Marec 19G5 NAŠ DOM ŽENSKI SVET Leto Xni. 3 Čuvajmo Jugoslavijo! Pri nas smo v marsikaterem oziru precej čudni ljudje. Zadovoljujemo se z ugotovitvami, ne zganemo se pa, da bi iz spoznaj prešli k dejanjem. Tako n. pr. kaj radi tožimo in ponavljamo, da bi bilo treba več doma proizvajati, izrabljati naše naravno bogastvo in talente ter se gospodarsko bolj osamo-svojiiti, ko cnas övet od vseli strani sili h gospodarski samostojnosti. Da je bolj učeno in visoko, podpremo jadi-kovanja §e s številnimi ugotovitvami, koliko nepotrebnega uvozimo in koliko prilik zamudimo. S tem je pa tudi vse opravljeno. Da bi se kdo resno polomil proizvajanja tega ali onega, organiziral in poživil razne domače obrti, izdeloval kaj, za kar imamo polno sirovin, ali poslal sposobnega domačega človeka v tujino — se zgodi silno redko. Je pretežko in prenerodno. Udobneje je tožiti, koliko gre po nepotrebnem našega denarja v tujino, koliko nam tujci na lastnih tleh odjedo kruha, koliko imamo revščine in brezposelnosti in koliko ljudi in blaga nam brez koristi propade. Tako, ne more iti več naprej. Če hočemo biti resen, življenja vreden in življenja sposoben narod, mora postati naše geslo: Več podjetnosti in več smotrene dejavnosti! — Ne smemo misliti, da se bo to, kar potrebujemo in želimo, samo od sebe naredilo. Sami smo poklicani in dolžni kaj etoriti, če hočemo, da bo bolje nam in vsem, ki pridejo za nami! Pri tem nas ne sme plašiti vsakdanji izg'ovor: Kriza je, denarja ni! — Saj vendar ne v dobrih ne v slabih časih ne uživamo denarja, temveč dobrine, ki so proizvod narave in človeških rok. Torej je poglavitna stvar delo in ne denari Danes je stotisočem slabo zato, ker so nas razmere privedle do ogromnega izpadka dela. Iz-padek dela je povzročil šele pomanjkanje denarja. Dolžni smo torej več delati in ustvariti več delovnih prilik! Druge rešitve iz zagate ni, a za to rešitev se moramo truditi vsi do zadnjega. Posebno ženske! Zakaj baš ženske? Prvič zato, ker ženske ne razpolagajo samo z denarjem, ki ga same prislužijo, temveč tudi s tremi četrtinami denarja, ki ga prislužijo možje. Za ves ta denar j« nakup odvisen od ženske volje in ženskega vpliva; zlasti kot mati in gospodinja vpliva žena odločilno na potrošnjo. Od potrošnje je pa odvisna proizvodnja, in če ženske svojo moč pametno in smotreno izrabijo, store lahko za gospodarstvo več kakor vsi činitelji. Drugič pa poleg moških vendar tudi ženske ustvarjajo dobrine in z dolom svojih rok prispevajo k proizvodnji. Res, da po starem liberalnem gosiKjdarskem nauku žensko gospodinjsko delo ni „produktivno", ker ne ustvarja doibrin, ampak jih samo troši. Ali neglede na ta napačni nauk je treba pomisliti, da store ženske mnogo produktivnega dela v smislu starih gospodarskih naukov, lehko bi ga storile pa še več, če bi se nalog, za katere so sposobne, pogumneje lotile ter se otresle nekaterih predsodkov. Predvsem bi se morale zlasti ženske neprestano zavedati, da za človeka, ki ima primerne dohodke, luksus ni greh. temveč socijalna dolžnost! Pomen besede luksue smo sploh čisto izkrdvili. Vsaka nova stvar se nam zdi razkošje, ne pomislimo pa, da kar je danes pridržano srečnim iiosamezni-kom, postane sčasoma splošno dosegljivo in vsakdanja potreba. Če bi ne 17 bilo prvili „norih avfoiiiobilistov", bi se danes kmet in delavec ne vozila za mal denar z avtolnisi. Drug predsodek, ki je iia žaloet pri naših ženskah še bolj vkoreninjen kakor pri moških, je ju-srefno mnenje o manjvrednosti ročnega dela. Pri nii« misli vsako dekle, da je zanjo častne-je, če v ,kaki pisarni za dvesto dinaz'-jev na mesce ali pa zastonj maže papir, kakor c'c bi .se izučilo in popri-jelo kake obrli ali ročnega dela, s katerim bi še lehko po.šteno preživljalo. Ta predsodek je kriv tiste naše strašne nedemokratične miselnosti, ki jo v svoji knjigi po pravici šiba .Angela Yodetova. in ta predsodek je tudi največ kriv, da veliko gospodarskih prilik ill možnosti ne izkoriščamo. .Vlinro-grede bodi povedano, da imajo dobr-.