12. štev. Ljubljani, v to 16. novembra 180. Letnik VIII. Inseratl na «prei «i Pri večkratnem iiHkanii •>« com primerno .manjša. Rokopisi je ne vračajo, miiraiikovanu ;u»ina ss n« sprejemajo. N tročnino prejem« oim.vniStv. (»aminintracijii) in t ifRj edicija na Dunajski cesti St.. lf> v Mediju-tovi hiši, II. nadstropji. Politicen lisi zr slovenski mol Po pošti preiemar velja : Za ceio ieto 10 gi. — kr ea poiieta i ., — ,, ta četrt ieta 2 „ 50 „ V administraciji velja: Za ceio ieto . S gi. 40 kr «a poi ieta 4 20 „ za četrt ieta 2 ,, 10 ,, V Ljubljani na h tam ustanovili, kakor da bi človeku pečene tiče v usta letele, ako le nemški zna. Dunajski centralizem nikoli ni druzega znal, ko na rodom vsiljevati nemški jezik, na drug način pa narodov ni znal likati. Ogri se bahajo, da je pri njih svoboda in ustava doma, pač čudno toraj, da se zdaj v Bosni vkljub Madjarom raz širja nemško-centralističui absolutizem, iu ovira slovanska narodnost v Bosni. Bošnjaki se dajo izobražiti in civilizirati le ua podlagi srbo-hrvatske literature. Toda kaj tacega dunajski centralizem nikdar ni razumel; njemu ne gre v glavo, da bi se mogel človek brez nemščine izobraziti; Dunajčauu in sploh nemškemu Avstrijcu je nerazumljivo, da bi znali drugi narodi drugačne želje in potrebe imeti, kakor on sam, in vendar hočejo ti tesnosrčneži vladati veliko državo I Mi sicer nimamo strahu, da bi se dala Bosna v sedanjem času še po-nemčiti, lahko se pa na umeten način naredi nemškutarska stranka v deželi, kakor se je zgodilo pri nas na Krenjskem in v Bukovini, kjer ni skoraj nič nemškega živelja. Še laglje je to mogoče v tako malo civilizirani deželi, kakor je Bosna, kjer že zdaj vse mrgoli judov in kamor silijo nemški naseljenci , in kjer je mnogo nemških uradnikov. Tej prebrisani manjšini stoji nasproti čisto malomarna, revna in nevedna, svoje narodnosti nezavestna slovanska „raja" ; le malo časa, pa bo nemškutarija v deželi močnejša od prvotne slovanščine! S tem sicer Bosna še ne bo ponemčena, kakor tudi Kranjska ali Bukovina ni; pa domači živel) se bo čutil vendar le zatiranega in zaničevanega ; trebalo bo hudih političnih bojev, prej da se slovanski živelj zavč in iz svoje dremalosti zbudi, prej da si svojo na-torno veljavo nazaj pribori. Namesto olike prinesel bo toraj nemški centralizem v deželo le prepir in politične boje! Ogerski minister Szlavy je sicer Klaiiu odgovoril, da berlinski kongres Bosne ni izročil Hrvatom , ampak Avatro-Ogerski državi, in da ima le ta pravico odločevati, kako naj Be v Bosni vlada. To pa ni noben odgovor. Ali mar iz tega sledi, da se mora Bosna po-nemčiti ? Ali bo samo Nemci odločevalni, samo oni gospodarji v državi? Ali ni mar Avstrija po večini slovanska, ali niso večiuoma slovanski polki Bosne osvobodili? Madjar Szlavy je tako prijazen nasproti nemškim centralistom, da jim Bosno popolnoma prepušča v izobra-ženje ali civilizacijo, ter odobrava, kar se je dozdaj tam zgodilo, — morda iz strahu pred Hrvati —, pa Bosna ni njegova lastnina , on je nima nikomur podati. V avstrijskih zadevah bomo tudi mi avstrijski Slovani tako svobodni) da si bomo nekoliko beBede izprosili. Akoravno se materijal ¿a naše poslance od dne do dne bolj nabira in kopiči, bi jim vendar tudi to stvar priporočali in na srce položili. Kajti tudi Blovenska kri je tekla v Bosni, slovenska polka Kuhn in Härtung (zdaj Litzelhofen) in deloma slovenska polka Weber in Maroičič so dosti pripomogli k srečnemu vspehu. Tudi naši davki so se trošili v Bosni. Slovanski vzajemnosti, ki tudi nam dosti koristi, pa amo dolžni, da se potegnemo za Bošnjake. Ponemčevanje Bosne bi pa tudi veliko materijalno škodo prinesla Slovencem. Ako bo vradovanje hrvaško, ne bodo mogli drugih vrad-nikov rabiti, ko Hrvate ali pa Slovence; ako bo pa vse nemško, prišlo bo toliko nemških uradnikov v deželo, da se bo moral Hrvat prej nemški učiti, ako bo hotel bosensko mejo prekoračiti. Bankovčar. Dogodba na sodnijske ejiiso naslonjena. (Dalje.) Ni vse sreča, kar se človeku posreči. Iz dosedaj popisanih dogodeb smo videli, da je Janez ravno o pravem času odnesel še pete, drugače bi bil postal judu Izaku v ječi tovariš. Pač bi mu morda sodnija ne bila mogla dokazati sokrivstva pri ponarejauji in razširjanji judovih bankovcev iu ga po kolikor toliko dolgotrajni preiskavi morda izpustila , ali če bi se mu bilo kaj tacega pripetilo, bi bila Albina ravno tako