Poštnina plačan v gotovini. MURSKA SOBOTA, 1. marca 1931. Cena 1 Din. tjednik. Priloga: mesečno M. List, letno Kalendar Srca Jezušovoga. Izhaja vsako nedelo. CENA: V državi na sküpni naslov najmenje 10 komadov letno 25 Din. mesečno 2 Din. zadnji mesec 3 Din. Na posamezni naslov letno 30 Din. mesečno 2 Din. 50 par. V držáve Europe: letno 75 Din., mesečno 6 Din. 50 par. Z M. Listom i Kalendarom 100 Din. — V zvüneuropske države dolar i pol ali 85 Din. Z M. Listom i Kalendarom 2 dolara. — Naročnina se mora plačati naprej. — Vsi naročniki dobijo kalendar za polovično ceno. CENA OGLASOV s cm2 75 par, med tekstom 1∙50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. Uprava: Črensovci. Pošt. ček. pol. št. 11.806. Leto XVIII. št. 9. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo: M. Sobota Telefon št. 28. Možje i žene zakon je — svestvo. Svetovni listi, kak katoliški, tak nekatoliški, kak verni, tak neverni so na dugo i široko pisali od okrožnice sv. Oče od svetoski zakonske zveze i od nevarnosti, ki njoj dnesden pretijo. Na podlagi te okrožnice je tüdi naš mariborski prezvišeni Nadpastir izdao pastirski list v šterom govori od nalog zakona. Ar to pitanje ne samo versko, nego je jako-jako važno za celotno javno živlenje, na tom mesti par reči spregovorimo od njega. Velki cerkveni vučenik sv. Auguštin je izrazo pomen, bistvo i namen zakona s tremi rečmi: deca, vernost, svetost. To je bio zakon od začetka i ostane do konca sveta. I. Zakonsko zvezo je postavo Bog sam v paradižomi. Prvi mož i žena sta bila Adam i Eva. Tema dvema je Bog pravo: „Rastita i vnožita se...“ S temi rečmi je povdaro, da ma zakonska zveza te velki namen, da se po njoj vnoži človeški rod. Deca so za zakonca pravi blagoslov. Veselita se jim, ar v njih vidita svoje potomce, ki ohranijo njüni rod i bodo nadalüvali njüno delo. Kakše veselje vlada v hiši ob rojstvi deteta! Kak živo je v drüžini posebno te, kda začne dete pomali hoditi i kda zgovori prve reči. Istina tüdi brig i nevol je z decov dosta, a dobri stariši na vse to pozabijo i za deco včinijo vse, ka samo premorejo. — V šterih drüžinaj vlada takši düh, tiste drüžine so po božoj voli. Nad takšimi drüžinami ma veselje Cerkev, država, ar obe dobita od nje nove kotrige. Dnesden pa vlada v tom pogledi na sveti grozna zabloda. Vnogo je zakoncov, ki dece nemajo za boži dar, nego za nadležno breme i se zavolo toga dece „branijo“. Neščejo meti niednoga deteta ali pa kvekšemi edno ali dve. Namesto toga slüžijo raj grdim strastem. To je grozna zabloda, ar napravi iz zakoncov morilce. Vsakoga zakonca bi moralo biti strah pred tov peklenskov zablodov, ar vsaki, ki joj je vdani, bo mogao davati oster odgovor. Zvün toga pa je lüdstvo, ki je vdano toj zablodi, zapisano smrti. — S sirmaštvom naj te zablode nihče ne zagovarja, ar če po božoj previdnosti pride dete na svet, Bog tüdi poskrbi za nje. II. Drüga poglavitna lastivnost zakona je vernost (zvestoba). Brez nje je pravo zakonsko živlenje nemogoče. Kda dühovnik mladoženca i nevesto zda, se začne za njeva novo živlenje. Prle sta živela vsaki za sebe, bila sta slobodniva, od tistoga hipa naprej pa je njüno živlenje sküpno. Mladoženec se prekda nevesti, ona pa njemi i to ne samo za par let, nego do smrti ednoga ali drügoga. Tretja peršona med zakoncoma ne srne meti nigdar prostora, ar što zanemarja svojo zakonsko polovico i začne razmerje s tretjov peršonov, prekrši vernost i se močno pregreši proti zakoni. Vernost i stanovitnost zvira iz prave zakonske lübezni. Ta lübezen da zakoncoma moč, da eden za drügoga vse včinita i potrpita. Na to naj pomisli vsaki, ki sklepa zakon. Ne gledati na bogastvo i drüge zemelske dobrine, nego na to, ali je v srci tüdi lübezen, ar je ta fundament vernosti. III. Tretja poglavitna lastivnost zakona je nedoteklivost i nerazvezlivost. Že prle smo spomenoli, da si mladoženec i nevesta obečata vernost do ednoga ali drügoga smrti. Sklenjena zakonska zveza teda traja do groba. Nerazločlivost je povdaro Bog sam, ravnotak tüdi Kristuš. V Sv. pismi je zapisano: „ . . . ka je teda Bog zvezao, toga naj človek ne loči . . . Što se loči od svoje žene i se oženi z drügov, prazni proti prvoj; i če se žena, ki se je ločila od svojega moža, omoži z drügim, prazni.“ Da je neločlivost zakona tak močno povdarjena, je popunoma razumlivo. To nam pravi tüdi zdrava pamet. Ka pa bi bilo iz sveta, če bi se lüdje po svojoj voli lehko drüžili i ločili? Ka bi bilo iz dece? Čeravno je neločlivost zakona močno povdarjena i jo priporoča tüdi Zdrava pamet, ma dnesden vnogo nasprotnikov, ki ščejo iz zakona napraviti čisto navadno pogodbo, štera bi se lehko kdašteč razdrla. Da navuk teh krivih prorokov na žalost ne popunoma brez posledic, nam kaže živlenje. Kelko je lüdi, ki par let živejo vküp, kda pa jim postane zakonsko breme prežmetno, se ločijo i si vnogi poiščejo drüge! S tem se razdere drüžinsko živlenje i deca postanejo prave sirote. — Što sklene zakon, mora pomisliti na to, da bo morao nositi zakonsko breme do smrti, naj bo to breme lahko ali žmetno, sladko ali bridko. Nešteto je okoli nas nesrečnih zakonov. Tomi ne krivo sirmaštvo, ne drüge nesreče, nego je krivda v tem, da lüdje neščejo spoznati pomen i namen zakona. H konci prikličemo v spomin vsem, ki so že sklenili zakon i ki ga še sklenejo, da je zakon svestvo i nalaga vsem zakoncom dužnost do dece, do vernosti i stanovitnosti. Kda se bodo vsi zakonci na sveti toga trojega zavedali, bodo vsi zakoni srečni. Zgrableni peštanski bankir. V Pešti je policija areterala 70 letnoga K. Baloga, Lastnika edne banke. Proti njemi je vloženo 70 pritožb. Napravo je do 15 miljon Din. škode. 2 NOVINE 1. marca 1931. Kalendar. marc (31 dni) 10. teden. Vreme: Jüžni veter Ka novoga v Belgradi? Spravišče industrijalcov. V nedelo so meli belgrajski industrijci občni zbor. Trgovski zakon. Komisija za novi trgovski zakon je zaklüčila svoje delo. Načrt zakona je bio razposlani merodajnim činitelom v pretres. Vrejüvanje planinskih pašnikov. V ministerstvi za šume i rude je izdelana uredba od vrejüvanja planinskih pašnikov. Uredba vsebüje tüdi navodila za zbolšanje teh pašnikov. Svetovna politika. Revolucija v državi Peru. V južnoameriškoj državi je vünvdarila revolucija, štere namen je bio, da bi vrgla državnoga predsednika i vlado. Poroča se, da se je oblasti posrečilo revolucijo zatreti. Nova vlada v Španiji. Začasno se je Španija rešila vladne krize. No- vo vlado je sestavo admiral Aznar. S tem pa težkih časov ešče ne konec. Vre naprej i lehko pride do velkih nemirov. V Indiji še nega mira. Nezadovolneži se po varašaj zbirajo i kričijo proti oblasti. Nastopati mora proti njim policija i vojaštvo. Vogrski protest v Pragi. Ar so nešterni češki listi od vogrskoga državnoga upravitela Hortyja pisali takše stvari, štere Vogrom neso po voli, je zastopnik vogrske vlade protesterao pri češkoslovaškom zvünašnjem ministri. S protestom ne opravo nikaj. Zadnji čas so med Češkoslovaškov i Vogrskov nekše ribarije. Pogajanja med Francijov, Italijov i Anglijov. Že dugo sklepata Francija ino Italija pogodbo s pogledom na morsko silo obeh držav. Ar do sporazmenja nesta mogle priti, sta pritegnole k pogajanjom zdaj tüdi Anglijo. Murska Sobota Ka bo s hiralnicov? Meščanski dom je meo 21. t. m. občni zbor, na šterom se je razpravlalo med drügim od zgraditve hiralnice. Med tov razpravov je nekak predlagao, naj se hiralnica ne bi zidala, nego bi se naj küpo pri malom parki stari marov s štalami i bi se naj tam namestila hiralnica. Zakaj je bio te predlog podani, ne vemo. Po našem mišlenji je neumesten, ar če se je pri nabiranji naglašalo, da de se hiralnica zidala, potem se naj zida. Sploh pa ne naš namen, da bi se izjavili, ali naj bo hiralnica v starom marofi ali se naj postavi nova hiša, nego stavimo pitanje, ali naj Sobota sploh odpre hiralnico? Po našem mišlenji bi bilo bolše, da toga ne včini, ar si naloži s tem velikansko breme ne samo pri otvoritvi, nego še bole pri vzdržavanji. Pitanje hiralnice je v glavnom že itak rešeno. Komisija, ki je pred nedavnim časom na lici mesta prišla do soglasnoga sklepa, da de se zidala ob Radgonskoj cesti za parkom nova bolnica, je tüdi izrekla, da se v zdašnjo bolnico naseli banovinska hiralnica. To se tüdi zgodi, kak hitro bomo meli novo bolnico. Za novo bolnico pa se že delajo načrti i če se naši vodilni možje količkaj pobrigajo i spunijo svoja obečanja, je k leti že lehko pod strehov. Meščanskomi domi bi s pogledom na vse to priporočali, naj še počaka, nabrane peneze pa naj da v gradbeni fond za zidanje nove bolnice. Od toga de mela ne samo Sobota, nego cela Slovenska krajina več haska, kak pa če se postavi kakša mala občinska hiralnica, štere zdržavanje de nalagalo občini velko breme. — Novi odvetnik. Mesto pokojnoga odvetnika dr. Goljevščka je prevzeo g. dr. Vadnal Ljudevit. Prišeo je s Primorskoga. — Smrt šolskoga sluge. Preminoči teden smo pokopali staroga šol. slugo Horvata. Pokojni je to slüžbo zvršavao 35 let i je lani stopo v pokoj. — Pri davčnoj upravi je sprejeti za uradnika g. Banfi Matjaš, doma iz gradišča. Dozdaj je bio v slüžbi