Murska Sobota, 18. januarja 1990 • Leto XLII • Št. 2 • Cena 7,70 din
»VERJETNO SMRDI
TUDI INŠPEKTORJEM!?«
Tako smo naslovili vsebino, javne razprave o spremembah zazidalnega načrta Lendavska-sever. ki jo je v petek zvečer organiziral komite za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve. V ospredje je zopet stopil velik problem neznosnega smradu iz soboške kafilerije, ki že vrsto let ogroža stanovalce tega dela Murske Sobote. Kot kaže, bo tako še nekaj časa. Več pa lahko preberete na 1 6. strani.
EVROPSKI DELOVNI ČAS
Kakšen čas je to? Novotarija, ki bo povzročila zmedo, podobno »izvirnemu« pomladnemu premikanju ure pred leti? Kako ga uvesti v deželi, kjer proizvodno dvoživkarstvo rešuje socialne napetosti? Na 5. strani z razmišljajočim člankom uvajamo temo, ki se bo nadaljevala v nekaj prihodnjih številkah Vestnika.
NEPOSREDNE, TAJNE, POŠTENE
8. januarja so bile v Sloveniji razpisane splošne volitve za 8., 12. in 22. april. V novem volilnem zakonu piše, da bodo neposredne in tajne, k temu pa radi dodamo še, da bodo poštene z več kandidati in programi. Konec bo formalnih potrjevanj predlaganih, zdaj bo zadnja poteza počakala na volilce.
Dragocena je moč, da to pot zmoremo po demokratični in mirni poti. Volitve bodo vrhunec slovenske politične prenove. Dosedanje politične organizacije so se prelevile v politične stranke, v zadnjem letu pa so nastale in še nastajajo nove. Ene in druge snujejo, pišejo in predstavljajo programe, iščejo kandidate ter ciljajo na zmago in oblast. Konkurenca se stopnjuje, pričakujemo lahko pravi predvolilni boj. Ampak odločili bomo volilci — to zaupanje pa si je težko pridobiti, še težje ohraniti in najtežje opravičiti.
Pomurska politična scena se je bolj ali manj krojila po znanem republiškem scenariju (uradnem in alternativnem). Oboji so v času lastnega profiliranja dovolili ali pa spregledali republiško centralizacijo, pozabili na marsikateri domač problem in še kaj bi se jim dalo poočitati. Gotovo bodo v prednosti tisti, ki so republiškim programom znali dovolj prepričljivo in argumentirano dodati posebne interese slovenskega severovzhoda, tisti, ki bodo kot programsko jamstvo ponudili zaupanja vredne ljudi, in tisti s pravo mero za korekten predvolilni nastop. Sredi prihodnjega meseca bodo vsi pomurski programi enakopravno predstavljeni in sporočeni javnosti, zato bo najbolje, da počakamo na njeno sodbo. Tudi na odgovor, ali ima več možnosti za zmago v zadnjih mesecih glasno podpirana uradna slovenska politika, ali s preteklostjo neobremenjene nove stranke, počakajmo raje kar do aprila. Oblast bomo razdelili volilci. Medtem pa bo pošteno vroče v programskih in predvsem kadrovskih kuhinjah. Verjamemo v dobronamernost vseh kuharjev, ampak pri receptih nikar ne pozabite, da obljuba dela dolg. Potrjevati in dokazovati se bo potrebno iz dneva v dan, oblast ne bo nikoli več za vedno zaupana in javnosti ne bo moglo ostati nič več prikrito.
Irma Benko
ZANKE M UGANKE PRED POKLICNO ODLOČITVIJO
Med mladimi so ta čas v poseb-no kočljivem položaju osmošolci, ^j storiti po obvezni osemletki? To je za pomursko generacijo, ki šteje letos 1812 učencev, zelo težko vprašanje, čeprav se ga mnogi niti ne zavedajo, saj ne morejo po-
znati vseh zank in ugank na poti do poklica.
Tako kažejo njihove poklicne namere na videz enostaven odgovor. Kar 96,4 odstotka jih računa, da bo nadaljevalo šolanje za ta ali
IZDELOVALEC STROPNIH NOSILCEV
POMEMBNO ZA NAROČNIKE VESTNIKA:
Kmalu bomo izžrebali DVA NAROČNIKA in vsak bo Prejel 50 TEKOČIH METROV STROPNIH NOSILCEV.
čimprej postanite naročnik VESTNIKA!
nagrajuje naročnike
VESTNIKA!
Nameravate graditi nov dom, obnoviti hišo, zgraditi hlev, postaviti zidano garažo, počitniško hišico . .? Potrebovali boste stropne nosilce, ki jih v vseh velikostih in po izredno ugodnih cenah izdeluje ŽELJKO PETERMANEC, Novo Selo Rok, Rade Končarja 16, 42200 Čakovec, telefon: (042) 811-685.
oni poklic. Toda dejstva bodo na koncu drugačna. Ali zato, ker v Pomurju ni dovolj raznolikih srednješolskih programov, drugam pa zaradi visokih stroškov vzdrževanja ne bodo mogli iti, ali pa zaradi omejenih vpisnih mest v posameznih programih. Tako naj bi letos izgubili kar tri oddelke (v naravoslovno-matematični in kovinarski usmeritvi). Potemtakem bo precej več kot le 3,6 odstotkov učencev ostalo po osemletki doma, oziroma jih bo skušalo dobiti čimprejšnjo zaposlitev. Ker bodo mladi bolj kot doslej prisiljeni iskati možnost šolanja zunaj Pomurja, bo to pomenilo tudi odliv strokovnih kadrov. Zato imajo prav vsi tisti, ki venomer ponavljajo, da je treba spremeniti odnos do dela, znanja, ustvarjalnosti in kreativnosti ter s konkretnimi pristopi in ukrepi ustvariti takšne razmere, da bomo kadre navezali na proizvodne in razvojne programe. Samo tako bo moč ublažiti beg strokovnih kadrov.
Največ osmošolcev (okrog 240) se jih letos želi vpisati > tekstilno-konfekcijsko, kovinarsko (213) in administrativno-ekonomsko
usmeritev (199); najmanj pa v gradbeno (le 23), zdravstveno (56) in pedagoško usmeritev (58).
Skoda, če bo Pomurje pristalo na zoževanje možnosti izobraževanja kadrov.
Jože Graj
SOBOŠKA komunala PRERAŠČA
V JAVKO PODJETJE
— S sprejetjem občinskega odloka je ta 131-članski kolektiv tudi uradno postal javno podjetje. Ker gre za dejavnost širšega družbenega podjetja, so poslej pod okriljem občine oziroma njenega izvršnega sveta. Z izjemo primestnega javnega prometa in javne razsvetljave bodo opravljali vse vrste komunalnih dejavnosti, pri čemer bodo v ospredju tržne zakonitosti ter načelo gospodarske in tehnične zaokroženosti. Podrobnosti pa lahko preberete na
4.STBAM
ALKOHOL V PROMETU?