šcn del tega greha na vesti naše srednje šole, ki vcepljajo učencem poleg znanja tudi lenobno nadntost, nameslo da bi vzgajale v ijuileh čvrst,, voljo do dela in ustvarjanja, kakoršno zahteva od ndadine naš čas. Potemtakem iii čudno, da se ženske doslej nismo odločno zgeiLile niti v gospodarski pauogi, kjer imamo' že od prastarih časov vsak dan prvo besedo in največ zanimanja — v ženski modi. Glede te smo šele zdaj započele akeijt), s katero upamo ohraniti doma velike vsote, ki so šle doslej-v, tujino. S to akcijo upamo tudi mnogim, zlasti ženskim rokam zagotoviti delo in zaslužek. O tem bomo morda že prihodnjič lehko podrobno poročali. Ne glede na to akcijo hočemo pa odslej v ..Ženskem Svetu" posvečati več skrbi visitu zadevam, ki smo se jih zgoraj dotcknili. zakaj Jugoslavijo more povzdigniti in varno čnvati le delo. Dela je pri nas še silno veliko — nestor jencga! Pričakujemo, da nas bodo v naših stremljenjih z veseljem podprle vse naročnici;, pa tudi vsa naša resnično rodoljubna javnost, zakaj čas kliče: Od besed do ile.Tanj! Materinstvo živahen otrok — zdrav orok. Zrtrav, živahen otrok je čestokrat divji, vsaj odrasli mislijo tako. Tn na vso moč se trudijo, da bi otroku izbili živahnost, razposajenost. A to nikakor ni potrebno, niii ni dobro. Saj ni tolika škoda, ako raztrga otrok v leiu par čevljev, hlačk, nogavic, obleke več; glavno je, da živi, da je zdrav in se tega zdravja veseli. Saj to je najboljši znak njegovega dobrega uspe-\anja, potrdilo, cla ga nič ne boh. Neza-.i, j.odčrtava slog svoje obleke. Rokavice iz svinjske kože nosi h športnemu kosliiiriu, mehko švedsko usnje se jn-ilega popoklansliim oblekam; po možnosti naj l}odo rokavice iste bnr^-e kakor obleka. Večerne rokavice h slavnostnim ali plesnim toaletam so izdelane iz tkanin, sličnim oblekam; a tudi iz tila, čipk, vezenin, baršuna. Vse rokavice l)rez izjeme pa se od zapestja proti komolcu širijo v široke in vi.soke obode ali ■zavniljaje'(manšeic), katerih izdelava pn-šča iznajdljivi glavi prav široko polje. Lahko namreč h priprostejšim, kratkim rokavicam ]:i]etemo, kvačkamo, vezemo različne obode, ki so dado izmenjavati na ta način, da jih nalahno pritrdimo li rokavicam. Pozimi uporabljamo za oborle kožu hovino ali usnje, kombinii'ano-s kožu-hoviiio, suknom, deftinom, kvačkanimi ali pletenimi nbodi. Se^e se morajo liarve ujemati z rokavico. Vse bolj se ustaljuje moda, ki prinaša rokavice in torbico iz istega juaterijala, včasih se. jima pridružujejo še čevlji in pas. Krokodilovo koži. oz. imitacija te kože je zopet moderna. PasoNi, ki se izdelujejo iz tega usnja, so Jiovečini sivi ali z.eleni. A tudi pasovi iz močnejšega usnja: bokskalfa. ševroja, glaceja so zelo priljubljeni zlasti pri športnih oblekah. Ti pasovi so široki in imajo ob strani dva žepka. Pas je le majhen del obleke, a igra rlandanes veliko ulogo. Daje toaleti „šik" in eleganco, jo olepša in podčrtava linijo. Za športne obleko uporabljajo grobo, za družabne pa usnje iz krokodilove kože. Za zelene in vseh vrst rjave obleke uporabljajo rdečkastorjave, pa tudi živordeče pasove. Semiš pasovi z zajronami od tok čenega srebra ali zlata so nagubani ali gladki, čestokrat tudi prešiti. Srebrne ali zlate vrvi< e. spleteno v široke kite tvorijo jiasove, ki jih moda tudi zelo odlikuje. Nfapol trdi šiioki beli pasovi iz kropa, ripsa ali tafta, zavezani okrog s petljo ali pripeti, popolnoma iziiremeiie popoldansko femno obleko v večerno. Volikomestne dame nosijo take pasove čestokrat v svojih torbiciih in se kar iiiiomgrede ..pre-oblečejo". Robčki so vse manjši in manjši; izdelani so iz svile, batista krepžoržeta ter so lepo izvezeni ali obrobljeni s čipkami. Seve taki robčki ne odgovarjajo svojemu naiiieiiii. Moderna dama ne, sme biti na-hodnii. Šaboji in ovratniki različnih vrst in oblik ter razne petlje ob izrezu vratu ali na prsih igrajo tlandaues prav veliko iilogo. Spravili so jih