zgubljena zá-nj, kakor je zgubljena zdaj za Izaka. Ilazeu tega pa pri sodnijskih preiskavah večkrat sam vrag Bvoj nos pritakne in napelje ljudi celó do kaj tacega, česar še ne iščejo, o čemur se jim toraj še nc sanja. Vsakako je moral Janez toraj vesel biti, da jo je tako srečno vpihal, posebno še, če je zvedel, kaj se je po njegovem odhodu zgodilo. Ker pa, kakor smo videli, celó sodnija, ki ima vendar več nog, rok, ušes in oči kakor mi, ne more o Janezu nič zvedeti, ker celó nje- gov tast gospod direktor ne ve za-nj, ga tudi mi ne bomo iskali po Laškem. Mar gremo v tem za nekoliko časa oddahnit se v kako drugo deželo, n. pr. v Švico, kjer si ogledamo lahko deželo iu ljudi, kolikor nam to ugaja. Ne mudi se nam ne, za Izaka Bartelesa Be nam ui bati, on je že varno pod ključem iu če Janeza ne bo, ga bodo kar samega obsodili na več ltt težke ječe. Zato lahko kar nekoliko mesecev preskočimo; v tem času smo že v švicarskem mestu ob genovskem jezeru, kjer je sila veliko tujcev , kakor vsako leto o poletnem vročem času, da Bi preganjajo za drag denar dolgi čas ali iščejo kaj druzega — vsak po svojem nagonu. Se ve, da si ue bomo ogledovali vseh, kdo bo li gledal vsakemu v obraz , kakor policijski ogleduh I Mar se bližamo zelo gosposki družbi, ki se ravno ob jezeru sprehaja. Več zelo gosposkih žensk je, za njimi in med njimi je videli tudi raznih gospodov , gizdalinov in enakih glist, ki Be vlačijo za ženskim Bpolom tam, kjer oboji nimajo druzega opravila, kakor da Be drug druzega love ali za norca imajo. > V taki družbi zagledamo mlado gospo ali gospodično, kdo bo vedel, je li to ali ono? Po letih bo gospodična , po postopnem obnašanji pa gospa ali kaka igralka, ki je že marsikaj skusila in se zua obnašati tako, da jej ne bo lahko kdo očital, da je s kmetov ali iz kacega malega mesta doma ali da bi ji bili moški kake vzvišene, nepoznane stvari. Obleka jej je po najnovejši noši, draga, s kinčemcelo preobložena, vendar ne tako , da bi se po nji sklepalo na kako nizko prevzetnost, marveč vse skup kažejnekak dobri, više gosposki okus. Tako se v teh krajih nosijo gospe, kterih možje imajo kaj pod palcem, da jim za par sto-takov ali celo tisučakov več ali manj ni nič. Tej tako postojni mladi ženski vštric ali bolje: na strani vidimo drugo enako, le ne tako okuBno in preŠirno oblečeno, ktera pa po vsem svojem obnašanji kaže že veče znanstvo z ženskim in moškim svetom. Ker ste nekako znauki med seboj iu ravno začnete pogovor, pridružimo se v duhu ter poslušajmo ji. „Tako Bama, gospa M.", prične zadnja, „ali mar vašega ljubeznjivega soproga kaj zadržuje, da vas ne spremlja?" Potem lahko pravijo in je pač nekako resnično, da se brez nemškega jezika nikamor ne pride I Pa še drugo hudo očitanje je vrgel Klaič skupni vladi v obraz; rekel je namreč, da ona v Bosni turški živelj na škodo krščanskemu podpira, in da se „raji" skoraj nič bolje ne godi, kakor pod turško vlado. Ako je to res* potem moramo pošteni in odkritosrčni biti ter odločno oporekati takemu ravnauju, Bicer bi bili sokrivi vseh krivic, ki bi se krščanskim Bošnjakom in drugim balkanskim narodom vsled take turkoljubne politike godile. Sploh pa je naša misel ta, da dunajski nemški centralizem ni zmožen , Bosne osrečiti in olikati. Uprava Bosne naj se izroči južno slovanskim narodom avstrijskim, ki naj se sčasoma vse v eno združijo, ter si upravo, civili-ziranje in izobraževanje urede na podlagi narodnega jezika in slovstva, na podlagi jugoslovanskega mišljenja in čutenja, Dunajski centralizem Bošnjakom nikdar ne bo več, ko dobrohotna mačeha, pa vendar le mačeha. Stranke v prihodnjem državnem zboru. Pri Bplošnji nezadovoljnosti, ki serazodevr med slovanskimi narodi sploh in še posebej med Slovenci nas vendar zelo veseli slišati, kako ustavoverna stranka od dne do dne bolj razpada, nasprotno pa avtonomistična vsak dan več moči dobiva. Kakor Knona\vetter, tako je tudi demokratični poslanec Steudel sklical na Dunaji shod volilcev in tam je ustavoverno stranko hudo šibal, rekel je, da naj Be uvede občna volilna pravica, ter naj se narodi spravijo, sleparstvo ustavovercev pa je obsodil, ter tudi rekel, da nemška narodnost ni v nobeni nevarnosti. Nakljub nemškemu parteitagu sklical se je ljudski shod na Dunaji, ki je protestiral zoper ustavoverne fraze ter se izrekel, naj vlada skrbi za ljudsko blagostanje, narodov pa ni treba enega na druzega