st. 149 tem piataa i hmiih aini aram m u ma v Trstu, v srtdo w. junija 1924. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLIX Uhaja, trvznoli pendcljefc. rat AsSkegi IL 20, L nadstropje. t>: pisma se ne sprejemajo* rokopf. / n ton Oc rbec. — Lastnlir zn* £a za mesec L X,—, 3 Za inozemstvo mesečno 5 f i 2jtitraj. Uredništvo: »H*-. s\. FrančUk? poSl^ajo «.- tuaift * Neir .... ^aja Ir - ivo» * a* 19.3U, pol leta _ J,-- Telefon uredništva In učni na ^o L 80.— uprave 5L 11-57- EDINOST Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v ttrokosti cm kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi d?nqrn*h zavodov mm po L 2. — MaU oglasi po 20 cent beseda, najmanj pe L Z — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno uprav* Edinosti, v Trstu, ulica s«. Frančiška AsiSkega Stev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-67. ;V Radić in njegova vijugasta politika Povodom, potovanja Stjepana Radića Moskvo, te najnovejše politične prelevttve njegove iz mirotvorca in glasnika «mirotvorne in človečaaske republike« v navdu-ševalca za svetovno revolucijo, je zagrebški «Pokret* priobčil naslednjo označbo politika in človeka Radića in tistih hrvatskih političnih krogov, ki se mu slepo pokorijo, dasi ne soglašajo z njegovo nepreračunljivo politično ideologijo. Mnogi so pričakovali, da vodstvo hrvatske kmetske stranke zavzame energično stališče napram svojemu «zapove-dujočemu glavnemu poveljniku« ter da ho zahtevalo od njega, naj se brzda in umeri, če že ne radi splošnonarodnega, pa vsaj radi strankarskega interesa. In res je bilo trenutkov, ko se je moglo misliti, da se je med Radićem na Dunaju in njegovimi odposlanci narodnih poslancev v Beogradu odprl neki prepad. Verovalo se je, da so radičevski poslanci pod jakim vtisom bivanja v prestolnici države izpre-videli, da so bili na krivem potu. Toda ti sredcmerni apostoli niso z ničemer zataji svojega vzvišenega vrtoglavega voditelja. Morda bi bil kak kmet-poslanec tudi storil to, ali skrbniki iz vodstva so v tistem kritičnem času pazili kot jastrebi, da ne bi se jim kateri njihovih tovarišev omajal v prepričanju vsled obsipanja z bratsko gostoljubnostjo od vseh srbskih strani. Ti kmetje-poslanci so govorili samo tisto, kar so "jim narekovali podpredsedniki in tajnik HRSS. Če se je pa kateri vendar iskreno zaletel, je dobil resen ukor in so mu celo grozili z narodnim maščevanjem. Tako je «hrvatsko narcvdno zastopstvo» ostalo kompaktno in absolutno zvesto svojemu voditelju, pač pa je bil stvarno zatajen opozicijonalni blok. To je začudilo srbske politike. Sicer je ni niti pri njih stranke, ki ne bi imela tudi takih poslancev, ki se ne pokorijo v vsem strankinemu vodstvu, marveč delajo po svoji pameti, ki pa se vendar ne izneverjajo strankinemu programu, V Radićevi stranki pa se je pojavil do sedaj en sam tak čiovek. Kje je razlog za to? Kako tof da se 3kuptna šestdesetih ljudi slepo podreja enemu političnemu preskakaču in vrto-£Laveu ter mu. sledi v vseh njegovih čudnih zaletavanjih? Naj pojasnimo! Pred vTsem je treba ugotoviti, da je Radić v primci z inteligenco in državniško sposobnostjo svojih poslancev pravi velikan. S sv«jo ela^ticiteto in izobrazbo nadkriljuje Radić stvarno vso svojo okolico in to celo v toliki ineri, da ga ta okolica smatra za genija in mesrjo Hrvatov, ki povede svoj narod v obljubljeno deželo. Njegovi poslanci ga primerjajo le s samimi seboj, ne pa z drugimi jugoslovenskimi in evropskimi državniki. Naravno je potem, da po takem primerjanju Radić mnogo pridobiva na avtoriteti. Nič ne de pri tem, da je njegova um-stvenost razdrapana in polna protislovij. Ljudje srednjih sposobnosti niti ne opažajo tega. Njegova govorniška sila je tolika., da mu mase verujejo in se mu divijo, pa naj pm tudi v eni uri nadrobi še toliko protislovij. Te mase so poslale svojemu voditelju svoje predstavnike, narodne poslance, Zapeljano ljudstvo jih je izvolilo, da služijo Radiću in ne državi, da pomagajo njemu, ne pa kaki parlamentarni akciji! V masah veljajo torej ti poslanci le toliko, v kolikor so lojalni gardisti Stjepana Radića! r Čim ne bi kdo verjel v božje poslanstvo Radićevo in bi Hotel protestirati proti njegovim ekstra-turam, je v očeh radičevcev »zdajalec, kar se tudi službeno razglaša v Radićevem «Slobodnem Domu». Ta nevarna demagogija, v kateri je Radić zares mojster, drži v šahu vse njegove poslance. Ne med Srbi, ne med Slovenci ne bi bile možne take kuriozitete. Hrvatski kmet je pač dobil drugačno vzgojo in njegove politične predočbe so povsem drugačne. Da bi mogel biti samodržec svojih mas, je Radić zbral okoli sebe razen kmetov samih tudi intelektualce srednje mere, sicer pa politične in plemenske strahopetce. Bojijo se ga in mu služijo suženjski, ker vedo. da veljajo kaj v političnem življenju le dotlej, dokler so na njegovi strani. Čkn bi >ih on odpahnil, bi postali borni advokati« in vlaškouliški (ulica v Zagrebu) politikant«. Čudna povojna psihoza pri hrvatskih kmetih je spravila na površje tudi raaičevšćino in nje. Ko mine ta psihoza, izginejo kakor da jih nikdar ni bilo, Ce tako gledamo na stvar — in po našem mnenju je to edino pravilno promatranje — potem tista kompaktnost »hrvatskega narodnega zastopstva* ni vredna rrikakega občudovanja. To je nova vrsta Hrvatske republikanske seljačke stranke Ker pa riba od glave smrdi, bo tudi to vodstvo borno smrdelo vse dotlej, dokler prebujeni Hrvatje ne brcnejo z nogo njega in Radića. Naj dodamo Se k tej karakteristiki, kar piše dunajsko socijalno-demokratično glasilo «Arbeiter Zeitung* povodom Racfiće-vega potovanja v Moskvo. Ko je Radić — v Londonu in Parizu — vedel, da imajo zapadno-evropske vlasti druge skrbi, nego za njegovo «človečan-sko mirotvorno kmetsko republiko*, je prišel na Dunaj, kjer je čisto odkrito koketiral s črno-rumenimi krogi, ki bi ga hoteli izrabiti kot ovna-žagan jača za zrušen je jugoslovenske države. Toda tudi ti krogi doživijo s tem pustolovskim in nestalnim človekom slično razočaranje, kakor so ga dotživeli vsi politični krogi, ki so se nanj. Vse je zavajal