pri g. Benki. — Mohorske knige. Što šče naročiti Mohorske knige za l. 1931. se naj oglasi v Kmečkoj posojilnici ali v Prekmurskoj tiskarni. Naročnina znaša 20 Din. Pride 6 knig. Slovenska krajina. — Navuk za tretji red v Črensovcih se zavolo betega g. voditela odloži. Kda se bo vršo, naznanimo v Novinaj. — Ka želejo naši Amerikanci. Iz Amerike nam pišejo, ka je naših lüdi vroča žela, naj bi Novine prinašale glase iz vsake občine, ka se kde v šteroj zgodi. Naj moremo njihovo želo kem popolnej spuniti, prosimo naše dopisnike, naj nam istinske glase pošilajo iz vsake vesi bar na mesec ednok i se vseli podpišejo, ki glas pošlejo. Ne smejo se pošilati kakše žalitve v svaji, nego samo zgodbe, štere morejo biti istinske. Najraj bi pa bili, če bi takše glase dobivali iz cele fare naednok, to je iz vseh občin edne fare. Dopisniki naj se javijo s ponüdbov na vredništvi Novin v Soboti. Poštnino njim bode to poravnalo. — Nagla smrt. V Krogi je preminoči teden vmrla okoli 60 letna Gombošova mati. Smrt je prišla preci naglo. Na pepelnično sredo je bila starka še pri meši, v četrtek pa je za- tisnola oči. Bila je dobra krščanska mati. — Sin oči drüžban. V Vidoncih se je oženo eden vdovec. Pri zdavanji njemi je tretji sìn bio za drüžbana. Očo-mladoženca so slovesno spravili v drügo ves. — Črensovci. Pri nas se je začnola kmečko nadaljevalna šola. Vodi jo g. vučiteo. Za šolo vlada velko zanimanje. — Priporočamo. Kak je razvidno, iz oglasa se dobi v gornjeradgonskoj občinskoj opekarni cigeo i črep po jako ugodnoj ceni. Zavolo toga to ciglenico vsakomi toplo priporočamo. — Lipovci. Velka žalost je dosegnola Erjavec Štefana i njegovo ženo pa tüdi brate i sestre zavolo njuvoga sina, odnosno brata Erjavec Vincija, šteri je vmro v tom leti 3. februara v varaši Hamiltoni v Kanadi. Povozo ga je motor s svojov strašnov silov. Za tak vrloga dečka žalüje vsa rodbina i cela občina, najbole pa stariši i bratje. Bio je star 32 let. Lübi pajdášje i poznanci ne pozabite se z njega v vaših molitvaj, naj njemi bo lehka zemla, naj počiva v miri! Dokležovje. Prostovolno gasilno drüštvo je priredilo na pustno nedelo mesto plesne veselice lepo igro: „Zgubljeni raj“ i šaljivko „Kaznovana nečimernost.“ Igrale so domače dekle. Igra je jako dobro uspela. Vdeležba je bila velka. Vsaki je bio zadovolen, stari pa mladi. Po končanoj igri so se vsi s smehom vračali domo. — Grad. Fašenski dnevi so pri nas zadosta mirno potekli. Po nedelaj je bila cerkev vseli puna. Ali delavne dni je pa bila cerkev navadno prazna zvün če je bila svatba; te so 1. marca 1931. NOVINE 3 prišli gledat ki ovak k meši nebi prišli. — Pri naročitvi Novin i Marijinoga Lista pa smo poprek napredüvali. Glejmo lansko i letošnjo naročitev. Leta 1930. je bilo naročenih: G. Lendava 59 Novin, 107 M. Listov; Vidonci 42 Novin, 41 M. Listov; Vadarci 17 Novin, 21 M. Listov; Otovci 1 Novine, 1 M. List; Kruplivnik 18 Novin, 16 M. Listov; Kuzma 5 Novin, 6 M. Listov; Kovačovci 18 Novin, 34 M. Listov; Radovci 25 Novin, 24 M. Listov; Motovilci 16 Novin, 13 M. Listov, Matjašovci 0 Novin, 0 M. Listov; Dolič 2 Novine, 1 M. List; Trdkova 20 Novin, 37 M. Listov. Za 1931. leto je naročenih: G. Lendava 70 Novin, 120 M. Listov; Vidonci 42 Novin, 45. M. Listov; Vadarci 14 Novin, 13 M. Listov; Otovci 1 Novine, 2 M. Lista; Kruplivnik 18 Novin, 15 M. Listov; Kuzma 10 Novin, 11 M. Listov; Kovačovci 17 Novin, 32 M, Listov; Radovci 25 Novin, 20 M. Listov; Motovilci 11 Novin, 9 M. Listov; Matjašovci 3 Novin, 1 M. List; Dolič 25 Novin, 51 M. Listov; Trdkova 16 Novin, 47 M. Listov. Večina občin je napredüvala. Najbole je pa prišo naprej Dolič, za njim pa Grad. Trdkova je toti zgübila 4 Novine, a te so bile lani samo na kratek čas naročene, pridobila je pa 10 novih M. Listov. V celoj fari smo zgübili 13 Novin i 19 M. Listov, pridobili po 42 Novin i 84 M. Liste. Tak smo prigospodarili na čisto 29 Novin i 65 M. Listov. — Goričanec. — Resen opomin, ki nas spominja, da je skrajni čas tüdi za zdravje kaj včinoti, so — bolečine. Vnoge lüdi mantra revmatizem, trganje v sklepih, živčne bolečine, trganje, smicanje, glavobol, zobobol itd. drügi trpijo od slabosti i drügih obolenj, ali itak mamo dosta takših lüdi, šteri so se znali vsega toga mantranja obarvati. Že prek 34 let držijo v vnogih krajih stalno v hiši Fellerov bolečine oblažüvajoči Elsafluid i se vsigdar znova veselijo njegovomi zaneslivomi pomaganji. V apotekaj i sorodnih trgovinaj se dobiva Fellerov Elzafluid v posküsnih steklenicaj po 6 Din. v dvojih steklenicaj po 9 Din. ali pa velkih steklenicaj po 26 Din. Poštni paket z 9 posküsnimi ali 6 dvojnimi ali 2 velkima steklenicoma pošila za 62 Din. brez vseh dalnih stroškov, Eugen V. Feller, Stubica Donja, Centrala 146. Savska Banovina. — Delavski palerje so dobili od imanja „Belje“ ponüdbo, naj bi za letos prevzeli delo. Tak čüjemo, da ponüdbe neso sprejeli, ar so plačilni pogoji jako slabi. Ta odklonitev je hvalevredna. — Tak se varčüje! Ne trbe küpüvati prenaglo, a posebno ne vüre, ar nas tüdi najcenejša vüra dosta košta, če se mora vsigdar popravlati. Najbole se varčüje, če se ne küpüje samo po fal ceni, nego tüdi dobro. Zato vam znova ponavlamo, zahtevajte novi letni cenik s prek 1000 slikami od fabrične hiše vür H. Suttner v Ljubljani št. 945. dobite ga popunoma brezplačno. V njem najdete žepne vüre že za 44 Din., vüre zapestnice za 98 Din., büdilke za 49 Din., kak tüdi razno zlatnino i srebrnino, vse takrekoč po originalnih fabričnih cenaj, — Trditev „Düševnoga Lista“ ne odgovarja istini. „Düševni List“ je v 1. št. na 10. strani sledeče napisao: „Prestop. V Pločici (Banat) je nedavno okoli 40 düš, zreli možje i žene z rim. kath. cerkvi prestopilo v evang. cérkev. Istina je: Reč boža i Luthera včenje nepreide več nigdar. “ Tak se glasi poročilo „Düševnoga Lista.“ Mi smo se obrnoli v Beograd na prezv. g. éršeka i od njega dobili sledeči odgovor: „To je apsolutna laž, da bi v Pločici 40 katoličanov prestopilo v evang. cerkev. Istina je, da tamošnji župnik, eden pregnani Albance (Leo Ašiku) ma svoje svaje i njevke z narodom. Ali on bo skoro šo odtistec, kak se zvrši edna pravda med njim i nešternimi farniki. On potem odide v djakovačko püšpekijo. Mogoče evangeličanci tam agitirajo, ali do dnes neso prestopili v evang. vero katoličanci iz Pločic.“ — Pismo, štero je pisano 17. februara v Beogradi odločno pove, ka je „Düševni List“ pisao neistinske stvari. Maučec Joško. Svojemi dühovniki i vzgojiteli. (V spomin † plebanoši Baši.) Bilo je v soboto ob 12 vüri. Šo sam s prijatelom po ljubljanskoj vulici proti univerzi. Hipoma pribeži k meni Joško i pravi: „Vili ide domo — stric njemi je vmro.“ V tom hipi se mi je reč stavila v grli i ne sam mogeo dati včasi odgovora. Minola je minuta, da sam njemi odgovoro: „Joško, to je ne mogoče.“ Odločo sam se, da tüdi sam idem domo včasi na drügi den. — Pelam se vüro za vürov. Dosta nas je bilo v vlaki, liki za mene so bili tej lüdje, tak da jih bilo ne bi. Ka lüdje, če pa je v mojem srci dvojnost, štera se spreminja v žalost. Ob štiraj smo v Soboti i vlak henja. Idem naprej proti Bogojini. Pridem v Tešanovce. Hipoma začüjem zvonenje bogojanskih zvonov. Stavim se i poslüšam. — Včasi mi minejo dvomi, a žalost v mojem srci se povekša. Dugo so zvonili, a to zvonenje je ne bilo takše, kak je bilo drűge dneve. Ta pesem zvonov, štera je prihajala iz močnega božega hrama, je bila tak žalostna i tüdi tak veličastna kak nigdar prle. Prečastiti! Ne krvavijo samo srca bogojanskim farnikom, liki vsemi lüdstvi v Slovenskoj Krajini, da nas za vedno zapüščate, naj bole pa našemi dijaštvi, vej ste pa Vi bili naš vzgojiteo, naš voditeo i naš veliki dühovni oča. Akademiki Slovenske Krajine, zdrüženi s srednješolci stojimo ob Vašem grobi z globokov žalostjov, ar čütimo z Vašov smrtjov veliki jarek med boriteli za našo narodno slobodo, za našo moralno povzdigo i za naše narodne ideale. Prečastiti! Odišli ste. Na Vašem obrazi nega več sladkoga smeha, šteri je sprevajao telko i telko mladih študentov v težkih dnevaj. Toda vdehnoli ste nam v naša srca Vaše ideje, štere nam nemre nišče vzeti i štere nam bodo ostale svete i šterim bodemo sledili vedno i povsedi kak Vaši sinovje. Vaši smo bili, Vaši smo i Vi bodete ostali naš za vsigdar. Vaša velika lübezen do našega lüdstva, do rodne grüde, do slovenske matere i domovine, nam je v diko. Zavolo te lübezni ste si pridobili v našoj zgodovini lep spomenik, šteri bo stao tak dugo, dokeč bode živo slovenski rod. Prečastiti! Zgradili ste si tüdi spomenik v naših i lüdskih srcih, šteri je najlepši i to je lübezen i spoštüvanje do Vas. I Vaš boži hram, šteri se dviga na malom breščeci pod vinskimi goricami, šteri je v slavo celoj Slovenskoj Krajini i celoj našoj domovini prek bistre Müre, bode svedočo poznejšim rodovom, da je v tom božem hrami nekdaj pastirüvao dühovnik graditeo, dühovnik apoštol i narodni delavec. I ta božji hram, šteri stoji kak delo Vašega trüda, Vašega znoja, nas bode vsigdar spominao na tisto veličino i moč, štera je Vas vodila skoz živlenje. Prečastiti! Hvala Vam, stokrat hvala za vzore, štere ste nam