Pod tem naslovom poteka od 15. januarja 1990 preventivna, vzgojna in represivna akcija, katere namen je zmanjšati število voznikov, ki vozijo pod vplivom alkohola, s tem pa tudi zmanjšati število prometnih nezgod. V okviru te akcije bodo miličniki v naja-
AKCIJA-
vljenih in nenajavljenih akcijah predvidoma v šestih mesecih preizkusili v Sloveniji 100.000 voznikov z ustreznimi aparati. Preizkusili bodo voznike, ki kršijo določene cestnoprometne predpise (hitrost, prehitevanje, vožnja ob rdeči luči, varnostni pas in drugo) in seveda vse, za katere bodo sumili, da vozijo pod vplivom alkohola.
V obdobju 1983 do 1987 je bilo ugotovljeno, da je zaradi alkohola kot primarnega vzroka prometnih nezgod 17 voznikov izgubilo življenje, 138 je bilo huje in 444 lažje poškodovanih. Ko pa so ugota-
vljali spremljevalne vzroke, se alkohol pojavlja kot drugi najpomembnejši dejavnik pri nezgodah, v katerih je bilo 36 mrtvih, 262 huje in 676 lažje poškodovanih v Sloveniji. Pri ugotavljanju alkohola kot tretjega dejavnika pa se število žrtev še povečuje. Še več žrtev alkoholiziranih voznikov pa je med pešci in kolesarji. V istem obdobju je bilo v nezgodah, pri katerih je bil kot primarni vzrok ugotovljen alkohol, 54 mrtvih pešcev in 31 mrtvih kolesarjev, 128 hudo poškodovanih pešcev in 111 kolesarjev ter 139 lažje poškodovanih pešcev in 179 kolesarjev. Ugotavljanje drugega in tretjega vzroka pa bi glede na test, ki je bil narejen, prineslo tretjino vseh žrtev med pešci in kolesarji. V okviru akcije bodo miličniki na različnih krajih in ob različnih časovnih obdobjih preizkušali voznike.
F. M.
Ob koncu tedna bo oblačno in hladno. V severovzhodni Sloveniji bo rahlo snežilo. V nedeljo bo suho in hladno vreme.
Pregovor za ta teden:
Če o prosincu (januar) ni snega, ga mali traven (april) da.
Ob zadnjem krajcu (18. 1.) je dan dolg 9 ur in 10 minut.
VREME
ZEUKO PETERMANEC
aktualno po svetu
Mihail Gorbačov na obisku ' Litvi. ki se zavzema za odcepitev — papež Janez Pavel H. podprl Gorbačova glede pribaltskih sovjetskih republik in napovedal svoj obisk v SZ — v Romuniji ni miru pa tudi v NDR ne — na Madžarskem zapleti okoli kandidata za predsednika republike Pozsgaia — v sovjetski republiki Azerbajdžan so dogajanja vedno bolj podobna državljanski vojni. Na sliki: protestniki ob prihodu Gorbačova v Vilno, glavno mesto republike Litve.

Nova zveza (brez delovnega
Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije, ki je od prejšnjega torka ni več, je zrasla iz Osvobodilne fronte slovenskega naroda in je prostovoljna demokratična zveza občanov kot nosilcev neposredne socialistične demokracije; s svojim delovanjem se zavzema za uresničitev družbenoekonomskih in političnih ciljev ter odnosov, začrtanih v programih ZKJ, za dosledno uveljavljanje ustave SFRJ in SRS in načel statuta SZDL Jugoslavije. Ta definicija SZDL torej
ljudstva)
ne velja več; organizacija se je postavila na lastne noge, z vsemi pridevki samostojne politične stranke, ki ji je »opozicija« dolga leta očitala, daje samo ena od figur v partijskem lutkovnem gledališču.
Nekoliko humorno se sicer sliši njeno novo ime: Socialistična zveza, brez dosedanjega dodatka
»Pomoz bog ...«
Madžari so v vojski pregnali naziv tovariš; zamenjali so ga z izrazom, ki bi ga Slovenci lahko označili z vsem poznano tujko kamerad. Pa naj jim bo. če mislijo, da so s tem vragu rep spulili. Tudi na Češkoslovaškem so pred dnevi odločili, da bodo v vojski zamenjali dosedanjega tovariša z gospodom. Pa naj jim bo. če ...
V Novi Pazovi (pri nas seveda) je srbski pisatelj V uk Draškovič na ustanoviteljskem sestanku za oblikovanje stranke srbske narodne obnove zahteval, da se v naši vojski v prihodnje ne pozdravlja več z »Drugovi vojnici zdravo!« ampak s »Pomoz bog junači!«
Pa naj jim bo. bi lahko rekli, če Draškovič v svojem govoru, ki mu je pritrjevalo kakšnih 700 ljudi, ne bi predvsem na Hrvate zlil toliko žvepla., da si ni mogoče predstavljati preveč mirnega izida te provokacije, pri čemer bi res lahko rekli — pomoz bog!
»delovnega ljudstva«, kar zna biti predmet obravnavanja slovenske humoristične pa morda še bolj satirične pameti. Končno nič zato, saj smo tako Slovenci kot vsi Jugoslovani navajeni na vlogo poskusnega zajca: od LR smo prišli na SFRJ, v skoraj petinštiridesetih letih smo preživeli nešteto upravnih reform, od KLO-jev do malih občin do večjih občin, od manjših okrajev do večjih in potem nobenih. Čemu to naštevanje? Pač zato, ker je vse to na svoj način preživljala tudi prejšnja SZDL, sedaj Socialistična zveza, ki je včasih svoje članstvo nekako preštevala, uvedla članske legitimacije, pa jih potem spet opustila, ko pa je po nekakšni politični logiki postajalo vse bolj jasno, da je vsak državljan, ki ima volilno pravico, hkrati tudi član SZDL, iz katere ni bilo mogoče izstopiti.
Po torkovi republiški konferenci, ki so jo nekateri imenovali kar kongres, se bo morala nova zveza zelo truditi, da med delovnim ljudstvom dobi čim več somišljenikov.
Slovenski politični
- M.
’ Zadnja vest iz Češkoslovaške je, da se v sestavo te dežele ponuja' Moravska kot tretja enota, kar postavlja na glavo (ali na noge) naziv te dežele. To spominja na nekakšno neuradno mnenje nekaterih v Srbiji, da naj bi nastala možnost, da imajo tudi druge republike v Jugoslaviji pokrajine, menda za to, da dve v Srbiji ne bi bili toliko sporni za tiste zunaj Srbije in za samo Srbijo.
Preživljanje lastne nezrelosti za razumevanje razvoja poteka na najrazličnejše načine pri 'nas in drugod, morda tudi s preveliko prilagodljivostjo trenutni politični modi. Letošnji »badnjak«, pravoslavni božič, so v Beogradu doživeli z množično veliko mašo na Trgu republike v središču glavnega mesta, ceremonijo, ki jo je prenašala beograjska televizija. Tako je bilo tudi naslednjega dne s cerkveno slovesnostjo s patriarhom Germanom na čelu. In to ob vesteh, da se je nekaj takega dogajalo tudi v pravoslavni Rusiji.
