kot del iskalnika »Slike«, kjer išče točno to fotografijo, poleg tega pa tudi vse podobne fotografije. »Obratno iskanje« je lahko uporabno tudi v primeru, ko sumimo, da nam nekdo krade naše fotografije z družbenih omrežij. Če poznate lokacijo fotografije, jo lahko vnesete v spletni zemljevid (npr. Google Maps) in z uporabo orodja za pogled ulic (»Street view«) dobite vpogled v to, kako lokacija dejansko izgleda. Podatke EXIF lahko vidite, če fotografijo odprete v programu za urejanje ali obdelavo fotografij (npr. Photoshop), obstajajo pa tudi spletne strani, ki vam že same pokažejo te podatke (npr. Exifdata.com). Literatura in viri: – Loftus, J. (2018, 4. 28.). Viral Pic Of Prince William ‘Giving The Middle Finger’ Isn’t At All What It Seems. Dostopno na: https://www.unilad.co.uk/news/viral-pic-of-prince-william-giving-the- middle-finger-isnt-what-it-seems (pridobljeno 23. 3. 2020). – BBC. (b. l.). Real or fake – Exercise 1: Proving your story is real. Dostopno na: http://downloads. bbc.co.uk/academy/academyfiles/Exercise_1_Proving_story_is_real.pdf (pridobljeno 23. 3. 2020). – BBC. (b. l.). Exercise 2: Same but Different. Dostopno na: http://downloads.bbc.co.uk/academy/ academyfiles/Exercise_2_Same_but_different.pdf (pridobljeno 23. 3. 2020). – Intego. (2018). How to tell if an online article is real, fake or a scam. Dostopno na: https://www.intego.com/mac-security-blog/how-to-tell-if-an-online-article-is-real-fake-or-a- scam (pridobljeno 23. 3. 2020). – Merljak Zdovc, S. (2018). Lažne novice in dijaški eksperiment. Časoris. Dostopno na: https://casoris.si/lazne-novice-in-dijaski-eksperiment (pridobljeno 23. 3. 2020). – Mufon. (2019). Airline passanger photographs UFO. Dostopno na: https://www.mufon.com/ufo- photos/airline-passenger-photographs-ufo (pridobljeno 23. 3. 2020). – Računalniške novice. (2017). Kako prepoznati lažne fotografije s temi preprostimi tehnikami? Dostopno na: https://www.racunalniske-novice.com/triki/kako-prepoznati-lazne-fotografije-s- temi-preprostimi-tehnikami.html (pridobljeno 23. 3. 2020). 2 6   | L A Ž A L I R E S N I C A ? MEDKULTURNO JEZIKANJE 05 ŠTEVILO UČENCEV RAZRED: 8. TRAJANJE: 45 MINUT IN UČENK: 16−20 Učenci in učenke sodelujejo v skupini in »ustvarijo« osebo, ki predstavlja vse jezike, s katerimi so v stiku. Ključne besede: Skozi refleksijo o lastnem maternem jeziku razmišljajo • tuj jezik o jeziku kot orodju za razumevanje sebe, soljudi in sveta, • materni jezik ozavestijo pa tudi raznolikost jezikov, ki jih obkrožajo. • identiteta in večplastna identiteta Preko aktivnosti spoznajo, razumejo in razlikujejo pojma • integracija in asimilacija integracija in asimilacija ter razmišljajo o pomembnosti pravice do ohranjanja lastne kulture. Metode: Cilji aktivnosti: Povezava aktivnosti z učnimi cilji: • razlaga • učenci in učenke razmišljajo o svoji • uporaba besedišča, vezanega na • delo z besedilom identiteti ter o povezavi identitete države, jezike, družino, okolje • delo v skupinah z jezikom • uporaba glagolov v 1., 2. in 3. osebi • diskusija • učenci in učenke izražajo svoje ednine, pa tudi v 1. osebi množine mnenje in kritično razmišljajo o • uporaba glagola »govoriti« ter različnem dojemanju pomembnosti ponavljanje nepravilnih spregatev jezikov • sklepanje o pomenu lastne • učenci in učenke razumejo pomen identitete in medkulturnosti maternega jezika za lastno • razumevanje večplastnosti identiteto in razumejo pomen identitete večplastne identitete • učenci in učenke razumejo in razlikujejo pojma »asimilacija« in »integracija« Medpredmetne povezave: Pripomočki: Priloge: • domovinska in državljanska • računalnik z internetno povezavo • PRILOGA 1a: Delovni list z vprašanji kultura in etika • projektor v angleščini (za vsakega učenca • slovenščina • pisala različnih barv (barvice, in učenko) flomastri, voščenke) • PRILOGA 1b: Delovni list z vprašanji • samolepilni listki različnih barv v nemščini (za vsakega učenca • risalni list ali šeleshamer (*za vsako in učenko) skupino) • PRILOGA 2: Tabela za vpis jezikov (za vsako skupino) 2 7   | M E D K U L T U R N O J E Z I K A N J E Navodila za izvedbo: 1 KORAK 1 5−10 minut Ob začetku ure učencem in učenkam predvajajte kratek video: »If The world Were 100 People « (Reilich, G., 2016). Po ogledu videa učence in učenke vprašajte: – Ste poznali razmerje med jeziki na našem planetu? – Kaj vas je presenetilo? – Katere jezike govorite vi? – Katere jezike slišite, katere se učite, in katere bi si želeli naučiti? Jezike, ki jih navajajo učenci in učenke, sproti zapisujte na tablo. 2 KORAK 2 20−25 minut Jezike, ki ste jih zapisali na tablo, označite s samolepilnimi listki različnih barv (vsak jezik označite z eno barvo). Barvne oznake jezikov bodo predstavljale osnovo za nadaljnje delo učencev in učenk v skupinah. Jezike, ki jo jih učenci in učenke našteli, lahko zapišete tudi na plakat ter jim barve dodate s pomočjo pisal različnih barv. Pri izvajanju dejavnosti bodite pozorni, da zajamete vse jezike, ki jih učenci in učenke govorijo. V izogib temu, da bi katerega od jezikov spregledali, lahko učence in učenke povabite, da jezike, s katerimi so v stiku, sami zapišejo na tablo. Pozorni bodite na to, da učenci in učenke katerega od navedenih jezikov ne vrednotijo kot manjvrednega ali večvrednega (npr. jezikov priseljencev in ! priseljenk). V primeru, da so v razredu učenci in učenke s priseljenskim ozadjem, dodatno pozornost namenite enakovredni obravnavi vseh jezikov. Učenci in učenke se nato razvrstijo v skupine po štiri. Vsaki skupini razdelite risalni list oz. šeleshamer ter samolepilne barvne listke ali barvna pisala. Skupinam dajte navodilo, da na list papirja narišejo obris osebe, ki predstavlja njihovo skupino. Silhueta osebe naj predstavlja vse učence in učenke v skupini, zato naj pri risanju upoštevajo, da posamezni deli telesa prikazujejo del dneva (npr. glava predstavlja čas, ki ga preživijo v šoli, trup predstavlja čas, ki ga preživijo doma, nogi predstavljata čas, ki ga porabijo za prostočasne aktivnosti/počitnice, roki predstavljata čas, ko se družijo s prijatelji in prijateljicami ali sorodniki in sorodnicami itd.). Dogovorjeni razpored zapišite na tablo, da bo enak v vseh skupinah. Skupine nato svoji osebi dodajo ime in ga zapišejo na vrh lista. V nadaljevanju naj se pogovorijo o lastnih izkušnjah s tujimi jeziki. V pomoč so jim lahko vprašanja na listu (PRILOGI 1a ali 1b), ki ga dobijo vsi učenci in učenke, ter tabela za prikaz uporabe jezikov (PRILOGA 2), ki jo dobi vsaka skupina. Med skupinskim delom naj se skupine čim več pogovarjajo v tujem jeziku. Ko so se skupine pogovorile o jezikih in podatke vnesle v tabelo uporabe jezikov, jim dajte navodila, da morajo dele telesa osebe na listu, ki predstavlja njihovo skupino, pobarvati v sorazmerju z jeziki, ki jih izkazuje njihova tabela. Ko zaključijo, naj plakate obesijo na vidna mesta v razredu ali jih položijo na tla v sredini prostora, ter si pobližje ogledajo »osebe« drugih skupin, ki so narisane na plakatih. 3 KORAK 3 10−15 minut Učenci in učenke naj sedejo v krog, saj je pomembno, da se diskusija odvija v sproščenem vzdušju (lahko sedijo tudi na tleh, na blazinah ipd.). Nadaljujte z diskusijo o aktivnosti (lahko v slovenskem jeziku) ter učence in učenke vodite do ugotovitve o pomenu lastne identitete v povezavi z maternim jezikom ter z jeziki, ki jih srečujejo na svoji življenjski poti. Pri tem si lahko pomagate z naslednjimi izhodiščnimi vprašanji: 2 8   | M E D K U L T U R N O J E Z I K A N J E – Kakšna se vam je zdela današnja aktivnost? – Kaj vas je presenetilo? – Kaj novega ste izvedeli? – Kaj vam pomeni materni jezik? – Kakšen odnos imate do tujih jezikov? – Se vam zdijo vsi jeziki enako pomembni? – Imajo vsi ljudje možnost govoriti ali se izražati v svojem jeziku? Kdo na primer nima te možnosti? – Kaj si predstavljate pod pojmom »integracija«? Kaj pa pod pojmom »asimilacija«? Kakšna je razlika med tema pojmoma? – Kje ste slišali za ta dva pojma? – Je integracija dvosmeren ali enosmeren proces? Dodatni predlogi: • Če je skupina manjša, lahko vsi učenci in učenke narišejo sami sebe ter pobarvajo dele telesa glede na lastne izkušnje z jeziki. • Pri naslavljanju medkulturnosti lahko izhajate iz realnosti šolskega, lokalnega okolja. • Pri pouku nemškega jezika lahko dejavnost uporabite za osvajanje odvisnega stavka z veznikom weil. Kotiček za informacije: • Integracija je pravzaprav nasproten proces od asimilacije. Glavne značilnosti integracijskega procesa so namreč ohranjanje etničnih in narodnostnih razlik med skupinami, ki dajejo možnost, da posamezniki in posameznice lahko ohranjajo lastno etnično identiteto, in vključevanje različnih skupnosti v širšo družbo, v kateri prevladuje kulturni pluralizem. • Asimilacija je proces prilagajanja posameznika ali posameznice na značilnosti neke skupine, drugega naroda. Je zlasti proces kulturnega prilagajanja etnične manjšine ali posameznika oz. posameznice prevladujočemu delu prebivalstva ali, poenostavljeno, »utapljanje« enega naroda oz. etnične skupine v drugem. • Pojem integracije predstavlja fizično, duševno in socialno povezovanje posameznikov in posameznic z njihovim okoljem. Bolj so z njim povezani in vanj integrirani, tem bolje lahko opravljajo svoje funkcije in vsakodnevne vloge. V moderni humanistični teoriji je socialna vključenost sinonim in predpogoj za storilnostno uspešnost. Hkrati pa posamezniki in posameznice v procesu integracije ohranjajo lastno etnično identiteto. Literatura in viri: – Reilich, G. (objavljeno 2016). If The world Were 100 People; GOOD Data. Dostopno na: https://www.youtube.com/watch?v=QFrqTFRy-LU (pridobljeno 24. 