v zmoto. « Vprašanje pa je šele, ali mu bo njegova stranka hotela slediti v « moskovsko kmetsko internacijonak**. Ta stranka obstoji iz w>ih premožnih malih kmetov in intelektualcev. Prva skupina težko da bi se hotela združiti s komunisti. Verjetnejše je, da se stranka vsled tega Radaćevega koraka razkroj razun če bi Pašićeva vlada — dostavlja socijalno-demokratsko glasilo — izrabila Radićevo potovanje v Moskvo in zagrešila neprevidnost, da bi na podlagi zakona v zaščito države razpustila Radićevo stranko in si tako zagotovila večino v zbornici. To da bi le pospeševalo načrte Radieeve in bi se moglo zgoditi, da bi se namesto razbite komunistične stranke v Srbiji ustvarila na Hrvatskem nova opora za sovjetsko vlado. Policijo noče izslediti MotteottMo truplo? Nova aretacije — Rossl zbežal RIM, 17, Ni čudno, da napada vlado in napadli socijalistični poslanci, ki so se vo-posebno pa policijo vse opozicijsko Časo- j žili z istim vlakom. Med pogovorom pri pisje radi nemarnosti pri iskanju Matteot- obedu je Rossi omenil, da se odpelje v tijevega trupla; značilno pa je, da tudi fašistom prijazni listi, kakor «Giornale d'Italia» in «Tribuna*, očitajo pokciji, da noče iztakniti Matteottijevega trupla, dasi ima na razpolago toliko materijala za to. Predvsem bi lahko policija izsilila od are-tirancev, ki so organizirali rop Matteot-tija in se ga tudi neposredno sami udele- Ženevo; tako trdi neki natakar, ki ga je slišal. Brzovlak, ki odpelje iz Rima ob 16 uri, ima v Milanu res zvezo z vlakom, ki vozi v Švico. Ako je res — kar piše «La Voce RepubbKcana* —, da je gen. De Bono, bivši glavni ravnatelj javnega var stva, prebil marsikatero veselo urico pri kozarcu vina z Duminijem, Filippellijem žili, kakor Dumini, da izpovejo, kam so in Rosrsijem, ni čudno, da sta se Rossi in spravili Matteottijeve zemske ostanke. Na Filippelli lahko svobodno odpeljala iz Ri-drugi strani ima policija tudi v rokah avtomobil, s katerim je bil odpeljan Matteotti. Na avtomobilu je vse polno znamenj, ki jih dober policijski stražnik lahko porabi kot podlago za nadaljne raziskovanje. Posebno ma in da je bil gen. De Bono odstavljen. «Secolo* je v nedeljo prinesel vest, da je bil Filippelli aretiran v Bologni Sedaj pa je dognano, da je Filippelli pobegni' iz Bologne v avtomobilu prodi Genovi grajajo listi postopanje policije kjer je bil sinoči aretiran. Policija je are pri raziskovanju okolice jezera Vico blizu j tirala tudi Naldija, ki se je nahajal v nje mesta Viterbo. Raziskovanje se je prav-; govi družbi. Policija se mora zahvaliti za prav pričelo na pobudo socijalističnih dvema časnikarjema, da se ji je posrečilo poslancev in časnikarjev. «Giomale d'Ita- aretirati Filippellija in Nfaldija. piše, da je značilno, da rimska kve- Žia» stura sistematično zanika pri raziskovanju vsako vrednost onemu, kar tvori za vsakega človeka neizpodbitne dokaze, «Ako Ko sta se sinoči časnikarja Renzo Rossi in Fontana vračala Iz predmestja Nervi v Genovo, sta zapazila na ulici avtomobil proti kateremu je govoril neki Galassi, ki ga se bodo raziskovanja v okolici jezera Vico Rossi pozna. Rossi je Galassija prijatelj- nadaljevala — nadaljuje list —, se je treba zahvaliti trem činiteljem: posredovanju orožnikov, kontroli socijalističnih poslancev in nadzorovanju Časnikarjev*. Da se je v okolici jezera odigral vsaj važen prizor žaloigre «Matteotti» pričajo naslednja dejstva; Izjave pastirja, ki je sko pozdravil; Galassi pa je bil v oči vidni zadregi. Kot izvrstnemu Časnikarju je Rossiju takoj šinilo v glavo, da se morda nahaja v avtomobilu, ki je bit skrbno prekrit, Filippelli, o katerem je vedel da je velik prijatelj Galassija. Časnikar Rossi se je spomnil, da je pustil v Rimu tiaMCUllfU UC)3l»a. * t »T ,------------ -----. videl pretekli torek med 19. uro in 19.30 Naldija v družbi s Filippellijem, katerega na poti ob jezeru avtomobil, kamor sicer ne privozi nikdar kak avtomobil. To izpoved je potrdil tudi neki ribič. Poleg tega je na poti ob jezeru še sedaj mogoče izslediti odtise avtomobilskega kolesa. Zanimivo je tudi, da je neki socijalistični poslanec našel v bližnjem gozdu fin svilen j je policija iskala. Ker ni Filippellija dobro poznal, je namignil svojemu tovarišu Fontana, naj si ogleda avtomobil. Fontana je takoj spoznal Filippellija Avtomobil je nato odpeljal v smeri proti morski obali, kakor je pokazal Galassi. Časnikarja sta vso zadevo takoj javila robec, ki je bit močno parfumiran. O j genovski kvesturi, ki je pričela takoj za-robcu mislijo, da je last kakega fašista, ki; sledovati avtomobil. Sumila je, da bo Fi-se je udeležil ropa. Neki kmet, ki je šel, lippelli skušal pobegniti iz Nervija po pretekli torek ob 19.45 po poti ob jezeru, ni več opazil avtomobila, kar priča, da so se~zločinci iznebili Matteottijevega trupla zelo naglo. Iz tega se da sklepati, da so zločinci prav dobro poznali okolico jezera. V kovčegu, ki ga je zaplenilo varnostno oblastvo Duminiju, so našli na več kosov razrezane hlače, ki so baje tudi krvave. Mogoče je, da si jih je Dumini okrvavel v borbi z Matteottijem. Da leži nekje v bližini jezera Vico, oziroma v jezeru samem Matteottijevo truplo, dokazuje tudi dejstvo, da«sta oskrbnik Zaccardini in poljski čuvaj Centi'i našla 2 km proč od jezera Matteottijevo poslansko legitimacijo, Kvestura ima torej mnogo dokazov na razpolago, a kljub temu bržkone ne bo našla Matteottijevega trupla Vsaj tako meni «Giornale dTtalia*, ki še dostavlja: Vse to omenjamo, ker imamo vtis, da kvestura ne želi najti trupla in tudi ne pomagati, da bi se našlo. Gotovo ima tehtne razloge za to: kvestura hoče preprečiti, da bi izbruhnile kake demonstracije in da bi se Šc bolj razburilo javno mnenje. Toda treba je razlikovati: to postopanje policije ne sme iti tako daleč, da se izbrišejo tudi sledovi in dokazi, na podlagi katerih se vloži javna obtožba, in tako pomaga zločincem, da uidejo roki pravice. Kvestura vodi odkrito raziskovanja preveč površno; taka preiskovanja ne zadostijo javnega mnenja vseh strank, ki zahtevajo, naj zločince zadene zaslužena kazen in sicer