Če se spomnimo, koliko nestrpnosti je bilo tukaj ob božični čestitki slovenskim katoliškim vernikom pred leti in podobnim premikom, se nam zazdi, da živimo v nekakšnem evforičnem ekstremizmu, ki ga opravičuje demokratizacija vseh vrst, če pa to besedo razčlenimo: (demo)kracija, dobimo nenadoma vtis, da se ne dogaja nič bistvenega, saj nam je še vedno v podzavesti (biro)kracija.
Nekaj demonskega (najmanj ljudskega) je v tem, kajti v imenu demokracije se ponuja iz Nove Pazove, od tako imenovanega društva Sava, četniško zastavonoštvo, ki se zavzema za obnavljanje kraljevine Jugoslavije na podlagi istih dečkov, ki so vihrali po vseh mitingih z (Demo)kratičnost nacionalnimi znaki in so jih tuKajšnja glasila branila kot obrobne dogodke »dogajanja ljudstva«. Da se je med njimi in z njimi pokazal Vuk Draškovič, pisec zloglasnega romana Nož, katerega izjavo za švedsko televizijo je odkrila Jugoslaviji zagrebška televizija, ni nič nepričakovanega.
Vuka Draškoviča poznam iz časov aktivnega novinarstva, ko se je po študentskih demonstracijah 1968. leta pojavil kot novinar, ne vem že katerega lista, menda Borbe, pozneje pa je postal šef kabineta Mike Špiljka, ko je bil ta predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije. Veljal je torej za pravovernega komunista v vrstah tako imenovanih perspektivnih kadrov, dokler se ni pojavil s svojim Nožem, ki ga očitno jemlje dobesedno v sedanjih že kar prevratniških časih.
Zdi se mi, da živimo pod vtisom nezajezljivega množenja strasti, ki oživljajo dušo človeške preteklosti, saj se nam v sedanjost vse bolj ponujajo despoti vseh vrst kot odrešitev iz vsega, kar doživljamo. Menda se ni naključno pojavila princesa Jelisaveta Karadjordjevič in nič slučajnega ni v tem, da se v Albanijo ponuja kralj Leka iz Južne Afrike, da se Romunom ponuja njihov nekdanji kralj, da na Madžarskem govorijo o Ottu Habsburškem in kdo ve kje še o kom . ..
V tem kontekstu so nič manj zloslutni ljubljanski škorpioni, ki jih je oznanila mladina, kakor smo zvedeli iz tukajšnjih sredstev obveščanja. Nekdajšnja neronska eksplozija demosa »dajte nam kruha in iger« je menda preplavila ves svet. Političnih iger je v izobilju, seveda ne brez gladiatorske vsebine. Ljudje, nezasitni krvi, svoje zverske osnove človeka, nastalega iz živali, se morajo na neki način nasititi, če ne z ljubeznijo, pa vsaj s sovraštvom ?! Nastajajo gladiatorske arene narodov, v imenu narodov, zaradi obljubljenih dežel, v imenu svobod vseh vrst, z nastajanjem novih oblasti in držav, ki so po teoriji prava (da ne govorimo o praksi) pravzaprav nasilje nad državljani.. .
Torej: iger (političnih) je preveč, kruha pa je premalo in vse manj, zato vsaj pri nas vzbujajo upanje vesti, da se je ta mesec v nekaterih krajih (menda v Sremski Mitroviči in še kje) kruh pocenil za en super dinar, črni pa še za več. Če to pomeni preobrat v našem vsakdanjiku, vsaj na podlagi odpisovanja možne inflacije iz cen, nas to najbrž lahko spodbudi k delu. Saj menda veste, da človek neha delati, čim začne govoričiti. H govoričenju pa so nas pripravljale tudi (ne samo) seje CK ZKJ, ki smo jih doživljali kot gladiatorske igre.
Saj smo vendar za več kruha in manj iger, ali ne?! Cilj nam tudi ni več izčrpljujočega (dela), temveč večja (prava) cena dela zaradi več časa za počitek in sproščeno življenje.	Viktor Sirec,
globus
DUNAJ — Avstrijska ljudska stranka je bila gostitelj neformalnega srečanja predstavnikov zahodnih krš-čanskodemokratskih in sredinsko konservativnih strank ter nekomunističnih strank in skupin iz vzhodnoevropskih držav ter slovenske opozicije. Predsednik hrvaške kmečke stranke Z. Cičak je prisotne na tem srečanju pozval naj protestirajo zaradi velikega števila političnih zapornikov v Jugoslaviji.
ŽENEVA — Kot je povedal predstavnik ZN, bo Romunija v prihodnjih treh mesecih nujno potrebovala najmanj 700 tisoč ton hrane. Sedanje zaloge zadostujejo le še za kakšen teden.
BUKAREŠTA — Čeprav nove romunske oblasti pozivajo Romune, naj ne obračunavajo s svojimi nasprotniki, so doslej uradno že registrirali 36 takšnih primerov pri čemer so bili trije ljudje ubiti.
PRAGA — Število zaposlenih v aparatu KP Češkoslovaške so zmanjšali za preko 88 odstotkov. Iz partijskih komitejev in služb so odpustili okoli 8500 zaposlenih.
BONN — Lani je v ZR Nemčijo prišlo 720 tisoč tujcev. Kljub 360 tisoč novim delovnim mestom je v državi preko dva milijona za delo sposobnih ljudi brez dela. V zahodnonemškem gospodarstvu je trenutno zaposlenih okoli 28 milijonov ljudi, to pa je več kot kdaj prej.
DUNAJ — V Avstriji je slišati glasove, da naj bi se državljani, podobno kot pred nedavnim Švicarji, na referendumu izrekli kakšno armado si želijo.
ATENE — Iz Albanije je v Grčijo v zadnjih dveh letih pobegnilo 70 ljudi, od tega jih je bila po narodnosti polovica Grkov polovica pa Albancev. Iz Albanije prihajajo zadnje dni tudi novice o nemirih in o uvedbi Izrednega stanja v državi.
ŽENEVA — Romunski Madžari, ki so v zadnjih dveh letih pobegnili na Madžarsko, se ne nameravajo vrniti. Visoki komisariat OZN za begunce bo moral za vzdrževanje teh beguncev dati dobra dva milijona dolarjev.
VZHODNI BERLIN - Lani je zbežalo v ZRN 343.854 Vzhodnih Nemcev, v dobrih štiridesetih letih pa je zbežalo na Zahod okrog 3,6 milijona prebivalcev DR Nemčije.