3. 2020). – Barnscheidt, A. [idr.] (ur.). (2011). Miracle; Državljanske medkulturne kompetence (gradivo za učence in učitelje). Hannover: Institut für Politische Wissenschaft. – Biolek, J., Čajka, A. [idr.]; R. Suša (ur.). (2012). Svet med vrsticami: priročnik za učitelje, ki jih zanima globalno učenje. Ljubljana: Društvo Humanitas. – Evropska komisija. (2010). Priročnik o integraciji za oblikovalce politik in strokovne delavce; tretja izdaja. Luksemburg: Urad za publikacije Evropske unije. – Kač, L. (ur.). (2016). Učni načrt za nemški jezik – program osnovna šola. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Dostopno na: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/ pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_nemscina.pdf (pridobljeno 24. 3. 2020). 2 9   | M E D K U L T U R N O J E Z I K A N J E TRAJNOSTNO V 2030 IN NAPREJ 06 ŠTEVILO UČENCEV RAZRED: 8. TRAJANJE: 45 MINUT IN UČENK: 5–25 Cilji trajnostnega razvoja (CTR) so del mednarodne zaveze 193 članic Združenih narodov, imenovane Agenda za trajnostni Ključne besede: razvoj 2030. Gre za dokument, ki nam lahko pomaga o CTR • trajnostni razvoj osveščati tudi mlade in skupaj z njimi iskati rešitve. Prav vsi • socialna neenakost ljudje lahko namreč prispevamo k njihovemu uresničevanju • človekove pravice • cilji trajnostnega razvoja in s tem k svetu brez revščine in lakote, k zaščiti planeta ter k zagotavljanju miru in blaginje za vse. Učenci in učenke se seznanijo s trajnostnimi cilji ter skupaj iščejo načine, kako bi lahko prispevali k njihovemu uresničevanju. Metode: Cilji aktivnosti: Povezava aktivnosti z učnimi cilji: • ogled videoposnetka • učenci in učenke razumejo problem • bogatenje besedišča • možganska nevihta socialne neenakosti • krepitev slušnega razumevanja • delo v parih • učenci in učenke spoznajo cilje • krepitev ustnega in pisnega • predstavitev trajnostnega razvoja izražanja • diskusija • učenci in učenke se zavedajo • utrjevanje rabe prihodnjika povezanosti in soodvisnosti • učenci in učenke se zavedajo pomembnosti sprejemanja odgovornosti • učenci in učenke kritično razmišljajo o prihodnosti našega planeta in iščejo rešitve Medpredmetne povezave: Pripomočki: Priloge: • domovinska in državljanska • manjši predmeti, ki ponazarjajo • PRILOGA 1a: Tabela s sličicami in kultura in etika dobrine, npr. kamni, frnikole, manjše opisi posameznih ciljev trajnostnega • geografija čokoladice, bomboni (število razvoja v slovenščini • naravoslovje predmetov naj bo večje, kot je • PRILOGA 1b: Tabela s sličicami in • biologija število učencev in učenk v razredu; opisi posameznih ciljev trajnostnega priporočamo uporabo čokoladic razvoja v angleščini iz pravične trgovine) • PRILOGA 2: Primer predloge za • računalnik z internetno povezavo risanje vizije sveta • projektor 3 0   | T R A J N O S T N O V 2 0 3 0 I N N A P R E J Navodila za izvedbo: 1 KORAK 1 10 minut Učence in učenke vprašajte, če so že slišali za cilje trajnostnega razvoja (CTR). Spodbudite jih, da nanizajo asociacije, ki se jim ob tej besedni zvezi porajajo. Nič hudega, če CTR še ne poznajo, a zaenkrat jim še ne podajte dodatne razlage. Nato jim nesorazmerno in povsem naključno razdelite čokoladice (oz. druge majhne predmete, ki predstavljajo dobrine) in jih pri tem največ zadržite zase. Učenci in učenke naj se s svojimi sošolci in sošolkami v tujem jeziku pogovorijo, koliko čokoladic je kdo dobil. Nato jim zastavite naslednja vprašanja: – Kaj menite o takšni porazdelitvi? Je pravična? Zakaj ne? – Kako so bile čokoladice razdeljene? Naključno ali po kakšnem ključu? – Kaj lahko čokoladice predstavljajo? – Kakšno je stanje s »čokoladicami« v naši družbi? Enako ali drugačno? Zakaj? Učenci in učenke naj podajo svoje odgovore in opažanja, nato jim razložite, da so bile čokoladice razdeljene povsem naključno, a nepravično. Pojasnite jim, da čokoladice predstavljajo družbene dobrine (pravica do izobraževanja, enake možnosti, dostop do pitne vode ipd.), razdelitev pa ponazarja družbeno neenakost, ki je samo eden od izzivov, s katerimi se sooča današnja družba. 2 KORAK 2 10 minut Učencem in učenkam s pomočjo tabele (PRILOGA 1a ali 1b) predstavite izraz »cilji trajnostnega razvoja« in razložite, da so bili razviti z namenom zmanjšanja neenakosti v vseh življenjsko pomembnih pogledih ter ustvarjanja pravičnega sveta za vse. To se nanaša tudi na cilje, povezane s planetom in podnebnimi spremembami, saj slednje v največji meri vplivajo na tiste ljudi, ki se sami ne morejo v zadostni meri boriti proti njim. Razložite jim tudi koncept »trajnosti« (angleško: sustainability) v besedni zvezi »trajnostni razvoj« (angleško: sustainable development). Pri tem vam je lahko v pomoč naslednja definicija trajnostnega razvoja: » Trajnostni razvoj je razvoj, ki izpolni potrebe današnjih generacij, ne da bi obenem prihodnjim generacijam omejil možnosti, da zadovoljijo svoje potrebe« (Svetovna komisija za okolje in razvoj, »Brundtlandova komisija«, 1987). 3 KORAK 3 15 minut Predvajajte videoposnetek »Malala introducing The World’s Largest Lesson; Animation part 1« (2015) v izbranem jeziku ter učencem in učenkam naročite, da si med ogledom beležijo neznane besede. Po ogledu videoposnetka preverite razumevanje, in sicer tako, da se učenci in učenke v parih pogovorijo o svojem življenju leta 2030. Spodbudite jih lahko z naslednjimi vprašanji: – Koliko boste stari leta 2030? – Kaj boste takrat počeli? Kakšno delo boste opravljali oziroma kaj boste študirali? – Kako boste preživljali prosti čas? – Kako mislite, da bodo živeli ljudje na različnih koncih sveta? – Zakaj je leto 2030 pomembno? Učenci in učenke sedejo v krog. Vsak par ostalim predstavi, kako si predstavlja svoje življenje v letu 2030 (vsak učenec oz. učenka predstavi pogled svojega partnerja oz. partnerke). Če prihodnjika še ne obvladajo, se lahko simbolično preselijo v leto 2030 in pri predstavitvi uporabijo sedanjik. 4 KORAK 4 10 minut Sledi diskusija o tem, kako bo naše življenje (delo, prosti čas) v prihodnosti povezano s cilji trajnostnega razvoja. Dobrodošlo je, če tudi vi z razredom delite svojo zgodbo. Pri pogovoru si lahko pomagate z naslednjimi vprašanji: 3 1   | T R A J N O S T N O V 2 0 3 0 I N N A P R E J – Kateri so največji izzivi, s katerimi bomo soočeni leta 2030 in kasneje? – Kako lahko vsak od nas prispeva k uresničitvi ciljev trajnostnega razvoja? (Primer: Če nekdo želi postati učitelj oz. učiteljica, naj pove, kako si bo prizadeval oz. prizadevala za dosego cilja št. 4.) – Za katerega izmed ciljev trajnostnega razvoja si boste prizadevali kot razred? Kakšni bodo vaši naslednji koraki za uresničitev tega cilja? Učenci in učenke lahko svoja razmišljanja o življenju leta 2030 in ciljih trajnostnega razvoja zapišejo v obliki kratkega spisa. Dodatni predlogi: • Šolsko uro lahko nadaljujete s skupinsko aktivnostjo, pri kateri učenci in učenke rišejo svet, ki predstavlja njihovo vizijo: Kako bo svet izgledal 2030, ko bodo cilji trajnostnega razvoja doseženi? Razdelite jih v skupine, vsaka skupina pa naj dobi vnaprej pripravljen list papirja, na katerem je del kroga (PRILOGA 2). Skupinam dajte navodilo, da narišejo svoj del sveta. Na koncu liste sestavite skupaj, kot sklenjen krog. Z učenci in učenkami si oglejte nastalo podobo sveta in se o njej pogovorite. Postavljajte vprašanja, ki bodo učence in učenke spodbudila h globljemu razmisleku o problemih na temo vključenosti in skupnosti: – Kako lahko v svojem okolju poskrbimo za dobro počutje ljudi, za našo skupno dobrobit, zdravstveno blaginjo? – Kako lahko za to poskrbimo v svoji državi? – Kako lahko zagotovimo varovanje našega planeta? • Šolsko uro lahko nadaljujete tudi s projektnim delom, pri katerem učenci in učenke iščejo rešitve za dosego globalnih ciljev: ponovna uporaba predmetov, ozaveščanje, iskanje problemov in spodbujanje sprememb v lokalnem okolju, organizacija dogodkov, ki zbližujejo ljudi, spremljanje dobrih dejanj. • Priporočeno učno okolje: sproščeno delo v krogu. Dejavnost lahko izvajate tudi zunaj. V tem primeru učencem in učenkam ne pokažete posnetka, ampak jim sami predstavite obravnavano temo. Kotiček za informacije: • Svetovni voditelji so na Vrhu Organizacije združenih narodov (OZN) o trajnostnem razvoju, ki je potekal kot zasedanje na visoki ravni Generalne skupščine OZN med 25. in 27. septembrom v New Yorku, sprejeli Agendo 2030 za trajnostni razvoj – nov razvojni načrt, ki usmerja prizadevanja na področju razvoja v naslednjih 15 letih. Nova razvojna agenda opredeljuje univerzalen pristop do razvoja – cilje trajnostnega razvoja implementirajo tudi države donatorice razvojne pomoči. • Cilji trajnostnega razvoja na uravnotežen način naslavljajo tri dimenzije trajnostnega razvoja (ekonomsko, socialno in okoljsko) in so implementirani skozi partnerstva relevantnih deležnikov. Vir: Brošura o ciljih trajnostnega razvoja: http://www.sloga-platform.org/wp- content/uploads/2015/12/SLOGA_CiljiTrajnostnegaRazvoja_Brosura_SPLET-1.pdf (Sloga, 2015). • Podrobnejši opis posameznih ciljev trajnostnega razvoja: http://mzz.arhiv-spletisc.gov.si/ fileadmin/pageuploads/Zunanja_politika/ZDH/Politike_MRS/Spremenimo_svet_-_Agenda_ za_trajnostni_razvoj_2030.pdf (MZZ, 2015). Literatura in viri: – »Malala introducing The Worlds Largest Lesson; Animation part 1« (2015). Dostopno na: https://vimeo.com/138852758 (pridobljeno 22. 