vsejali kak učenec velikoga Ivanocyja svojim učencom. Poplača Vam naj večni s sladkim pokojom i bodi Vam lehka zemla Slov. Krajine, šteroj ste bili tak veren zaščitnik! ZA NEDELO. V posti drüga. Evang. sv. Mataja vu 17. táli. Vu onom vremeni vzeo je sebom Jezuš Petra, Jakoba i Jánoša brata njegovoga i pelao je njé na breg visiki zosed i preobrazo se je pred njimi. I sveto se je obraz njegov, kak sunce; gvant pa njegov je beli gratao, kak sneg. I ovo skazala sta se njemi Mojzeš ino Eliaš žnjim gučečiva. Odgovoreči pa Peter pravo je Jezuši: Gospodne, dobro je nam eti biti, če ščeš, napravimo eti tri šatore, tebi ednoga, Mojzeši 4 NOVINE 1. marca 1931. ednoga i Elijáši ednoga. Gda je pa on ešče gučao; ovo svetli oblak je obsenčo nje i ovo glas z obláka, govoréči: eto je Sin moj lübleni, v šterom se je meni dobro dopadnolo; njega poslüšajte. I da bi čüli vučenicke, spadnoli so na obraz svoj i zbojali so se jako. I pristopo je Jezuš i dotekno se je njih i pravo je njim: stanite gori i nebojte se. Prizdignovši pa oči svoje, nikoga so ne vidili, nego samoga Jezuša. I doli idoči oni z-brega, zapovedao je njim Jezuš govoreči: nikomi ne povejte videnja, dokeč Sin človeči od mrtvi gori ne stane. Postni čas. V noči med fašenskim torkom i pepelničnov sredov se je odigrao velki dogodek. Kda je vüra vdarila dvanajst, so bili končani „nori dnevi“ i se je začno čas štiridesetdnevnoga posta. Postni čas je za človečanstvo najpomenlivejši čas. Reč sv. Matere cerkve je v tom časi najresnejša. Te čas označüje posebno dvojni značaj; je čas žalosti i spokornosti. Sv. Cerkev na postavi pred oči sv. križ. V zvezi s tem nas opomina na grozno trplenje Kristušovo i na njegovo žalostno smrt. Predstavi nam ga kak moža bolečin: bičüvanoga, s trnjom kronanoga, pod žmetnim križom i na križi. Kda ga tak gledamo, nam postavi pitanje: „Človek, zakaj je Kristuš telko trpo? Što je povzročo njegovo trplenje i njegovo smrt?“ Da nam tüdi odgovor: „Človek ti si vsega kriv! Tvoji grehi so zrok njegovoga trplenja i njegove smrti!“ Poleg predstave trplenja Kristušovoga nas Cerkev pozavle k pokori. Ar smo mi zakrivili Odrešenikovo trplenje i smrt, moramo to popraviti. Popravimo pa edino na te način, da se spokorimo; odložiti moramo svoje grehe i začnoti novo bolše živlenje. To dvoje mejmo pred očmi celi postni čas, potem de nam te čas v zveličanje. Razgled po domovini. 120 let stara riba. V Brodi so ribiči 19. toga meseca zgrabili 107 kil žmetno ribo „som.“ Riba je 280 centimetrov duga. Po računanji ribičov je te som star okoli 120 let. Morilec plebanoša Kušara. V zadnjoj številki smo poročali, na kak grozen način je bio vmorjeni plebanoš Kušar v Mengši. Te dogodek je razburo celo slovensko javnost i oblasti so se na vso moč trüdile, da bi morilca dobile v roke. To se tüdi posrečilo. Te grozni morilec je 19 letni Lakner z Radne pri Savi. Javnost se je zdaj ešče bole začüdila, ar se človeki skoro ne vidi mogoče, da bi tak mladi človek mogeo zvršiti tak grozno hüdodelstvo. To pa niti ne edino Laknerovo hüdodelstvo. Zavolo tolvajij je že prle bio osemkrat kaštigani. Človek pač globoko spadne, če nikaj ne da na božo postavo i zaide med slabo tovarišijo. Atentat v Zagrebi. Preminoči teden so neznanci z boti napadnoli univerzitetnoga profesora dr. Šuflaja. Vdarci so bili tak močni, da so pozročili smrt. Pokojni profesor je bio poznani i prilübleni, zavolo toga žalüje za njim ves Zagreb pa tüdi drügi Hrvatje. Vucje napadnoli ves. Ves Hrasnico v Bosni je napadnolo 9 vukov. Raztrgali so vnogo živine. V nevarnosti je bilo tüdi živlenje lüdi. Hüda nesreča na kolodvori. V pondelek se je pripetila na celjskom kolodvori hüda nesreča. Pri premikanji vagonov na tovornom kolodvori je spadno po nesrečnom naklüčji na šinje 45 letni železniški premikač Jakob Valand iz Celja i so njemi potačje odrezali levo roko med ramov i komolcom. Od nesreče je bila taki obveščena rešilna postaja, ki je ponesrečenca taki odpelala v bolnico, kde so ga včasi opererali. Valandova poškodba je jako hüda i nevarna. Iz sveta. Atentat na albanskoga krala. Albanski krao Zogu I. se že duže časa zdržavle v Beči. Preminočo soboto večer je bio v gledališči. Kda je prišeo iz gledališča i je stopo v automobil, sta skočila k njemi dva neznaniva moža i sta dvanajstkrat strelila. Krali se ne nikaj zgodilo, eden njegov spremlevalec pa je bio k smrti zadet. Smrt najstarejšega Austrijca. V austrijskoj vesi Alt-Lichtenwarth je vmro Lovrenc Edl, ki je bio v Austriji najstarejši človek. Star je bio 104 leta. Grozen viher na Siciliji. V nedelo i pondelek je divjao na Siciliji grozen viher, ki je vničo pet pokrajin. Viher je trgao iz zemle drevje, podirao telefonske droge, trgao strehe i rüšo hiše. Zvün toga je cele pokrajine poplavila voda. Promet je bio onemogočen. Drago mikanje zoba. Pred sodiščom v Parizi se je vršila zanimiva pravda. Edna ženska je tožila zobozdravnika, šteri njoj je mikao zob. Pred mikanjom joj je dao injekcijo. Tisto tekočino joj je brizgno v jezik. Pri tom je meo to nesrečo, da se je igla v jeziki potrla. Špice ne vzeo vün. Jezik je začno otekati, tak da so ga morali opererati. Po operaciji je šla ženska k sodišči i je tožila zdravnika za odškodnino. Plačati je mogao 50 jezer frankov. Starka obsojena zavolo dvomoštva. Budapeštansko sodišče je obravnavalo te dni primer redkoga dvomoštva. Kak obtoženka je stala pred sodniki 77 letna Dudasova. Pred kratkim njoj je vmro mož, s šterim je živela 27 let i te so našli, da se je oženila že 19 let pred sklepom toga zakona. Pred sodniki je Dudasova priznala, da je bila že ednok oženjena i nato se je oženila z drügim. S prvim je živela samo frtao dneva i to od 11. vüre predp. do 6 vüre zvečer. „I što bi si mislo, da je zakon samo frtao dneva po 19 letaj pozneje šče vedno veljaven“, je pravla starka pred sodniki. Po paragrafaj je veljaven i zato so jo morali obsoditi. Obsodili so jo zavolo čüdne okolščine toga prvoga zakona i na njeno starost na najnižišo kazen: na 24 vür zapora. To kazen je sprejela i stvar je bila vrejena. 2000 automobilov v pogrebnom sprevodi. Velko pozornost je zbüdo te dni v Londoni nenavadni sprevod, ki se je pomikao cele vüre proti katoliškomi pokopališči. Vmro je poslanec delavske stranke Alfred Tmith, ki je bio po svojem pozvanji šofer autotaksija. Njegovi prijatelje so ga z automobili sprevajali na zadnjoj poti. Tak se je zbrao sprevod nad 2000 autotaksijov, ki je bio dugi več kilometrov. Takšega sprevoda v Londoni niti ne pomnijo. Pošta uredništva. G. F. Krajna. Vaše novice nemremo objaviti, ar bi nas tisti lehko tožo. Vsem prijatelom Novin. Večkrat se pripeti na vse strani ka takšega, ka bi zanimalo vse lüdi. Se razmi, da uredništvo nemre znati za vse. Zato prosimo vse naše prijatele, naj nam poročajo, kda se v njihovom kraji ka zanimivoga zgodi. ODA SE zavolo drüžinskih razmer dobro idoča gostilna i trgovina z mešanim blagom, veliko gospodarsko poslopje, okrog 7 plügov rodovitne zemle, (njive, travniki i log) v lepoj vesi poleg cerkve i šole, blüzi železniške postaje na Štajerskom. Naslov se zve pri 3 upravi „novin“ v Črensovcih. 1. marca 1931. NOVINE 5 KMETSKI GOSPODAR. Mesečna priloga Novin. Kmetske zveze: Samo še en mesec imate čas za nabiranje članov in ureditev Vaših krajevnih odborov Kmetske zveze! Potem se začne že poljsko delo in do jeseni ne bo več časa za podrobno izvedbo organizacije! Nekatere Kmetske zveze so letošnjo zimo delovale vzorno: Ljutomerska Kmetska zveza je nabrala okrog 300 članov, Kmetska zveza v Podčetrku, ki ima komaj 950 duš, je izkazala skoraj 100 članov. Najlepša jim hvala za to! Posnemajte jih! Nekatere Kmetske zveze so sicer imele občne zbore in uredile krajevne odbore, niso pa načelstvu poslale seznama članov. Nekaj malo krajevnih Kmetskih zvez pa še ni dalo glasu od sebe. Porabite mesec marc zato, da uredite prav v vsaki župniji Kmetsko zvezo. Predvsem uredite krajevne odbore! Pritegnite k sodelovanju najzavednejše in najsposobnejše može, posebno mlade gospodare, ki se bodo posvetili organizaciji kmetskega stanu v župniji. Ko si bodete uredili odbore, pa pošljite seznam odbora Kmetski zvezi v Mariboru. Prav pridno nabirajte člane. Misel stanovsko-strokovne organizacije, Kmetske zveze, zanesite v vsako kmetsko hišo, da se bo med našim kmet- skim ljudstvom globoko vkoreninila. Vsak hišni gospodar naj bo član Kmetske zveze! Odborniki in zaupniki krajevnih Kmetskih zvez! Pojdite na delo, od hiše do hiše, od osebe do osebe, prepričujte vsakogar o važnosti Kmetske zveze, ki je edina zastopnica kmetskih interesov. Nabiralne pole, katere ste svoj čas dobili, takoj po končanem nabiranju članov pošljite obenem z nabrano članarino Kmetski zvezi v Mariboru. Mesec marc naj bo mesec plemenite tekme med posameznimi župnijami, katera bo imela bolje urejeno krajevno Kmetsko zvezo in več članov. Zato krepko na delo! Kmetje drugih naprednejših držav, kakor Danske, Belgije, Holadske in Bavarske kažejo pot tudi našim kmetom. Da kmetje teh le držav ne čutijo tako hudo današnje gospodarske krize kakor pri nas, se imajo zahvaliti edino le svojim stanovskim, strokovnim