v modo pač zato, da osvTOijo ž njimi stare obleke, kar je go- 19 fOTJo srečna misel, Zlasti črne ali druge temnobarvne obleke, četndi so že neznatne in morda nekoliko ponesene, zelo povzdignejo ob vratu, na ramah Itl zapestju pritrjene domače čipke, vezenine ali okraski iz srebrnega lameja. K temnim oblekam si lahko napravimo več različnih ovratnikov in šabojev, ki jih meiijtivamo; s tem marsikoga premotimo, kakor da imamo vso obleko drugačno. Zakaj so ovratnik in šaboji tako modemi, je lahko uganiti: vsekakor zato, da zakrijemo izrez, ki ni več v modi. Tako ima torej marsikatera moda svoj izvor v praktični potrebi. „Na črtio kavo". Slovenci smo ljudje svoje vrste, ali da govorimo naravnost: precej nedružabni smo. Naši južni bratje nam očitajo — in ne po krivici —, da opravimo vso družabnost kar — v kavami. V svetu so v poslednjem času uvedli običaj, da vabijo po večerji na „črno kavo". Vsak gost pa pričakuje tudi po večerji še kakšne obložene kruhke (sendviče), sladice, čaj, vino, in naposled črno Icavo. to- rej malo večerjo. Taka večerja po današnjih pojmih pravzaprav popolnoma zadošča in je celo bolj priljubljena kakor večerja, obstoječa iz več vrst toplih jedi. Ako hoče gospodinja povabljencem namigniti, da ne namerava delati posebnih velikih priprav, vabi „na črnO' kavo". Gostje potom že vedo, da dobe poleg črne kave seveda tudi ali pristne slovenske potico, ali torte, sadne solate, — tudi čaj — spenjeno smetano, slano krhko pecivo in morebiti še sendviče. In gospodje v večjih mestih, ki gredo po svojih poslih, žene, ki delujejo v svojih poklicih, se često-krat zadovolje s tako „črno kavo". Tudi gospodinje si na ta način lahko vsaj včasih privoščiio te vrste gostoljubja, ki ne daje do.sti dela, ne sega globoko v žep, a vendar dopušča družbo doma, kjer je vendarle najprijetneje. Ako smo radoclarnej-ši, lahko pri])ravimo poleg naštetega še mrzlo pečenko, perutnino z majonezo, mrzlo divjačino z aspikom in kislimi gobicami ali kumaricami itd. Seve: eno ali drugo. Praktična navodila MiBki obleki treba posvečati posebno skrb, ker je razmeroma dražja od ženske in je ni mogoče prenarejati; kvečjemu jo damo lahko obrniti, ako je blago še toliko trpežno, da se to izplača. Obleko moramo vsak dan skrbno ščetkati ter vsak morebitni madež takoj odstraniti. Hlač nikoli ne obešamo za hlačnike, temveč jih zložimo rob na rob in pritrdimo na patentni držaj za hlače. Temeljni pogoj za pravilno negovanje moške suknje je, da jo vsakokrat obesimo na obešalnik, ki mora imeti prav tako široke krake, kakor je suknja v ramah široka. Obleka gospoda, ki mnogo sedi, se hitro svetlika; da se takemu svetlikauju čim dalje časa ognemo, rtreba likati obleko vsakokrat na trdi blazinici in ne na deski. Sploh je polagati največjo važnost na likanje. Pri težkem, debelem blagu .skrbimo, da ne pride vroč likalnik nikdar v neposredno dotiko ž njim. Tako obleko treba iziJa-riti. Za to se poslužujemo vlažne, precej močne krpe, ki jo položimo preko obleke, potem šele likamo. Ne gladimo pa nikoli tako dolgo, da bi se popolnoma posušila; Sustimo jo napol suho na onem mestu, jer smo likali, da prodre para povsem v tkanino. Pri hlačah pazimo, da je rob natančuo na predpisanem mestu; seveda likamo vsako hlačnico zase. Paziti je, da prav naravnamo žepe in ne delajo ua površini robov. Mnogo težje je likati suk-nje; za to treba modela, blazine, ki ima obliko rakava, rame i. t. d., kakoršne imajo krojači. Ko zlikamo vse, obesimo obleko pravilno, da se popolnoma posuši. Sveže zlikane obleke ni možno takoj obleči. niti je ne smemo obesiti v omaro. marveč na zrak. Moške treba navajati, da na svojo obleko pazijo in jo skrbno obešajo, kajti pogosto likanje le škoduje blagu. Ysak nedostatek na obleki treba takoj popraviti, odtrgane gu.mbe prišiti, razcefrane hlačnice podrobiti, žepe zašiti i. dr. Obleka, ki jo ostane dolgo časa lept Da nežno tkanega volnenih in svilenih rite. Vam priporočam perete le z milnimi 