4. 2020). – Cleanright; spletni portal izobraževalne kampanje. (2019). Trajnostni razvoj: Prednostni cilj naše industrije (detergentov in drugih izdelkov za čiščenje ter vzdrževanje doma). Dostopno na: http://si.cleanright.eu/index.php?option=com_content&task=view&id=1826&Itemid=1525 (pridobljeno 25. 3. 2020). 3 2   | T R A J N O S T N O V 2 0 3 0 I N N A P R E J – Ministrstvo za zunanje zadeve. (2015). Podrobnejši opis posameznih ciljev trajnostnega razvoja. Dostopno na: http://mzz.arhiv-spletisc.gov.si /fileadmin/pageuploads/Zunanja_ politika/ZDH/Ozavescanje_javnosti/Didakticna_gradiva/Cilji_trajnostnega_razvoja-opis.pdf (pridobljeno 25. 3. 2020). – Sloga. (2015). Cilji trajnostnega razvoja. Dostopno na: http://www.sloga-platform.org/wp- content/uploads/2015/12/SLOGA_CiljiTrajnostnegaRazvoja_Brosura_SPLET-1.pdf (pridobljeno 25. 3. 2020). – The World's Largest Lesson. (2015 ). World’s Largest Lesson introduces the Sustainable Development Goals. Dostopno na: http://worldslargestlesson.globalgoals.org (pridobljeno 30. 7. 2019). – »The World's largest lesson«; Animated films – part 1, part 2, part 3«. (2015). Dostopno na Vimeo: http://worldslargestlesson.globalgoals.org/animated-films (pridobljeno 25. 3. 2020). – United Nations. (2015). Sustainable Development Goals. Dostopno na: https://www.un.org/ sustainabledevelopment/sustainable-development-goals (pridobljeno 22. 4. 2020). – MZZ RS. (2015). Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030. Dostopno na: http://mzz.arhiv- spletisc.gov.si/fileadmin/pageuploads/Zunanja_politika/ZDH/Politike_MRS/Spremenimo_ svet_-_Agenda_za_trajnostni_razvoj_2030.pdf (pridobljeno 25. 3. 2020). 3 3   | T R A J N O S T N O V 2 0 3 0 I N N A P R E J ENAKE MOŽNOSTI IN PRILOŽNOSTI ZA VSE 07 ŠTEVILO UČENCEV RAZRED: 9. TRAJANJE: 45 MINUT IN UČENK: 12–28 Kljub temu, da smo ženske in moški na papirju enakopravni, v praksi še vedno prihaja do številnih neenakosti med nami. Ključne besede: Razlog za to so pogosto dvojna merila, ki se pojavljajo v • (ne)enakopravnost družbi. Učenci in učenke med aktivnostjo spoznajo, da lahko • (ne)enakost spolov enako vedenje izzove različne odzive glede na biološki spol • stereotipi • predsodki osebe. S pomočjo aktivnosti kritično ugotavljajo dvojna merila v družbi in razmišljajo o svojih izkušnjah in pogledih na enakost spolov ter iščejo možnosti za spodbujanje enakih možnosti za vse ljudi. Metode: Cilji aktivnosti: Povezava aktivnosti z učnimi cilji: • ogled videoposnetka • učenci in učenke samostojno • krepitev pisnega in ustnega • delo v skupinah izražajo mnenja izražanja • delo s slovarjem • učenci in učenke razvijajo • krepitev bralnega razumevanja • refleksija sposobnost kritičnega mišljenja • tvorjenje trditev: pozitivne/ v zvezi z vplivom družbe in okolja negativne trditve na osebne odločitve • uporaba pridevnikov • učenci in učenke razumejo pojme • izražanje mnenja »stereotipi«, »predsodki«, »spolni • poimenovanje poklicev stereotipi,« »'roza' davek« ipd. Medpredmetne povezave: Pripomočki: Priloge* : • domovinska in državljanska • računalnik z internetno povezavo • PRILOGA 1a: Seznam pridevnikov kultura in etika • projektor v angleščini (za vsakega učenca • zgodovina • slovar (lahko tudi v elektronski obliki) in učenko) • slovenščina • risalni listi/šeleshamerji • PRILOGA 1b: Seznam pridevnikov • računalništvo (1 za vsako skupino) v nemščini (za vsakega učenca in • flomastri/barvice učenko) (1 komplet za vsako skupino) • PRILOGA 2a: Seznam nasprotnih • primeri reklam iz tiskanih revij ali pridevnikov v angleščini oglasnih letakov (»tipični« izdelki (za vsakega učenca in učenko) za moške/ženske) • PRILOGA 2b: Seznam nasprotnih pridevnikov v nemščini *Predhodno lahko poiščete in pripravite nekaj (za vsakega učenca in učenko) tiskanih reklam za izdelke, ki poudarjajo razliko med spoloma (npr. »Kinder jajček« za *Priloge so potrebne za izvedbo razširjene fante ali za dekleta (roza/modro obarvan), aktivnosti, ki je opisana v razdelku Dodatni šampon, kolo, oblačila idr.). predlogi. 3 4   | E N A K E M O Ž N O S T I I N P R I L O Ž N O S T I Z A V S E Navodila za izvedbo: 1 KORAK 1 10 minut Učencem in učenkam razložite, da bo šolska ura namenjena analizi oglasov, in jim prikažite video oglas za šampon (od 0.00 do 1.00 min; BBDO Guerrero za Pantene, 2013), ki prikazuje moške in ženske na delovnem mestu. Reklama jasno prikazuje, da ima lahko enak način vedenja dve merili (npr. ženske so čustvene, moški so agresivni). Po ogledu reklame učence in učenke vprašajte, kaj video prikazuje. Ko ugotovijo, da gre za reklamni oglas in prepoznajo izdelek, besedo »reklama« v ustreznem tujem jeziku zapišite na tablo. V nadaljevanju učence in učenke vprašajte: – Kaj prikazuje oglas? – Kako bi opisali moškega, ki nastopa v oglasu, in kako žensko? Zakaj? – Koliko oglasov vidite/preberete ali slišite vsak dan? V kolikšni meri oglasi vplivajo na naše razmišljanje? – Katere tipično moške oziroma tipično ženske oglase poznate? – Kakšno sporočilo nam ti oglasi nudijo? – Kako družba deli naše vloge na moške in ženske oziroma kaj je v družbi »pričakovano« od žensk in kaj od moških? Kako se to izraža v oglasih, ki jih vidimo? – Poznate še kakšen »tipičen« izdelek za ženske in moške? 2 KORAK 2 15 minut Učencem in učenkam dajte navodila za delo v manjših skupinah. Vsaka skupina bo imela nalogo, da izdela reklamni oglas za določen izdelek. Učence in učenke razvrstite v skupine po tri ali štiri. Vsaki skupini razdelite risalne liste/šeleshamerje in barvice/flomastre ter določite izdelek, za katerega bo posamezna skupina izdelala oglas (izdelek je sicer enak za vse skupine). Skupine naj se nato lotijo idejne zasnove oglasa, pri tem pa jim dajte dodatna navodila, da morajo biti oglasi spolno nevtralni. Preverite, če učenci in učenke poznajo pojem spolne nevtralnosti, ter jim po potrebi podajte podrobno razlago pojma (KOTIČEK ZA INFORMACIJE). Med pripravo oglasa naj skupine izberejo ustrezno besedišče (pri tem si lahko pomagajo tudi s slovarji ali e-slovarji na pametnih telefonih ali tablicah) ter izdelajo osnutek oglasa. Med skupinskim delom sledite in opazujte delo znotraj skupin ter jih spodbujajte k temu, da pri predstavitvi oglasa narisano tudi odigrajo. 3 KORAK 3 10 minut Učenci in učenke sedejo v krog. Vsaka od skupin naj predstavi svoj oglas pred razredom, pri čemer ima za predstavitev na voljo eno minuto. Učenci in učenke naj po koncu posamezne predstavitve zastavijo vprašanja ali podajo mnenje o videih oglasih, pri čemer naj kot enega izmed kriterijev upoštevajo spolno nevtralnost. 4 KORAK 4 10 minut Nadaljujte z diskusijo o stereotipih, vezanih na spol, in o tem, kako lahko ti vodijo do predsodkov. Pri tem so vam lahko v pomoč naslednja vprašanja: – Kakšna se vam je zdela aktivnost? – Je bilo težko zasnovati spolno nevtralen oglas, ki na enak način predstavlja in naslavlja moške in ženske? – Kateri tipični stereotipi, vezani na spol, se pojavljajo v oglasih? – Kaj so stereotipi? Kako jih prepoznamo? Zakaj nastanejo? – Kako nastanejo predsodki? – Kaj je »roza davek«? – Zakaj nekateri izdelki, ki so namenjenih ženskam, stanejo več? – Kakšna je razlika med okusom čokoladnega jajčka (»Kinder jajčka«), ki je ovit v rožnato obarvan ovoj, in tistim, ki je ovit v navaden ovojni papir? Zakaj torej razlika v oglasih? 