brez kompromisov in odlašanja*. Zdi se pa, da policija nekoliko bolj pridno zasleduje zločince same. Comm. Rossi do sedaj še m bil aretiran. Fašistov-ski list «Nuovo Paese* je objavil danes pismo, o katerem trdi, da ga je prejel od Rossija. V pismu pravi Rossi, da se začasno umakne iz Rima, češ sedaj ni ugo- ^^ dcn čas, da bi se branil preti obtožbam, strem! ji v cev in klečeplazov. Njim more j da je v zvezi z ropom Matteottija. Ven- ' dar pa pride trenutek, ko mu bo mogoče pojasniti svoje ocinošaje z Duminijem, ki ga je spoznal v Milanu kot vojaškega odli-kovanca, Comm. Rossi se je odpeljal iz Rima v soboto z brzo vlakom ob 16. uri f)roti Milanu. Z istim vlakom sta se odrejala ravnatelj fašistovskega lista «Cor-riere Italiano* avv. Filippelli in njegov prijatelj Pippo NaIcfi. Glasilo popolarske stranke «Popolo» pravi, da so stražiH Rossija in Filippellija na vlaku en policijski komisar in 2 detektiva, da bi jih ne ----F - ---- —---- - —V # XI J lili UlOl ^ Radtć pljuvati v lice, oni pa mu bodo nadalje poljubljali roko. Ali se morejo taki tipi odreči svojega gospodarja?! Ali morejo sploh imeti kako svoje uverjenje in mišljenje? To so republikanski avtomati v rokah Stjepana Radića in sicer avtomati naj-s'abše sestave. Zastonj pričakujejo mnogi, da bi vodstvo HRSS naprimer sedaj zavzelo kako stališče napram Radićevemu potovanju v Moskvo. To vodstvo ima v vsem tisto stališče, ki ga ukazuje Radić. morju. Več detektivov se je takoj padalo z motornimi čolni na morje, kjer so kmalu opazili motorni čoln, ki je vozil z veliko brzino od obali. V kratkem so ga dohiteli ter ustavili. In res, v njem se je nahajal Filippelli, katerega je policija takoj aretirala. Danes je bil Filippelli odpeljan Rim. Filippo Nakfi je bil sinoči aretiran Rimu na svojem stanovanju, ker je obdol-žen, da je podpiral Filippellija na begu. Končno se je posrečilo policiji aretirati tudi načelnika fašistovskih arditov Albino Volpi, ki je bil tudi član teroristične «čeke*, kateri je poveljeval Dumini. Albino Volpi se je te dni mudil v Milanu; policija mu je bila že za petami, a Volpi je ušel. Policija je pozneje izvedela, da namerava Volpi s pomočjo nekega Dones-a pobegniti 1 preko gorske skupine Grigna v inozemstvo in da s« je že napotil proti meji. Dones je na glasu kot izvrsten veslač, ki je bil odKkovan že par krat na mednarodnih tekmah; poznan je tudi kot dober alpinec. Policija je izvedela, da Volpi in Dones nahajata v neki krčmi v vasi Ballabio blizu mesta Lecco. S silo je vdrla v gostilno ter aretirala oba in 5 tovarišev, ki so se nahajali v njuni družbi. Volpi je bil takoj odpeljan proti Rimu; medtem ko je Dones zaprt v Lecco. SOŽALJE BELGIJSKE ZBORNICE POVODOM UMORA POSLANCA MATTEOTTIJA BRUXELLES, 17. Na predlog socialista Vandervelde je zbornica sklenila izraziti italijanski zbornici svoje sožalje povodom umora poslanca Matteottija. SOŽALJE ANGLEŠKE DELAVSKE STRANKE. LONDON, 17. Parlamentarna skt*>ina delavske stranke, ki se je sestala danes v doljni zbornici, je odobrila dnevni red, da izrazi svoje sožalje m simpatije italijanski socijalistični stranki povodom umora poslanca 'Matteottija. ZBIRANJE FA9STOVSKIH LEGIJ V RIMU. RIM, 17. Poveljstvo državne milice poroča: Legije državne milice, ki se zbirajo v Rimu, niso bile pok Brane, da bi varovale javni red, kajti nihče ne more misliti, da bi ga kdo mogel motiti; pač pa so bile poklicane, da prisostvujejo sprejem« regenta Etšjopije Raa T&farija. Po njegovem odhodu ae bodo legije povrnile na svoja Minister Federzonl prevzel notranje posle RIM, 17. On. Federzoni je danes poslal vtsem prefektom okrožnico, v kateri jih poživlja, da se vrneta v deželo red in zakonitost. Ob 12.30 je ministrski predsednik Mus-solini prevzel od on. Federzoni-ja ministrstvo za kolonije. Federzoni mu je predstavil vise uradništvo. Mussolini je naznanil, da je včeraj sklenil ministrski svet predlagati kralju imenovanje comm. Cor-rado Zoli-ja za glavnega tajnika v ministrstvu za kolonije. Novi minister notranjih poslov je prisegel danes ob 9. uri. Ob 10, uri mu je on. Mussolini predstavil vse višje uradništvo; le novi načelnik policije comm. Crispo Moncada še ni prispel v Rim. V Rim dospe z večernim vlakom. Federzoni je imenoval za svojega kabinetnega načelnika comm. on. Gino Gasperini-ja. Večina zadovoljna s postopanjem vlade RIM, 17. Danes dopoldne se je sestal na Montecitoriju odbor večine in je odobril dnevni red, s katerim izraža polno zaupanje vladi glede postopanja za rešitev iz mučnega položaja, ki je nastal po umoru on. Matteottija. Po seji se je podalo k Mussoliniju več članov odbora, ki so mu sporočili dnevni red, kt je bil sprejet na seji. Otvoritev zagrebške univerze ZAGREB, 17. Včeraj je bila zopet otvor-jena univerza, ki se je zaprla dne 5. t. m. radi znanih izgredov. Rektor vseučilišča je objavil, da se danes zopet začno predavanja. Brez njegovega dovoljenja se ne smejo v vestibulu univerze nabijati ni-kake objave. Ako pride do novih izgredov, se semester ne bo priznal, krivci pa bodo relegirani. Akademski senat se sestane pO končani preiskavi o izgredih in bo storil potrebne sklepe. Razkol med radičevci? BEOGRAD, 17. V opozicijonalnih krogih se vzdržuje vest, da pride skoro gotovo do razkola v Radićevi stranki, ker so no« kateri poslanci in sedanji voditelji HRSS energično proti taki politiki Radića in žele novega predsednika. Morilec Petkova aretiran. SOFIJA, 16, Policija je danes aretirala morilca Petkova, poslanca bolgarske kmet. stranke. Morilec je popolnoma priznal svoj zločin. Združene države odgovorile na japonsko pro« testno spomenico. LONDON, 17. «Times» poroča iz Washing-. tona, da je bil danes izročen japonskemu poslaniku odgovor Združenih držav na protestno spomenico Japonske glede priseljeniškega zakona. ._ Mehikanska vlada namerava aretirati angleškega poslanika? PARIZ, 17. Tukajšnjim listom poročajo iz Mehike, da je ministrstvo zunanjih zadev razpravljalo o možnosti aretacije angleškega poslanika, ker je pošiljal svoji vladi različna netočna poročila. Nova albanska vlada. TIRANA, 17. Mons. Fann