OSLO — Predstavnik Nobelovega instituta je izjavil, da je sovjetski voditelj M. Gorbačov ponovno predlagan za Nobelovo nagrado za mir. Prvič je bil predlagan leta 1988, ponovno lani.
pašniki
Hitro bo minilo petdeset let, odkar so s slovenske in tudi jugoslovanske politične scene zginile stranke, kmalu pa bo minilo dvainpetdeset let od zadnjih parlamentarnih volitev v stari Jugoslaviji (11. 12. 1938). Volivci na teh zadnjih parlamentarnih volitvah, na katerih so nastopale posamezne stranke, imajo danes že čez sedemdeset let. To je bila torej tudi za Slovence poslednja izkušnja iz obdobja strankarskega parlamentarizma.
ZA IN PROTI
Še korak nazaj, v obdobje nastanka prve Jugoslavije: Slovenci so dočakali SHS razdeljeni na ljudsko (klerikalno) in liberalno strankarsko privrženost in zelo redki so še Slovenci, ki imajo kakšno mladostniško izkušnjo iz tega obdobja.
V dveh desetletjih SHS oziroma Jugoslavije so nastajale, se združevale ali razdruževale številne stranke, slovenski politični pašnik pa sta v glavnem obvladovali dve struji: klerikalci in liberalci. Prvi so sicer imeli svoj narodni program, pa so jim drugi očitali, da se preveč vdinjajo Beogradu. Drugi so vedeli vse izvrstno pokritizirati, ko pa so prišli do oblasti, niso vedeli kaj bi z njo, ker nikoli niso imeli programa.
Nevarno prijateljstvo
Po vseh teh letih blodenj je za železno zaveso ostalo globoko hrepenenje po Evropi. Stari svet bi se rad ponovno zbližal. Še vedno je odprto v kakšni institucionalni obliki se bo to navsezadnje zgodilo. Se naj Evropska skupnost, ki je zahodno in južnoevropska skupnost, preprosto postopoma širi proti vzhodu? Bi mogel reformirani SEV postati partner bruseljski dvanajsterici? Ali pa krmarimo proti Evropi, ki bo razdeljena na tri dele, kakor je bila nekoč Cezarjeva Galija: na zahodno Evropsko skupnost, na nevtralno EFTA in na vzhodni SEV, vse pa bo prekrivala streha helsinškega procesa? Odgovor na to vprašanje bo zorel le počasi. A če hočemo, da bo lahko zorel, Nemci ne smejo potiskati v ospredje svojega nacionalnega vprašanja. Tako se vprašuje in hkrati zaključuje zahodnonem-ški Die Zeit.
Iz sicer zelo kratke časovne razdalje po dogodkih v DR Nemčiji in po odmevih ter pobudah v ZR Nemčiji bi lahko zaključili, da je lahko takšno nenadno prijateljstvo tudi nevarno, predvsem zaradi zahodnonemškega govorjenja o združitvi obeh Nemčij.
Je že tako, da morata obe deželi, različni kot sta, preživeti vsaka zase v nekakšni »politični karanteni«. Kajti znaki, ki kažejo celo na morebitni izbruh državljanske vojne v NDR so preveč resno opozorilo tudi za ZRN.
Boj za oblast - ljudstvo
naj malo počaka!
Otrok — slovensko večstrankarstvo — je bil spočet tam decembra lani, če izvzamemo mladino, ki je bila nekoliko hitrejša. Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije (zdaj Socialistična zveza) si je sama izbrala zadnji termin za skok, ki mu ljudska hudomušnost namenja »ro-bljenje ušes«, torej brezzvezno opravilo po tistem, ko je jajčece že oplojeno.
Iz takšnega političnega testa se je kadrovala pretežno tudi slovenska komunistična partija. Odkod naj bi se sicer, ko pa je bila slovenska delavska tradicija zelo skromna, pa še ta, kolikor je je bilo, je bila z eno nogo še vedno v bivši kmečki tradiciji.
Predvojno strankarstvo, ki se sicer ni moglo ponašati s preveliko mero politične kulture, je potem slovensko ljudstvo pripeljalo tudi v medvojno bratomorno klanje.
PRIMERJAVE
Opozicija prehiteva?
Združena petstrankarska koalicija pod imenom Demos je prejšnji teden predstavila svoje kandidate za predsednika in člane predsedstva Slovenije. Na tiskovni konferenci v prostorih Društva ‘,’ovenskih pisateljev so povedali, da imajo posamezne st .», združene v Demos, trenutno: Slovenska demokratična zveza 4000 članov, Socialdemokratska zveza Slovenije 3000, Slovenski krščanski demokrati 3000, Slovenska kmečka zveza 30.000 in Zveza zelenih Slovenije 3000 članov.
Kandidat opozicije za predsednika predsedstva SRS je dr. Jože Pučnik, predsednik Socialdemokratske zveze, za člane predsedstva pa so kandidirali Ivana Omana, dr. Dimitrija Rupla, dr. Dušana Pluta in Franca Miklavčiča.
Na vprašanje, ali se je pripravljen pred televizijskimi kamerami »spoprijeti« s protikandidatom, ki bo verjetno med Slovenci priljubljeni Milan Kučan, je Jože Pučnik odgovoril pritrdilno.
Z denominacijo dinarja se spet lahko nekoliko (ampak previdno) primerjamo s cenovnimi razmerami, recimo leta 1939. Takrat je stal kilogram žebljev 12 dinarjev, kilogram sladkorja 16, liter petroleja 6—7, srajca od 18 dinarjev naprej, velika žemlja dinar, liter vina v vinotoču 2,5 —3,5 dinarja, v gostilni 8—10 dinarjev. Kilogram žice ja stal 7,80, guma za kolo 35, kilogram dete-Ijinega semena 45, blago za moško obleko srednje kakovosti 135 dinarjev za meter in šivanje obleke 120 dinarjev. Za kolo je bilo treba odšteti 800 do 1000 dinarjev, za šivalni stroj znamke Neumann (Dresden) 2.200 dinarjev.
In kako je kmet prodajal svoje pridelke? Kilogram pšenice je stal dinar 60 do 80 par, 130-kilo-gramsko prase 160 dinarjev, svinje po 7 in biki po 4 dinarje za kilogram. Za natrgane (sortna)
jabolka se je dobilo 2,25 dinarja za kilogram, za starega konja 1000. Težak pri poljskih delih je (ob hrani) zaslužil 10—12 dinarjev dnevno, plače pa so bile od 800 dinarjev navzgor; učiteljska od 1200 do 1600 na primer. _jm
Kako trenutno stoji ta boj za oblast? Ne na levem in ne na desnem krilu, nihče ne bi bil rad, saj bi pomenilo skrajno levo, nevarno, celo nekakšno stalinistično pozicijo, skrajno desno pa neprebavljivo konservativnost v nasprotni smeri; vsi, kolikor jih je, se drenjajo okoli centra, se pravi, malo smo lahko levo, malce tudi desno, razen, najbolj spoznavno zelenih, ki pa so ideološko najmanj pobarvani.