3 5   | E N A K E M O Ž N O S T I I N P R I L O Ž N O S T I Z A V S E – Na kaj boste pomislili naslednjič, ko boste videli kakšen oglas? – Kaj ste se naučili z današnjo aktivnostjo? Učencem in učenkam lahko dodelite dodatno domačo nalogo, da si doma ogledajo še nekaj oglasov, v ta namen pa jim posredujte spletne povezave do oglasov (KOTIČEK ZA INFORMACIJE). Po ogledu reklamnih oglasov naj si zapišejo opažanja v predstavljanju žensk in moških, ki so jih zaznali med ogledom oglasov. Pri naslednji uri naj svoja opažanja predstavijo v razredu, nato pa lahko nadaljujete z diskusijo o obravnavani temi. Kotiček za informacije: • Stereotip je splošno in poenostavljeno prepričanje o socialnih skupinah in njihovih pripadnikih in pripadnicah. Gre za posploševanje določenih lastnosti, ki naj bi jih imeli pripadniki ali pripadnice določene socialne skupine, samo zato, ker tej skupini pripadajo. Pri tem niso upoštevane individualne razlike. Z nekaterimi stereotipi živimo, jih samoumevno sprejmemo in se tako tudi obnašamo. Veliko stereotipov se otroci naučijo od svojih staršev, ko povzemajo njihovo govorjenje in razmišljanje, od prijateljev in prijateljic ter iz medijev. Stereotipi so družbeno zakoreninjeni in redko izhajajo iz neposrednih izkušenj posameznika oz. posameznice. • Predsodki so stališča, ki niso upravičena, argumentirana in preverjena, a jih spremljajo močna čustva in so odporna na spremembe. Nanašajo se na pripadnike in pripadnice skupin, do katerih smo pozitivno ali negativno naravnani oziroma jih pozitivno ali negativno vrednotimo zgolj zaradi njihove skupinske pripadnosti (Ule 2004, str.166). • Roza davek je pojav, ko dobrine, namenjene ženskam, brez pravega razloga stanejo več kot dobrine, namenjene moškim. Izraz označuje tudi davke na nujno potrebne higienske pripomočke za ženske, kot so vložki in tamponi. • Spolna nevtralnost je izraz, ki se nanaša na uporabo »neseksističnega jezika, vključujočega jezika oziroma jezika, ki je pravičen glede na spol. Namen spolno nevtralnega jezika je izogibanje izbiram besed, ki bi bile lahko zaznane kot pristranske, diskriminacijske ali žaljive, ker nakazujejo, da je en spol ali družbeni spol standarden. Uporaba jezika, ki je pravičen glede na spol in vključujoč, prispeva tudi k zmanjšanju stereotipov o spolih, spodbuja družbene spremembe in prispeva k uresničevanju enakosti spolov« (Evropski parlament, 2018). Dodatni predlogi: • Predlog za razširitev (dodatnih 45–90 minut): učno uro lahko razširite tako, da učenci in učenke posnamejo video oglas ali ga pripravijo v digitalni obliki. Lahko delajo v računalniški učilnici in oglas primerno uredijo oz. zmontirajo z uporabo digitalnih orodij (še posebej primerno za medpredmetno povezovanje in timsko poučevanje). • Dodaten čas lahko namenite ponovitvi pridevnikov in njihovih nasprotij v tujem jeziku (PRILOGI 1a/1b in 2a/2b). • Delo skupin lahko ovrednotite, tako da pripravite glasovanje preko spletne aplikacije JotForm, KviqPoll, Kahoot ali katere druge. Po glasovanju učenci in učenke skupaj razglasijo zmagovalno skupino, ki je pripravila najboljši spolno nevtralen oglas. Literatura in viri: – BBDO Guerrero. (2013). Labels against women; Pantene commercial. Dostopno na: http://www.bbdoguerrero.com/work/pantene-labels-against-women (pridobljeno 23. 3. 2020). – Cliffs Notes. (b. l.). Gender Roles. Dostopno na: https://www.cliffsnotes.com/study-guides/ sociology/sex-and-gender/gender-roles (pridobljeno 23. 3. 2020). – Evropski parlament. (2018). Spolno nevtralni jezik v Evropskem parlamentu. Dostopno na: https://www.europarl.europa.eu/cmsdata/187111/GNL_Guidelines_SL-original.pdf (pridobljeno 23. 4. 2020). – Kač, L. (ur.). (2016) Učni načrt za nemški jezik – program osnovna šola. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Dostopno na: http://mizs.arhiv-spletisc.gov.si/fileadmin/mizs. gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_nemscina.pdf (pridobljeno 23. 3. 2020). – Ule, M. (2004). Socialna psihologija. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. 3 6   | E N A K E M O Ž N O S T I I N P R I L O Ž N O S T I Z A V S E – United Nations Human Rights. (2014). Gender stereotypes and Stereotyping and women’s rights; Preparad by Women’s Rights and Gender Section, OHCHR Research and Right to Development Division Rule of Law, Equality and Non-Discrimination Branch. Dostopno na: https://www.ohchr.org/documents/issues/women/wrgs/onepagers/gender_stereotyping.pdf (pridobljeno 23. 3. 2020). – United Nations Development Programme; Human Development Reports. (b. l.). Gender Inequality Index (GII). Dostopno na: http://hdr.undp.org/en/content/gender-inequality-index-gii (pridobljeno 23. 3. 2020). – Reklame v različnih jezikih: • Männer gegen Frauen (Men vs. Woman); reklama za Nike v nemščini (objavljeno 2009). Dostopno na: https://www.youtube.com/watch?v=xHC-HYnETdg (pridobljeno 23. 3. 2020). • Juntas Imparables: Just Do It; reklama za Nike v španščini (objavljeno 2019). Dostopno na: https://www.youtube.com/watch?v=seH7i2u5uHM (pridobljeno 23. 4. 2020). • This is us; reklama za Nike v turščini z angleškimi podnapisi (objavljeno 2017). Dostopno na: https://www.youtube.com/watch?v=1OYi2pbNK_4 (pridobljeno 23. 3. 2020). • Typisch Mann (Tipično moško); reklama za pivo v angleščini. (objavljeno 2013). Dostopno na: https://www.youtube.com/watch?v=TP_WMqdZa_k (pridobljeno 23. 3. 2020). • Frau beim Tanken (Ženska toči gorivo); reklama za Audi (objavljeno 2014). Dostopno na : https://www.youtube.com/watch?v=Mj26ssHuy8U (pridobljeno 23. 3. 2020). 3 7   | E N A K E M O Ž N O S T I I N P R I L O Ž N O S T I Z A V S E NIKOLI NE RECI, DA SE BOJIŠ 08 ŠTEVILO UČENCEV RAZRED: 9. TRAJANJE: 45 MINUT IN UČENK: 8–28 Učenci in učenke preko povzetka romana Nikoli ne reci, da te je strah (2014) spoznajo življenjsko pot mlade somalijske Ključne besede: atletinje Samie Yusuf Omar, ki je leta 2008 svojo državo • državljanska vojna zastopala na olimpijskih igrah v Pekingu. Po spletu nesrečnih v Somaliji okoliščin je tako kot mnogi drugi begunci in begunke izgubila • šport • družina življenje v Sredozemskem morju nedaleč od italijanske obale. • begunci in begunke Učenci in učenke se preko njene zgodbe poglobijo v vprašanja, • preživetje zakaj se ljudje selimo, kakšne pravice imamo ter kako lahko • nasilje sami pomagamo beguncem in begunkam v naši državi. Če je med učenci in učenkami kdo, ki ima begunsko ali priseljensko izkušnjo, dobro pretehtajte, ali je aktivnost ! primerna za izvedbo v razredu, saj bi lahko vsebina pri komu Povezava aktivnosti z učnimi cilji: izmed njih izzvala nelagodje. • branje kompleksnejših neumetnostnih in umetnostnih besedil z manj nebesedne podpore, primernih starosti Metode: Cilji aktivnosti: učencev in učenk • ogled videoposnetka • učenci in učenke spoznavajo, v • utrjevanje rabe preprostih bralnih • možganska nevihta kakšnih razmerah običajno živijo strategij in razvijanje kompleksne • delo v skupinah ljudje, preden se odločijo zapustiti bralne in učne strategije ob branju • diskusija svoj dom raznovrstnih, preprostejših in • učenci in učenke se začnejo zavedati, kompleksnejših besedil da imajo begunci in begunke ter • spoznavanje pogosto rabljenega migranti in migrantke svoje osebne besedišča in jezikovnih struktur, zgodbe ter da posploševanje ni njihovega pomena in rabe v sobesedilu primerno – skupno jim je le to, da so • spoznavanje podobnosti in razlik med zapustili svoj dom evropskimi in neevropskimi kulturami • učenci in učenke se seznanijo z • govorno sporočanje, opisovanje ter drugimi kulturami in razvijajo svojo predstavljanje stvari, izdelkov, oseb, medkulturno občutljivost idej, stališč, mnenj in perspektiv Medpredmetne povezave: Pripomočki: Priloge: • domovinska in državljanska • računalnik z internetno povezavo • PRILOGA 1: Povzetek zgodbe v kultura in etika • projektor angleščini (1 izvod za vsako skupino, • geografija • slovar (lahko tudi v elektronski obliki) razrezan na dele) • zgodovina • PRILOGA 2: Zemljevid Samiine poti • slovenščina • PRILOGA 3: Infografika s podatki razseljenih ljudi 3 8   | N I K O L I N E R E C I , D A S E B O J I Š Navodila za izvedbo: 1 KORAK 1 5 minut Na začetku šolske ure učencem in učenkam povejte, da si bodo ogledali kratko zgodbo resnične osebe. Nato predvajajte video o življenju Samie Yusuf Omar, pri čemer bodite pozorni, da ne izdate, kako se je njeno življenje zaključilo (video zato pravočasno ustavite! ). Video je dostopen na povezavi https://new.humanitas.si/baza-gradiv/video-gradiva/Blatnik (od 0.00 do 2.00 min). Po ogledu videa učence in učenke spodbudite k nizanju asociacij, ki so se jim porajale med ogledom videa, ter jih sproti zapisujte na tablo. 2 KORAK 2 15 minut Učence in učenke premišljeno razdelite v heterogene skupine (2–4 na skupino), v katerih bodo učno uspešnejši lahko pomagali šibkejšim. Ko so skupine oblikovane, učencem in učenkam razložite, da bodo v skupinah prebrali povzetek romana Nikoli ne reci, da te je strah italijanskega pisatelja Giuseppeja Catozzelle, ki temelji na resnični zgodbi. Vsaka od skupin dobi povzetek zgodbe, ki je razrezan na pet delov (PRILOGA 1). Skupine vse dele povzetka preberejo in jih nato uredijo v ustreznem vsebinskem in kronološkem zaporedju. Med ugotavljanjem pravilnega kronološkega zaporedja naj se med seboj pogovarjajo v tujem jeziku, vi pa spremljajte njihovo delo. Pri razlagi težjih besed si lahko pomagajo s slovarjem (lahko tudi z elektronskim slovarjem na pametnem telefonu ali tablici). Ko skupine uredijo povzetek, naj za zaključek razmislijo in se pogovorijo tudi o tem, kako se po njihovem mnenju zgodba zaključi. KORAK 3 3 Učenci in učenke sedejo v krog. Predstavnik ali predstavnica vsake skupine ostalim predstavi mnenje 5 minut skupine o zaključku zgodbe. To lahko naredi v tujem jeziku ali v slovenščini (glede na predhodno znanje jezika). Pri tem učence in učenke spodbujajte k primerjavi različnih mnenj o zaključku zgodbe. 