organizacijam, pred vsem svojim Kmetskim zvezam. „Slovenski Gospodar“ je že večkrat poročal o njih delu in uspehih. Kmetje teh gospodarsko naprednih držav nam naj bodo za zgled, da se tudi mi bolj oklenemo svoje stanovsko-strokovne organizacije Kmetske zveze. Gnojenje z umetnimi gnojili. Že večkrat smo naglašali, da kdor nima dovolj gnoja in gnojnice, se naj posluži umetnih gnojil. Včasih pa je dobro, da jih uporablja tudi tisti, ki ima tudi domačega gnoja dovolj. To je dobro radi tega, ker sprememba gnoja vpliva na zemljo. Ni pa dovolj, da zemlja dobi gnoj, marveč je mnogo odvisno od tega, kako se gnoji. To velja zlasti za umetna gnojila. Ni dobro, ako se jih da preveč, ker premočno vplivajo na zemljo, ako pa jih damo premalo, ostanejo brez zaželjenega uspeha. Tu podamo, koliko je potrebno umetnega gnojila „NitrofoskalRuše“, katerega smo zaradi ugodne cene priporočali, za razne vrste zemlje. Toga gnoja se rabi na ha (oral): za travnike, pašnike in žitna polja 400 kg., za okopavine (krompir, koruza itd) 600 kg., za vinograde 800 kg., za sadovnjake pa 1000 kg. Kdor bo na ta način gnojil svojo zemljo, bo imel tudi zadovoljiv uspeh. To gnojílo se dobi v tovarni v Rušah in stane 100 kg. 138 Din. Pri naročanju je dobro, ako si ga naroči več gospodarjev skupno, ker so na ta način izdatki manjši. AGRARNE ZADEVE Važen sklep načelstva. Na 2. seji načelstva Agrarne zadruge za dravsko in savsko banovino v Črensovcih, ki se je vršila 11. febr., se je soglasno sklenilo sledeče: 17. septembra l. 1930. se je sklenilo, da se pristopnina poviša od 5 na 10 Din. od občnega zbora naprej, ki se je vršil 19. oktobra 1930. Na občnem zboru se je ta sprememba članom naznanila. Naznani se to vsem članom, ki niso bili na občnem zboru. Zadruga je naročila v smislu novospremenjenih pravil tiskovine za zadružne knjige in legitimacije članov. Za vsako legitimacijo se mora plačati po en (1) Din. V smislu 56 § pravil zadnji odstavek: „Načelstvo bo določilo ukrepe potrebne za kontrolo in poslovanje zavarovanja“ se je sklenilo sledeče: a) Po nastali nesreči najpozneje v 8 dneh se mora nesreča javiti zadrugi. b) Zadruga se mora prepričati če ni nesreča zlonamerno povzročena. Ako se budi upravičen sum za zlonamerno povzročitev, se mesečna podpora odloži do razčiščenja slučaja. c) Ponesrečeni morajo nesrečo prijaviti svojim odposlancem, ti odnosno teh poslovalni odbor pa javi središnji zadrugi v Črensovcih. d) Noben, kdor je prejel podporo od zadruge, ne more prijaviti izstopa iz nje pred potekom dveh (2) let po prejemu zadnje podpore. e) Naprave, sredstva, ki jih daje zadruga po 56 § pravil za povzdigo kmetijstva, se ne dajejo osebam, ampak samo poslovalnicam zadruge v korist vseh njenih članov in to kot last osrednje zadruge. Poslovalnice dajo pri sprejemu naprav ali sredstev o tem potrdilo zadrugi. Raba in obraba ponujenih naprav in sredstev je za vse člane brezplačna na breme zadruge in mora biti za vse člane enako dostopna, za kar mora skrbeti odbor poslovalnic. Za morebitne poškodbe povzročene na danih sredstvih in napravah je odgovoren odbor poslovalnic in je dolžan škodo popraviti dati po tistem, kdor jo je povzročil. f) Nikdo nima prava do rabe zadružnih naprav in sredstev od dne ko je prijavil svoj izstop iz zadruge. Do zadružnih sredstev in naprav pod nobenim pogojem nima prava nečlan in se temu za nikakšno ceno ne smejo dati v uporabo. Poslovalnice vodijo odposlanci. Poslovalnice se ustanavljajo na podlagi zadnjega ostavka § 2. pravil ki se glasi: „Radi lažjega poslovanja ima zadruga pravo, da snuje po potrebi poslovalnice.“ Prosijo se vsi člani Agrarne zadruge, naj nam javijo, kje hočejo imeti poslovalnice, da tem moremo naročiti žige in jim dati potrebna navodila za poslovanje. — Načelstvo. 6 1. marca 1931. Kmečki dom. 1. Prehlad. Zdaj v zimi često slišimo to tožbo. Naj spregovorimo tudi par reči od prehlada. Samo prosimo, da si to jako dobro prečitate, da nas ne bi kdo naopak razumel! Naše telo razvija toploto, tako kakor kaka peč. Mesto drv mu dajemo hrano. Hrana v človeki zgori. Se razmi, da ne s plamenom, liki porabi se tako, da se iz nje razvije toplota. Dokler človek živi, je topel. Vsak dan zavžijemo toliko hrane, da se iz nje razvije toliko toplote, da bi lahko segreli 2500 litrov vode za 1 stopinjo Celzija. Ali bolj učeno povedano, človek potrebuje dnevno 2500 kalorij toplote. Ena kalorija toplote se imenuje tista toplota, ki segreje 1 liter vode za 1 stopinjo C. Naše telo pa dosti toplote tudi zgubi. Če telo ne bi dalo od sebe nič toplote, bi to bila smrt za nas. Vsako uro bi se toplota telesa zvišala za 2 stopinji. Tako bi dnevno lahko s svojo toploto segreli 30 litrov vode. Za poldrugi den bi nam že krv zavrela. Za eno leto bi bilo naše telo za 17,000 stopinj toplejše kakor solnce. Pri zdravem človeku je stalna toplota 37° C. Če je več ali manj, človek zboli. Iz prej povedanega vidimo, da če človek dnevno dobi 2500 kalorij toplote, potem je tudi toliko zgubi, ker je stalna toplota 37° C. Kako pa gubimo to toploto? Ravnotako ko peč, da grejemo svojo okolico. Največ toplote oddajo pljuča z zrakom. Če pa to ni Zadosti, si telo pomaga tako, da se znoji. To itak že vsak ve, kako se je potil, ko se je pri delu segrel. Pes nima potnih žlez, radi tega si pomaga tako, da jezik potisne iz ust, da bi lažje in hitreje dihal. Z dihanjem odda čezmerno toploto. Povedali smo že, da človek mora imeti stalno toploto 37° C. Če se ta toplota zviša samo za 5 stopinj, človek že umrje. Bolnik navadno umrje pri 42° C vročine. Če človek gubi več toplote, kak si je more nadomestiti, potem tudi ni prav. V zimi se bolj toplo oblačimo, več jemo, smo na toplem samo zato, da bi se preveč ne ohladili. Tudi tu si telo samo pomaga. V zimi se žile stisnejo, tudi celo telo se stisne, da ima manj površine. Če je pa površina manjša, tudi manj toplote odda. Če še to ni dovolj pa se človek začne tresti. Pravimo, da nas „zima steple.“ Telo si hoče zgubljeno toploto nadomestiti z gibanjem. Lahko pa se telo tudi tako prehladi, da nas- topi nahod, ali influenca ali pa druge bolezni. Včasih so skoraj vsako bolezen pripisovali prehlajenju. Danes pa že zagotovo vemo, da betege povzročajo večinoma bacili. Velika zguba toplote sama na sebi še ni nič nevarnega za zdravega človeka. Zdravniki so se prepričali, da mrzle kopeli, zdravljenje z mrzlo vodo ne povzroči prehlada. To kaže tudi dejstvo, da tistih bolezni, katere navadno pripisujemo prehlajenju, na severnem tečaju skoraj ne poznajo. Poizkusi na živini so dokazali, da človek zboli na prehladu samo takrat, če naenkrat zgubi preveč toplote, to se pravi izredno veliko toplote. Tudi to so dokazali, da prehlad ne poviša delovanja bacilov, največkrat ga celo zmanjša. Zdravnik Chodounsky je v 63. leti starosti na sebi poizkusil, kako prehlad deluje na naše telo. V zimi si je odprl dveri, vzel je ledenomrzlo kopel. Po kopeli se niti ni obrisal, liki se je postavil med odprte dveri, na prepih. Pa niti nahoda ni dobil. Takih poizkusov je napravil več tudi sredi bacilov. Zapomnimo si pa, da je danes jako malo ljudi popolnoma zdravih. Zato slabi ludje tudi pri malem prehladu hitro zbolijo. To pa zato, ker se njihovo telo ne zna takoj prilagoditi zunanjim spremembam. Mišice se takoj ne skrčijo in tako nekateri deli zgubijo preveč toplote nanagloma. Na priliko nos, da dobimo nahod, influenco, reumatizem itd. Zdaj nam je jasno, da se treba čuvati prenagle spremembe toplote. Če se temu ne moremo izogniti, si pomagamo s toplo obleko. Prehlad škodi krvnemu obtoku. Kri se stisne, sili v notranjost telesa po toploto in tako se zunanji deli zavoljo pomenkanja krvi ne morejo dovolj braniti pred bacili in tako nastopijo tudi druge bolezni, pljučnica itd. Prehlad tedaj organizem oslabi, da se ne more braniti pred bacili, katerih je vse polno okoli nas, pa jih ne vidimo. (Š. M.) 1. Kako se najlepše ogrejemo. Morda ni vsakemu znano enostavno sredstvo, kako se človek najprej segreje, vendar je to dobro znati, posebno ko je zima v deželi. Vsa umetnost obstoji v tem, da z zaprtimi usti globoko dihamo, dokler se ne ogrejemo, kar navadno ne traja dolgo. Globoko dihanje pospeši obtok krvi in ji dovaža sveži kisik. Kri se svobodno pretaka do konca žil in proizvaja na ta način večjo toploto. Tudi večje prehlajenje se lahko prepreči na ta način, ako takoj v začetku čestokrat globoko dihamo z zaprtimi usti. 3. Zibanje dece. Slaba navada, da matere deco uspavajo z zibanjem, je tudi pri nas jako razširjena. Močno zibanje škodi deteti. Istina, da dete prej zaspi, če ga zibaš, to pa radi tega, ker ga omamimo. Tako dete pa tudi ne spi tako trdno. Zibanje jako škodi prebavi, škodi vsikdar na zdravju. Zdravniki so dokazali, da zibanje škodi tudi možganom, da deca postanejo lahko slabe pameti itd. Mnogo bolezni pride na deco zaradi zibanja. Zapomnimo si dobro, da deca lepše in dalje spijo, če jih ne zibamo, so bolj zdrava in lepše rastejo. Za kmetske gospodinje. Varčnost v kuhinji. Nikjer ni varčnost toliko potrebna in važna, kakor v kuhinji. Žena podpira tri vogale pri hiši; toda le tedaj ako zna biti varčna. Žena