ščuvati, naj bodo vsi bratje. To so vse druge strune, kakor smo jih od ustavovercev in nemškutarjev navajeni 1 Pa še celo prusijanski Scbonerer je postal naš zaveznik! On je sklical shod, ter tam enako sodbo izrekel o ustavoverni stranki, kakor Kronawetter. Rekel je, da se sleparjem, ki nemajo „čistih rok", ne sme več vlada iz- ročiti ; sicer pa je dejal, da ustavoverna Btranka ni zs nobeno rabo več, da nima nobene pri-hodnjosti, ter naj se naredi namesto nje nem-ško-narodna stranka. — Mi nimamo nič zoper to, vsaj bo hinavščine enkrat konec, vsled katere so se mnogi Slovani ali pa Lahi prištevali ustavovercem pa s tem podpirali le nemške koristi. Govor Steudelna in Schönererja sta tedaj dva nova, huda udarca za ustavoverno stranko. Pa to še ni vse. V Bukovini so bile tri nove volitve za državni zbor in v vseh treh okrajih bo zmagali avtonomisti, tedaj naši; to se pravi, dva sta že voljena, izvolitev tretjega pa je gotova. Prej bo zastopali te okraje Ofenheim, Stremayer in Horst, tedaj trije ustavoverci. Najhujši udarec za ustavoverce pa je konservativna zmaga v Lincu. S 7 glasovi večine voljeni so konservativni, tedaj naši kandidatje; grof Diirckheim, prelat Moser in vitez Hayden. Kako huda in močna morala je biti agitacija, kako ste obe stranki napenjale svoje moč, to je razvidno iz dozdaj redkega dogodka, do bo se vsi volilci udeležili volitve, razun treh. Volitve se namreč niso vdeležili cesar, kot lastnik nekega gojzda, pa en liberalec in konservativec, ki sta Be pa prej med seboj dogovorila, da ostaneta doma. Za grajščine verskega zaklada oddal je vsled pooblastila dva glasova knez Meternih , ki je volil konservativne kandidate. Desna stranka bo toraj zdaj stopila za 6 glasov krepkejši v državni zbor, in ker bodo ustavoverci za ravno toliko glasov slabejši, daje to razločka za 12 glasov. Položaj bo zdaj v državnem zboru ves drugačen, ko lani. Naši bodo ustopili s pomoženimi silami, v sebi edini in dobro vedoči, kaj hočejo, ter bodo tudi bolj odločno zahtevali svoje pravice. Ustavoverci pa bodoprišli oslabljeni, zbegani v sebi nesložni, brez rešilne misli, pred svetom obsojeni in po lastnih pristaših z blatom okidani. Če je sam Schönerer, ki je zmirom z ustavoverci glasoval, rekel, da ta stranka nema nobene bodočnosti več, in ako je celo Ofenheim v svojem oklicu do volilcev v Sučavi pisal, da po želji svojih prijateljev na Duaaji zavoljo tega vnovič kandidira za državni zbor, ker sedanje razrušeno stanje ustavoverne stranke v državnem zboru potrebuje okrepčave, ali jo moremo mi potem še huje obBoditi? Ali ni res žalosten stan te stranke, ki celo take okrepčave ne zaničuje? Za konservativno stranko sploh in za ono v gorenji Avstriji je pa tudi to velike važnosti , da bodo zdaj pri bodočih volitvah za deželni zbor zmagali in tako deželno vlado v roke dobili; gorenja Avstrija bo za liberalce zgubljena, kakor so Tiroli, PredarelBko, Solno-grad, Galicija in Dalmacija, in kakor bodo v kratkem tudi Kranjska in Bukoviua. Zanimiva je prikazeu, da ravno v čisto nemških deželah, kakor ua Tirolskem, Solnograškem, v gorenji Avstriji, tam ljudje še na vero držd , kakor tudi v čisto slovanskih deželah , n. pr. na Kranjskem. Tam pa , kjer se narodi mešajo, kjer renegatstvo cveti, tam vlada tudi liberalizem; kajti kdor svoj narod zataji, bo z isto vestjo zatajil kmalo tudi Boga. Nek priprosti slovenski kupčevalec mi je pravil: „Na Kranjskem ljudje molijo in v cerkev hodijo, tudi če pridem med prave, trde Nemce, tam vidim še več moliti, ko na Kranjskem ; vse drugače pa je okoli Maribora in na ptujskem polji. Tam Be posli še ne prekrižajo , če se k mizi vsedejo, in zopet od kosila vstanejo, kakor ljuba živina, ne da bi se z enim samim znamenjem zahvalili Bogu." Če je to res, ali ne, tega ne vem, toda mislim, da ta pošteni slovenski barautač ni lažnjivec, in tudi ni imel uzroka lagati se, ker se nihče v družbi ni potegoval niti za nemške Štajerce, niti za popačene slovenske Podravce. Saj sami vidimo in to je neovrgljivo, da ravno dežele z mešanim prebivalstvom so naj bolj brezverske, ker same take poslance volijo, tako Koroška, Šle-zija, Moravska, Češka. V trdo slovanskih deželah, kakor Dalmacija , Kranjska in Galicija, tam se liberalizem ne more utrditi; in ravno tako se mu godi v čisto nemških deželah, kakor so: Tirolska, Predarelska, Solnograška, gorenja Avstrija. Tedaj pravi Nemci so za vero