4 KORAK 4 20 minut Predvajajte konec posnetka ter učence in učenke vprašajte, kakšen je zaključek zgodbe. Šopek v vodi bodo najverjetneje povezali s smrtjo. V nasprotnem primeru jim lahko podate pojasnilo: Zaključek romana opisuje, kako se jim je nekaj metrov pred italijanskim otokom Lampedusa pokvaril čoln. Po nekaj urah, ko so bili že vsi dehidrirani zaradi pomanjkanja vode, se jim le približa italijanska obalna straža. A se kmalu izkaže, da jih ne namerava rešiti, temveč poslati nazaj v Libijo. Veliko beguncev in begunk je v tistem trenutku skočilo v morje in skušalo doseči vrvi italijanske ladje in se tako rešiti. Med njimi je bila tudi Samia. Utonila je 2. aprila 2012, stara 21 let. Učencem in učenkam pustite nekaj trenutkov za premislek in zbiranje vtisov o koncu zgodbe. Po razkritju zaključka jim pokažite še zemljevid Samijine poti v Evropo (PRILOGA 2), iz katerega je razvidno, kje se pot in življenje mlade atletinje končata. Nadaljujte z diskusijo, pri kateri si lahko pomagate z naslednjimi vprašanji: – Kako ste se počutili ob gledanju posnetka? – Kakšen zaključek ste pričakovali? – Ste že kdaj slišali, da bi v Sredozemskem morju potonil čoln z begunci in begunkami? Kako ste se ob tem počutili? – Kako se počutite zdaj, ko poznate življenjsko zgodbo konkretne osebe z begunsko izkušnjo? – Če bi Samii uspelo priti v Italijo, bi lahko zaprosila za azil. Kaj to pomeni? Kako je to urejeno v Sloveniji? – Je bila po vašem mnenju Samia begunka ali migrantka? Kakšna je razlika med begunci in begunkami ter migranti in migrantkami? – Koliko ljudi je prisilno razseljenih po svetu? Katere države gostijo največ beguncev in begunk? 3 9   | N I K O L I N E R E C I , D A S E B O J I Š *Podatki, ki se nanašajo na zgornja vprašanja, so na voljo v razdelku Kotiček za informacije. Na tablo projicirajte infografiko (PRILOGA 3) ter učence in učenke vprašajte: – Vas je ob teh podatkih kaj presenetilo? – Koliko beguncev in begunk je po vašem mnenju v Sloveniji?* – Poznate kakšno osebo, ki se je izselila iz Slovenije – v vaši družini ali širše? V katero državo in zakaj? – Poznate koga, ki se je priselil v Slovenijo? Zakaj? – Kaj lahko storite, da bi beguncem in begunkam v Sloveniji olajšali vključevanje v večinsko družbo? *Podatke o aktualnih številkah pred delavnico preverite na spletni strani Ministrstva za notranje zadeve RS: http://mnz.arhiv-spletisc.gov.si/si/mnz_za_vas/tujci_v_sloveniji/statistika. Dodatni predlogi: • Glede na predznanje učencev in učenk pretehtajte, ali bi bilo smiselno katerega od delov delavnice izpeljati v slovenščini. • Delavnica je še posebej primerna za izvedbo ob mednarodnem dnevu človekovih pravic (10. december), mednarodnem dnevu migrantov (18. december) in mednarodnem dnevu beguncev (20. junij). • Učencem in učenkam razložite, da ljudje domove zapuščajo iz različnih razlogov, ter jih vprašajte, katere človekove pravice so ljudem kršene, ko morajo prisilno zapustiti svoje domove (KOTIČEK ZA INFORMACIJE). Če imate na voljo dovolj časa, lahko na tablo projicirate še Splošno deklaracijo človekovih pravic ter učence in učenke spodbudite, da navedejo tiste človekove pravice, ki so v primeru prisilnih migracij največkrat kršene. • Namig za razširitev delavnice (90–120 minut): šolsko uro lahko razširite tako, da po urejanju povzetka vse skupine svoje zaključke prikažejo v obliki stripa, ki ga narišejo. Predstavniki in predstavnice skupin narisan strip svoje skupine predstavijo v razredu ter izdelke pritrdijo/ prilepijo na tablo ali steno, kjer si jih lahko ostali tudi pobližje ogledajo. Zaključke zgodb naj med seboj primerjajo in komentirajo, nato pa jim predvajajte preostali del videa ter nadaljujte z diskusijo. Kotiček za informacije: • Begunec ali begunka: Oseba, ki je zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi etnične ali verske pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali določenemu političnemu prepričanju, zunaj države, katere državljan oz. državljanka je, in ne more ali zaradi strahu noče uživati varstva te države. • Prosilec ali prosilka za azil oz. mednarodno zaščito: Oseba, ki trdi, da je begunec oz. begunka in v določeni državi, ki ni njena domača, zaprosi za mednarodno zaščito ter čaka na odločitev. Medtem ko oseba čaka na odločitev, je ne sme nihče prisiliti, da bi se vrnila v svojo državo. Osebe, za katere se med postopkom ugotovi, da niso begunci ali begunke in ne potrebujejo mednarodne zaščite, pristojni organi vrnejo nazaj v njihovo matično državo. • Azil oz. mednarodna zaščita: Ta oblika zaščite se dodeli beguncem in begunkam. Azil je temeljna pravica, njegova odobritev pa je mednarodna obveznost. • Ekonomski migrant oz. migrantka je oseba, ki potuje v druge države ali območja, da si izboljša materialne ali socialne razmere ter omogoči nove priložnosti zase in za svoje družine. Vir: https://www.filantropija.org/zbirka-informacij-za-novinarje-glede-beguncev. • Slovenci po svetu – Mobilnost delavcev in novi trendi. (MojeDelo.com, 2016). Dostopno na: https://www.mojedelo.com/karierni-nasveti/mobilnost-delavcev-in-novi-trendi-3589 • Splošna deklaracija človekovih pravic – Varuh človekovih pravic RS. (b. l.). Dostopno na: http://www.varuh-rs.si/pravni-okvir-in-pristojnosti/mednarodni-pravni-akti-s-podrocja-clovekovih-pravic/organizacija-zdruzenih-narodov/splosna-deklaracija-clovekovih-pravic. • Razlaga dodatnih pojmov, povezanih z migracijami (Slovenska Filantropija, b. l.). Dostopno na: https://www.filantropija.org/zbirka-informacij-za-novinarje-glede-beguncev. 4 0   | N I K O L I N E R E C I , D A S E B O J I Š Literatura in viri: – Blatnik, Ž. (2019). Video za delavnico »Nikoli ne reci, da se bojiš«. Dostopno na: https://new.humanitas.si/baza-gradiv/video-gradiva/Blatnik (pridobljeno 10. 12. 2020). – Catozzela, G. (2014). Nikoli ne reci, da te je strah. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba. – Amnesty International. (2014). 7 zadev, ki jih verjetno niste vedeli o migrantih. Dostopno na: http://www.amnesty.si/dan-migrantov (pridobljeno 25. 3. 2020). – Carte Blanche. (2018). INFOGRAPHIC: Mediterranean Refugee Crisis. Dostopno na: https://m-net.dstv.com/show/carte-blanche/news/infographic-mediterranean-refugee-crisis/news (pridobljeno 25. 3. 2020). – Edwards, A. (9. 9. 2015). Pogled UNHCR: »begunec« ali »migrant« – kaj je pravilno? UnisVienna, United Nations information service. Dostopno na: http://www.unis.unvienna.org/unis/sl/ pressrels/2015/unisinf513.html (pridobljeno 25. 3. 2020). – Fidermuc, K. (23. 6. 2018). Z rojaki po svetu nas je precej več. Delo. Dostopno na: https://www.delo.si/nedelo/z-rojaki-po-svetu-nas-je-precej-vec.html (pridobljeno 25. 3. 2020). – Golob, A. (2017). Držite pesti zame!. Mladina. Dostopno na: https://www.mladina.si/181213/drzite-pesti-zame/ (pridobljeno 25. 3. 2020). – IOM, UN Migration. (b. l.). Chapter two – Migration and Migrants: A global overview. Dostopno na: http://www.iom.int/wmr/chapter-2 (pridobljeno 25. 3. 2020). – Karmi, O. (2016, 4. 11.) After competing for Somalia in the 2008 Beijing Olympics, Samia Yusuf Omar was determined to return to the track at the 2012 London Games. Yet there is no happy ending to this remarkable young woman’s quest for Olympic glory. UN Refugee Agency. Dostopno na: https://www.unhcr.org/news/stories/2016/4/573af4634/an-olympic-dream- shattered.html (pridobljeno 25. 3. 2020). – Kleist, R. (2017). Sanje o olimpijadi: zgodba o Samii Yusuf Omar. Prevalje: Zavod Vige Vage Knjige. – Marcus, R. (2016). The flame of Olympia; Book review of Giuseppe Catozzella’s "Don't tell me you're afraid" . Dostopno na: https://en.qantara.de/content/book-review-giuseppe-catozzellas- dont-tell-me-youre-afraid-the-flame-of-olympia (pridobljeno 25. 3. 2020). – Ministrstvo za zunanje zadeve. (b. l.) Mednarodna zaščita (Azil). Dostopno na: http://mnz.arhiv- spletisc.gov.si/si/mnz_za_vas/tujci_v_sloveniji/statistika (pridobljeno 25. 3. 2020). – MojeDelo.com. (2016). Mobilnost delavcev in novi trendi. Dostopno na: https://www.mojedelo. com/karierni-nasveti/mobilnost-delavcev-in-novi-trendi-3589 (pridobljeno 25. 3. 2020). – Pavlovič Kobe, E. (2016). Giuseppe Catozzella, Nikoli ne reci, da te je strah; informacije o avtorju in romanu. Dostopno na: http://www.mladinska.com/_files/34833/Giuseppe- Catozzella-NIKOLI-NE-RECI-DA-TE-JE-STRAH-2016-Odisej.pdf (pridobljeno 25. 3. 2020). – Republika Slovenija, Statistični Urad. (2017). Delovne migracije, Slovenija: Občina Trzin ima kar trikrat več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev. Dostopno na: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/7311 (pridobljeno 25. 3. 2020). – Slovenska Filantropija, (b. l.). Zbirka informacij za novinarje glede beguncev. Dostopno na: https://www.filantropija.org/zbirka-informacij-za-novinarje-glede-beguncev (pridobljeno 25. 3. 2020). – Štok, K., Kovač, K., idr. (2015). Begunske zgodbe. RTV SLO. Dostopno na: http://www.rtvslo.si/ mmc-podrobno/begunske-zgodbe/367664 (pridobljeno 25. 3. 2020). – Uradni list RS. (28. 