Noli je sestavil novi liberalni kabinet tako-le: Sulej-man (zunanje zadeve), podpolkovnik Redyep (notranje zadeve), dr. Stavro (pravosodstvo), podpolkovnik Kassen Kaf-zezi (vojna), Kazin Kozuli, bivši prefekt v Valoni (javna dela), Od vseh strani Albanije je prejela vlada številne brzojavke, v katerih izraža ljudstvo svojo veliko radost vsled izpreme-nitve vlade. Ta sprememba se smatra kot pričetelc nove uprave, ki bo slonela na se bo univerza zopet zatvorila in dijakom principih demokracije in liberalizma. Poslanico novega predsednik frnncoiKo repoMiKe Pomen Imenovanja generala Hoileta za vojnega ministra PARIZ, 17. Na jutrišnji seji poslanske zbornice in senata se prečita najprej poslanica novega predsednika francoske republike Doumergue-a, naslovljena na obe zbornici parlamenta. Nato poda ministrski predsednik običajno vladno izjavo. Ministrski svet je imel danes sejo, na kateri je razpravljal o presednikovi poslanici in o vsebini vladne izjave. Poslanico predsednika republike bo čital v S>slanski zbornici ministrski predsednik erriot sam, a v senatu pravosodni mini- in upornike, dalje zakonski načrt o pre-urecfbi volilnega reda. Herriot je naročil generalu Nolletu, naj začne takoj proučevati ukrepe za amnestijo v prilog nemškim državljanom, ki so bili obsojeni na zasedenem nemškem ozemlju. S temi ukrepi hoče ministrski predsednik Herriot olajšati vzpostavitev normalnih odnošajev med Francijo in Nemčijo. Ena med najznačilnejšimi črtami nove vlade je v tem, da ni bil imenovan za vojnega ministra parlamentarec, kakor po ster Renoult. Predsednik republike Dou- navadi, temveč general Nollet, ki ni po- mergue izjavlja v svoji poslanici, da bo skušal biti nepristranski sodnik in bo kot takšen stal nad političnimi strankami. V nadaljevanju poudarja, da je dala Francija še nedavno sijajen in odločilen dokaz, kako je vdana demokratičnim institucijam, ki so ji omogočile, da je ponoven napad zmagoslavno odbila, da je zopet dobila dve dragi pokrajini in da je mogla prenašati posledice pogubonosne vojne. Podrtije, ki jih je zapustila vojna v Franciji, se bodo mogle popraviti le če bosta vladala inir in red. Na ta način — nadaljuje Dcu-mergue — se bo mogla razvijati delavnost na polju industrije, trgovine in poljedelstva. Finančni položaj se bo popravil in svetu bo dano, da bo mogel z)opet dihati v čistem zraku miru. Krivda ne pada na Francijo, ker ni imela nikakih nevarnih pohlepov. Sedaj stremi le za tem, da doseže vojno odškodnino, ki ji je bila svečano cbljubljena, in tudi trdno jamstvo za svojo sigurnost. Vprašanje vojne odškodnine bo po poročilu izvedencev, ki ga je spravljiva Francija takoj sprejela, kakor se zdi, v kratkem rešeno. Kljub vsemu pa je treba, da pokaže svojo dobro voljo ne samo upnik, temveč predvsem dolžnik. Dolžnik mora dokazati to svojo dobro voljo z jasnimi dejanji in ne le z obvezami, ki jim niso določeni nikalu gotovi roki slanec. Glasila desnice in zmerne sredine odobravajo to Herriotovo izbero brez vsakega pridržka ter naglašajo, da je s tem podal najboljši dokaz, kako prazna je bila bajka o njegovem germanofilstvu. Ministrski predsednik je dal listom daljšo izjavo, v kateri razlaga obširno pomen dejstva, da je poveril vojno ministrstvo generalu Nolletu. General Nollet — pravi g. Herriot v svoji izjavi — ve bolje nego nihče drugi, kaj se danes dogaja v Nemčiji, ker je predsednik medzavezniške nadzorovalne komisije, ki ima nadzorovati oboroževanje Nemčije, S tem, da sem ga izbral za vojnega ministra, sem hotel dati resen opomin vsem onim onstran Rena, ki se bavijo z mislijo na revanšo. Jaz imam v resnici vtis, da je sedanji položaj v Nemčiji zelo podoben položaju, kakršen je bil po 1. 1806., ko je bila Nemčija prisiljena z mirovno pogodbo, da je morala omejiti število svoje armade. Tedanja Pru-sija se je na videz pokorila, toda v resnici si je zopet ustvarila močno armado. Število vojaštva je tudi tedaj odgovarjalo določbam mirovne pogodbe, toda moštvo se je neprestano obnavljalo. En poziv je ostal pod orožjem le toliko Časa, kolikor je bilo potrebno za izvežbanje, na kar so sledili takoj drugi vojaki. Na ta način se je izvežbala vsa nemška mladina. General Spravi ji vost Francije, ki je odkritosrčna "f^ P^bnega do- r . ' ' ' ... ,J rfa 13 V NpmM« fiirJ-t c»Ha, nn ™otmrn, »rm. m nedvomna, pa ne more iti tako daleč, da bi opustila vsako čuječnost in pozabila nauke iz preteklosti. Tudi ne bo mogla iti ta spravljivost tako daleč, da bi se Francija odrekla svoji sili in pravici do nadzorovanja premaganca, kateri se — kakor se zdi — pripravlja na maščevanje, namesto da bi izvrševal obveze, ki jih je podpisal. Parlament in dežela hočeta mir na zunaj in v notranjosti in ta mir bosta skušala zgraditi na pravičnosti, ki je najtrdnejša podlaga. V vladni izjavi bo vlada naznanila, da predloži v kratkem zbornici zakonski načrt o Splošni amnestiji razen za izdajnike gaja v Nemčiji tudi sedaj po svetovni vojni. Francija — zaključuje Herriot — je prežeta z odkritosrčnim miroljubjem, Ce pa mislijo Nemci na to, da bi kršili novi red v Evropi, jim kliče republikanska in demokratična Francija, da so na krivi poti. Herriot poide v Bruselj PARIZ, 17. Danes je prispel v Pariz belgijski minister za zunanje zadeve Hy-mans. Jutri se bo posvetoval z ministrskim predsednikom Herriotom. Po sestanku z angleškim ministrskim predsednikom Mac-Donaldom pojde g. Herriot v Bruselj, kjer se bo posvetoval z belgijskimi ministri. Preuredba oprave idrijskega rudnika Uradni list «Gazzetta ufficiale« od 14. t. m. je objavil kr. odlok od 23. maja 1924., št. 923 preuredbi državnih rudnikov s posebnim o žirom na uredbo uprave idrijskega rudnika živega srebra. Državne rudnike novih pokrajin, katerih uprava spada v področje ministrstva za narodno gospodarstvo, bodo vodili posebni upravitelji, imenovani od ministrstva sa narodno gospodarstvo v sporazumu s finančnim ministrstvom. Ti upravitelji se bodo uradno meno vali «kr. rudniiki komisarji*. V vodstvu idrijskega radnika bo poleg kr. rudniškega komisarja tudi en tehničen ravnatelj, katerega