V levem delu centra, »kjer se bodo za baje še zmeraj socialistično slovensko dušo potegovali trije tekmeci so rdeče ali vsaj rožnate barve: partija, Školčeva ZSMS in Smoletovo—Žakljevi socialisti. Vsakdo v tej triperesni deteljici misli, da pripada centralno mesto v tem prostoru njemu in tako so si hkrati nasprotniki in zavezniki, kot trdi v sobotni prilogi Dela Janko Lorenci, ki o koaliciji pove tudi tole: »Na drugi strani ločnice med rdeče-ro-
žnatim in mavričnim (partija, ZSMS, SZ, op. ur.) političnim prostorom, ki hoče biti demokrat tičen ... suvereno vlada Demos. Ta koalicija, zlasti po priključitvi kmetov in zelenih, pokriva izredno široko pahljačo ne samo političnih, ampak tudi >interesnih< interesov in usmeritev. Koalicija utegne največje težave doživeti šele po volitvah, ko bi se moral v njej po vsej logiki začeti interni boj zaradi različnih političnih usmeritev koalicijskih partnerjev in zaradi vedno bolečega vprašanja razdelitve oblastnih stolčkov, kolikor ji jih bo pač pripadlo. V vsakem primerir jih bo manj ko pretendentov.«
In tako tudi bo. Sedanje skupščine, izvoljene po znamenitem delegatskem sistemu so upehane... novo bo šele nastajalo, zato ni nič pretirana trditev, da gre sedaj najprej za oblast — ljudstvo pa, čeprav ne prvič — naj malo počaka.
JUGOSLOVANSKI PREBLISKI
Razviti severozapad čakajo nove obremenitve, namera zvezne vlade, da bo pregnala politiko iz finančne sfere pa v ušesih bankrotiranega jugovzhoda odmeva kot pogrebna koračnica.
x x x	(Delo — Ljubljana)
V jugoslovanskem sistemu odločajo o plačah delavski sveti. To je nekako tako, kot če bi lisico postavili za varuhinjo kokošnjaka.	(Washington Post - Washington)
XXX
Sedaj ni čas za šalo? Morda, toda, smo si zaslužili kaj boljšega?
x x x	(Danas — Zagreb)
Za Branislava Miloševiča sploh ni pomembno za kakšen program gre. Zanj je važno le to, da bi propadel Markovič.	(Oslobodenje, Titograd)
XXX
Tirani ne prihajajo sami pa tudi ne slučajno; ustvarja jih naše siromaštvo.
(Danas, Zagreb)
STRAN 2
VESTNIK 18. JANUARJA 1990
ODLOČENI ZA REFORMO
Dosledno izvajanje reformskih ukrepov je pogoj za dosego zastavljenih ciljev. Če bo vlada popustila posameznim težnjam, bo program padel. Nujno bo spodbujati izvoz. Spras jiva po i i delitve osebnih dohodkov. Razbremenitev gospodarstva ne sme ostati parola. Srbska blokada ne bo ostala brez posledic.
Zaenkrat le boj za proračunski denar
Slovenski gospodarstveniki podpirajo Markovičev program, saj je le-ta osnova za racionalno, tržno in v svet usmerjeno gospodarstvo. To so na posvetu v Murski Soboti, ki ga je konec minulega tedna pripravila Medobčinska gospodarska zbornica za Pomurje in se ga je udeležil tudi predsednik slovenske zbornice Marko Bulc, poudarili tudi najodgovornejši predstavniki pomurskega gospodarstva. Ob tem, ko opozarjajo na nekatere pomanjkljivosti, ki jih bo gospodarstvo gotovo čutilo, pa pravijo, da so pripravljeni vztrajati pri izvajanju programa, vendar tudi vlada ne sme nikomur popustiti, saj bo sicer v celoti dobro zastavljen program propadel.
Tudi pomurski gospodarstveniki opozarjajo, da tečaj dinarja še ni povsem usklajen, kar bo lahko imelo negativne posledice v izvozu. Neskladja med domačimi in izvoznimi cenami bo zato potrebno reševati na ustrezne načine, pri čemer predlagajo ukini-
Bolj staviti
tudi na osebnosti
Na delovnem mestu v Murski Soboti govoril Geza Bačič — Socialistična zveza ima 4 prednosti — V ospredje mlade in prodorne
»Na letošnjih volitvah, kjer se obeta izredno pestra, zanimiva ■n napeta bitka za volilce, ima Socialistična zveza, pred katero je pomembna preizkušnja, vsaj štiri prednosti. Prva je gotovo dosedanja zasidranost med članstvom, saj je bila ves čas terenska organizacija. Poleg tega ima izkušnje in kadre. Socialistična zveza pa se je dokaj zgodaj začela odzivati na demokratične procese povezovanja z drugimi. Nazadnje ima tudi svojo politično legitimacijo, kar ni zanemarljivo«. S temi besedami je podpredsednik RK Socialistične zveze Geza Bačič na delovnem posvetu predsednikov KK iz soboške občine označil priprave na spomladanske volitve. In kot je pripomnil, so volitve pravo merilo demokratičnosti vsake družbe, čemur je prilagojena tudi nova volilna zakonodaja. Pri tem je drugačna vloga Socialistične zveze, saj je izvajanje volitev Prepuščeno državi oz. občinskim volilnim komisijam, ne pa DPO; ■zjema je le lista kandidatov za DPZ.
Na posvetu so se zavzeli za dosledno izvedbo volilnih postopkov, pri čemer bo zelo pomembno pridobiti mlade, sposobne in prodorne kadre. Bolj bo treba staviti tudi na osebnosti — tudi zunaj občine — ki bodo pokazali pripravljenost vleči voz napredka, hkrati pa bodo nosilci strankinega programa. V Socialistični zvezi bodo ohranili kolektivno članstvo, zato včlanjevanje predstavnikov Kmečke zveze vanjo ni spomo. Ob sedanjem zbiranju članstva pa ne bi smeli pozabiti na vsebinska vprašanja, so opozorili v razpravi. Predvsem pa so odklonili možnost vsakršnega vmešavanja politike v gospodarstvo, kar naj bi upoštevali že pri kandidiranju. Poudarili so, da bi bilo napak, če bi dobrega direktorja izvoh-1 za slabega politika, ki mora biti prežet z organizacijskimi sposobnostmi. Vse to je treba upoštevati na bližnjih zborih občanov ,n pri podpisovanju kandidatur.
Milan Jerše
Slovenijo okrepiti materialno in duhovno v SOBOTO ZVEČER (13. januarja) so v Gornji Radgoni ustano-v,h občinski odbor Slovenske demokratične zveze ter imenovali potrebne organe (izvršni in nadzorni odbor ter skupino, ki bo skrbela za izvedbo volitev).