5. 1999). Resolucija o imigracijski politiki Republike Slovenije. Ur. l. RS 40/1999, 3. poglavje. Dostopno na: http://www.uradni-list.si/1/content?id=19938 (pridobljeno 25. 3. 2020). – Varuh človekovih pravic RS. (b. l.). Splošna deklaracija človekovih pravic. Dostopno na: http://www.varuh-rs.si/pravni-okvir-in-pristojnosti/mednarodni-pravni-akti-s-podrocja- clovekovih-pravic/organizacija-zdruzenih-narodov/splosna-deklaracija-clovekovih-pravic (pridobljeno 25. 3. 2020). – UNHCR. (b. l.). Mediterranean Situation. Dostopno na: https://data2.unhcr.org/en/situations/ mediterranean (pridobljeno: 17. 4. 2020) – Karmi, O. (2016). An Olympic dream, shattered. Dostopno na: https://www.unhcr.org/news/ stories/2016/4/573af4634/an-olympic-dream-shattered.html (pridobljeno 25. 3. 2020). – UNHCR – Figures at glance. (2020). Dostopno na: https://www.unhcr.org/figures-at-a-glance.html (pridobljeno 21. 4. 2020). 4 1   | N I K O L I N E R E C I , D A S E B O J I Š TRAJNOSTNO POTOVANJE 09 ŠTEVILO UČENCEV RAZRED: 9. TRAJANJE: 45 MINUT IN UČENK: 14−28 Turizem je ena izmed najhitreje rastočih panog tako pri nas kot drugje po svetu. Nudi številna delovna Ključne besede: mesta, hkrati pa ima izrazito negativne posledice za • ekoturizem/zeleni turizem okolje. Učenci in učenke spoznajo različne načine (angl. ecotourism) potovanj oz. turizma, iščejo povezave turizma z • množični turizem (angl. mass tourism) okoljsko problematiko, razmišljajo o obnovljivih • trajnostni turizem (angl. sustainable tourism) virih in novih oblikah mobilnosti in nastanitev • sopotništvo (angl. car-sharing) ter spoznajo termin »ogljični odtis« (angl. carbon • skupna vožnja z avtomobilom footprint). Z aktivnostjo jih spodbudimo k izdelavi (angl. carpooling) načrta potovanja na čim bolj okolju prijazen in • deljenje kolesa (angl. bike-sharing) • ogljični odtis (angl. carbon footprint) trajnostno naravnan način. Metode: Cilji aktivnosti: Povezava aktivnosti z učnimi cilji: • uporaba tabel • učenci in učenke spoznajo različne • usvojitev osnovnega besedišča na • ogled videoposnetka vrste potovanj/turizma temo potovanja, trajnostnega razvoja • primerjava informacij • učenci in učenke spoznajo in mobilnosti • delo v skupinah alternativne oblike mobilnosti • uporaba različnih časov: dovršni • diskusija • učenci in učenke razumejo pojma sedanjik Present Perfect, navadni »trajnostni razvoj« in »ogljični odtis« preteklik Past Simple ali prihodnjik • učenci in učenke se zavedajo Will Future težav, ki jih okolju in lokalnemu prebivalstvu prinaša masovni turizem Medpredmetne povezave: Pripomočki: Priloge: • geografija • računalnik z internetno povezavo • PRILOGA 1: Infografika trajnostnega • domovinska in državljanska • projektor turizma (za vsakega učenca kultura in etika in učenko) • zgodovina • PRILOGA 2: Razpredelnica s kriteriji • biologija trajnostnega potovanja (za vsako skupino) 4 2   | T R A J N O S T N O P O T O V A N J E Navodila za izvedbo: 1 KORAK 1 5 minut Za uvodno motivacijo predvajajte kratek videoposnetek s fotografijami o množičnem turizmu (0.00 – 1.35 min) (Kmia, 2018). Po predvajanju posnetka naj učenci in učenke sedejo v krog. Nadaljujte z diskusijo, pri čemer si lahko pomagate z naslednjimi vprašanji: – Kakšen se vam je zdel videoposnetek? – Kaj nam sporoča posnetek? – Kdo od vas rad potuje? Katere kraje ste že obiskali? – Kateri kraj vam je bil najbolj všeč? – Kako običajno potujete? Katera prevozna sredstva ljudje običajno uporabljajo na potovanjih? – Kako so ljudje potovali včasih? – Kako bomo ljudje potovali v prihodnosti? 2 KORAK 2 15 minut S pomočjo naslednjih vprašanj nadaljujte z diskusijo o različnih oblikah turizma: – Kateri načini potovanja so najbolj priljubljeni in zakaj? – Kaj si predstavljate pod pojmom množični turizem? – Kako razumete pojem trajnostni turizem in kako ekoturizem? Navedbe učencev in učenk zapišite na tablo. Ko podajo svoje razlage, jim razdelite liste z info grafiko trajnostnega turizma (PRILOGA 1) ter jim razložite pojme »množični/masovni turizem«, »trajnostni turizem« in »ekoturizem« (KOTIČEK ZA INFORMACIJE). Infografiko lahko tudi projicirate na tablo. V nadaljevanju se z učenci in učenkami pogovorite o različnih vidikih trajnostnega turizma: gospodarskem vidiku (vpliv na lokalno gospodarstvo, zaslužek lokalnega prebivalstva, problemi migracij, sezonsko delo), družbeno-kulturnem vidiku (ohranjanje tradicije, kulturne dediščine) in okoljskem vidiku (onesnaževanje, podnebne spremembe). Pri tem so vam lahko v pomoč naslednja vprašanja: – Kaj je bistvena razlika med množičnim in trajnostnim turizmom? – Kaj so prednosti in slabosti množičnega turizma? – Kakšne so posledice množičnega turizma? – Kako množični turizem vpliva na ljudi in okolje? – Na kakšen način lahko izboljšamo negativne vplive turizma na okolje in prebivalstvo? Razložite pojme sopotništva – skupna uporaba avtomobilov ali mestnih koles (angl. carpooling, car-sharing, bike-sharing), različne možnosti nastanitve (angl. couch surfing), izmenjava doma (angl. home exchange, home sitting) in bivanje pri domačinih (angl. homestay). 3 KORAK 3 15 minut Učence in učenke razvrstite v skupine po štiri. Vsaka izmed skupin naj si izbere svojo destinacijo ali pa vi določite enotno destinacijo za vse skupine (npr. enotedenski izlet v eno izmed prestolnic Evrope – London, Pariz, Berlin, Rim ipd.). S pomočjo uporabe interaktivnega zemljevida (npr. Google Maps, Maps.me, Here we go ipd.) vsaka skupina izdela načrt potovanja do izbrane destinacije na čim bolj trajnosten način. Skupinam dajte navodilo, da morajo pri izdelavi potovalnega načrta upoštevati in vključiti vse vidike, o katerih ste govorili na začetku ure (način potovanja do destinacije, nastanitev, prehrana, prtljaga, spremljajoče aktivnosti). 4 3   | T R A J N O S T N O P O T O V A N J E 4 KORAK 4 (10 minut) 10 minut Skupine v razredu predstavijo svoj načrt potovanja. S pomočjo kriterijev trajnostnega potovanja skupaj točkujejo posamezne vidike vsakega načrta in izberejo najbolj trajnosten načrt potovanja. Vsaka skupina dobi list s kriteriji za točkovanje (PRILOGA 2). Dodatni predlogi: • Namig za razširitev: učencem in učenkam predstavite izraza »obnovljivi viri energije« in »ogljični odtis« (angl. c arbon footprint), pri tem pa so vam lahko v pomoč vprašanja: – Katere vire energije poznate? – Kateri so obnovljivi viri energije? – Ali ste že slišali za ogljični odtis? – Kaj je ogljični odtis? • Starejši učenci in učenke lahko za domačo nalogo s pomočjo staršev izračunajo svoj ogljični odtis z uporabo »Kalkulatorja ogljičnega odtisa« (dostopno na spletni strani organizacije Umanotera: https://www.umanotera.org/kaj-delamo/trajne-vsebine-projekti-kampanje/ podnebne-spremembe/izracunaj-svoj-ogljicni-odtis). Naslednjo šolsko uro naj učenci in učenke primerjajo svoje izračune, nato pa se pogovorite o tem, kako bi lahko sami pripomogli k povečanju energetske učinkovitosti in zmanjšanju škodljivih vplivov na okolje. • Obravnavano besedišče na temo različnih načinov potovanja prilagodite znanju in starosti skupine – povečajte ali zmanjšajte obseg besedišča. Z mlajšimi učenci in učenkami lahko obnovite znanje besedišča o prevoznih sredstvih (samostalniki kolo, motor, avto, avtobus, vlak, ladja, trajekt, letalo, helikopter itd.), uporabo ustreznih glagolov ter predlog by v angleščini. • Pri pouku angleščine lahko vključite tudi utrjevanje časov (preteklik/prihodnjik), naklonskih glagolov in pogojnikov. • Diskusija z učenci in učenkami nižje stopnje lahko poteka v slovenščini, sicer pa spodbujajte diskusijo v angleškem oz. drugem tujem jeziku. Kotiček za informacije: • Trajnostni turizem (angl. sustainable tourism) je turizem, ki se lahko na posameznem območju ohranja za nedoločen čas, ne da bi prišlo do poslabšanja razmer. Pomaga ohranjati raznolikost rastlin in živali, spoštuje kulturno dediščino skupnosti, hkrati pa tudi zagovarja gospodarsko uspešnost in pošteno porazdelitev družbenih koristi. Vir: https://www.youth- hostel.si/si/sustainable-tourism/trajnostni-turizem-od-teorije-do-prakse (Kastelic, b. l.). • Obnovljivi viri energije (angl. renewable resources and energy) vključujejo vse vire energije, ki jih zajemamo iz stalnih naravnih procesov, kot so sončno sevanje, veter, vodni tok v rekah, fotosinteza, zemeljski toplotni tokovi itd. To so torej viri, ki se obnavljajo in v naravi ohranjajo. Vir: http://www.trajnostnaenergija.si/Trajnostna-energija/Proizvajajte/Obnovljivi-viri-energije (Trajnostna energija, b. l.). • Ogljični odtis (angl. carbon footprint) je kazalnik, ki se uporablja za ponazoritev količine izpustov ogljikovega dioksida (CO ) in drugih toplogrednih plinov, ki jih posredno ali 2 neposredno povzroča vsak človek. Ogljični odtis meri vpliv naših dejavnosti na podnebni sistem. Odvisen je od količine toplogrednih plinov, ki jih proizvedemo v našem vsakdanjiku s potrošnjo fosilnih goriv za elektriko, gretje, prevoz itd. Vir: http://www.na-postaji.si/ priro%C4%8Dnik/srednje-%C5%A1ole.pdf (Otrin, K., Demšar Mitrovič, P., 2013) • Skupna vožnja z avtomobilom (angl. carpooling): http://www.na-postaji.si/priro%C4%8Dnik/ srednje-%C5%A1ole.pdf (Otrin, K., Demšar Mitrovič, P., 2013, str. 11). 