1 se prodajaj, pite sprot; skrbi negujemo perila kakor tudi idelkov uc pokva-, da vse te stvari skami Zlatorog, ki odprto. Zato jih lahko kule toliko, kolikor jih na-isk Sni'h enlcrat potrebujete. Dobrot Zlatorog jo zajamčeno najmanj jed: ko vredna najboljšim inozemskim kako] tudi tuzemskim proizvodom to vrste. MU ne luske Zlatorog, priporoča tudi njihovi nizka cena. Dobite j" Nogavice so odinje. Zlasti 1 dandanes: t: at se primeri at na nogah, luknja. Mnoi otr podplatil-bro, da vtal te iz irhovii tah nalepim počivala na bo tako hit: sls ki trgovin stalna in velika skrb go-ogavice, kakoršne nosilke in občutljive, često-da imaš nogavice prvi-ko jih sezuješ, se poka-i škode napravi uogavi-ist čevljev, ki so čestokrat na ob peti raskavi. Zato je do-aemo v čevlje tanke podpla-s ali baršuna ter tudi ob pe-I enako blago. Tako bo noga melikem in se nogavica ne .3 strgala, še boljši nogo vlo-■lepljeni podplati so tanki no-liki svetle barve, ki si jih iz starih ic sami prikrojimo in sešijemo; obn-jih preko podplatov in prstov na logo in šele nato potegnemo preko ogavice. Pri izrezanih čevljih je pa- 20 ziti, da so ti nogaričniki skriti y čevljih. Taki nogavičiiiki (Fiisslinge) zelo varujejo nogavico; kupimo jih lahko tudi že narejene. Mnogo škode napravijo na nogavicah tudi zapone, zlasti ako nogavice preveč nategujemo in ne pazimo na to, da zapenjamo nogavice vedno ondi, kjer je rob nogavice dvojnat. Zapona kmalu prereže nitko, napravi se „cesta", ki lahko uniči vso nogavico. — Dalje ni za nogavice vseeno, ali si noge, zlasti nohte skrbno gojimo ali ne. Ostri, koničasti nohtovi ter raskava koža hitro poškoduje nogavice. — Dolgo ohranimo nogavice cele in lepe, ako jih že nove ob prstih in na -peti s tanko prejico enake barve prešijenio, kakor da so že strgane. Pri otroških, zlasti deških nogavicah napravimo tako po-seibno na kolenih, kjer se pojavijo najprej luknje. — Nogavic ne krpajmo s premočno prcjco, ki trga pletenino vse naokoli. Ne krpajmo pa samo lukenj, marveč tudi vsa oguljena mesta, kjer so nitke že tanke in preplezane. Pri krpanju ne nategujmo niti premočno, le tako zabranimo, da se nogavica poleg zašitega mesta nanovo ne strga. Zelo velikih lukenj ne prešivamo, nego jih izrežemo štiii-oglato ali okroglo, podložimo večjo krpico iz enake ali vsaj podobne nogavice, obšijemo na lice in na robe, ne da bi delali kakoršnekoli robove. Zakrpamo jih torej podobno kakor perilo. Da si moramo tudi zaradi zdravja nogavic, ne samo zaradi našega zdravja nogavice pogostokrat preobuvati in prati, je splošno znano. Pokušanje jedi v kuhinji je potrebno. Kuharica stori to malo prej, preden nese jed na mizo: tukaj par zrn soli, tam par kapljic limonovega soka, drugje zopet prašelc popra, žlico kisle smetane, razmetan rumenjak, in jed je izdatno izboljšana. Poudariti pa moram, da je pokušanje jedi z žlico, s katero pozneje jed zopet mešamo, prav grda navada. Za pokušanje jedi moramo imeti posebno žlico. Nanjo zlijemo ali stresemo z drugo kuhalnico delček dotične jedi. Tako torej nikdar ne pride v jed tista žlica, s katero smo pokušali. Takisto jo grda navada tudi piti vodo iz korca in metati jjotem preostalo vodo s korcem vred nazaj v škaf. Korec, kjer ga še uporabljajo, je le za zajemanje vode. Za svojo osebno uporabo pa naj inm pomočnica svojo čašo. Kuhinja je lekarna, tega se mora za-\edati vsaka dobra gospodinja in vestna pomočnica. Tega par kapljic premalo, onega par kapljic preveč, za s[:oznanje preveč ali premalo i)Sol leno, pri;več aji premalo opečeno ali kuhano, ])a jed že nima več tistega okusa, ki bi ga morala imeti. Zato ni vseeno, ali denem k jiilii ali omaki vse predpisane začimbe ali ne, ni vseeno ali zalijem jed premalo ali pre-več, z juho ali z vodo. če jo jnistiin. da se pari Iiitro ali počasi, ni kaprica, če zahtevam od svoje pomočnice, da se ravna natančno po mojih navodilih ter ne trpim nikake površnosti. Kuhinja je lekarna f če žena pri kuhi ni natančna