dela lahko čudeže, vodi gospodinjstvo z najskromnejšimi sredstvi, lahko pa tudi razdene najbogatejšo hišo, ako ne zna biti varčna. Varčna gospodinja se najbolj izkaže v kuhinji; tu mora najbolj štediti. Skuhati mora vedno samo toliko, kolikor je potrebno za en obed. Stara, postana jed škoduje zdravju. Vendar so nekatere jedi, ki jih še lahko uporabimo, ako ostanejo, n. pr. kuhano meso, iz katerega lahko napravimo polpete, ali ga naredimo v soku in razne druge jedi. Dobra gospodinja ne zavrže ničesar, kar bi se še dalo kakorkoli uporabiti. Gospodinja mora štediti tudi s časom, ker čas je zlato pri vsakem poslu, tako tudi v gospodinjstvu. Posebno mora paziti na to, da uporabi čim manj posode. Mnogo je gospodinj, katere za vsako malenkost, pomažejo vso posodo, kolikor je ima. To jim povzroči potem mnogo pomivanja in brisanja. S posodo je treba ravnati oprezno, da se ne pobije. Gospodinja mora biti varčna z vsem, samo ne sme štediti z vodo, z milom in s sodo. Mastni madeži. Ako razlijemo vročo mast na desko, se mast zelo hitro razširi, les jo vsrka vase in je zelo težko odstraniti jo potem iz deske. Zato pa mo- 1. marca 1931. NOVINE 7 ramo, ko se nam razlije vroča mast, takoj politi dotično mesto z mrzlo vodo. Mast se v hipu strdi in jo z lahkoto oddrgamo. Mastni madež na svili, volni ali na papirju pokrijemo s fino zmleto krojaško kredo ali z lojevcem, položimo na vrh tanek (svilen) papir ter polikamo parkrat z gorkim železom. Nato tkanino stresemo in okrtačimo. Po navadi izgine madež takoj, včasih je pa potrebno, da to ponovimo. Lakirani predmeti. Z lakiranimi predmeti moramo biti zelo oprezni, da se lak s suvanjem ali praskanjem ne pokvari. Lakirane predmete moramo čistiti samo z mlačno vodo; ne sme biti voda ne premrzla in ne pretopla. Tudi ne smemo izpostaviti takih predmetov solčnim žarkom, ali toploti peči, ker radi pokajo. Čistimo jih najbolje z mehko krpico, omočeno v olju. Ako so na njih mastni madeži, jih posipljemo z moko, ki jo zribljemo z mehko cunjico. Važna spomenica Kmetske zveze. Kmetska Zveza v Mariboru kot strokovna organizacija malokmetijstva je z ozirom na proračun dravske banovine za leto 1931/32 poslala 27. januarja t. l. g. predsedniku vlade, g. ministru financ, g. ministru za kmetijstvo in g. banu naslednjo spomenico: K objavljenemu banovinskemu proračunu si dovoljuje podpisana strokovna organizacija slovenskega malokmetijstva v Mariboru predložiti sledečo spomenico in prošnjo: Svetovna gospodarska kriza je uničujoče zadela naše kmetijstvo v letu 1929. in še bolj v letu 1930. Vsi strokovnjaki in odgovorni faktorji nam tudi za bližnjo bodočnost ne obetajo nobenega zboljšanja, temveč še poslabšanje posebej radi ruskega dumpiga. Prebivalstvo na deželi v naših krajih je pretežno v bedi, pomanjkanju ter gospodarsko samo životari. Podobni smo težkemu bolniku in ne več oslabelemu človeku. Iz padca tržnih cen pri vseh kmetijskih pridelkih — izvzeto sadje, ki je uspelo le v manjšem delu našega ozemlja — na domačih in svetovnih tržiščih se nepobitno jasno vidi, koliko je padla davčna moč našega kmetskega ljudstva. Uradna statistika odkriva, da so cene padle za 50% do 100% v zadnjih dveh letih. V tem razmerju torej tudi davčna moč, odnosno še bolj, ker stroški za življenje in obratovanje niso znižani. Iz tega jasnega žalostnega temelja moramo gledati na banovinski proračun in ga prilagoditi obstoječim razmeram. Nepobitno jasno je, da so že pred dvema letoma ob ugodnejših gospodarskih razmerah državna uprava in oblastne uprave z okrajnimi zastopi in občinami do meje možnosti obremenile z dajatvami kmetsko ljudstvo. Skrajno neugodni gospodarski razvoj torej imperativno zahteva za ljudstvo znižanje dajatev in državna uprava je to deloma za l.1931. upoštevala. Prosimo, da ji jasno in ener- gično sledi tudi banovinska uprava na tej poti. Nujno prosimo za izdatnejše znižanje banovinskih doklad k državnemu davku na zemljarino in znižanje davka na hiše, oproščene državnega neposrednega davka po členu 32, točka 15 zakona o neposrednih davkih ter znižanje takse na sečnjo gozdov, dalje za znižanje banovinske trošarine na vino ter reformo taks na živinske potne liste. Absolutno potrebno pa je izpremeniti in omiliti dajatve za cestni fond, ker nove nameravane obremenitve ne uničijo le predvidenih malih državnih olajšav, temveč tvorijo pretežke nove dajatve, ki so za malokmetijstvo in kmetsko ljudstvo vobče neznosne. V jasen dokaz obremenitve po pravilniku o kuluku navajamo konkreten primer davkoplačevalca Arnuža Franca iz Šetarove štev. 8. Ta plača v občinah: 1. Šetarova: osnovni davek Din. 1.195.82, doklad Din 1.160. 2. Zamarkova: osnovni davek Din. 54.14, doklad Din. 59. 3. Zg. Žerjavci osnovni davek Din, 32 35, doklad Din. 33. Po predvidenih predpisih bi moral plačati kuluka kot odkup: 1. Za Šetarovo eno enoto = štiri dni; banovini 12 dni = Din. 240; občini 12 dni = Din. 240; skupaj za leto 1930. Din. 480. 2. Za Zamarkovo 1 enota = 1 dan; banovini 3 dni = Din. 60; občini 3 dni = Din. 60; skupaj za leto 1930. Din. 120. 3. Za Zg. Žerjavca 1 enota = 1 dan; banovini 3 dni — Din 60; občini 3 dni = Din. 60; skupaj za leto 1930. Din. 120. Torej za malo posestvo v treh občinah samo za leto 1930. Din. 720. Ker se predvideva plačilo za leto 1930, in za leto 1931., torej Din. 1.440, kar je več nego skupni celotni enoletni državni zemljiški davek. Kakor tega posestnika, zadene plačilo ogromno večino vseh drugih naših maloposestnikov, ker ima posebej v Prekmurju, v Slovenskih Goricah, v Halozah, na Murskem in Dravskem polju pretežna večina kmetovalce v svojo posest najmanj v dveh občinah. Vsi kmetovalci, obrtniki in delavci bodo morali samo iz naslova: kuluk prispevati na novo okroglo 50% do 120% na državne direktne davke ne ozirajte se na ostale občinske in banovinske doklade. Pač jasen dokaz, da ta dajatev ni več davek, ki bi bil znosen, tudi če bi se občina popolnoma odrekla svojemu delu dajatve. Ta nova dajatev ima svoje glavne trdote v dejstvu, da: 1. ne tvorijo za o cenitev enote podlage krajevne razmere, kajti pretežna večina kmetov in kmetskih delavcev ne zasluži na dan Din. 20; 2. predvideva po zakonu najvišjo možnost obremenitve, kar je ob opisanih razmerah in dejstvih nemogoče in upravno neprimerno, saj naša sosednja Savska banovina predvideva le najnižjo dovoljeno možnost; 3. obremenitev je degresivna, namesto progresivna in torej ne odgovarja gospodarsko-socialnim zahtevam; 4. zahteva se plačilo za eno leto nazaj, kar je pri fizičnem izvrševanju nemogoče, v denarni dajatvi pa pretežko, ker nihče s tem ni računal. Iz navedenih razlogov nujno prosimo, da se to novo nameravano breme izdatno izpremeni in ublaži, kajti sicer nastopi z obubožanjem tudi skrajno nezadovoljstvo in demoralizacija pri izvrševanju davčne obveznosti. Isti razlogi nas silijo, da prosimo za ukinitev nameravanih taks za vprežno živino. Poleg skrajno težkega gospodarskega položaja našega malokmetijstva govori za opustitev tega projekta tudi težka in predraga tehnična izpeljava, ki zahteva mnogo šikan od strani naših izvršujočih faktorjev. To prošnjo tembolj otemeljuje dejstvo, da cene živini rapidno padajo in bi upeljava te takse živino še bolj razvrednotila. Popolnoma se zavedamo težav in dolžnosti, ki jih ima banovinska uprava, toda povdarjati moramo, da izredna gospodarska depresija zahteva izredno budžetiranje in skrajno varčnost. Naše malo kmetijstvo je trenutno bolnik, ne more biti nosilec bremen, temveč mora tvoriti za svojo ozdravitev sama le breme. Zato prosimo, da se označena bremena ukinejo odnosno izdatno zmanjšajo, (osobito določbe o kuluku in taksa na vprežno živino), nujno pa za napredek in ozdravitev potrebne produktivne investicije izvršijo s posojili. Druge 8 NOVINE 1. marca 1931. možnosti ni, ako nočemo upropastiti in demoralizirati našega malokmetijstva in ako hočemo približno doseči višino ter ohraniti tempo napredka pri naših sosedih na severu in na zapadu. Iz temeljitega poznavanja razmer izvirajo naše prošnje in globoka ljubezen do naše banovine in države jih narekuje, zato prosimo, da se uvažujejo. V Mariboru, dne 26. jan. 1931. Kmečka kuhinja. Prežgana juha. To je juha, katero imajo nekateri jako radi. Priporočijiva je včasih tudi za bolnike. Skuha se na sledeči način: V vroči masti zarumenimo za eno žlico moke (mele). Ko je moka lepo rumena, dolijemo mrzlo vodo. Juho potem osolimo in jo še nekaj časa kuhamo. V kuhano juho damo zdrob (gres) ali pražene žemljine kocke. Klobasni perkelt (guljaš). Par glav čebula (lüka) razrežemo in ga pražimo v masti. To malo osolimo in zaprpramo. Ko je čebula lepo rumena, vlijemo na njo za eno škodelico (šalico) vode in to tako dolgo kuhamo, da čebula juho popije. Potem damo v to par kosov klobase, katero smo prej v masti že na pol spekli. To vse skupaj pečemo kake četrt ure. Perkelt je tako gotov in ga lahko damo na mizo. Zraven lahko damo v zmočaju pražene žemlje. Pečena goska. Očiščeno gos od zunaj in znotraj osolimo in jo damo na hrbtu ležečo v pekočo (renglo). Vlijmo na njo nekoliko vode in jo pečemo vsaj poldrugo uro. Vmes jo moramo obračati, da se bo od vseh strani enakomerno rumenila. Ako se ocvre iz nje mnogo masti, jo moramo odliti, da se gos ne prismodi. Fižolova prikuha. Prejšnji večer namočeni fižol (grah) damo kuhat. Ko je že mehek, napravimo gosto začimbo (zafrik), v katero denemo tudi na drobno narezano čebulo. Na zafrik vlijemo malo vode in vse to zlijemo na fižol. To dobro skuhamo in dodamo primerno količino jesiha in vrhnja. Mlečni kruh. Dobro zmešamo 2 dekagrama kvasu, tričetrt litra mleka, 1 jajce, tričetrt kilograma moke (mele) malo sladkorja in zmočaja. Po vrhu namažemo z belakom in počasi pečemo. Kmetsko čtivo. Dandanes ni človeka — pa naj bo kateregakoli stanu — ki bi izhajal brez čitanja. Svet napreduje z naglimi koraki. Na drugi strani pa nastajajo vedno nove potrebe. Prvo in drugo sili človeka, da vzame v roke primerno čtivo. Kdor ne čita, izgubi stik s svetom. Čitanje je potrebno tudi kmečkemu človeku, ker se tudi v kmetijstvu pojavljajo dan za dnem nove stvari, o katerih mora biti poučen. Razen tega pa je potrebno, da se tudi kmetski človek od časa do časa razvedri s čitanjem kake lepe povesti. Kar se tiče kmetsko-izobraževalnih in kmetsko-gospodarskih stvari, priporočamo na tem mestu predvsem dva lista. Ta lista sta: Naš dom, list za kmečko mladino in „Kmetovalec.