4 4   | T R A J N O S T N O P O T O V A N J E Literatura in viri: – Biolek, J., Čajka, A. [idr.]; R. Suša (ur.). (2012). Svet med vrsticami: priročnik za učitelje, ki jih zanima globalno učenje. Ljubljana: Društvo Humanitas. – Wikipedia. (2020). CouchSurfing. Dostopno na: https://sl.wikipedia.org/wiki/CouchSurfing (pridobljeno 26. 3. 2020). – Focus, društvo za sonaraven razvoj. (b. l.) Premikaj se trajno. Dostopno na: http://focus.si/kaj- delamo/programi/mobilnost/premikaj-se-trajno (pridobljeno 26. 3. 2020). – Kastelic, A. (b. l.) Trajnostni turizem: od teorije do prakse. Dostopno na: https://www.youth- hostel.si/si/sustainable-tourism/trajnostni-turizem-od-teorije-do-prakse (pridobljeno 26. 3. 2020). – Kmia, O. (2018). Instatravel – A Photogenic Mass Tourism Experience. Dostopno na: https://vimeo.com/253334732 (pridobljeno 26. 3. 2020). – Otrin, K., Demšar Mitrovič, P. (2013). Trajnostna mobilnost, Priročnik za učitelje v srednjih šolah. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Dostopno na: http://sptm.si/wp-content/ uploads/2019/09/trajnostna-mobilnost-sola-web-za-SPTM-1.pdf (pridobljeno 26. 3. 2020). – The International ecotourism society. (b. l.) What is Ecotourism. Dostopno na: https://ecotourism.org/what-is-ecotourism/ (pridobljeno 26. 3. 2020). – Trajnostna energija. (b. l.) Obnovljivi viri energije. Dostopno na: http://www.trajnostnaenergija. si/Trajnostna-energija/Proizvajajte/Obnovljivi-viri-energije (pridobljeno 26. 3. 2020). – Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj. (b. l.) Ogljični odtis. Dostopno na: https://www.umanotera.org/kaj-delamo/trajne-vsebine-projekti-kampanje/ogljicni-odtis/ (pridobljeno 26. 3. 2020). – Unuk. (2014). Sustainable tourism infographic. Dostopno na: http://www.gttpsa.org/wp- content/uploads/2019/08/Content-training-sust.pdf (pridobljeno 28. 4. 2020). 4 5   | T R A J N O S T N O P O T O V A N J E TRŽNICA V RAZREDU 10 ŠTEVILO UČENCEV RAZRED: 9. TRAJANJE: 90 MINUT IN UČENK: 15–28 Veliko sadja in zelenjave, ki se vsakodnevno znajdeta na naših krožnikih, prihaja z oddaljenih koncev sveta. Za številne niti Ključne besede: ne vemo, od kod dejansko izvirajo. Učenci in učenke preko • potrošništvo aktivnosti spoznajo ozadje potrošnje v gospodinjstvih ter vpliv • poraba v gospodinjstvih naših vsakodnevnih nakupovalnih navad na okolje. Ozavestijo • odgovorno nakupovanje • sadje pomen odgovornega nakupovanja in spoznajo, kako se • pravična trgovina pripraviti nanj, ter se seznanijo s sistemom pravične trgovine. • trajnostno kmetijstvo Z aktivnostjo jih spodbudimo k razmisleku o pomembnosti • prehranski kilometri kupovanja in uživanja lokalno pridelane hrane. Metode: Cilji aktivnosti: Povezava aktivnosti z učnimi cilji: • igra vlog • učenci in učenke razumejo aktivno • spoznavanje in utrjevanje besedišča, • diskusija vlogo Zemlje v našem vsakodnevnem vezanega na sadje • delo v skupinah prehranjevanju • pisanje seznamov • delo v parih • učenci in učenke aktivno sodelujejo • opravljanje raziskovalnega in • delo s slovarjem in prevzemajo odgovornost za čisto pogajalnega pogovora • analiza in zdravo okolje • opisovanje predmetov • raziskovanje • učenci in učenke podajajo predloge za • utrjevanje pridevnikov in števnikov • učenje s prakso ohranitev čistega in zdravega okolja • učenci in učenke spoznajo pestrost zdrave prehrane • učenci in učenke razvijajo zavest o pravici do čistega in zdravega okolja • učenci in učenke spoznajo pravično trgovino Medpredmetne povezave: Pripomočki: Priloge: • geografija • večje število reklamnih letakov • PRILOGA 1: Seznam dvanajstih točk • matematika • barvice/flomastri za pripravo deklaracij odgovornega nakupovanja • tehnika • risalni list/šeleshamer (za TV ali radio • PRILOGA 2: Sličice sadja in denarja • domovinska in državljanska skupino) • PRILOGA 3: Navodila za prodajalce kultura in etika • samolepilni listki za pripravo deklaracij in prodajalke • biologija za sadje (število prilagodite količini sadja) • PRILOGA 4: Navodila za kupce • računalnik z internetno povezavo in kupke • projektor • PRILOGA 5: Infografika • slovar (lahko tudi v elektronski obliki) • PRILOGA 6: Kviz o certifikatih • manjša škatla ali vrečka iz blaga 4 6   | T R Ž N I C A V R A Z R E D U Navodila za izvedbo: 1 KORAK 1 10 minut V uvodni motivaciji učencem in učenkam napovejte, da bo tema ure »nakupovanje«. Nato na tla v prostoru položite liste z 12 točkami odgovornega nakupovanja, ki so navedene na seznamu, razrezanem na dele (PRILOGA 1). Učencem in učenkam naročite, da se sprehodijo po razredu in si preberejo posamezne točke ter se postavijo k tisti, s katero se najbolj strinjajo oz. jih najbolj nagovori. Ko se vsi učenci in učenke razporedijo po prostoru, naj predstavnik ali predstavnica skupine, ki se je oblikovala okoli posamezne točke, na glas prebere trditve, ki so zapisane pri posamezni točki, ostali člani in članice skupine pa naj dodajo nekaj argumentov za svoj izbor. 2 KORAK 2 10 minut Učencem in učenkam razložite, da boste v razredu priredili posebno tržnico s sadjem, na kateri bodo odigrali vloge prodajalcev in prodajalk ter kupcev in kupk. Učence in učenke razvrstite v dve skupini tako, da predhodno pripravite škatlo ali vrečko, v kateri so kartice različnih vrst sadja in različnih denarnih enot (PRILOGA 2). Učenci in učenke, ki iz vrečke izvlečejo sadje, postanejo prodajalci in prodajalke, tisti ki izvlečejo denarne enote, pa postanejo kupci in kupke. Učenci in učenke v vlogi kupcev in kupk bodo svojo vlogo igrali v parih (za štiri različne tipe kupcev in kupk pripravite osem kartic sadja – 4 x 2 enaki kartici). Učenci in učenke v vlogi prodajalcev in prodajalk pa lahko igrajo v parih ali v skupinah (odvisno od števila vseh učencev in učenk v razredu), temu pa primerno pripravite tudi število enakih denarnih enot (2 enaki enoti za par ali 3 enake enote za skupino). Preden začnete z igro, z učenci in učenkami ponovite besedišče za sadje in glavne števnike. 3 KORAK 3 20 minut Parom in/ali skupinam razdelite navodila za igro vlog ter pripravo nanje (PRILOGI 3 in 4). Navodila naj si pozorno preberejo ter nadaljujejo s pripravo prostora. – Prodajalci in prodajalke uredijo mize v obliki stojnice ter jih opremijo s sadjem, ki ga izrežejo iz reklamnih letakov (reklamne letake predhodno pripravite). Vsakemu sadju dodajo deklaracijo, na katero zapišejo podatke (v tujem jeziku): ime sadja, izvor sadja, način pridelave, opis sadja (oblika, barva, okus) ter ceno za kilogram (zaokroženo na EUR). – Kupci in kupke se v parih odločijo, katero sadje potrebujejo oz. želijo kupiti na tržnici, glede na to, kakšne so njihove prehrambene in nakupovalne navade (te so opisane na karticah). Razmislijo tudi, na kakšne načine lahko sveže sadje uporabijo (npr. za izdelavo sadnega sladoleda, napitka ali peciva). Razdelite jim simboličen denar, ki ga predhodno pripravite v ustreznem številu (PRILOGA 2). Za pomoč pri pripravi potrebnih informacij na tablo projicirajte infografiko, ki prikazuje, od kod izvira hrana (PRILOGA 5). Če želite, lahko po en natisnjen izvod infografike razdelite vsakemu paru oz. skupini. Pri iskanju podatkov si lahko učenci in učenke pomagajo tudi z uporabo interneta (računalnik, pametni telefon ali tablica). 4 KORAK 4 20 minut Učenci in učenke se pri tem koraku preizkusijo v igri vlog. Zavzamejo svoja mesta in tržnica se odpre. Prodajalci in prodajalke ter kupci in kupke odigrajo svoje vloge, kot so določene na njihovih karticah. Prodajalci in prodajalke ponujajo sadje na svoji stojnici, odgovarjajo na vprašanja kupcev in kupk ter se trudijo čim več prodati. Kupci in kupke se sprehajajo med stojnicami in kupujejo hrano, sprašujejo prodajalce in prodajalke o njihovi ponudbi, izvoru sadja, svežini, načinu pridelave itd. 4 7   | T R Ž N I C A V R A Z R E D U KORAK 5 5 Po 20 minutah se tržnica zapre, učenci in učenke pa sedejo v krog z namenom refleksije in 20 minut diskusije. S sošolcem ali sošolko, ki sedi zraven, na kratko izmenjajo vtise o aktivnosti. Nadaljujte z diskusijo, pri čemer so vam lahko v pomoč naslednja vprašanja: – Kakšna se vam je zdela aktivnost? – Kako ste se v svojih vlogah počutili prodajalci in prodajalke? Kako je šla prodaja sadja? Kdo je bil najuspešnejši in zakaj? – Kako ste se v svojih vlogah počutili kupci in kupke? Ste uspeli kupiti želeno sadje glede na vaše prehrambene navade? S kakšnimi odgovori so vas prodajalci in prodajalke uspeli prepričati v nakup? So prodajalci in prodajalke znali odgovoriti na vaša vprašanja? – Kje vi oz. vaša družina običajno kupujete sadje in zelenjavo? – Zakaj je pomembno vedeti, kje in v kakšnih okoliščinah je pridelana hrana, ki jo uživamo? – Kaj pomenijo oznake »bio« in »organsko«? – Kaj pomeni jesti lokalno in sezonsko pridelano hrano? – Kaj je prednost takšne hrane za ljudi in okolje? – Ste že slišali za izraz »prehranski kilometri« (angl. food miles)? Kaj pomeni? Učencem in učenkam razložite izraz »prehranski kilometri« (KOTIČEK ZA INFORMACIJE), izpostavite različne načine prevoza živil (letala, tovorne ladje, tovornjaki, železniški promet idr.) ter učence in učenke vprašajte, katera oblika prevoza je najbolj razširjena za prevažanje hrane (tovornjaki). 