ter ni z vsemi mislimi pri stvari, ni mogoče, da bi pripravila dober, okusen obed. „Le Zlatorog milo da belo perilo!" pravi ljudski glas. Naše vrle gospodinje, ki dobro vedo, kako silno čistilno moč ima Zlatorog-ovo milo in kako izdatno je obenem, ga ne hvalijo zaman. Z Zlato-rog-ovim milom oprano perilo je lepo kot novo. Poskusite z njim prati tudi Vi, in ne boste se kesali! Zlatorog-ovo milo je domač izdelek. Priporočamo ga najtop-leje! Težko pohištvo z lahkoto premikamo, ako podložimo pod noge mehko močno krpo. Lijak, če je lijak v kuhinji, mora gospodinja skrbeti za to, da ga ohrani vodno čistega in snažnega, ker razširja sicer po vsej kuhinji smrad. Pa najsibo lijak tudi kje zunaj, uporabljati ga smeš-vedno le za to, za kar je namenjen, namreč da vlivaš vanj umazano vodo. Ta voda pa ne sme biti gosta, plavati ne smejo v njoj ostanki jedi, odpadki zje-lenjave, pajiir i. dr., ker se sicer lijak zamaši in imaš potem neprijetno delo ali moraš celo po,slati po obrtnika. — Tudi pazi, da ne boš pri vlivanju v lijak polila tal ter poškropila stene nad lijakom Če se je to vendarle zgodilo, pa tak ' pobriši, kar si pomazala. — železen i emajliran lijak umivaj z lugom, lesenega Sedi s krtačo, lugom in milom, bakrenega pa snaži kakor vsako drugo bakreno posodo. — j\ko pozimi voda v Ujakovi cevi zamrzne, jo otajaj z vročo vodo, ki jo vlivaj počasi v lijal?; ali postavi ob cevi sodo z žarečim ogljem. — Lijak bodi pokrit, kada upi ablja Razdelitev mesečnih dohodkov. Naročnica našega lista si razdeljuje svoje mesečne dohodke na sledeči način, pa pravi, da se ji ta razdelitev dobro obnaša: 50% hrana, kurjava, razsvetljava. 13% stanovanje. 10% obutev, obleka, perilo. 20% šolanje otrok, izolirazba. zabava in razne malenkosti. 5%.vloži v hranilnico za primer bolezni ali za nepredvidene stroške. Druga razdelitev. 60% hrana, kurjava, razsvetljava, gospodinjska pomoč. 20% stanovanje, čiščenje, t. j. perilo itd. 10% o.bleka,. obutev. 2% potrebščine v gospodinjstvu. 8% šolanje, zabava, časopisje. 21 Kuhinja Kuhinja v marcu. Izmed vsega mesuvja ži. — R i ž ii, rezancem, j a j n i ii a m je v marcu ]Uijl)olje ijač. goveje meso. Go- |)rimešaj sesekljane šunke, teletino, kako vefjo namreč v tem časn mnogo počiva jajce in presneg-a nmsla, zluži v namazan in 50 zato dobro redi; tndi jc bilo v zimi modelček in s,peci. - Mesne cmoke izdatno lu-aiijeno. Piščancev skoraj ni tlo- napraviš iz sesekljanega mesa, kateremu hiti: na razpolago so kure, ako so dobro ])rimešaj soli. popra, malo muškatovega pitaue. — Divjačina je povečini prepo- oreška, nekoliko drobtin; opraži to na se- vedana. Ribe so .skoraj iste kakor v fe- sekljani čebuli in maslu, dodaj pol žlicc bruarju. Pridružilo so so jim še postrvi moko. opraži še nekoliko, zalij' s par žli- in kambale (.Steinbutte). Morske ribe: lo~ cami julie ali smetane, jjrev ri.'potem naj .SOS, tonina. sardele in sardine, so nam, ki se ohladi. Nato primešaj jajce, zmešaj in rnimo daleč od jnorja. le od časa do čas;i oblikuj iz te mase ciiiočke. Id jih zakuhaj na razpolago. - Zelejijadni trg nudi zad- na goveji juhi. ^ Marinirane sardine iz nji ohrovt, pomladansko špinačo. endivijo. pločevinasle skatljiee hitro opeci na ma- rdeči in rumeni radič, črni koren, pod- slu in jih serviraj na vročih praženih zemsko artičoko (topiuambur) ohrovtovu Uridikih z limonovimi krlilji. — Krom- brstje in bele šparglje, ki so pa še jako ., i r j e v a gibanica. Olupi in pasiraj dragi. Motovika jo po vrtovil, dovolj. Ja- I kg v oblicah kuhanega krompirja. Do- bolk je še v izobilju, dasi so že dražja; daj celo jajce in 2 rumenjaka, za oreh pomaranče so v marcu po okusu in po . jjresnega masla, osoli, zgneti v testo z do- jnnožini na viškn. datkom toliko moke,, da bo testo voljno. Kaša z zelenjavo. 