Gornja Radgona je tako dobila prvo opozicijsko stranko (če 'zvzamemo kmečko zvezo), ki bo Pod okriljem Demosa konkurirala drugim. V soboto so zbrali šele 31 pristopnih izjav, vendar pa je več kot polovica udeležencev listke skrbno shranila — verjetno morajo še malo premisliti, kajti odločiti se za novo stranko, ni ta-ko enostavno. Glede na polno dvorano delavske univerze, številna vprašanja in pogoste aplavze pa zbiranje članstva najverjetneje ne bo težko.
Sobotnega zbora sta se udeležila tudi predsednik SDZ za Pomurje Jože Urankar in član predsedstva Slovenske demokratične zveze dr. Hubert Požarnik. Slednji je predstavil program demokratov in dejal, da med zvezami-strankami ni velikih razlik, vendar so zato le-te bistvene. Nepa-čno jih je metati v isti koš in reči, da se vsi borijo le za oblast: eni s° namreč že dolgo na oblasti, drugi
pa so se pred kratkim vrnili iz zapora. V programu je dan Poudarek demokraciji in pravilnemu razumevanju interesov vseh ljudi. Potrebno je okrepiti Slovenijo materialno, duhovno m kulturno, rešiti ljudi oklepov ideologije ter spodbuditi ustvarjalno zbiranje. Kar 1/3 Slovencev z velikim umskim in finančnim
tev uvoznih taks, pa tudi druge oblike spodbujanja izvoza. Najtežji problem so v tem trenutku gotovo osebni dohodki. Reformo bomo izpeljali le. če bomo ljudi motivirali, da bodo več in produ-ktivneje delali, vendar sedanja politika delitve osebnih dohodkov tega ne zagotavlja. Gospodarstvo pa je tudi še vedno preveč obremenjeno z najrazličnejšimi dajatvami in denar se odliva iz proizvodnih v neproizvodne dejavnosti, kar se kaže v slabi akumulativnosti gospodarstva. Medtem ko se nenehno zavzemamo za razbremenitev gospodarstva, je v praksi povsem nasprotno in gospodarstvu se nalagajo vedno večje obremenitve. Sise smo ukinili, vse pristojnosti pa skupaj z režijo prenesli na državne organe, kar ne zagotavlja nikakršne racionalizacije. V podjetjih se skušajo kar najbolj racionalno organizirati, v družbeni režiji, v družbenopolitičnih skupnostih pa ostaja vse po starem. Zato je potrebno začeti razmere spreminjati tudi tu, začenši v ob-
kapitalom je v tujini, namesto njih pa smo uvozili delovno silo z juga — je med drugim dejal dr. Požarnik. V Evropo moramo priti kot slovenski narod, ki je suveren, ne pa prek Beograda, sicer pa je SDZ mnenja, »da moramo najprej poskusiti s konfederacijo v okviru Jugoslavije, kajti za samostojnost je še vedno čas.
Gornjeradgončani so gostu iz Ljubljane (ki pa je kar tesno povezan S tem obmejnim mestom) postavljali kar precej vprašanj. Tako jih je na primer zanimalo, kaj meni SDZ o različnih vrstah lastnine, o sprostitvi zemljiškega maksimuma, kakšne so možnosti Demosa, da zmaga na volitvah (po sedanjih javnomnenjskih raziskavah kar velike), kako bodo sprejemali nove člane — nekdanje komuniste, kakšen je odnos do krščanskih demokratov, kakšen do občanov drugih narodnosti, kako je s strankarsko disciplino. kaj menijo o podjetništvu in zaščiti delavcev in podobno.
Že na prvem razširjenem sestanku je bilo torej očitno, kaj zanima (muči) občane Gornje Radgone. Verjetno bodo morali vodilni občinskega odbora SDZ dobro premisliti, kaj bodo vključili v svoj program in kaj bodo obljubljali.
Bernarda B. Peček
čini pa do republike in federacije, zahtevajo pomurski gospodarstveniki.
Eden od pogojev, če želimo, da bo reforma uspela, je tudi odprava srbske gospodarske blokade. V Gospodarski zbornici Slovenije so doslej zabeležili 284 prekinitev gospodarskih odnosov, kar ne bo ostalo brez večjih posledic v slovenskem gospodarstvu. Zato se ne smemo zavajati z iluzijami, da je ta blokada kratkoročna in se je potrebno usmerjati v iskanje novih tržišč, predvsem pa v še večji izvoz. Z izvozom v vrednosti 15,6 odstotka družbenega proizvoda je slovensko gospodarstvo resda na prvem mestu med jugoslovanskimi republikami, vendar še vedno močno zaostajamo za razvitimi državami, kjer izvoz presega polovico družbenega proizvoda. Prav v izvozu je torej še veliko novih možnosti in v podjetjih bodo to morali znati izkoristiti.
Ludvik Kovač
ZASEDANJE SKUPŠČINE OBČINE LENDAVA
Trije zbori s po 20
Medtem ko imajo zdaj zbori skupščine občine Lendava različno število delegatov, bodo imeli po aprilskih volitvah tako zbor krajevnih skupnosti kot zbor združenega dela in družbenopolitični zbor po 20 delegatskih mest. Tako je določeno z občinskim odlokom, sprejetim na skupščinskem zasedanju prejšnji četrtek. Takrat so delegati tudi določili (z drugim odlokom), da bodo imeli za zbor krajevnih skupnosti 18 volilnih enot, torej v vsaki krajevni skupnosti po eno, vendar bodo v KS Lendava iri Turnišče (iz)volili po dva delegata. Za zbor združenega dela pa bodo imeli (v posameznih podjetjih) 20 volilnih enot. Za volitve v družbenopolitični zbor bo v lendavski občini samo ena volilna enota. Predsednika občinske skupščine, za katerega pa se še niso odločili, ali bo funkcijo opravljal poklicno ali nepoklicno (odgovor na to vprašanje čaka tudi delegat, ki je prišel z besedo na dan na zadnjem zasedanju), pa bodo izvolili na zasedanju občinske skupščine, čeprav je kar nekaj delegatov predlagalo, naj bi ga volili neposredno, to je v posameznih volilnih enotah.
Na zasedanju skupščine občine Lendava so imenovali občinsko volilno komisijo, ki ji bo predsedoval Ferenc Hajos, in izvolili Bojana Mišjo iz Lendave ter Borisa Štefaneca iz Murske Sobote za sodnika temeljnega sodišča v Murski Soboti.
S. S.
Soboški sindikat
po novem
V soboški občini je več kot 20 tisoč članov sindikata, združenih v 129 osnovnih organizacijah. Okrog 89 odstotkov ali 81 odstotkov OO ZSS je razvrščenih v 10 sindikatov dejavnosti.* Iz sedanje organizacijske sheme je tudi razvidno, da je na občinski ravni 25 raznih organov, v katere je vključenih 358 sindikalnih aktivistov. Ker so bile marsikatre sindikalne aktivnosti v preteklosti preširoko zastavljene in niso povsem zaživele, so se zaradi spremenjene vloge sindikata odločili za novo obliko organiziranosti, ki naj bi sledila potrebam članstva.