6 KORAK 6 10 minut Učenci in učenke naj v sklepnem delu na podlagi izkušnje iz aktivnosti izberejo najbolj trajnostno ozaveščenega prodajalca oz. prodajalko ter kupca oz. kupko. Z argumenti izberejo tudi pridelovalca oz. pridelovalko ter prodajalca oz. prodajalko, ki v pridelovalni in prodajni verigi najmanj škoduje okolju in ljudem. Dodatni predlogi: • Predlog za razširitev (30 minut): učence in učenke povabite, naj si predstavljajo nedeljsko jutro, ko je vsa družina zbrana ob zajtrku. Nato jim naročite, da se ozrejo po mizi in naštejejo, kaj se nahaja na njej (mleko, čaj, kava, kakav, kruh ipd.). Njihove odgovore zapisujte na tablo in jih ob tem sprašujte, če vedo, kje in kako so bila ta živila pridelana. V pogovoru se nato navežite na živila, ki prihajajo z globalnega juga (čaj, kava, kakav, tropsko sadje) in jim predstavite problematiko pridelave teh živil (KOTIČEK ZA INFORMACIJE). V nadaljevanju predvajajte kratek videoposnetek o delu otrok pri pridelavi kakava The Harsh Realities of Child Laborers in the Cocoa Industry (Annenberg Media, 2016) in jih nadalje vodite skozi diskusijo o problematiki pridelave kakava, osnovne surovine za čokolado. Pri tem si lahko pomagate z naslednjimi vprašanji: – Kaj ste videli na posnetku? – Kdo dela na plantažah? – Ali je to pravično? Zakaj ne? – Kaj so razlogi za to, da na plantažah delajo tudi otroci? – Kaj lahko vsak od nas naredi, da ne bi več podpirali takšnih praks? – Poznate sistem pravične trgovine? Učencem in učenkam predstavite alternativo – sistem pravične trgovine ter certifikate, ki označujejo trajnostno naravnane pridelovalne in trgovske prakse (KOTIČEK ZA INFORMACIJE). Učenci in učenke naj poskušajo povezati opise in certifikate (PRILOGA 6), nato pa skupaj preverite pravilne rešitve. • Delavnica je primerna za uporabo ob svetovnem dnevu pravic potrošnikov (15. marec) ter ob svetovnem dnevu brez nakupov (angl. Buy Nothing Day; običajno v drugi polovici novembra). • Če je skupina učencev in učenk velika, lahko v aktivnost tržnice dodatno vključite še vlogo televizijske ali radijske ekipe, ki s kupci in kupkami ter s prodajalci in prodajalkami opravi intervju o ponudbi, povpraševanju in prehranskih navadah. • Glede na predhodno znanje jezika se odločite, ali boste diskusijo vodili v slovenščini ali v tujem jeziku. 4 8   | T R Ž N I C A V R A Z R E D U Kotiček za informacije: • Zavržena hrana: Do 40 % tega, kar vzredimo ali vzgojimo za prehrano, ne pojemo, pa vendar je vsak osmi človek na planetu lačen, vsak tretji pa trpi zaradi pomanjkanja hrane. Na ravni EU se v povprečju zavrže 123 kg, v Sloveniji pa 72 kg hrane letno na prebivalca oz. prebivalko. • Prehranski kilometri (angl. food miles) predstavljajo razdaljo, ki jo živila prepotujejo, preden prispejo na našo mizo. S pomočjo spletne aplikacije, ki je dostopna na povezavi http://www. foodmiles.com (Food miles, b. l.), lahko izračunamo prehranske kilometre za različna živila, ki jih uživamo. • Problematika pridelava kakava oz. »Grenko sladka čokolada«: Poročilo odstira ozadje mednarodne industrije čokolade. Razkriva veliko neuravnoteženost v tej panogi ter okoljske in socialne izzive, s katerimi se soočajo proizvajalci kakava. Poročilo se osredotoča na območje zahodne Afrike (Gana, Slonokoščena obala in Kamerun), od koder izvira največ kakava na trgu. Vir: http://focus.si/wp-content/uploads/2016/03/Povzetek-poro%C4%8Dila- Grenko-sladka-cokolada-oblikovano-final-web-1.pdf (Focus, Südwind, 2016). • Pravična trgovina je »trgovinsko partnerstvo«, ki temelji na dialogu, transparentnosti in spoštovanju in si prizadeva za večjo enakopravnost v mednarodni trgovini. Prispeva k trajnostnemu razvoju s tem, da ponuja boljše pogoje prodaje in zagotavlja pravice marginaliziranih proizvajalcev in delavcev, predvsem iz ekonomsko manj razvitih dežel. Organizacije, ki se ukvarjajo s pravično trgovino in ki jih podpirajo potrošniki, se aktivno vključujejo v podpiranje proizvajalcev, osveščanje in vodenje kampanj za spremembe v pravilih in praksi konvencionalne mednarodne trgovine (definicija Svetovne organizacije za pravično trgovino). Eno izmed načel pravične trgovine je spoštovanje Konvencije ZN o pravicah otrok. Vir: https://www.pravicna-trgovina.si/projekti/o-pravicni-trgovini (Pravična trgovina Slovenija, b. l.). Literatura in viri: – Kavka Gobbo, Ž. in Lopatič, Ž. (2017). Sadje naj bo pravično, priročnik za učitelje. Dostopno na: http://focus.si/wp-content/uploads/2017/01/Sadje-naj-bo-pravicno-ld.pdf (pridobljeno 21. 4. 2020). – Društvo Ekologi brez meja. (2014). Volk je sit, koza ostala cela; projekt. Dostopno na: http://ebm.si/o/sl/component/content/article/80-novice/575-volk-je-sit-koza-ostala-cela (pridobljeno 16. 4. 2020). – Fairtrade International. (b. l.) What is fairtrade. Dostopno na: https://www.fairtrade.net/about- fairtrade/what-is-fairtrade.html (pridobljeno 16. 4. 2020). – Focus, Südwind. (2016). Grenko-sladka čokolada, resnica o ozadju mednarodne industrije čokolade, povzetek študije; Focus – društvo za sonaraven razvoj. Dostopno na: http://focus.si/wp-content/uploads/2016/03/Povzetek-poro%C4%8Dila-Grenko-sladka- cokolada-oblikovano-final-web-1.pdf (pridobljeno 16. 4. 2020). – Food Miles; What do you think of when you read the phrase “food miles”. (2009). Dostopno na: https://www.sbs.com.au/shows/foodinvestigators/listings/detail/i/1/article/2941/Food-Miles (pridobljeno 16. 4. 2020). – Foodmiles. (b. l.). Food Miles Calculator. Dostopno na: http://www.foodmiles.com (pridobljeno 16. 4. 2020). – Make fruit fair. (b. l.) Kampanja za pravične in trajnostne oskrbovalne verige tropskega sadja; Dostojno delo, pravične oskrbovalne verige, trajnostni razvoj. Dostopno na: https://www.youtube.com/user/makefruitfair (pridobljeno 16. 4. 2020). – Annenberg Media. (4. 11. 2016). The Harsh Realities of Child Laborers in the Cocoa Industry. Dostopno na: https://www.youtube.com/watch?v=0tHLkaONncg (pridobljeno 16. 4. 2020). – Fairtrade Foundation. (19. 2. 2019). The Story of Chocolate: Unwrapping the Bar. Dostopno na: https://www.youtube.com/watch?v=o9jWRv3WPBo (pridobljeno 16. 4. 2020). – Pravična trgovina Slovenija. (b. l.) O pravični trgovini. Dostopno na: https://www.pravicna-trgovina.si/projekti/o-pravicni-trgovini (pridobljeno 16. 4. 2020). – Slabe, A. (ur). (2017). Jej lokalno, misli globalno! Priročnik globalnega učenja za učitelje. Ljubljana: Inštitut za trajnostni razvoj. Dostopno na: https://eathink2015.org/download/ EAThink_kit_SL.pdf (pridobljeno 16. 4. 2020). 4 9   | T R Ž N I C A V R A Z R E D U Publikacija je nastala v okviru projekta Globalni izzivi – Globalni predmeti (Global Issues – Global Subjects), ki ga sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za zunanje zadeve RS. Vsebina publikacije je izključno odgovornost avtorjev in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske unije ter drugih financerjev. Elektronske različice publikacije ter drugih gradiv, nastalih v okviru projekta Globalni izzivi – Globalni predmeti, so na voljo na spletni strani https://humanitas.si/baza-gradiv. Društvo Humanitas – Center za globalno učenje in sodelovanje in didaktična gradiva ter prirejamo javne dogodke, je nevladna, neprofitna in neodvisna organizacija, ki od leta namenjene osveščanju o različnih temah globalnega 2000 deluje na področju globalnega učenja in programa učenja. Pri svojem delu uporabljamo raznolike metode ter podpore otrokom in lokalnim skupnostim. Z izobraževanjem sodelujemo s številnimi strokovnjaki in strokovnjakinjami in informiranjem o globalnih izzivih poskušamo ozaveščati ter organizacijami iz Slovenije in tujine. V okviru o globalni soodvisnosti ter o vlogi, ki jo kot posamezniki specializirane knjižnice Hiša svetov, ki deluje pod okriljem in posameznice igramo v svetu. S spodbujanjem strpnosti, Knjižnice Otona Župančiča v Ljubljani, nudimo raznolika odgovornosti, pravičnosti in spoštovanja človekovih pravic gradiva s področij globalnega učenja, človekovih pravic, želimo ljudi, še posebej pa mlade, spodbuditi k aktivnemu medkulturnosti, globalizacije, razvojnih študij, študij vključevanju v družbo ter do družbe in okolja odgovornemu konfliktov in miru, okolja, prehrane in vode ter aktivnega načinu življenja. državljanstva. Leta 2018 smo ustanovili Klub učiteljic in učiteljev globalnega učenja, ki je edinstven primer Društvo Humanitas je vodilna organizacija na področju povezovanja nevladnega sektorja s sektorjem formalnega globalnega učenja v Sloveniji. Izvajamo delavnice za izobraževanja v Sloveniji. učence in učenke, dijake in dijakinje, študente in študentke ter krajša in daljša usposabljanja za učitelje in učiteljice Več informacij o delovanju Društva Humanitas je na voljo ter ostale multiplikatorje. Razvijamo izobraževalna na spletni strani www.humanitas.si.