“ Prvi list je namenjen zlasti kmečki mladini. Z užitkom pa ga čitajo tudi odrasli. Je zlata vreden list. Letna naročnina znaša samo 12 Din. Naroča pa se pri upravi lista Naš dom, Maribor, Koroška cesta 5. Kdor le more, si ga naj naroči. Ne bo mu žal — Kmetovalec je pa gospodarski list. Člani Kmetijske družbe ga dobivajo zastonj; plačajo namreč samo članarino. Naročijo si ga lahko tudi drugi v Ljubljani. Ga tudi toplo priporočamo. Kar pa se tiče povesti, so ene najcenejših tiste, ki jih je izdala in jih še izdaja Cirilova Knjižnica v Mariboru. Vse povesti so jako lepe. Med najlepšimi so povesti slavnega pisatelja May Karla. En zvezek stane 13 Din. Ravno zdaj je izšel prvi zvezek najlepše povesti „Vinetau“. Lepota te povesti se sploh ne da opisati. Te knjige se naročajo v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Kdor pa ne bi rad pisal tja, se lahko zglasi v Prekmurski tiskarni v M. Soboti in ona mu jih preskrbi. Kmečko delo v teh dneh. Zaenkrat je zunaj še sneg, radi tega je delo na polju, travnikih, v vinogradih in sadovnjakih še nemogoče. Lenariti pa gospodar vkljub temu ne sme. Prva skrb dobrega gospodarja mora biti, da se pripravi za delo v naravi. V ta namen pregleda vse orodje (šker). Kar je potrebno popravila, naj da popraviti, da potem v delu ne bo zastoja. Veliko skrb treba posvetiti vprežni živini. Njo čaka težko delo, radi tega si mora nabrati mnogo moči. Gospodar v teh dneh ne sme preveč štediti s krmo. Živini treba dati, kar rabi, ker bo samo tako dovolj močna. V sadovnjakih se delo že lahko začne. Kdor še ni očistil drevja, ga naj očisti čim prej. Suho in pogosto vejevje treba odžagati. Lahko se sa- dijo tudi mladike. Zemlja spodaj ni zmržnjena, radi tega sadike ne bodo poškodovane. Pripravljati se morajo tudi gospodinje. Sedaj je zadnji čas, da si preskrbijo potrebna semena za zelenjavo in cvetljice (korine). Kakor hitro pa skopni sneg, se bo treba podati v vrt in bo treba začeti z delom. Letos bomo itak precej pozni, radi tega bo treba hiteti. Domači in svetovni trg. Naš izvoz sadja v letu 1930. Generalna direkcija carin je izdala podatke o izvozu sadja v letu 1930. Lani je naša država izvozila v inozemstvo svežega sadja v pošiljkah do 5 kg le neznatne množine. Edino sliv smo na ta način izvozili 7.8 milijonov kg v vrednosti 21.17 milijonov Din. Vagonskih pošiljk pa smo izvozili: grozdja 3.9 milijonov kg za 11.27 milijonov Din, jabolk 85.1 milijonov kg za 183.7 milijonov Din, hrušk 171 tisoč kg. za 385 tisoč Din, marelic 2070 kg za 5720 Din, višenj 60.991 kg za 254.298 Din, črešenj 332.730 kg za 1.07 milijonov Din, sliv 23.6 milijonov kg za 45.87 milijonov Din, orehov 4,315.356 kg za 23.5 milijonov Din, malin 14.787 kg za 129.984 Din, ribezlja 3772 kg za 27.600 Din, jagod 37.590 kg za 300.590 Din, oljk 3140 kg. za 80.190 Din, ostalega sadja 229.709 kg za 521.658 Din, — Skupno so torej izvozili raznovrstnega sadja na 287 milijonov kg v vrednosti nad 287 milijonov Din. Sadje nam je pri izvozu vrglo nad eno četrtino milijarde Din ter s tem znatno podprlo našo trgovsko bilanco. Tržne cene: Penezi: dolar Din. 56.—, Argentinski peso Din. 13, šiling Din. 7.90, lira Din 2∙90, pengő Din 9.80, marka Din 13∙30, uruguajski peso Din 26, frank Din 2∙18. Živina: biki, jünci i telice Din. 7—8, (jako debeli Din. 9), krave Din. 4—6, teoci Din. 14—15, svinje Din. 12. Zrnje: pšenica Din. 140, žito Din. 125, oves Din. 145, kukorca Din. 120, krumpli Din. 35, ajdina Din. 120, proso. Din. 90, lenovo seme Din. 200, novi grah črešnj. Din 190, mešani Din. 120, Cene svinj in živine v Mariboru. Svinje: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad po 150—200 Din., 3 do 4 mesece 250— 380 Din., 5—7 mesecev 400—550 Din, 8—10 mesecev 600 do 800 Din, eno leto stari 900 do 1160 Din. 1 kg. žive teže 8 do 9 Din., 1 kg. mrtve teže 10—12 D. Goveja živina: Cene za 1 kg žive teže: debeli voli 7.75—9 Din, poldebeli 6.50 do 6.75 Din, plemenski 5.50—6 Din, biki za klanje 6.50—8 Din, klavne krave debele 5.50 do 6 Din, krave klobasarice 2.50—3 Din, molzne in breje krave 4.50—5.50 Din, mlada živina 6.50—7.50 Din. Meso volovsko I. vrste 18—20, Din, II. vrste 14—16 Din, od bikov, krav in telic 10—14 Din, telečje I. vrste 22 do 35 Din, II. vrste 15—20 Din, svinjsko sveže meso 14—20 Din. 1. marca 1931. NOVINE 9 Za naše male. Vogrin Štefan, Rakičan. Tri žele. Ednok je živo eden človek, šteri je vsigdar iz pipe kadio. Kda je ednok hodo po ednom velkom logi je prišeo do velkoga debeloga dreva. Pri njem stane i se čüdiva, kak je moglo tak debelo zrasti. Kak stoji pri tom drevi, čüje da v drevi nekaj škrable. Vzeme v roke sekiro i začne sekati to debelo drevo. Seka, seka tečas, ka je na sredini do votloga mesta prišeo. Vün z dreva pa stopi edna stara comprnica i njemi pravi: „No ka zdaj želeš najraj meti za to ka si me vün püsto?“ Človek odgovori: „Nikaj drügo si ne želem kak eden takši žakel, ka či jaz zapovem, ka te mora tisto notri priti i edne takše karte, ka vse jaz gvinam i ešče to, ka naj moja pipa vsigdar z duhanom puna bo!“ Ka si je želo, to je tüdi dobo. Ide zdaj dale. Na poti ga je pa noč zgrabila. Zdaj pride do ednoga mlina i tü prosi za prenočišče. Mlinar njemi pravi: „Jaz vam dam prenočišče samo ka vu te mlin se po noči hodijo vrazje kartat!“ Človek pravi, da de on zatoga volo vseedno spao. Mlinar je zdaj odišo domo. Človek si pa doli leže. Ali ešče je ne dugo ležao, ka je že prišo poglavar i devet drügih vragov. Poglavari je pa že ozdaleč dišalo, ka je nekak v mlini. Kak pridejo v mlin, so šteli toga človeka razčesati, nego on njim je pravo, da naj ga nehajo, da de se on tüdi z njimi kartao. I resan so se spravili kartat. Ali vrazje so vse zakartali. Kda so že več nikaj ne meli penez, te je plantavi poglavár ednoga vragá zgono vu pekeo ešče po eden kebeo pesnivih penez. Vrag je peneze prineso i so se dale kartali. Vrazje so pá vse zašpilali. Zdaj pa so se čemerni spravili nad toga človeka i so ga šteli biti. Človek pa samo pravi: „Vsi v žakel!“ Taki so bili vsi vrazje vu žakli. Človek je zdaj mlin napüsto i je vragom od kamla riti vkraj brüso tečas, dokeč se je poglavar ne s krv- jov podpisao, da več nigdár vu te mlin ne pridejo. Človek je zdaj bogat gratao i je lepo živo. Vu svojoj starosti je vmro. Šo je pred nebeska vrata i se je notri proso. Sveti Peter njemi je odgovoro: „Kda si meo srečo, bi si lehko proso düšno zveličanje i te bi prišo vu nebesa, nego ti si' proso samo za žakel, karte i puno pipo zdaj si pa zgübleni.“ Zdaj se je človek napoto proti peklenskim vratam. Kak so ga vrazje varali, so se pogučavali, da ide tisti, kak jih je vu vreči meo i so dveri dol držali tak, ka so njim škrampli skoz dver prišli. Človek je pa vzeo eden hamer i njim je škramble dol zanétao. Vrazje so zdaj več ne mogli od dver vkraj, nego je držijo ešče zdaj, či tak ka so je ne püstili. Človek pa ešče dnesden hodi od nebeskih do peklenskih dver, či tak ka se je ne sveti Peter nad njim smilüvao i ga vu nebesa püsto. To se je zgodilo vu pripovesti, či mi verjete ali pa ne. Mali Vanček se je ednok pelao z očom po železnici. Vanček je celi čas vün na okno gledao. Oča pa ga je ne mogeo pripraviti, da več nebi vün na okno gledao. Ednok njemi friško krščak cukne z glave i ga skrije za hrbtom i njemi pravi: „Vidiš Vanček zdaj ti je pa veter odneso krščak, liki če boš vrli jaz sfüčkam i krščak nazaj prileti.“ „Vrli mo“ odgovori Vanči. Oča resan sfüčka i pokaže krščak Vančeki. Vančeki se je to fest vidlo, da je krščak nazaj prileto. Kda je železnica najbole šla, je lüčo krščak skoz okno i pravi oči: „Oča ešče ednok sfüčkajte, da dobim krščak nazaj.“ Oča so pravili deci, da šteri več krumpišov poje, vekši falat mesá dobi. Deca so se zato paščili jesti i da so se najeli je oča pitajo: „No šteri je najbole sit?