20 dkg kaše knhaj Razvaljaj in potresi s sesekljaniini ostanki im litru slane vode: dodaj lakoj ne- "«sn, gobami, kockami slanine, ocvirki, ■ koliko na rczance zrezane rumene pod- kakršne ostanke pač imaš. Po potrebi po- zemcJjske ter prav malo nadzemeljske Hj s stopljenim presnim maslom. Zvij v kolerabe, korenja in nekaj lističev suhih. .nibanico, ki jo kuhaj 20 minut v slani gob. ki smo jiii prej namakali v mlačni .vodi. 7reži na kosce posipaj z drobtmami X odi. K Liliaj to tako dolgo, da se voda- po- 'n zabeli z mastjo ali maslom. — O s t a n - vre in je vse mehko. Potem razboli košček ki t e 1 e t i n e so prav dobri, ako seseli- prosncga masla, opraži na njem glavico Jja.ne zmešamo z malo špinače. dodamo tlrobno zrezanega pora. da bo zlatorumen jajce ali samo rumenjak, napravimo s pn- in primešaj kaši. Nakopiči v skledo, po- '"očjo kruhovih drobtin male zrezke, ki tresi povrliu z nastrganim domačim si- jih spečemo na maslu. Možgani te zrezke i-oin in oblij z zarjavelim maslom. zelo izboljšajo. Ruske zarebrnice. Sesekljaj tečeno ali Zdrobovi cmoki s češpljevko. K kg bolj Icuhano meso od kuretine ali teletine, do- debelega zdroba zakuhaj na treh zaje-ilaj nekoliko masla, iiar žlic goste kisle malkah slane vode, dodaj takoj žlico nia-.^metane, soli' in jjopra. Napravi iz tega sti. Potem ohladi in primešaj 3 cela jajca, male zarebrnice (kotelete), povaljaj jih ) na kocko zrczano opražone zemlje in v moki. jajcu in drobtinali in jih opeci 5 srednjevelike, v oblicah kuhane, olupim maslu. Preden serviraš, vtakni name- lj,ene in stlačene krompirje. Iz tega obli-sto rebra v v.sak košček )jrnmec opraže- kuj cmoke, ki jih skiilraj na .slani vodi. nega kruha od skorjo. Zraven daj paradiž- posipaj z diobtinami in zabeli z maslom, iiikovo, sardelno ali gobovo omako. kahko jih tndi potreseš s sladkorjem in Ponarejeni morski pajki. Opraži oče- ^nucto'«- jene in zrezane telečje možgane na pri>s- češpijevka. Skuhaj suhe čcS])ljc. od- iieni maslu, iirimešaj paradižnikove jiaste strani kosti, inehcino sesekljaj drobno ter po okusu ter na ene možgane približno jo daj v prežganjo iz presnega masla in tri surova jajca, osoli in naloži v Školjke. drobtin. Zalij z vodo. v kateri so se kn- potre.si po vrhu z drOl>tinauii. nastrganim hale češplje in prideni sladkorja, cimeta, sirnm. sesekljanim zelenim peteršiljem ter stoičen dišeč klinček. limono>- olupek, in liokaiiaj s iiresnini ali sardelnim maslom. ako hočeš, tudi malo' vina. Češpijevka se Postavi školjke na pekač v jiečico. da se izvrstno poda tudi li slaninskim cmokom jajca nekoliko strdijo, potem daj kot ali h divjačini. xlno jed na mizo. .•\ko nimaš školjl< , ,, .,----------------Velikonočni šartelj. Stepaj v kotličku Vsaka posodica je namenjena eni osebi ekoliko nastrganih limonovili olupko ■nko kg obeljenih. Jedi IZ ostankov. Lastnosti dobre kuha- nih mandljev in četrt kg ostre (grifigj rice spoznamo na tem, kako zna n|)orab- moko. Speci v namazanem, z drobtinami Ijati ostanke in jih z raznimi dodatki iz- posipanem modln. Okrog zvrnjenega šart- premeniti v nove jedi. ^ S š p i n a č o na- Ija zloži v venčku lovor ieve lističe, vrhu mažeš omlete. — O'stankc karfijole, po- šartlfa pa |iostavi malega zajčka iz slad- makaj v redko cnieletiio testo in jih opra- korja. 99 špiliačiia gibanica. Na])ravi \leče.no testo iz dveli skodelic (^i litra) moke, mlačne vode, enega beljaka, malo olja iii soli. Ko je počivalo, ga razvleci iii namazi s sledečim nadevom: Kidiaj I kg .šiiinačc ali listov od mangolda (bletve), odcedi in pretlači. Umešaj 10 dek ]]resnega ma.sla, 4 rumenjake, dodaj 10 dek parmezana ali kakega domačega na.strganega sira, nekohko popra, soli in sneg štirih beljakov. Zvij v gibanico, ki jo kuhaj T slani ^orii in sicer zavito v prtiček. Kuhano gibanico odcedi, zreži jo na kose, potresi z drobtinami in polij z rjavim presnim nia.slom. Krhke i-cziiie. Zgncti v testo ^ kg nit,-ke, I pecivni prašek, « kg sladkorja. 