Po novem bo najvišji organ še dalje skupščina občinskega sveta Zveze sindikatov, odpade pa konferenca kot oblika dela za obravnavo pomembnejših vprašanj. Skrčilo se bo tudi število članov občinskega sindikalnega sveta od sedanjih 41 na 39. Prav tako ne bo svetov, ki jih bodo nadomestili odbori, njihovo število pa bo manjše kot prej. Za posamezne panoge bo v sindikatu podjetja odgovornih 20 članov, preostalih 17 pa bodo imenovali iz sindikatov dejavnosti. S tem želijo doseči večjo racionalizacijo in učinkovitost delovanja soboških sindikatov v novih razmerah.
Ob velikem številu članov in organizacij sindikata pa se v soboški občini tudi zavzemajo, da bi zadržali poklicni funkciji, predsednika in sekretarja občinskega sveta Zveze sindikatov. Dokončno obliko nove organiziranosti bodo sprejeli na fe-
bruarski skupščini občinske sindikalne organizacije.
M. Jerše
—OBVESTILO--------------------------------
Društvo vinogradnikov prekmurskih goric GORIČKO obvešča člane, da je občni zbor preložen na nedeljo, 28. januarja ob 9. uri.
Prvo zasedanje zborov skupščine občine Gornja Radgona, ki je bilo v četrtek, /1. januarja 1990, se je končalo šele popoldne ob 14. uri. Nič čudnega, da sta se govorniški oder in mikrofon skoraj segrela (toliko raz-pravljalcev se je namreč oglasilo), saj se je odločalo o pomembnih zadevah.
Gornjeradgonski so prav gotovo med najaktivnejšimi delegati občinskih skupščin, in to so dokazali spet na minulem skupnem zasedanju. Takoj na začetku sta temperaturo dvignila delegata z delegatskimi vprašanji in predlogi. Irena Petek-Ferenc je v imenu sindikalne delegacije predlagala, da občina zagotovi dodatni vir financiranja otroškega varstva iz proračuna (da se prispevki za vrtce ne bi povečali do maksimalne možne meje 120 odstotkov). Zahtevala pa je tudi proučitev problematike zaposlenosti-ne-zaposlenosti žensk na Vinogradniškem gospodarstvu Kapela. Menda redno delajo le 9 mesecev letno, 3 mesece pa so brezposelne. Tako morajo namesto 35 garati kar 45 let. Jože Ivačič pa je predlagal, da se na dnevni red prihodnjega skupščinskega zasedanja vključi tudi problematika odlagališča smeti — odlagališče v Hrastju-Moti naj bi bilo začasno.
»Kje bi bili danes, če bi namesto tozdov pred petnajstimi
Združena opozicija
se je predstavila v Ljutomeru
Minulo nedeljo je bila v ljutomerskem domu kulture okrogla miza, ki jo je pripravila Ljutomerska združena opozicija. Vanjo vključene Kmečka zveza, Krščanska demokratična zveza in ZSMS. Gost te okrogle mize je bil dr. Hubert Požarnik, predsednik Slovenske demokratične zveze in predsednik republiškega volilnega štaba združene opozicije — DEMOS-a ter član programskega sveta zelenih.
Precejšnjemu številu zbranih je dr. Požarnik najprej predstavil program DEMOS-a, in sicer na osnovi programa Slovenske demokratične zveze, ki je bila v Sloveniji prva ustanovljena. Poudaril je, da imajo vse zveze ali stranke, združene v opoziciji, podobne cilje, zato so se o združitvi zlahka sporazumele. Skupaj bo-
Za komuniste v državnih organih drugačna organiziranost
Na ponedeljkovi seji predsedstva OK ZKS v Murski Soboti so v skladu z zakonom o političnem združevanju sprejeli spremembe o organiziranosti ZK v soboški občini. Gre za 21 osnovnih organizacij s 328 člani v organih državne uprave, kjer naj bi v roku treh mesecev ukinili partijske organizacije. Člani vodstva občinske ZK so sprejeli predlog, da se komunisti v državni upravi evidenčno vežejo na občinski komite, čeprav dopuščajo tudi drugačno možnost. Dogovorili so se za sklic posveta s sekretarji teh OO ZKS, kjer bi se dokon-
leti ustanavljali podjetja,« se je vprašal podpredsednik izvršnega sveta Jože Farič, ko je bral uvodno pojasnilo k Informaciji o položaju na področju preoblikovanja ozdov in drugih gospodarskih subjektov na osnovi zakona o podjetjih. Postopek preustroja so v zakonskem roku izpeljali vsi ozdi razen Komunale, VG Kapele in Obrtne zadruge 14. oktober. Vsa bodo družbena ali sestavljena podjetja, eno pa mešano podjetje z udeležbo tujega kapitala. Do sedaj je registriranih 8 zasebnih podjetij, v postopku za pridobitev dovoljenja pa je kar 20 prošenj.
Predlog odloka o volitvah je podžgal še več razprave kot prejšnja tema, žal pa je v zvezi z letošnjimi volitvami še veliko nejasnosti. Odlok so sprejeli, delegate za družbeno-politični zbor pa bodo volili v treh volilnih enotah, sestavljenih po teritorialnem načelu.
Največ razprave in pripomb je bilo glede proračuna občine v letu 1990. Mnogi so menili, da proračun ni pripravljen dovolj natančno, še posebej zato, ker bodo odslej iz iste blagajne dobivale denar tudi sisovske dejavnosti. »Ljudje hočejo vedeti, za kaj bo namenjen denar, ki ga odtegujejo od njihovih plač,« je menil Feliks Petek, predsednik Socialistične zveze in še dodal, da gornjeradgonski izvršni
do lažje uveljavljale svoje pogle7 de v predvolilnem boju in se tako zavzemale za vzpostavitev pravične in demokratične družbe. V tem času je, kot kažejo rezultati anket, v Sloveniji 33 odstotkov volilcev na strani Zveze komunistov, Zveze socialistov (nekdanje SZDL) in ZSMS, 38 odstotkov jih podpira DEMOS, okoli 29 odstotkov ljudi pa je neopredeljenih. Združena opozicija postaja po Požamikovih besedah čedalje močnejša organizacija. Pozval je vse, ki nameravajo kandidirati, naj to storijo čim prej, saj je 7. februar, ko bodo kandidacijski postopki končani, vedno bližje. Vsem volilcem pa je priporočal, naj se udeležijo volitev.
Vodja Ljutomerske združene opozicije Miha Magdič je govo-
čno zmenili o organizacijskih spremembah in vsebinskem vključevanju v predvolilne in volilne aktivnosti.	-*
V nadaljevanju seje so soglašali s stališčem, po katerem naj OK ZKS sprejme sklep o ustanovitvi MS ZKS za Pomurje, do volitev — zdajšnji sekretar Bela Banfi ne namerava znova kandidirati ali podaljševati mandata — pa naj ga vodi eden od štirih sekretarjev predsedstev OK ZKS nepoklicno.