in za spravo narodov, in tudi pravi Slovani so za vero in za spravo narodov. Kdo je tedaj za 1 beralno brezverstvo, za ščuvanje med narodi, za hegemonijo nemštva, za centralizem in zatiranje svobode? Nihče drugi, ko judje „Gotovo" odgovori prva , „drugače bi me ne pustil kar tako samo med tujo družbo. Saj veste, gospa, da je on vedno tako zamišljen, ima že zopet kaj važnega v mislih." „Da, da", prikima prva, „že parkrat Bem se čudila temu, kako da vaB vaš mož tako zanemarja — ne zamerite mi tega izraza, ali tako se je zdelo meni in marsikomu drugemu." „Ima pač prveč svojih opravkov", rčče ogovorjena nekako postrani," saj smo ženske le zato na svetu, da smo svojim soprogom po volji, kedar je njihova volja, kedar pa ni, mo ramo pa pretrpeti vse njihove muhe — ljube in neljube." „Tako mislite že, gospa, ko ste komaj leto dni omoženi? Kaj bo še le, ko bote prestali toliko od svojega soproga, kakor jaz, ki nosim težki zakonski jarem že pet let!" „Pet let že", zdihne prva, „in kaj je vaš mož?" „Fabrikant, ki vedno v svojem delu tiči, na zabavo svoje soproge pa nikdar nič ne misli. Kaj bote vi rekli o možu, ki svoji ženi poleti še toplic ne privošči, češ, da toliko zapravi, da mora on zavoljo nje dolgove delati! Ali ni to nečloveško, ali ni divjaško?" „Moj Boprog pa ni tak", odgovori prva, „prišel je marveč sam z mano sem in mi privoli vse, kar moje Brce poželi, samo nekaj me vedno grize."^ „Da vas ne spremlja po sprehodih indru žbah", poprime druga. „To je, ker sem potem sama in mi ljudje marBikaj očitajo." „Sem tudi jaz že nekaj tacega slišala, če je re3, ne vem." „O, povejte mi, saj ste vi moja edina prijateljica — se reče; znanka tukaj." „Ne znanka, prijateljica sem", odgovori druga, „zato vam povem, kar sem tu že večkrat slišala. Vaš soprog je pač bogat, ali, — kak moj — za vas pre — , pre — , kako bi rekla." — „Premalo omikan, presurov", reče prva, „to jaz že začenjam čutiti." „Draga prijateljica — po osodi, vi sami ste to rekli. Je res velik, nestrpljiv križ omikani, nežni ženski priklenjeni biti k takemu medvedu, ki za naše dalje in više hrepeneče srce ter nježne občutke kar nobenega razuma nima." „Res, križ je, ali popraviti se ta reč ne da. Možko srce je pač res vse drugačno od našega." ,,Ne, draga, niso vsi možki take vrste, so drugi, ki nas bolje razumijo , če prav nismo na nje priklenjene z verigami zakona." Dalje nam tega pogovora ni treba poslušati , kam cika. Mar se zabavamo par dni po svoje, potem pa se vBtopimo pred ključavnico elegantno opravljene sobe ter poslušamo sledeči pogovor. On : „Že nekaj dni te opazujem , draga moja, in moram ti naravnost reči, da sem te hotel že včeraj prašati, zakaj da se tisti gizdalin tako okoli tebe suče." Ona: „To je jako ljubeznjiv in izobražen mladeneč, pevec pri operi. Ves svet ga pozn8, edini ti morda ne." Ou : „Naj bo. Ali kaj imaš ti pečati se ž njim?" Ona: „Kaj? On je tu na odpočitku in poje, oh! poje — pa kaj ti razumiš o petji!' On: „Je že prav, draga moja, ali meni se zdi, da s«' ti pečaš ž njim več, nego se to za omoženo žensko spodobi. Sploh ti imam še marsikaj opomniti, kar mi ni po volji, pa bom prihranil rajši za drugi pot." Ona : „O , le kar zdaj povej, nič se ne premaguj, ker imam tudi jaz še marsikaj na srcu." in pa slovanski renegati. Potisnimo to sodrgo ua stran, in podajmo si pravi Slovani in pravi Nemci roke v znamenje sprave in bratovstva! Ker upamo in v interesu Avstrije želimo, da bi ta ¿as kmalo prišel, zato se veselimo konservativne zmage v Lincu, ker to je tista stranka med Nemci, s ktero se bo mogoče pogoditi, in ktera je pripravljena, priznati enakopravnost Slovanov. Politični pregled. V Ljubljani 15. novembra. Avstrijske dežele. Na Dunaji so imeli včeraj ustavoverci pri zaprtih durih svoj toliko razklicani „iiartei-taf£." Jako zanimivo je pa to, da se Dunaj-čanje sami ekor nič ne zmenijo za ta shod. Celo dobro ustavoverna ,,Presse" mora priznat', da so zastave po hišah jako redke, v nekterih ulicah ni prav nobene! Tedaj uvodni članek „W. Tagblatt-a" z naslovom „Fahnen heraufl!" ni nič pomagal. Časnikarji so dobili povelje, da ne smejo nič povedati, kaj se je pri shodu govorilo, (čemu so potem zraven prišli?) Kdor ni dobil vabilnega lista, ni smel ustopiti, na tak način so izključili celo dunajskega poslanca. Kronavvettra. To je lep „nemški" shod, če še poslanci nemškega Dunaja ne smejo navzoči biti! Zato se pa tudi Dunajčanje tako apatično drž<5. 