“ „Jaz, jaz so kričali deca. No te pa meso za vütro nihajmo“, so pravli oča. Zakon od dače za neoženjene i od davčne oprostitve oseb z 9 ali več dece. Gornjo dačo plačajo neoženjeni, po sodniji ločeni i dovci. Dvoji drügi ga samo te plačajo, če nemajo zakonske dece. Dača se plačüje po spunjenom 30. leti. Ne plačajo te dače dühovne osebe obojega spola, šterim cerkveni Predpisi prepovejo ženitev. Cerkveni predpis je tüdi zaoblüba čistosti, ki jo položijo kakše osebe po predpisi Cerkve. Če bi se na te vrgla dača, naj zaprosijo od cerkvene oblasti potrdilo, da njim je ženitev prepovedana po cerkvenom zakoni i do je pros- te. Ne plačajo nadale te dače, ki se zavolo cerkvenih zadržkov ne smejo znova ženiti, vojaki, podčastniki i nižji častniki, obsojeni na zapor, dokeč so pod kaštigov, inozemci, nesposobni za vodstvo svojega gospodarstva, popolni invalidi, to je telovno i düševno nezmožni i držina, nastavljenci, če mesečno ne presega njihova plača 2500 Din. — To povejo trije prvi paragrafi zakona. Iz teh je razvidno, da ne bo dosta takših, ki bi to dačo dužni bili plačüvati. Ve samostojnoga gospodara skoro ne, vsi so v slüžbaj, a nieden pa ne slüži mesečno več kak 2500 Din. Zato pa pod dačo spadne malošto. Ta dača se plačüje od dopolnilne dače na zemljarino, zgradarino, pridobnino i rentnino (dača od interešov za posojene peneze). Plačajo jo tüdi, ki prejemajo dohodke od svojih akcij, ki nema teh dohodkov i gornjih dač, ne plačüje dače navržene na neoženjene osebe, ne bo plačüvao. Ki je dopuno šestdeseto leto, neje podvržen plačüvanji te dače. Oprostitev od dač. Tisti ki morejo plačüvati neposredno dačo (od zemlje, obrti itd.) se oprostijo od plačüvanja neposredne dače i vsej na njo navrženih nalog ali doklad, če majo ali so meli devetero ali več zakonske dece. Posredno dačo, kak na priliko dačo na poslovni promet itd. pa vseedno morejo plačüvati. Kak se more zakon razmeti, pa določi v vsakom slučáji finančni minister. Oprosimo naše z deveterov ali več decov blagoslovljene familije, naj vzemejo na farofi vün drüžinski list i žnjim potrdijo pri pristojnoj davčnoj upravi, pa so prosti plačüvanja neposrednoga davka. Tak de vnogim siromaškim familijam pomagano. — Edno bi bilo ešče potrebno pojasniti: dali so dužni cerkveni uradi kolekaprosto izdati drüžinske liste ali ne? Vse zavisi od davčnih uprav. Prosimo pojasnila. Kovačkoga vajenca sprejme ŠEBJAN MIHAÊL, kovač Stara vulica poleg lesenoga türma M. Sobota. Vljudno naznanjam da sem prevzel pisarno pokojnega gospoda dr. Josipa Goljevščka odvetnika v Murski Soboti. Dr. LJUDEVIT VADNAL odvetnik v Murski Soboti — hiša g. Brumena. 10 NOVINE 1. marca 1931. Pošta upravništva. Flisar Anton, Kruplivnik 5. Na lani i letos vse plačano. Tüdi tisto vse, ka so v Austrijo hodile polleta. Gaber Franc, Srdica. Na staro je vse plačano. Na letošnje leto je prišlo iz 8. jan. poslane naročnine 104 Din. Potem še sem računao Godarovih 20 Din. ka je v Nemčiji više plačao. Tak 124 Din. je že na letos plačano. Kühar Mihal, Trdkova 155. Na letos sprejeli 12 Din. Na lani vse plačano. Višek, ka ste lani i ovo leto več plačali, po vašoj želi spisali na Dom sv. Frančiška. To znese 11 Din. Din. 75 p. Bog plačaj! Gubičovo predlansko naročnino iz Nemčije poslano smo pa na lansko vračunali i tak je za oba vse v redi. Šadl Janoš, Večeslavci. Okt. 2. poslanih 100 Din. vračunali za kalendare, šteri dozdaj neso bili plačani. Na novo spisali jan. 12. poslanih 600 Din. Na staro kak javili vse v redi. Vogrinčič M. Vančaves. Din. 10 za dva kalendara i 150 Din. naročnine sprejeli. Kumin Franc, Černelavci 19. Sini do 1. dec. vse bo hodilo. Od 1. febr. vse dobro, ešče brezplačno drügo čtenje poleg Novin. Vogrinčič J. Gerlinci. Naročitev i naročnino sprejeli pa vse poslali. Kren Jüri bi mogo dobiti M. List, zato ka ga ma pri naslovi štampanoga. Mogoče se je pri pošilanji kde zatepo; vse smo njemi poslali drügoga. Hvala za agitacijo. — ŠVEDSKE KAPLICE apotekara Sikića čistijo želodec, čreva i krv. Okrepijo želodec i odstranijo želodčne bolečine. Steklenica: 20 Din. — Dobi se v apoteki pri SVETOJ TROJICI v Dolnjoj Lendavi. Delavske zadeve. Na Delavski dom so darüvali v Din: Iz Vadarec : Šantavec Štefan i Frančiška 135, Šantavec Mikloš 39; iz M. Sobote: Horvat Franc 39; iz Poznanovec: Bačič Jožef 39, Gergek Marija 26; iz Radovec: Kodila Mikloš i Franc 78, Smodiš Emilija 26, Nemec Francika 26, Šeruga Treza 26, Baša Fanika 26; iz Pečarovce; Kolar Ludvik 39; iz Prosečkevesi: Gašpar Štefan 26, Žokš Štefan 26; iz Bakovec: Grah Treza 26, Kopun Roza 26, Magdič Ana 26; iz Križevec: Zavec Marija 26, Hari Otilija 26; iz Bratonec: Gregor Kata 26; iz Otovec: Matiš Ana 26; iz Kovačevec: Cör Matilda 26, Ficko Adela 26; iz Vidonec: Gomboc Agneška 26, Pozvek Adela 26, Kovač Adela 26, Slamar Ana 26, Vrečič Irma 26; iz Gornje Lendave: Sukič Marija 26, Grah Marija 26; iz Trdkove: Kuhar Ana 26; iz Gor. Slaveč: Ferko Agneška 26; iz Kuzme: Bundrla Marija 26., vse vküp 1064 Din. Iz Košarovec: Vaš Julka i Ana 40; iz Lutverci: Vrečič Štefan 10; Petanjci: Zorjan Alojz 10 Vidonci: Farič Paula 10, Kerec Marija 12, Hajdič Kristina 10, Vrečič Klara 10, Hajdič Ilona 10; Gor. Lendava: Hül Irma 10, Kranjec Ana 10; Gor. Slaveči: Rogan Franc 10, Bertalanič Sidika 5; Vel. Polana: Žalik Ivan 10; Brezovica: Raščan Štefan in Franc 20; Rankovci: Pelcar Ana 20; Borejci: Gomboc Štefan 40; Dol. Slaveči: Pozvek Jožef 20 ; Nuskova: Knaus Franc 50; Rakičan: Talijan Janez 30: Kruplivnik: Žokš Štefan 20; Trdkova: Kühar Mihael 50; Kupšinci: Seršen Matija 20, Drvarič Franc 30; Veščica: Kovač Štefan 20, Viteza Štefan 10; Vančaves : Vogrinčič Cilk 72; Petanjci: Sinic Janez 30; Vančaves: Marič Ana 10; Tišina : Hojeker Marija 10; Lemerje: Cvörnjek Alojz 50; Prosečkaves: Kerec Janez 100; Kupšinci: Ščančar Jožef 20; Sotina: Krenus Franc 50; Stahovci: Činč Apolonija 10; Rankovci: Uilen Ana 20. Vse vküp 859 Din. Iz Matjaševec: Rogan Janez 65, Bundrla Franc 65, Zelko Jožef 65, Vidonja Treza 26; Trdkova: Kuhar Franc 65, Kuhar Treza 52, Muhar Marija 26; Prosečkaves: Kerpič Janez 65, Kerpič Irme 65, Supi Treza 52; Domajinci: Žilavec Marija 26, Fükaš Angela 26, Zorjan Ana 26; Krog: Novak Kata 26, Zankoč Marija 26; Doliče: Škaper Agneška 26, Bokan Agneška 26; Pečarovci: Šeruga Katarina 26, Šeruga Fani 26, Šantavec Ilona 26; Krašče: Šarkan Ana 26, Segeri Ana 26; Beltinci: Sobočan Katarina 26, Slavic Katarina 26. Vse vküp 931 Din. Vsem darovnikom naj Bog stotero povrne, odbor pa se vsem prav iz srca zahvaljüje! Javna borza dela v Murski Soboti prosi i opomina vse tiste delavce, šteri so dobili knige za čtenje, naj je nazaj prinesejo, najkesnej do 20. marca t. l. Nišče naj ne odlaša ar imamo vsakoga zapisanoga što je knjigo dobo i bomo ga prisilili na povrnitev če sam z dobre vole ne prinese nazaj. Peneze, peneze! Pred par leti je v Ameriki vmro miljonar John Evans. Imeo je bogate rüdnike za baker (küfer). Na zadnja leta je pa ne marao za bogastvo. Čüdna zgodba je to od človeka, šteri bi se rad rešo bogastva, pa se ne mogeo. Vse svoje imetje je razdao v dobre namene. Zasigurao si je samo na leto 400 füntov. Za deset mesecov so njemi pa naznanili, da so na njegovom posestvi v Britskoj Gujani najšli baker. Nekša drüžba je štela küpiti za drage peneze to zemlo. Evans pa je vse pravice darüvao inženjeri, šteri je rüdnik najšeo. Zdaj si je mislo, da ga ednok pri miri püstijo z bogastvom. Komaj pa sta minola 2 meseca, njemi naznanijo, da je podedüvao 100,000 füntov. Evans je te peneze dao ednoj sirotišnici. Ne dugo za tem je pali dobo glas, da njemi sorodniki zapüščajo 30,000 füntov. Te peneze je dao ednoj bolnišnici. Dobrodelne ustanove je jako rad podpirao. Pa je včasi tüdi küpo kakšo srečko. Tak je njegova srečka zadela ednok 5000 füntov. To preganjanje bogastva ga je tak razžalostilo, da je ne dugo za tem vmro. Ne je šteo bogastva, pa je hodilo za njim. Kelko naših lüdi bi ga pa rado, pa nešče priti. (Putnik.) Šoštarski vajenec je postao milijonar. Nedavno je vmro v Ameriki v New Yorki imetnik najvekše trgovine s sadjom Steinhardt Jožef. Star je bio 62 leti. Zanimivo je njegovo živlenje. Narodo se je v Nemčiji. 12 let star se je preselo k znancom v Ameriko. Njegovi so ga pa dugo ne trpeli, liki so ga vrgli na cesto s 25 centi. Razmi se, da je dečko večkrat bio lačen, kak sit. Ednok njemi je nekši kočiš dao par jabok, da njemi je pomagao. Edno jaboko je pojo, drüge pa je odao. Kda je vido, kak ta trgovina dobro ide, je postao mali trgovec s sadjom. Pa na nesrečo, nekši drügi dečko njemi je delao konkurenco. Večkrat sta se zbila, pa te drügi dečko je ne šteo odhenjati. Zato ga je Jožef pozvao, da bi se zedinila, pa vküp jaboka odavala. Ime tomi drügomi je bilo Kelly. Založila sta firmo Steinhardt i Kelly. Ta firma je postala najvekša na sveti. Kda je Steinhardt bio star 60 let je povedao ednomi novinari, da vsako leto posodi sadjarom 4 milijone dolarov, železniškim drüžbam pa 2.5 miljonov dolarov. Letni promet njemi je znašao 15 milijonov dolarov. (Putnik.) 