imenuje is to tako ministrstvo za narodno gospodarstvo. Tehnični ravnatelj se imenuje iz- I' med inženirjev kr. rudniškega osobja ali izmed inženirjev izpod bivie vlade, ki so bili I službeno izenačeni z inženirji starih pokrajin, nlh nameščencih. Tehnični ravnatelj bo podrejen kr. komisarju. Čl. 3—7 omenjenega odloka govorijo obširno o pravicah in dolžnostih kr. komisarja in teh-, ničnega ravnatelja. Čl. 8 določa, da ima tehnični ravnatelj idrijskega rudnika pravico v sporazumu s kr. komisarjem sprejemati in odpuščati vajence, delavce, delovodje, paznike in sploh vse osobje, ki ni nameščeno s stalno mesečno plačo. Kr. komisar bo imel tudi pravico sprejemati in odpuščati nadpaznike, pisarje, strojepisno osobje, risarje, skladiščarjo in drugo slično osobje, in sicer v smislu predpisov, ki veljajo za zasebne uradnike. Za sprejemanje in odpuščanje tehničnega osobja (inženirjev, kemikov itd.) ter upravnega osobja (knjigovodij in blagajnikov) je predpisana odobritev s strani ministrstva za narodno gospodarstvo. Sprejemanje tega osobja se bo>* vršilo v vsakem slučaju po predpisih o zaseb-4 DNEVNE VESTI 1» mi talira i Mahi Zadnja ^Goriška Straža* poroćai Po govoru, ki ga je držal dr. Besednjak v parlamentu, je ministrski predsednik Musso-Imi sprejel našega poslanca v posebni avdi-|enci in ga pozval naj mu razloži svoje želje, Scsuoku je prisostvoval pod m hris ter Acerbo. Poslanec Besednjak je poudaril, da smo pripravljeni sodelovati z vlado, da se ustvarijo v naših krajih razmere, ki bodo v korist toliko našemu ljudstvu kolikor državi. Mi imamo za to vso dobro voljo. Toda Slovenci in Hrvati danes niso zadovoljni, mnogo vzrokov je, ki vzbujajo med ljudstvom nezadovoljnost. Ako centralna vlada želi, smo pripravljeni ji razložiti vse naše pritožbe in cahteve, mi smo pripravljeni z njo razpravljati bi se dogovarjati, da se odstranijo vzroki nezadovoljnosti v naših krajih. Ministrski predsednik Mussolini je vprašal poslanca Besednjaka naj mu pove, čemu in v kakšnih zadevah se pritožuje slovensko-hr-vabsko ljudstvo. Naš poslanec je začel naštevati različne naše pritožbe, na kar ga je Mussolini prekinil in predlagal nastopno praktično rešitev: Skliče se v Rim posebna konferenca za obravnavanje vseh pritožb in zahtev naše narodne manjšine v Julijski Krajini. Slovenci in Hrvati naj sestavijo natančna in izčrpna poročila o razmerah v njihovih krajih, zložijo naj posebne referate, v katerih raztolmačijo vse svoje želje in stavijo vladi konkretne pred-1oge. v poštev pridejo predvsem razmere v šoli, razmere na »odnijah, davki, občinske zadeve in razmere na uradih. Zastopniki slovanske manjšine bodo imeli priliko povedati vse, kar $h teži in raztoJmačiti vladi iz oči v oči svoje Želie. Konferenci bo predsedoval načelnik vlade, povabljeni bodo vsi pristojni ministri, tako minister za šolstvo, minister pravde, minister aa finance itd. Razpravam bodo prisostvovali tudi prefekti prizadetih pokrajin. Poslanec Besednjak je omenil, da ima naš narod nekatere želje tudi glede splošne politike vlade. — «Zato sem pa jaz tukaj,« je odvrnil ministrski predsednik. Na sestanku želi načelnik vlade razpravljati z zastopniki slovensko-hr-vatskega ljudstva o vseh njihovih pritožbah in potem bo videl, kaj se da ukreniti. Naš poslanec dr. Besednjak se je v imenu našega naroda zahvalil ministrskemu predsedniku za izkazano zan;rr>r>r»;e in poudaril, da je bila želja slovensko-hrvatskega ljudstva vselej ta, da stopi potom svojih predstavnikov v neposreden stik z odločujočimi činitelji drŽave in skuša sporazumno z njimi poravnati vsa težka vprašanja, ki tarejo njegovo narodno in Gospodarsko življenje. Ministrski predsednik in podminister Acerbo sta se prijazno poslovila od poslanca Besednjaka in se podala v zbornico k seji. Važen razgovor se je vršil v neki dvorani v parlamentu v četrtek, 5. junija ob 3. uri popoldne. _ Himen. V Sv. Križu pri Trstu se je poročil danes Stanko švagelj iz Barkovelj z gospodično Milo Gustinčičevo. Novoporočencema obilo sreče f Odhod tržaškega prefekta. Dosedanji tržaški prefekt g. Crispo Moncada, ki je bil imenovan za glavnega ravnatelja javne varnosti, je odpotoval snoči na svoje nevo mesto z brzoviakooi, ki odhaja iz Trsta ob 19. uri. Iz Sv. M. M. Spodnje. Povodom smrti g. Josipa Ćoka smo prejeli še sledeči dopis; Dne 8. t. m. je preminil tu na svojem dofnu v najlepši moški dobi, po kratki, a mučni bolezni, občepriljubljeni g. Josip Čok. Nepričakovana vest o njegovi smrti je pretresla in užalostila vse njegove mnogoštevilne tovariše in znance, ki so vsi Čislali pokojnika zaradi njegovega skromnega m ljubeznivega značaja. Bil je res pravi vzor rodoljuba, delaven, nesebičen, vedno požrtvovalen podpornik vsakega koristnega pokreta v prid našemu tužnemu narodu. Veličasten pogreb, ki se je vršil v torek, 10. t. m., je bil jasna priča, kako splošno priljubljen je bil pokojnik. Ogromna množica ljudstva je priromala iz bližnjih okrajev, da se udeleži sprevoda m izkaže zadnjo čast pokojniku s tem, da ga sprejme k večnemu počitku. Pevski društvi «Slava» in «Zastava»» katerih navdušen član in vrl pevec je bil pokojnik dolgo vrsto let, sta mu skupno zapeli ganljive žalostinke. V katinaraki cerkvi se je poslovil od pokojnika preč. gosp. župnik Stržinar, na pokopališču pa bivši poslanec g. Anton Miklavec, ki je med splošnim ganotjem z jedrnatimi besedami slavil pokojnikove zasluge. Bodi mu lahka domača zemlja in naj rarmo počiva v tihem grobu. V naših srcih pa mu bodi ohranjen trajen Spomin! Konverzija občinskega posojila. Tukajšnja pretura II. okraja razglaša: Z ozrrom na okrožnico županstva tržaške občine o konverziji občinskih dolgov let 1899., 1914. m 1916. po razmerju 50 lir za vsakih 100 kron z obrestno mero 5% oziroma 5H% se pozivajo vsi zakoniti zastopniki, katerih varovanci imajo tozadevne zadolžnice položene pri sodniji, da opravijo potrebno glede konverzije najkasneje do 30. junija t. 1., ker sodnija tega po svoji lastni pobudi ne more opraviti. Zopetna uvedba glob za lažje prestopke ▼ poštni službi. Z nedavnim kr. odlokom je bilo