14 nemškemu iiarteitagu na Dunaj je občinski zastop v P tuj i na občinske stroške poslal dr. Strafela in dr. Miheliča kot zastopnika nemškega (?l) Ptuja. Gosp. dr. Ploj je temu v imenu Blovenske stranke močno ugovarjal. Slovensko ljudstvo nima nič zoper to, ako se hočejo domači odpadniki vdeležiti nemškega shoda , temu mora pa odločno oporekati, da bi taki ljudje govorili v imenu slovenskih krajev in občin , ali pa da bi si šli Dunaj ogledat celo na občinske stroške, kakor se je zgodilo v Ptuju in Tržiču. „Politik" prinaša članek o volilni |»re-iiarcillli ter toži o velikih krivicah sedanjega volilnega reda. Spis je namenjen očividno dunajskim demokratom, da bodo ti videli, da Slovani glede volilne pravice veliko bolj liberalno mislijo, nego ustavoverci. Imenovani list pravi, da Čehi v principu nemajo nič zo- On: „Tako? Čuj toraj! Ti si nastopila pot, po kteri morava oba priti na kant. Skonca sem dajal rad tisočake in še več za tvoje nepotrebne muhe in razne burke, ali zdaj sem jel računiti in sprevidel, da tako zapravljanje mora prignati naju do konca. Kaj bo pa potem? Jaz bi se že še lahko preživel, ali ti, ki ne znaš pod milim Bogom ničesar, s čemur bi Bi prislužila le krajcar." Ona: ,,A, tako? Toraj si me vzel zato' da bi ti delala in zaslužila? Če si kaj tacega hotel, vzel bi si bil kako kmetiško deklo, ne pa hčeri iz gosposke hiše, ki je odgojena na višji stopinji, toraj ne za tako nizke namene. S tako bi se tudi tvoja izobraženost bolj vje-mala, ker — ne zameri — za me in za meni primerno družbo si ti pač na prenizki stopinji Bplošnje omike." Kakor strela z jasnega neba so zadnje besede zadele gospoda, marsikdo na njegovem mestu bi bil tu zaropotal in storil marsikaj. Ali gospod Morilo — tako je ime njegovo — je čuden mož. Ne besede ne reče, marveč zapre se v svojo sobo, kjer prebije noč — kako, to le on sam ve. (Dalje prih.) per občno volilno pravico, da pa se morajo v državnem zboru nekoliko ozirati tudi na svoje zaveznike. Tukaj misli najbrž na Poljake, ker imajo ti 20 poslancev iz velikega posestva. Kar se Slovencev tiče, smo gotovo VBi za občno volilno pravico. Iz Ilukoviiie se piše, da je tam ustavoverna stranka vse tla zgubila in da imajo zdaj Rumunci prvo besedo v deželi. Tisti avtonomisti, ki so bili zdaj tam voljeni, bo bojda|vsi trije Rnmunci. Čudno je, da se Rusini nične ganejo. Dobra polovica prebivalstva je slovansko-rusinska, pa politično so popolnoma mrtvi. Tisti Rusini iz Galicije, ki v državnem zboru ustavoverce podpirajo, naj bi se raje nekoliko ozrli v Bukovino , in naj bi pazili, da se jim tam mladina na nemški univerzi v Črnovicah ne ponemči. Vnanje države. JPruftijaiiHka nesramnost se je zopet enkrat v svoji pravi podobi pokazalu. Pruski minister Eulenburg hoče namreč naši vladi ukazovati, kako naj vlada, ker je v javni seji nemškega drž. zbora grajal avstrijsko politiko nasproti Paljakom v Galiciji. Na Dunaji so silno razdraženi nad to predrznostjo. Orki bo v veliki zadregi, ker zdaj za gotovo vedo, da jim tudi Angleži ne bodo pomagali v boju zoper Turke. Gladstone ima namreč s svojimi Irci dovolj opraviti. Raz-draženost na Irskem je namreč tolika, da se je vsak dan ustanka bati. Turčija je poklicala 30.000 mož pod orožje. Kam hoče ž njimi v sredi mirnih časov? Gotovo na grško in črnogorsko mejo. Saj je že davno znano , da so vse grško-turške meje že zasedene s turško vojsko, in tudi v Albanijo se pošiljajo vojaki le zoper Črnogorce, čeravno turška vlada pravi, da hoče ž njimi Albance krotiti. Turčija menda misli Črnogorce in Grke nenadoma napasti, prej ko bodo na to pripravljeni. Izvirni dopisi. 'Mi Vfii!»iiicc na Pohorju, dnd 10 nov. (Ljudski in živinski zdravnik.) Človek, ako ga zadenejo nadloge, obišče bolezen, ali druge nezgode, si pač nič druzega ne želi, kakor pomoči. Tako si je človeški razum že zdavnej upostavil tudi posebni stan človeške družbe — zdravnike, ki bi naj pomoči potrebnim v času nemoči pomagali. —• Tudi v naši vasi smo imeli zmiraj stalnega ljudskega zdravnika ; le zdaj je že leto preteklo, odkar smo popolnoma brezi ujega. Zares so se potem, ko se je poslednji iz tajčpemskega semkaj došli zdravnik v minulem letu od tod odpravil, izrekale urno želje, da naj bi se kmalo drugi k nam naselil, ki bi tudi naš slovenski jezik razumil, — kar imenovanemu ni bil dano, — toda naša želja se dosedaj