10 dkg mrzlega presnega masla, 2 jajci, nastrgane olupke pol limone in nekoliko mleka. Pogneti prav dobro iii razrezi na dva dela. Polovico testa razvaljaj in ga položi na dobro nanmzan pekač. Namazi z marmaledo prt!cej na debelo in jnitresi povrhu 10 dkg očiščenih, debelo zrezanili mandljev. Pokrij z drugo polovico testa, pomaži z jajcem, potresi z debelo sesekljanimi mandlji in sladkorjem in peci 40 minut v srediijevroči pečici. Velikonočna torfa. Umešaj 14 dkg presnega masla, da se peni: potem prideni S na trdo kuhanih pasiranih rumenjakov, 14 dkg sladkorja in 14 dkg obeljenih, zmletih mandljev, drobno sesekljane lie Ijake, 4 žlice moke, sesekljane olupke |iol liinoue. Zgneti v testo in. speci v naiii;>za-nem modlu. Ohlajeno torto dvakrat počez prerezi, namazi tlva dela z masleno kremo ali z marelično marmelado, zloži zopet torto in jo prevleči s p.imarančnin. ledom. Osminki kg presejane sladkorne moke primešaj precejen sok ene pomaranče. Sladkor v kockah odrgni prej ob pomarančo in stolci ter presej potem sladkor, ki diši po pomaranči. Žmosi prideni še toliko vroče ^OI^e (1—2 žlici), da se led liolj težko vliva. Sedaj namazi torto prav tanko z marmelado. Nato vlij pomarančni led na torto, ki jo nagibaj' semint ja. da se led enakomerno razdeli. T.ed so na zraku strdi. Opečeni namazani kruhki. Opeci tanke krušne rezine na posebni mrežici nad žerjavico ali v pečici tako. da so v sredi še mehki in jih namazi z enim izmed sledečih nadevov: Jajčni nadev. Stlači dva kuhana ,„me-ajaka. kapaj k njima polagoiim malo olja tako dolgo, da se da mazsüi. nrimešaj še nekoliko sardelnega masla, sesekljanega zelenega peteršilja in drobujaka. Angleški nadev. Umešaj % kg čajnega masla, prideni Ji kg zimletih orehov, samo par zrn soli in nekoliko limonovega soka. Namesto oreliov vzameš tudi lahko zmlete lešnike. Majonezni krnhki. Zmešaj ostanke kateregakoli pečenega ali dušenega sesek- ljanega mesa z gosto majonezo in namazi to na opečene ali neopečene kruhove rezine. — Namesto opečenih uporabljaš vedno lahko tudi sveže kruhove rezine. Vknhano sadje kot hladetiiia. Primešaj kakršnemu k-oli kompotu prav toliko spe-njene smetane, par žličk likerja in nekoliko v \inu raztopljene želatine. Naloži v model, namazan z olivnim oljem, postavi na led. Preden uporabljaš, vtakni model za liip v vročo vodo in zvrni Ida-detiuo na steklen krožnik. Banane dado dobro sladico, ako oliip-Ijeue zrežeš na listke, jih opražiš na finem presnem maslu in jih aložiš na pod-sta^■ek piškotov. Povrllu potresi s sladkorjem. Kavni ek.strakf. (Na željo naročnice.) Tudi pri nas se je kavni ekstrnkt že dosti udomačil. Prirejajo ga, da prihranijo čas iu kurivo: drugi zopet zaradi dobnega okusa. Način prirejanja je prav enostaven in ne zahteva dosti časa: % kg, po možnosti sirovega rjavega sladkorja, pražimo v železni ali kaki drugi ploče\iuasti posodi, da dobi lepo rjavo barvo: toda paziti treba, da se ne žge. Potem ga zalijemo z litrom vode, ki naj zavre, da se sladkor raztopi. V vrelo sladkorno vodo za'snjemo 16 dkg prav fino zmlete dobre žga.ne ka-potegnemo posodo na stran štedilnika, dodamo žlico mrzle vode. Ko se kava ustavi. precedimo in nalijemo v steklenico, ki jo dobro zamašim«. Ohrani se na hladnem mesec dni. Dober rum lahko vsaka gospodinja napravi doma. Kuhaj J^ litra vode, 6 kocJc sladkorja, šibico vanilije pet minut. Ko se ohladi, doclaj K—K litra finega 90 do %% špirita, tanke olupke ene pomaranče in pol limone ter 5 dkg runiovega esenca. Po 14 dneh prccedi rum in potem ga.lahko uporabljaš. Boljši pa je, ako stoji dalje časa. Raznoterosti stoletnica šivalnega stroja. ženi delavki, soprogi, gospodinji dela šivalni stroj velikanske usluge. Ni ga stroja na svetu, ki l)i bil tako zvezan z ženo, kakor je šivalni stroj. Koliko niila-clih bitij je preživelo svoje življenje ob šivalnem stroju, da se poslove tužna, je-tična kot siromašne šivilje s tega sveta! Neke vrste simbol našega ženskega dela je šivalni stroj; pomožno sredstvo iii vir zaslužka. Prvi izumitelj šivalnega stroja je I»1 Nemec Josef Madersperger v Knfsteinu. Toda ta prvi stroj se ni dosti razširil, si ni pridobil pristašev. Pozneje so ga mnogi izpopolnjevali. L. 1S35. je Američan Hunt uvedel stroj v praktično življenje. Njegov stroj je postal stroj bodočnosti; kar se je pojavilo pozneje, je bilo samo izboljšanje in izpopolnjevanje Ilnntovega stroja. 