zopet uvedeno globljenje poštnih uradnikov in uslužbencev. Globa je določena na 1 do 50 lir in zadene uradnika ali uslužbenca za maniše nerednosti v službi ali za lažje prestopke proti disciplini. Globljenje se ne vpiše na matični list kaznovanega nameščenca. Z globo do 5 lir lahko kaznujejo nameščence njihovi neposredni predstojniki. Večje globe smejo prisoditi pokrajinski ravnatelji in ministrstvo, in sicer še le po zaslišanju prizade-te£?. nameščenca. Pri globah, ki znašajo več nego 10 lir, je dovoljen utok na ministrstvo. Polovica plačanih glob pojde v blagajno podpornega zavoda poštnega, brzojavnega in telefonskega osobja. Vpis v seznam doktorjev medicine. Agencije Štefani javlja: Pri prvem izvajanju določb čl. 5 kr. odloka od 30. septembra 1923., »t. 2102 in čl. 1 kr. odloka od 31. decembra 1923., št 2909 je dovoljen vpis doktorjev medicine predstoječe izpitne dobe {julij) v seznam doktorjev medicine s tem, da bo imel ta vpis le začasno veljavo, in sicer do konc^ državnih Izpitov v novembru. Po izpitih se tisti, ki bi ne položili državnega izpita, izbrišejo, ker stopijo tedaj novi predpisi o višji izobrazbi v polno veljavo. Oraitvene Odborov* mjm GL M. nocoj točao ob 1930, Dram. odsek MDP . Opčine priredi t četrtek, dne 19. m v nedeljo, 22. junija točno ob 8. uri zvečer v Kettejevi dvorani Volčevo tro* dejanko «ffa dan sodbe» in &tokovo enode-ianko «Ne ktiči vraga*. Med odmori svira orkester. — Nadejamo se s strani zavednega občinstva obilne udeležbe. — Odbor. S. D. A. Jutri ob 6. uri zjutraj redna vaja hazenašic. — Vodja. Iz triašfeega iivlienla Smrten padec starčka. Na tragičen način je prišel ob življenje mizar Karel Picciolin, star 68 let, stanujoč v ulici Manzoni Št. 24. Preteklo noč okoli poltreh se je starec vračal precej vinjen domov. Opotekajoč se je kobacal v temi po stopnicah; bil je že blizu svojega stanovanja, kar so se mu noge močneje zapletle m izgubil je popolnoma od vinskih duhov že itak zelo omajano ravnotežje. Padel je vznak po stopnicah in tako nesrečno, da se je ponovno udaril z vso silo v glavo. Ljudje, ki so vsled ropota prihiteli gledat, kaj se je zgodilo, so našli ubogega starca nezavestnega in vsega krvavega. Prenesli so ga v njegovo stanovanje, kamor je ftmaiu potem prihrtel zdravnik rešilne postaje, ki je bil telefonično obveščen o dogodku. Ta je našel starca že mrtvega. Pri padcu si je revež prebil čre-pinjo ter se hudo pobil na raznih drugih mestih po glavi. Tatvina. Zasebnica Marija Segulin, stanujoča v ulici Montecchi št. 11, je imela v svojem stanovanju skrinjo, v kateri je branila vse svoje dragulje, vredne kakih 2000 lir. Ta okol-ščina pa je bila znana nekemu zlikovcu. Predvčerajšnjim predpoldne, ko je bila Seguli-nova začasno odsotna z doma, se je uzmovič vtihotapil v njeno stanovanje, odprl s silo skrbjo ter pobral iz nje mali zaklad. Segulinova je naznanila dogodek orožnikom, katerim se je posrečilo po kratkem poizvedovanju izslediti zlikovca v osebi 18-letnega Alojzija Desco. Mladi uzmovič je bil odveden v zapor." Ugodna prilik« jo fe zvabila ▼ greh. Predvčerajšnjim je prišla k zdravniku Baroni, ki ima svoj ambulatorij v ul. Commerciale, neka gospodina ter se dala preiskati. Po končani preiskavi, je deklica izrazila zdravniku željo, da bi rada izpila kozarec vode. On ji je dovolil, da je stopila v kuhinjo. Na hodniku je deklica opazila zdravnikov suknjič, ki je visel na obešalu; kar jo je pa posebno zanimalo, je bila nabasane listnica, ki je tičala v notranjem žepu suknjiča. Ozrla se je okrog in ko se je prepričala, da jo nihče ne more videti, je radovedno odprla listnico, v kateri je bil spravljen znesek 5000 Kr ter vzela iz nje 250 lir. V strahu, da bi jo kdo ne zasačil, je nato vrgla listnico pod neko stolico. Kmalu po odhodu gospodične je zdravnik zapazil tatvino; podal se je na kvesturo ter tam naznanil zadevo. Varnostni organi so pozneje prišli na sled dolgoprstnici ter jo aretirali. Podjetna Evina hčerka, ki je stara komaj 18 let in se imenuje Rožica M., je morala v zapor. Kolesarska nezgoda. Sinoči okoli 19. ure je bil prepeljan v mestno bolnišnico 44-letm trgovski zastopnik Anton Bolcich, stanujoč pri pri Sv. Ivanu-Vrdela št. 1025. Bolcich je pod rojenskinti oboki padel s kolesa ter se pobil na več mestih po glavi, obrazu in po levi nogi. Ponesrečenec je bu sprejet v kirurgični oddelek. Okreval bo v 7 dneh. Književnost In umetnost Jugoelovensko-italijanski časopis za privreda i trgovka (prej Ital - Jug). Izšla je 4. števHka (za junij) te važne jugoslcrven-sko-it a H jan sk e gospodarske revije z zelo zanimivo in raznovrstno vsebino. Naj omenimo iz vsebine sledeče važne članke: Unska železnica (Dr. Josip Smodi aka), Zunanja trgovina Italije v januarju in februarju L 1924, Industrija stavbnega materijala v Dalmaciji (dr. Ivan Bulić — Split), Zagrebška borza, Mednarodni semenj v Padovi, ID. vzorčni semenj v Zagreba, Mednarodni vzorčni semenj v Ljubljani poleg raznih drugih zanimivih gospodarskih razpravic tn vesti. Kakor prejšnja, fe pisana tudi ta Številka deloma v srbohr-vatskem, deloma v italijanskem jeziku. Revijo toplo priporočamo. Uprava m uredništv** v Milanu, via SoKerino 11, Stane za celo leto 40 lir (100 dinarjev), posamezna Številka 4 lire (12 din.). Vercmika DeseaiŠkn, najnovejša izvirna tragedija v petih dejanjih našega odličnega pesnika Otona Župančiča, bo kmalu dotiskana in izide še pred koncem tega meseca v založbi £ vezne tiskarne in knjigarne v Ljubljani. Založba bo oskrbela za to krasno slovensko re-mek-delo, ki ga je naše Narodno gledališče u-prizori v jeseni na dramskem odru, troje izdaj: predvsem l|wiMn v okvirju «Sp1ožne knjižnice*. ki bo vztte svoji dostojni opremi po svoji skromni ceni lahko dostopna najširšim slojem, nadalje finejšo izdajo v večji obliki na izvrstnem papirju *n slednjič liknaao v celo usnje vezano izdajo v omejenem numeriranem številu in opremljeno z lastnoročnim podpisom avtorja. Vse tri izdaje, ki bodo tiskane v modernih, jasnih tipih, bodo opremljene tudi z najnovejšo sliko pisatelja. To in ono Top, ki bo metal izstrelke 