še ni izpolnila, da bi bilo pa vendar za izvedenca tu primerno mesto, priča že to, da na mine skoro teden , da ne bi šel od tod kdo po zdravil v dalnji Gutstein na Koroško , kjer pa je včasi še vrlo slabo po-strežen. Ravno tako ima tudi dve in pol ure oddaljeni marnberški zdravnik [tukaj prav dostikrat mnogo posla, kterega si pa le premožni, in še ti le tačas, kedar ima sploh čas, na dom dobiti zamorejo. Ako pa omenim, da je ta že v letih, in da v zimskem času skoro od doma v naše hribe ne more, tako gojimo pač nado in željo, da bi naj kteri naših ljudi (rojen Slovenec), tu svojo srečo poskusil. Že poprej imenovani tajčpemec je boje sicer djal, da bo sle- hernega, ki bi se hotel tu pri nas naseliti, z dokazi prepričal, da tukaj ni živeti, pa mi bi sodili, da bi utegnilo to veljati le o onih, ki našega jezika niso zmožni, sicer pa je to najbrž neresnično, ker tudi več dokazov in sku-šenj ravno nasprotno govori. Ravno tako smo siromašni tudi na živino-zdravnikih. Ni jih, in jih ni tudi za drag denar ne. Menda bi kdo djal, da bi ti od svojega posla, ako bi se tu nastavili, ne zamogli živeti, pa vendar to s poskušujami še ni dokazano. Ako omenim, da je najbližnji živino« zdravnik tukaj v Slovenjemgradcu, potem jo pač razvidno, koliko far in občin da je, ki ga tu za Dravo pogrešajo. Sicer res nismo sov-sema brez tako zvanih mazačev, pa koiiko naj kdo tem zaupa, to pač ne utegne vedeti samo on, ki še tega ni poskusil. Najbolje bi torej kazalo, da naj bi se združilo več posestnikov, ki bi poslali talentiranega fanta na živinozdra-vilsko šolo v Ljubljano, kjer bi bil gotovo sprejet; ta bi potem, vrnivši se, bil velika dobrota premnogim, kterim bi več kot enkrat solze raz lic obrisal, ko bi jim drago živinco od preranega pogina rešil! Samo, da bi le ta nasvet in opomin se po vsem v vetru ne zgubil! — I a Kočevja, 13. novembra. Neki ljubljanski c. k. vradnik lovi Koče-varje na limanice. Speljal jih je, da je mestna srenja pristopila v prusaški „deutschen Schul-verein." Obljubili so 1 gld. letnine, pa kakor čujem, Vermogensvervvaltungscomitd tega nepotrebnega stroška neče dovoliti. Nemški Ko-čevarji imajo že zdaj svoje nemška šole, ker je naš narodni deželni zbor vedno spoštoval njih pravico da takih šol ter pri svojih postavah za nje vedno delal potrebne izjeme. Ko-čevarji toraj nimajo nobenega vzroka se o tej zadevi kaj pritoževati ali pri omenjenem „Schul-vereinu" iskati pomoči. Ravno isti c. k. vradnik poslal je v Kočevje vabila za nemški „parteitag" na Dunaji. Kakor čujem, res odpotuje nekaj Kočevarjev „minorum gentium", — nižje vrste — k parteitagu v Beč. Vsi ti pa so politične nule in brezvplivne nevedneži. Natančneje, ako drago, pozneje. (Prosimo. Vredn.) Dr. Eržena je bil „Siovenec" dobro prijel. Na svojo „poslanico" v „Laib. Wochenblattu" Eržen ne zasluži odgovora, ker se jedra dopisa v „Slovencu" ni dotaknil. Dopisnik Slo-venčev čaka. G. c. kr. zdravnik pa ne ravna pametno, da gradivo množi. Nismo mu hotli škodovati, zato smo dozdaj molčali; ako pa on ne bode tiho miroval, bodemo morali govoriti. !'ti Gorcjnskega 11. novembra. Ponemčevanje je bilo in je še zdaj na Slovenskem velikansko, in velik faktor je bila v ta namen v najnovejšem času med drugimi tudi železnica in je še zdaj. Ne omenim danes višjega osebstva, tudi ne kako so železnjiški vradniki pri volitvah podpirali nemčursko stranko, ampak, kar me danes sil , da pišem te vrstice, je klicanje nemško po postajah. Če se imena na Češkem kličejo češko, na Hrvatskem hrvatsko , na Poljskem poljsko, ali nimamo potem mi na čisto slovenski zemlji pravice, da se slovensko kličejo? Mi moramo torej zoper to oporekati, da Be kličejo imena po nemški, oporekati tudi zarad tega, da ne bo Blehern popotni ptujec mislil in potem po svetu raztro-bil, da je vse nemško do Trsta, do morja. Kar božjast pa mora človeka lomiti, ako se pelje z večernim vlakom na Gorenjsko. Ta vlak ostane v Lescah, tedaj daleč proč od nemških mej in n« slovenskih tleh in tudi popotniki so le Slovenci io vendar tudi tukaj se sliši le „Zwischenwässern , Lack, Krainburg." Ali se to ne pravi, norčevati se s Slovenci, ker le taki se peljejo in se tem kakor zasmehovaje nemške imena kličejo? Le prevelika je potrpežljivost Slovencev, ker drugače bi nikakor z nami tako ne ravnali, kakor delajo. Enaka brezozirnost je tudi ta, da vodstvo Rudolfove železnice take vradnike na