23 L. 1850. jo drugi Američan Howe prejšnje šivalne stroje zopet znatno izpopolnil. V začetku in sredi 19. veka pa so smatrali šivalni stroj vseeno še več ali manj za luksus, za nekako modno igračo. Spodobilo se je, da dobi vsaka imemt-nejša nevesta v svojo balo tudi šivalni stroj, dasi ni dosti šivala nanj. Imel je pač še vedno nedostatke. Lomile so se šivanke, trgale niti, goniti ga je bilo treba z roko i. t. d. Pilatneno perilo, šivano z roko, je bilo še vedno bolj upoštevano, kakor pa strojno delo. Na vasi so dekleta slejkoprej predla in šivala z roko. Danes je šivalni stroj pravo čudo. Dela vse, kar od njega zahtevaš: äiva, krpa, veze, ažurira. Yse kar imamo na sebi, od ■glave do nog, na moških in na ženskali, napravi šivalni stroj. Mnoge obrti hi ne mogle uspevati, ne mogle bi se premakniti z mesta brez šivalnega «troja. Sto let dela, sto let borbe in šivalni stroj si je osvojil ves svet. Nešteto ljudskih usod je vezanih na šivalni stroj, ki je vedno bolj dovršen. Ali je to pravi' ženevski Pomožni odbor za omiljenje bede objavlja v svojem letnem poročilu: L. 1933. je dobesedno lakote umrlo na vsem svetu 2,300.000 ljudi; polovica od teli se je zaradi pomanjkanja sama usmrtila. — Istočasno pa so uničjli namenoma 550.000 vagonov žita, 144.000 vagonov riža, 267.0Ü0 vreč kave in 2,500.000 kg sladkorja samo zato, da ohranijo cene na isti višini. Odbor je mnenja, da bi bilo lahko ostalo 67% teh nesrečnih žrtev bede živih, ako bi bilo življenje bolj socialno urejeno. Čitaieliicam „Našega doma" v Ženskem Svetul Ker iskreno želimo, da ustrežemo čim večjemu številu naročnic, se obračamo na čitateljice „Našega doma" s pozivom, da nam pošljejo iz svojih vrst kako pobudo in migljaje, kuj in kalcšne praktične sestavke si žele. Vsa vprašanja nam bodo dobrodošla in smo pripravljeni svojim čl-tateljicam po svoji najboljši volji podajati praktične nasvete in navodila. Pisma naših naročnic Sava, 1. II. 1935. Spoštovano upravništvo! Prosim, ne zamerite mi. ker sem se zakasnila s poravnanjem naročnine v letu 1933.;34. Upam, da je poravnano sedaj do 1933. — Ker pa vem, da ne bom mogla dolgo več biti naročnica ženskega Sveta, — sem že stara 64 let, a ga dobro razumem in vedno mi ie ženski Svet dobrodošel — zato sem preskrbela novo naroc-nico, da se ne zmanjša število naročnic, ker je v listu toliko koristnega! ^ ^ Da Vara še nisem poslala naročnine za 1. 1935., prosim potrpljenja. V teku dveh raesecev pošljem za pol leta. Z odličnim spoštovanjem Karmela Kepa. V dokaz, kako so Slovenke tudi v tu- ' jini oklepajo slovenske književnosti in kako zveste so svoji materinščini, priob-čujemo sledeči dve pesmici naročnice Ženskega Sveta iz Egipta: Osamljenost. (Y spomin pok. bratrancu.) Zamišljen pri mizi z menoj si sedel in trudno podpiral si glavo; po cvetni dolini pogled Ti je šel in plaval Ti v sinjo daljavo. Zalila Ti solza tedaj je oko, in tožno govoril si meni: „Kako je lepo, oh, kako je krasno na božji tej zemlji zeleni! Krog mene razcveta se vse in žari, se zemske raduje miline, brez cveta pa sahnejo meni moči brez sada v korist domovine ...' Privrele tedaj so v oko mi solze, beseda je v grlu zastala, okoli vratn Ti ovila roke in.skupaj sva dolgo jokala. Judita Suličeva, Egipt. Biseri. {Mamici za srebrno poroko.) Mati, Tvoje vroče solze so najlepše izmed vseh! Biseri najmilši, dragi lesketajo Ti v očeh. Biseri so solze Tvoje v srečnih in veselih dneh, biseri se lesketajo, kadar z lica zgine smeh. Shranila rada solze Tvoje, bisere iz tužnih dni; dušo ž njimi, sroe Tvoje, hranila Tebe, mati bi. Mati. daj mi solze svoje, da jih shranim za spomin; kadar v grobu Ti boš spala, jokala bo nad njimi hči. Judita Suličeva, Egipt. 24