509 km daleč. Dr. Miller Reese Hutchison, bivši inženirski šef pri slovečem ameriškem izumitelju Tho-ni asu A. Edisonu, je pokazal delovanje nove vrste topiča, ki bo služil tudi mirnim in koristnim namenom, ne pa samo ubijanju in rušenju. Praktičnost novega izuma je dr. Hutchison dokazal v veliki sobi v enompetdesetem nadstropju Woolworthove palače v New Yor-ku. Med številnimi navzočimi strokovnjaki sta bila tudi podadmiral McGowan in znameniti izumitelj Hudson Maxim. Delovanje novega topiča je čudovito nad vse pričakovanje. Dasi mu služi za pogon izstrelka smodnik, ga je vendar mogoče uravnati tako, da vrže izstrelek iz sebe s tako hitrostjo kot se hoče. Vsled tega je mogoče v naprej določiti, kakšno zapreko nstf projektil prebije ali kakšno daljavo naj doseže. Pri preizkušnji je dr. Hutchison položil tri četrtine palca debelo jekleno ploščo k steni, vtaknil v čudoviti topič naboj brezdinmega smodnika in štiri palce dolg ter pol palca debel jekleni izstrelek (kroglo). Pritisnil je na sproeilni gumb in izstrelek je švignil iz cevi ter prevrtal ploščo tako, da ga ie bilo drugi strani toiflco zima kol m. sprednji. Plo-*čo f« prebil in nslsnčno v sredi obtičal v W Demonstrator je pon**fl večkrat svoj eksperiment Položil je plot&o na tla. sprožil topič in projektu je zopet prebil slednjo, ni pa ranil poda pod njo. Će bi bil naboj količkaj premočan, bi prebil ploi&o in v svojem Sole tu skozi nadstropja navzdol morda pobil ucat ljudi. Glavna korist novega topiča obstoja v tem, ker ga bo mogoče porabiti za pritrjevanje železnih zaplat na luknje* in rszpokline par-nikov In ladij pod vodo, kajti pod vodo deluje is t otako kot zunaj nje. Kakor sem rekel, za pogon izstrelka se uporablja brezdimni smodnik. Pri ustju topiča ni plamena, ko projektil zapusti cev s hitrostjo tisoč sedemsto metrov na sekundo in več. Dr. Hutchinson pravi, da je mogoče povečati hitrost izstrelka do skoro neverjetne višine. Topič ne povzroči nikakega poka, ker se plini brezdimnega smodnika polagoma razvijejo — približno tako kakor pri Maxhnovi utišalki. Pri sprožitvi so slišali samo sikajoč glas in pa udarec projektila na ploftčo. Ko slednji zapusti topič s svojo velikansko brzino, ne napravi skoro nikakega odboja (sunka nazaj). Tekom preizkušnje so topič obesili na vrvico, sprožili in odboj ga je zazibal nazaj samo eno desetinko palca! Nekateri izstrelki imajo na zadnjem koncu vrezane vijakove zareze. Po sprožitvi so te ostale nepoškodovane in ko je projektil trdno tičal v plošč% so na njegov zadnji ^konec navili vijakovo matico, sprednji konec, ki je gledal iz plošče na drugi strani, so pa zako-vali. Vrednost tega pri pritrjevanju jeklenih zaplat na razpoke in predrtine na pamikih in drugem bo lahko razumel vsak. Konstrukcija topiča je ie tajna, iz onega pa, kar je povedal o njem dr. Hutchison, je razvidno, da glavna njegova skrivnost obstoja v tem, ker topič izrabi 85 odstotkov smodnikove energije namesto okoli deset odstotkov kakor pri navadnih vojaških puškah. Smodnik gori počasi in njegov plin se nagromadi za projektilom, dokler ne doseže silovitega pritiska. Sedaj šele vrže izstrelek iz cevi s povprečno hitrostjo 5000 čevljev na sekundo, kar I"e dvakrat več kot znaša največja hitrost trogle iz moderne vojaške puške. Baš vsled te silovite nagHce izstrelka ni odboja, kajti topič nima časa, da bi «brcnil» nazaj. Na podlagi znane moči smodnika, velikosti topi-čeve cevi in izstrelka je mogoče v naprej natančno izračunati, s kakšno naglico bo slednji zapustil ustje topiča in koliko debelo ploščo iz jekla bo na gotovo daljavo zamogel prebiti. Ko izstrelek obtiči v jekleni plošči, ga ni mogoče baš lahko izvleči. Pri neki proizkušnji so uporabili štirideset kvintalov pritiska, da so ga potisnili ven. To se je zgodilo v new-iorški ladjedelnici. Francis CrUlej, najboljši potapljač na svetu, se je v svoji potapljaški opravi spustil v globočmo 35 čevljev. S seboj je nesel jekleno ploiio in novi topič. Pod vodo je pognal kroglo v ploščo in jo prinesel na površje. Tako tesno je tičala v njej, da so morali porabiti štiridesetkvintalski pritisk, da so jo potisnili iz nje. Nov: topič ni po obliki prav nič podoben navadnim puškam ali topovom, podoben je mnogo bolj ročnemu p revmatičnem u kladivu, kakršna Tabijo delavci za prinetanje železnih zakovic pri konstrukciji železnih mostov itd. Dolg je komaj trideset centimetrov. Ako bi zdaj po principu tega topiča zgradili velik top--in Hudson Maxim sam je rekel, da ne vidi razloga, zakaj bi bik) to nemogoče — bi metal ta dveinpol tonske projektile 500 kilometrov daleč! Bil bi torej strahovito orožje. S takim topom bi potem lahko streljali iz Trsta v Prago ali preko Dunaja v Olmirtz na Moravskem. Bombardirala bi lahko glavna mesta Švice, Ogrske, Nemške Avstrije, Cehoslovaške, Jugoslavije (Celo Cetinje v Črni gori) in Italije. Raz trdnjave v Puli bi s takim kanonom streljali lahko čez Italijo na otok Korsika, celo obal Sardinije bi dosegli. Će bi stal tak kanon v -Madridu na Španskem bi z njim varovali vso špansko obal, obstreljevali bi katerikoli del Portugalske in bombardirali U laako znamenito angleško trdnjavo Gibni-tar. S takimi silovitimi izstrelki bi jo končno tudi uničiH. Trdnjave bi sploh izgubile ves pomen, če hi v zadnji vojni imeli Nemci tak top, bi porušili Francijo, ne da bi jim bilo treba prestopiti mejo. Čez Belgijo ali Nizozemsko bi lahko streljali naravnost v London v Angliji in ga zmleli v prah. Čudoviti topič je izumil John Temple iz Velike Britanije in se po njem imenuje ♦Templjev top*. 