Slovensko pošilja, ki neznajo besedice slovensko. Da bi vodstvo tega ne vedilo, da na Gorenjskim Slovenci prebivajo, tega si ne morem misliti — in tudi tukaj se kaže, da je namen ponemčevati ali vse že kot nemce imeti. Po slovenski naj se toraj kličejo imena postaj — in zahtevati to imamo pravico, pa tudi dolž nost ljubezni do domovine svoje. Iz Zagrclm 13. novembra. (Dalje o potresu.) Škoda, ki jo je napravil potres, je čedalje očividnejša, in te dni so morali zopet nekoliko jako razpokanih in poškodovanih hiš izprazniti, ker ni varno v njih stanovati. Mestni odbor je včeraj sklenil zahvalo presvit-lemu cesarju, ki so za revnejši po potresu poškodovane družine darovali iz lastnega 10,000 gld.; dalje je sostavil poseben odsek 5 udov, ki bode imel preiskovati in pozvedovati, kdo je najbolj potreben podpore. Predsednik temu odboru, ki je izdal oklic, naj se poškodovani oglasijo, je Buratti, njegov namestnik Egersdorfer, vladini komisar je sekcijski svetnik Mi-halič, zapisnikar pa vladini tajnik Kneisel. Tudi se je odbor obrnil do tukajšnje deželne vlade s prošnjo, naj mu posodi za prve potrebe 100.000 gld., za popravo hiš pa hoče prositi ogersko vlado, naj meščanom Zagrebškim posodi brezobrestno 1 milijon gld., da bodo mogli svoje poškodovane hiše popraviti in podzidati. Ker primanjkuje delavcev, prišla je kompanija ženijskih vojakov in kompanija pijonirjev sim, ljudem na pomoč. Ker bode skoraj primanjkovalo stanovanj, se je mnogo družin, pravijo okoli 5000 ljudi, iz Zagreba preselilo v druga mesta ali na deželo. Kardinal nadškof Mihajlovič je danes odšel na svojo grajšiuo, Gradec po imen. Prej pa je imel na Jelačičevem trgu slovesno sv. mašo v zahvalo, da se pri tolikej nevarnosti ni zgodilo še večih nesreč, in v milo prošnjo k Bogu, da bi mesto in deželo Hrvatsko za naprej obvaroval strašne šibe potresa. Vdeležilo se je te službe Božje z banom Pejačevičem in višjim vojaškim poveljnikom generalom Filipo-vičem vse vradništvo in vojaštvo pa Bilno velika množica ljudstva, ki je bilo do solz gin-jeno zlasti med pridigo, ki je imel kanonik Kržan. Škof Posilovič, ki jo je med šuto v kardinalovi palači zgubil zlati križ in prstan, se je še tisti dan odpeljal domu v Senj. V Resniku ne daleč od farne cerkve Vsehsvetib, ki Be ni podrla, pač pa hudo raz-počila — podrla pa se je krasna cerkev v Ite-metah, koje je samo stolp ostal, se je na več krajih razpočila zemlje, iz ktere je vrel podzemeljski par in dim. Posebno velika, skoraj 20 korakov dolga je razpoklina na občinskem potu v Nard in na potu leži mnogo drobnega temno modrega peska. Velike razpokline so tudi pri mostu čez Ivanjo reko in pri meBtu Trsteniku. Med potresom je iz votline puhtela neka topla po žveplu dišeča tekočina do 30 metrov pozneje skoz eno uro pa le 1 meter visoko z znatnim dimom, ki se je razširjal po celi okolici. V Trsteniku je iz votline bruhala voda s svitlo zelenim peskom. Z dežele dohaja mnogo žalostnih novic. V Granešini je župnik ravno maševal, ko je nastal potres. Pri maši je bil samo cerkvenik, ki mu je stregel, pa seljak Peter Novak. V sredi maše se zemlja Btrese, podere se cerkveni Btolp in pade z veliko težo in Bilo na cerkveni obok, kterega razruši. Fajmošter, ki je k sreči maševal pri stranskem altarji, omedli, Novak pa pobegne iz cerkve skozi velika vrata, ki bo ravno pod stolpom. Tam pa se nanj zvrnejo razvaline razsutega stolpa in ga zasujejo in usmrtijo. Župnika je strežnik komaj Bpravil k zavesti in iz cerkve iu zdaj revež prestanega strahu leži bolan. V Kraljevem vrhu se je tudi podrl stolp ter je pokopal zvonove. Posebno hudo naje poškodovana grajšina Jakovlje. Zidovje je razpokalo, stropi so se vdrli in zasulo je dva človeka. Od včeraj ni bilo čutiti nobenega potresa več, ljudstvo je postalo mirnejši, in upamo , da nas Bog zdaj ne bo še dalje tepel s strašno šibo potresa! Domače novice. V Ljubljani, IG. novembra. (V katoliški družbi v dr. Ahačičevi hiši) se bodo pričeli b sredo 17. t. m. zvečer ob sedmih navadni večerni govori, ki se bodo nadaljevati vsako sredo ob imenovani uri. K tem govorom smejo prihajati samo možki družbeniki ; želeti bi bilo, da bi se jih vdeleževali prav obilno. (f Preč. g. Gustav Kiistl), šentjakobski fajmošter, je včeraj 15. t. m. zjutraj o 3/47. uri po dolgi in hudi pljučni bolezni v 57. letu svoje starosti umrl. Pogreb bo jutri ob 3. uri popoludne. Glavni dedič je Vi ncencijeva