1. marca 1931. NOVINE 11 JEDINI SLOVENSKI ZAVOD BREZ TUJEGA KAPITALA JE VZAJEMNA ZAVAROVALNICA v LJUBLJANI, Dunajska cesta 17. Sprejema v zavarüvanje: 1. Proti ognji: a) za raznovrstne izdelane stavbe kak tüdi stavbe med časom zidanja, b) vse gibajoče blago, pohištvo, zvone i spodobno; c) polske pridelke, zrnje i krmo. 2. Zvone glaže proti razpoki i prelomi. 3. Sprejema v živlenskom oddelki zavarüvanje na doživetje i smrt, dečinski herb, dale penzijska i lüdska zavarüvanja v vseh spremembaj. Zastopniki v vseh mestih i faraj. Glavno zastopstvo za Slovensko Krajino pri upravi NOVlN v ČRENSOVCIH, štera potom svojih širitelov i drügih pomočnikov, šterih imena bomo objavili, ide vsem na roko. Javite se pri njoj i dobite vsa pojasnila brezplačno! MARA PAVIČ: PRAVICA i USMILJENJE. Prevod iz hrvaščine. IV. Pred ženitvov. Jütro dvajstoga januara je bilo megleno i žalostno. Marta je stala pri okni, pod šterim je šumeo Vrbas. Ne se valio besno i razdraženo, kak v tistih deževnih jesenskih dnevaj, nego je odtekao mirno, pomali, kak da bi se otrüdo od duge poti, kak da bi ga stiskavala gosta siva megla. Šumeo je, kak da bi se jokao, tiho, a betežno, neizmerno betežno. Marta ga je razmila. Ve je bilo tüdi v njenoj düši ednako. Gosta, siva megla njoj je zavila vsako misel, vsaki občütek. Bite je brez moči, ščista brez moči. Dugo se je mantrate, naslednje pa je vendar podlegla. Dnes se bo oženila z Emilom. Videlo se njoj je, da so to samo senje, ali te senje so grozno nadležne in težke. Zdramiti bi se štela, skočiti gori, zakričati, z ednim vdarcom razpršiti vso gosto, sivo meglo, ki njoj je objela zavest, ali ne more. Brez moči je. Ne more zbrati raztepenih misli, ne more izkresati niti edne iskrice iz srca, ki je oledenelo od otrüjenosti. Sama ne ve, kak je privolila v to, da se oženi z Emilom. Vidi se njoj, da je tüdi to tak senjala. Spominja se samo na to, kak sta ednoga večera navalila na njo mati in Emil. Ka vse sta njoj gučala, da bi jo osvedočite, da Petra nega več med živimi! Mogla je vervati. Potom je nekam nezavestno položila svojo roko v Emilovo. Okoli nje so se veselili, a ona je ostala kak kamen. Niti eden smehlaj se ne prikazao na njenih vüstnicaj. Na düšo se njoj je zvalila teža, kak da bi napravila strašen zločin. Videlo se njoj je, da se tüdi mrtvomi Petri ne bi smete izneveriti. Ta teža tüdi dnes leži na njenoj düši, zavolo toga tüdi nešče misliti na dnešnji den. Že nekaj dni je v. hiši nenavadno živo. Vsi majo pune roke poste. Mati i tri slüžkinje mesijo i pečejo celi den, švelja šiva, da njoj v naglici konci pokajo. I Oton je prišeo iz Zagreba, da bo drüžban pri sestrinoj ženitvi. Vsi se pripravlajo, nikomi ne žao ne izdatkov ne trüda. A Marta bi želete, da bi od vsega toga ne videla nikaj, želete bi, da nikaj ne bi čüla, da jo nikaj ne bi pitali, da nihče ne bi prihajao k njej. Komaj čaka, da bi bilo vsega toga konec i da se zgodi, ka se mora zgoditi i da za vedno obračuna z vsemi živlenjskimi radostmi. Peter je mrtev, z njim je morje požrlo vso njeno srečo. O, zakaj je mro! Ali ga je ravno na morji dosegnola težka roka Pravice? Marti se dozdeva, da vidi v zelenoj površini Vrbasa Petrov bledi obraz, vidi se njoj, da iz one bele pene kuka šop njegovih čarnih vlas. Že je zdignola roko, da bi odprte okno i skočila, ali stavili so jo stopaji, štere je čüla vüni na hodniki. Poznate jih je. Za hip je stao poleg nje Emil. — Marta! Mama pride opoldne! Glej, brzojav! — Vendar! — se nekelko nasmehne Marta i vzeme iz Emilove roke papir, da bi prečtete. — Znao sem, da pride. Nega bolezni, ki bi jo dnes priklenila na postelo, — je gučao Emil živo i nervozno. — Samo da njoj potüvanje ne bi škodüvalo, — pripomni Marta, da bi se rešila svojih misli, — zdaj je najbole nevugodno vreme. Emil jo je zahvalno pogledao. — Ne boj se Marta, ona itak vsikdar potüje. Marta je postala tiho. Šče nekaj je štela praviti a ne je znala, ka naj bi napravila. Emil je opazo njeno zmedo, tüdi on jo je šteo nekaj pitati, a ne se vüpao. Marta je v düši začütila usmiljenje nasproti tomi človeki. Kak plemeniti i dober je, kak jo lübi, a ona ga nemore osrečiti. Kelikokrat njemi je že to priznate, ali njegova lübezen do nje se ne zmenšala. V hipi začüti nekšo zadovolnost ob Emili, a na mah potom njoj Petrova slika zamrači vso düšo. — Emil! — njoj je zadrhteo glas, — ka če bi se dnes Peter vrno?! Emil je postao bledi. — Marta, zakaj tak gučiš? Tüdi sama znaš, da je to nemogoče. — Znam, ali povedala sem, ka mi je prišlo na miseo. — Marta, prosim te, samo dnes mi prizanesi! — Oči so njemi zalile skuze. Marti je bilo žao, da je pred Emilom omenila Petra, a v njenoj düši je bilo teliko bridkosti, da njoj je brez lastne vole privrela iz vüst. Tiho sta stala eden proti drügomi, kda je vstopila v sobo Martina mati. — Pastor je sporočo, da pride točno ob petih popoldne. — Šče ob petih! — se je čemerio Emil. — Ne more prvle — ga pomiri mati — ob štiraj mora prisostvovati nekšoj seji. — To je pač vseedno, Emil — je zamahnila Marta z rokov, — edno vüro prvle ali pozneje. Emil jo je pa žalostno pogledao, ona pa se je obrnite proti okni, ar se je bojala materinoga pogleda. K sreči mati ne nikaj videla i ne čüla, ar je bite vsa obdana z brigov i poslom. (Dale.) 12 NOVINE 1. marca 1931. POZOR! FAL CIGEO. Ciglence v Gornjoj Radgoni i v Borecih pri Sv. Križi (prle nemške) naznanjajo, da majo v zalogi dosta črepa za pokrivanje falc drügi klas i mislite po kakšoj ceni: jezero falatov po šeststo dinarov. Što šče küpiti naj piše edno karto hitro prle kak vse odamo na Centralo občinskih opekarn v GORNJOJ RADGONI. Küpec lehko vozi, gda de meo čas. Tüdi mamo prvi klas falc cigeo i vse drüge vrste po dnevnih cenaj. Za smeh. Poldi: Oča, da smo šli domo z šole sam stopo na nogo ednomi gospodi. Oča: Ali si ga te proso za odpüščenje? Poldi: Sam, ali tisti gospod mi je dao 5 Dinarov, zato da vrla deca, šteri odpüščenje prosijo so vredni nagrade. Oča: Ali ka si ti te nato pravo? Poldi: Nikaj, stopo sam njemi na drügo nogo i sam ga proso za odpüščenje, misleči, da mi pa da 5 Din. Oča: Ka je pa te gospod pravo? Poldi: Nikaj, nego je zdigno roko i me je za vüha počo! Dosta penez si prihranite, če naročate materijal naravnoč pri V. BRATINA, zastopniki za Prekmurje: cement. vapno, pa tüdi deske, late, tesani les, cementne cevi. itd. 4 Martjanska bivša posojilnica dne 5. marca 1931. razoda še svoj obstoječi inventar, šteri obstoji iz edne železne blagajne, ednoga omara i več vogrskih posojilniških knig. Začetek ob 2 vüri popoldne. Umetni mlin. postavlen 1926. leta, 10 m. dugi, 7 m. široki, popunoma vse novo ob Müri pol vüre od Slatina Radenci taki odam zavolo drüžinskih razmer. Opita se pri ALOJS KEGL umetni mlin Turjanci 8. pošta Slatina Radenci. 1 2 vajenca iz poštene familije se sprejmeta v tovarni mesnih izdelkov JOS. BENKO MURSKA SOBOTA. 1 Tablice za kola po predpisi izdelane, prešane, emajlirane, dobavla najceneje tvrtka ST. BOLE, Maribor Fal trüge Najfalejše se dobijo vsikdar vsake vrste trü-ge iz dobroga materiala. ŠTAUS GUSTI, mizar Beltinci, v občinskoj hiši, 107. 3 Prave žajfe zdravja i lepote z znamkov „ELSA“. Lilijina mlečna žajfa posebno fina cvetna žajfa. Lilijina krema žajfa zelo blago delüjoča. Rumenjakova žajfa, tüdi za deco. Glicerinova žajfa, tüdi za razpokano kožo. Boraksova žajfa, za sunčne pege. Katranova žajfa, za glavo i vlase Žajfa za britje, higijensko čista — vsebüjejo medicinsko dobro delüjoče sestavine, ki so potrebne za zdravje i lepoto. Što jih ednok sproba jim ostane veren. Včinite tüdi Vi tak. Pomagalo de tüdi Vam! S poštov 5 falatov žajfe v polübnoj izberi, če se pošlejo penezi naprej 52 Din., brez vseh dalnih stroškov, ali s povzetjom 62 Din. Poleg Fellerova „Elza-Creme“ pomada za zaščito lica i kože, Fellerova Elsa-pomada za rast vlasi, za naprej poslanih 40 Din. 2 lončka brez vseh dalnih stroškov, ali s povzetjom 50 Din. Elsadont krema sa zobe 8. Din. 80, ElsaShampoo za pranje glave. 3 Din. 30, Elsa-Sachet dišeča blazinica 6 Din. 60. Naroča se pri apotekari EUGEN V. FELLER STUBICA DONJA, Centrala 146. Savska Banovina. Naznanilo. Naznanjam cenj. občinstvi, da sem preselo svojo trgovino nasproti od zdajšnje, v šteroj je bio negda trg. Spigler. Zednim naznanjam, da menjavam prima tikveni olij za lüščeno i nelüščeno seme. V zalogi mam tüdi kokošinje i pureče perje. Fran Rešek trgovec BELTINCI. Pomaranče i citrone italjanskoga i španskoga izvora i zelenjave vsigdar friško prvovrstno blago nüdi CELESTINA GLAVNIK Ljubljana, Pogačarjev trg 1. 7 Nikoj ne zamüdite če ne küpite vüre prehitro, nego če prle preglednete velki ilustrirani letni cenik fabrične hiše vür Suttner. Dobite ga popolnoma k šenki i v njem najdete najvekšo izbiro istinsko zaneslivih büdilk i stenskih vür, zlatnine i srebrine vsake vrste, vse takrekoč po originalnih fabriških cenaj. Že za 49 Din dobite pravo Anker büdilko št. 125. poniklano 16 cm. visiko. Prava švisarska Anker—Remont. žepna vüra že od 44 Din. naprej, vüre-zapest- nice od 98 Din. naprej. Nikša rizika! Ka ne odgovarja se zameni, ali pa povrnejo penezi! Zahtevajte brezplačni letni cenik od tt. H. SUTTNER LJUBLJANA št. 945. Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF Urednik FRANC KOLENC