2e leta 1915 je odkril njegov princip, izpopolnil ga je pa šele potem, ko se je naselil v Združenih državah. Topič proučuje zdaj vojni oddelek Združenih držav in 2e iz tega razloga je jasno, da je cela stvar varovana in skrivana z največjo skrbjo. Dr. Hutchison je organiziral družbef, ki bo s svojim kapitalom pomagala ubožnemu iznajdi-telju, da izpelje in udejstvi svoje nadaljns ideje. — F. M. DAROVI V počastitev spomina dr. Nade Slavikove daruje družina Prunkova din. 100 in družina Svetka Martelanca L 25 Ženskemu dobrod. udruženju v Trstu. V počastitev spomina dr. Nade Slavrk daruje osobje pisarne dr. Slavika L 80, in sicer L 40 Sol. društvu in L 40 Žensk, dobrod. udruženju. (Denar za Udruženje hrani Sol. društvo). O priliki pogreba g. Jakoba Kristana iz Orehka so darovali L 180 za Sol. društvo. Mjesto cvijeta na grob neprežaljene dr. Nade Slavikove daruje dr. Ulikse Stanger L 25 Šolsk. društvu. O priliki birme so darovali pri Reiterjevih L 22 za relekcijo šole in vrtca pri Sv. Ivanu. Srčna hvala vsem! UGODNA PRILIKA! Tri goetOn« sa prod*? na Sošaku v Jugoslaviji. Pojasnila daje ho Soer, via Kolin graade 33 ?7€ SUKNJA, rumenkaste barve, v kateri so m nahajali ključi, vrednostni papuči in slike, se je zgubila v Bazovici do novih hiš. Poč t ca najditelj je naprošen, da jo prinese v uprav-ništvo. 779 APlfO. Dne 23. t. m. »e bo pričelo razprodaja ti apno iz apnenice pri Kozini ob državni cesti. Vse nakupne ponudbe sprejema edino-le Žerjav Anton, gostilničar, v Krvavem potoku. 780 BABICA avtorizirana sprejema noseče. Nizko cene. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Gnv lia 29. 542 Borzna porodila. Tuja valuta na tržaškem trgu. ogrske krone ...... ..... 0.0250 0*03 avstrijske krone . . . ......0.0S22 0.0332 češkoslovaške krone . . ...... 67.50 6S45 dinarji . ...... ......27.3') 37.65 10.25 . • • • • •—•— —'i 28.05 francoski franki .... ......123.25 124 — 409.-- angleški funti papirnati 90.^6 POSESTVO, v okraju Maribora, na južnt-m pobočju Pohorja, (postaja ju/ne železnic« Slov. Bistrice), se proda. Hiša, tri sobe, X oralov vinograda, približno 8 oralov njiv, pašnika, travnika, mladega gozda, črez i 00 komadov plodonosnih sadnih dreves. Bogata zaloga ilovice za zgradbo opeke. Natančnejša pojasnila se dobijo pri M. Voš-njak, posestnici v Visolah pri Slov. Bistrici, Jugoslavija. 762 KRONE, goldinarje, srebro, plačujemo dosti več kot po objavljenih cenah. Prodajalna dragocenih kovin, via Borsa 2, telefon 12-97. 769 MLADENIČ, od 16 do 17 let star, se išče za mlekarno. Via Fabio Filzi 17. 775 GoriSKc ljudska posojilnico v. z. z o. j vabi na v Gorici Antonija Rebec Ivan Sedmak poročena Koritnica-Radohova vas, Sv. Peter 16. junija 1924. 421 Mila Gustinčič Stanko Švagelj poročena Sv. Križ-Bark^vlje, 18. junija 1924. 450 Mali ogGisi KRONE srebrne 1.88, goldinarje 5.05, petkron-ski komadi 9.85, via Pondares 6, I„ desno. 20 SLUŽKINJO, pridno, z dobrimi spričevali, išče družina "treh oseb, stanujoča v vili, 5 minut oddaljeni od tramvaja. Predstaviti se v via S. Lazaro 19, zaloga papirja Tenze ali pa v via Commerciale 353, v popoldanskih urah. ftčnl ziM ki se bo vršil v sredo, dne 25. junija 1924, ob 14. uri v uradnih prostorih v Gorici, Vfc,i Carducci št. 7. DNEVNI RED: 1.) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2.) Poročilo načeiništva. 3.) Poročilo nadzorništva. 4.) Poročilo revizorja. 5.) Razprava o računskem zaključku za 40. upravno leto 1923. 6.) Volitev nadzorništva. V Gorici, dne 10. junija 1924. (419} NaČelništvo, od 2 do 6 metrov, premer v sredi najmanj' 16 cm., kupim v veliki množini. Ponudbe na upravništvo «Edinosti» pod * Borovi hlodi.* (41B) 9S3BG ZobozdravarSk specialist za bolezni v ustih in na zobeh sEitjeina 2a vsa zdravniška in zcL^ehniSka praviti v Gcrici, na Travniku 20 (PiazM della Kiitoria 20) od 9-12 in od 3-5« ^ □ DoaaaooaaaaoaciDD □ □ □ □ □ □ □□□ a □□□□ □□□ □□□□□□□□□□□□on BAN Ustanovljena leta 1905. Delniška glavnica Lit. 15.000.000.— popolnoma vplačana. Glavni sedež s TRST, Via S« NJcolo 9 (Lastna palača). Podružnice: ABBAZIA — FIUME — MILANO — Z AR A. - Olajšuje vsako trgovsko operacijo z Jugoslavijo Jamči italijanske kredite v Jugoslaviji in Jugoslovenske kredite v Italiji ter ekskomptira tozadevne akcepte. Otvaija akreditive za nakup blaga. Inkasira efekte in račune. Kupuje in prodaja dinaije in druge valute. Izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije. 9 Dinarjih tor Jih obrestuj« najbolj« po dogovora. D i □ □ □ □ □ □ □ □ a a □ □ □ i □ □ □ »D D a O □ o D D OOOPOOPDOPOPP OOPOD □ D D □ □ □ □ □ □ □□□□□□□ □ □ a D D □ PODLISTKI W. Collins: £REZ IMENA (56) Roman. končnoveljaima. Prosil sem zastopnika na- toda jasen in odločen, ko je rekla: «Ali imate sprotne stranke za daljši rok, poskušal sem prepis navodil, ki jih je poslal brat mojcg* govoriti z Noe lom \ anstonejem, ker se mi pa očeta v London?* to oi posrečilo, sem ponovno pisal očetu. Odgovoril mi ie v žaljivo "kratkih izrazih in mc opozoril na pooblaščenega zastopnika. Tudi mi je prepovedal vsako direktno dopisovanje z njim. To je bil začetek in konec pogajanj. Ce sem morda prezrl kakšno sredstvo, s katerim bi bil mogel omehčati njegovo trdo srce, povejte mi ga, in poskusil bom še tisto.* Pogledal je Noro. Stisnila je sestri roko in rekla: «Govorim v svojem kakor tudi v se- Zato sta gospodična Garth 'm Nora z boječim pričakovanjem pogledali Magdaleno, ko ie odvetnik izustil odločilne besede. Njeno obličje je še bolj pobledelo, toda nobena mišica se ni zganila, niti besedica ji ni ila iz ust. Nora, ki je držala sestro za roko. »e pač ču- ---------------- tila, kako se je u trenotek »treala in nato LMe sve si že prizadevale, da postala mrzla — to p« je bilo ledi vse. •Dovolite mi, da vam povem, kaj sem v zadevi napravil,» je začel $oaj*>d Pendil zopet, hočem vas uverita, da m*m opustil nobenega poskusa. Ko teo prvič pisal Mihaelu Vansto-neju, mu nisem poslal navadnegi poročila, ampak sem mu opisal vse okolnoeti, po katerih je prišel v posest bralo»cfa premožna. Njegovega odgovora in njegovih navodil. Ju jih na ie dal svojemu zastopniku, nisem «natral za • Gotovo.» «Ali ste jih prinesli s seboj?« «Seveda.» -Ali jih smem videti?* Gospod Pendril se je obotavljal in v zadregi pogledal po ostalih. •spod Pendril. Toda jaz znam prenašati bolečine, in obljubim vam, da ne bom nobenega vznemirjala. Oprostite, če ponavljam prošnjo.* «Oh, Magdalena, premisli še enkrat,« jc prosila Nora. •Vznemirjaš gospoda Pendrila, vse nas !> : vznemirila,* ie rekla gospodična Garth. hi odvetnik je dodal: «Zares nima smisla, da bi vam pokazal spis.»