družba za vstanovitev deške sirotišnice. (Javna varnost v okolici ljubljanski) je čedalje slabeja. Unidan smo poročali iz ljubljanske okolice kaj so nameravali neki vlaču-garji. Pozneje je bil eden izmed njih prišel zvečer v farovž v Polje, ne da bi bil kaj opravil, in zdaj se klatijo okoli po -vaseh ter stikujejo, kje bi kaj pobrali. Med ljudmi gre govorica, da so sklenili vlomiti v farovž v Polji, kar je duhovna gospoda napravilo, da sta si nakupila pušk in revolverjev, ki j i h imata vedno nabasane in pripravljene za take nepoklicane goste-(Poroka.) Danes ob 10. uri je bila v stolnici poroka grofice Marije Karoline Wurm-brand-ove, z Ladislavom Markovičem pl. Černek-om, posestnikom grajšine Ferendia v Banatu. Ravno danes se je v Požuou poročil tudi državni poslanec grof AdoIfDubsky, moravski veliki posestnik, z grofico Gizelo Palffy ab Erdiid. Razne reči. — f Č. o. Fortunat Vidic, vodja ljudske šole v Kamniku, je 12. t. m. umrl. Pogreb je bil v nedeljo prav Blovesen. — Duhovske premembe v lavan-tiuski škofiji: Čast. g. Vinko Kolar postavljen je za kaplana v Sevnici. — Razpisane so do 8. decembra fare : Podgorje , sv. Primož , sv Jernej v Iladvanji, bv. Lambert v Skomcih in Sevnica ; do 21. dec Nova Štifta , do 22. dec. pa Lembah. — Goveja kuga prikazala se je iz nova v Dalmaciji in na Gališkem Ondi zakuženi so kraji: Ervače, Senj, Ramljane, Dernič, tukaj pa: Zavale, na Hrvatskem: Svesvete in v Krajini: Sičice, Lupine iu Svinjar. — Na v i n o r e j s k i šoli v Mariboru razpisanih je več štipendij. Prošnje se vlagajo osebno pri ravnateljstvu do 1. decembra t. 1. — Tako je prav. V Trstu se je bil osnoval poseben odbor, ki je hotel priprave delati za razstavo v Milanu, ter Tržačane siliti, naj be ga prav obilno vdeležijo in b tem pokažejo svoje sočutje za Italijo. Pa vlada je ta odbor razpustila. — V t o n i 1 je v soboto 13. t. m. neki človek s konjem vred v Itakitnišici pri Ilib-n'ci, ki pri vsakem deževji v malo urah pri-hrumi izpod gore ter tako močno naraste, da zalije celo dolino. Konja so dobili iz vode, človeka pa še ne. Vscgamogočnemu lioguje dopadlo, pre-častitega gospoda (iustava Kiistl, mest. župnika pri sv. Jakopu v Ljubljani in konsistorijalnega svetovalca, previdenega s svetimi zakramenti za umirajočo danes o zjutraj v 57. letu njegove starosti v bolje življenje poklicati. Prečastiti neutrudljivi delavec v vinogradu gospodovem Bi jo v Ljubljanskem mestu in na deželi so svojo gorečnostjo kot sočuten prijatelj bolnih in skrben spovednik veden spomin ljubezni in spoštovanja postavil. Pogreb bode v sredo 17. novembra ob 3. uri popoldne iz sv. Jakoba cerkve. Ranjki bodi vsem duhovnim bratom, faranom, znancem in prijatljcm v pobožno molitev in blagi spomin priporočen. Slovesne sveto maše za ranjcega se bodo brale v dan pokopa in 22. novembra ob 9. uri v isti cerkvi. V Ljubljani, 15. novembra 1880. Prečastiti duhovščini in vsem cerkvenim predstojništvom se najiskrenejši zahvalujem za vse do zdaj mi ukazano zaupanje, ter obetam tudi za-naprej ua vso moč si prizadevati, da vsem zahtevam ustrezam z dobrim iu zanesljivim blagom, in kolikor je po okoljščinah mogoče , po najnižji ceni. V zalogi imam vsakovrstno blago za cerkvene obleke, kakor tudi mnogo izdelanih masnih plajščev, pluvial, dalmatik, blazinic, prtov, zastav in baldahinov. Preskrbujem in izdelujem cerkveno perilo, za razne potrebe; sprejemljem staro cerkveno obleko v popravo ali zameno , ter prevzamem tudi dotično vezanje. Pri tej priliki naj še opomnim — da se ve vsak škode varovati — da s tistim potovalnim opravnikom, ki je letos hodil skoraj da po vsem Kranjskem in prodajal blago Giani-tove tovarne ter zatrdoval, da je vse eno, naj se blago od njega ali v moji zalogi jemlje — ker tudi jaz namreč in bratovščina presv. R. T. cerkveno blago od Giani a jemljemo — nisem v nobeni zavezi, ter sem cerkveno blago od prvega začetka iu potem vedno v Krikel & Schwegar-jevi tovarni naročevala in jemala. Kolikor je mi ni znano, tudi visoko častiti prestojnik bratovščine vednega češenja presv. R. T. v Giani-tovi tovarni niso že kakih 8—10 let nobenega cerkvenega blaga naročevali. Vsega druzega obrekovanja ne omenim, ker že ta edina nereunica potovalnega opravnika in njegov namen dovolj zuači. Ana Ilolbaiier (1) na Marijinem trgu pred mostom ___) Iidajatelj in odgovorni urednik Filip adrlp. J. lazniki nasledniki v Ljubljani.