M. J.

GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO MURSKA SOBOTA, n.sol.o. in o.sol.o.
TOK GOZDARSTVO
OBVESTILO
Gozdno in lesno gospodarstvo Murska Sobota, ki gospodari z gozdovi v pomurskih občinah M. Sobota, Lendava in Ljutomer, obvešča vse lastnike zasebnih gozdov, da je kljub različnim govoricam v zvezi z razpravami o spremembi Zakona o gozdovih potrebno pred posekom obvezno odkazilo vseh dreves — tudi za drva.
Obvezno odkazilo vseh dreves s strani strokovne gozdarske službe, bo ostalo tudi v novem Zakonu o gozdovih. Zato se morajo vsi lastniki zasebnih gozdov, ki želijo sekati drevje, udeležit: organiziranega odkazila, ki je in bo objavljeno na običajen način. Vsi lastniki gozdov, ki so morebiti že posekali drevesa brez odkazila, se morajo čim prej, najkasneje pa v I mesecu, to je do 15. 02. 1990, javiti pri svojem delovodji (logarju) ali revirnem gozdarju in že izvršeni posek prijaviti. Na celotnem terenu bodo sproti kontrole poseka in bodo kršitelji Zakona o gozdovih (posek dreves brez odkazila), dani v postopek zaradi storjenega prekrška in v smislu zakona tudi kaznovani.
Gozdno in lesno gospodarstvo Murska Sobota želi in upa, da do tega ne bo prišlo. Zato še enkrat poziva vse lastnike zasebnih gozdov, da se udeležijo organiziranega odkazila, že izvršeni posek pa pravočasnno prijavijo.
svet s svojim neodgovornim odnosom do dogovorjenega financiranja Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost otežuje delo pomurskih medijev. Tudi delegat Avtoradgone je povedal, da grozi velika nevarnost, da bodo določeni posamezniki odslej delili sredstva bolj po občutku in ne po resničnih potrebah. Za mladino in Socialistično zvezo pa je bilo seveda najpomembnejše, da si zagotovijo vir financiranja vsaj do volitev in za izvedbo le-teh.
Proračun je bil sprejet, vendar šele potem, ko so delegati sprejeli naslednje sklepe: do 30. aprila zagotovijo financiranje družbenopolitičnih organizacij (1/20 sredstev), višina sredstev za krajevne skupnosti se uskladi s sredstvi za DPO-je, IS SO Gornja Radgona pripravi do konca januarja analizo, kako zmanjšati višino prispevkov, ki jih morajo plačati starši za varstvo otrok, za delovanje občinske organizacije Rdečega križa bodo zagotovljena proračunska sredstva, prav tako pa se morajo uresničevati dogovori o financiranju Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost.
Namestnik predsednika komiteja ža družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj pri izvršnem svetu je odslej Dušan Zagorc.
Bernarda B. Peček
ril o prizadevanjih tega foruma za izhod iz krize, ki bo po mirni poti pripeljal v demokracijo, saj si krvavih bojev, kakršni se pojavljajo v drugih socialističnih državah, pri nas nihče ne želi.
Tomi Nemec, član Ljutomerske združene opozicije, je navzoče seznanil s težavami, ki jih imajo pri svojem delu, saj nimajo denarja, pa tudi sicer so kot opozicija v podrejenem, neenakopravnem položaju. Kljub vsemu pa se bodo kosali na volitvah, ki bodo po njihovem mnenju svobodne, ne pa tudi pravične. Prebral je še protestno izjavo, ki so jo napisali na zadnjem sestanku. Ne strinjajo se z volilnimi pravili, ki so jih določili delegati vseh treh zborov občinske skupščine, ker le-ta ne zagotavljajo neposrednih volitev župana.
Predsednik volilnega štaba Ljutomerske združene opozicije Rudi Stegmiiller je dejal, da so v Ljutomeru že ves čas prehitevali republiško zakonodajo, zato so lahko tudi takoj po razpisu volitev sestavili seznam kandidatov za poslance v republiški in občinski skupščini.
Na tem srečanju so ustanovili tudi občinski odbor Slovenske demokratične zveze in Zelene, ki se bodo prav tako pridružili združeni opoziciji, ki si bo prizadevala, da nihče ne bo stal ob strani in tako zamudil priložnosti za svobodne in demokratične volitve, ki so jih v živahni razpravi podprli tudi udeleženci nedeljskega srečanja v Ljutomeru.
Lidija Kosi
VESTNIK 18. JANUARJA 1990
STRAN 3
SOBOŠKA KOMUNALA PRERAŠČA V JAVNO PODJETJE
POD OKRILJEM OBČINSKEGA IZVRŠNEGA SVETA - 131 DELAVCEV PREVZEMA VEČJE OBVEZNOSTI - IZRAZITEJŠI V PLIV TRŽNIH ZAKONITOSTI
Podjetje Komunala v Murski Soboti, ki zaposluje 131 delavcev, je letos postalo javno podjetje, kar pomeni, da je poslej zaradi svojega širšega družbenega pomena pod okriljem občine oziroma njenega izvršnega sveta. Za opravljanje dejavnosti, kot so oskrba naselij z vodo, odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz naselij, urejanje in vzdrževanje javnih parkov, nasadov, drevoredov, zelenic, sprehajališč, igrišč in drugih javnih površin, vzdrževanje čistoče, urejanje pokopališč in pogrebne dejavnosti ter oskrbe Murske Sobote s toplotno energijo se organizira posebna profitna enota kot del podjetja. Ta del podjetja ima poseben obračun rezultatov poslovanja. Soboška občina pa seveda odgovarja za obveznosti javnega podjetja Komunala neomejeno solidarno. Navedeno je tudi, da pokriva izgubo, ki nastane zaradi vpliva izvršnega sveta na cene storitev komunalnih dejavnosti, občina s kompenzacijami.
Vse to pa seveda ne pomeni, da so odpadle nekatere dosedanje obveznosti javnega podjetja Komunala v Murski Soboti. Prav nasprotno! še dalje upravljajo 59 kilometrov vodovodnega omrežja in tri črpališča v Krogu, Črnskih mejah in Fazaneriji. Letna
ČIM MANJ TAKIH PRIZOROV — To si gotovo najbolj želijo delavci soboške Komunale, ki bodo imeli v prihodnje še večje obveznosti pri odvažanju raznih odpadkov in varovanju človekovega okolja.
PRVO DRUŽBENO PODJETJE V OBČINI GORNJA RADGONA PRED STEČAJEM
Ta teden še delajo
V Lini Apače, prvem družbenem podjetju v občini Gornja Radgona, ta teden še delajo, kako bo v prihodnje, pa še ni znano.
Okrog dvesto zaposlenih v Lini je na zboru delavcev konec decembra lani predlagalo stečaj
lastnega podjetja — na ta način so vso zadevo samo pospešili in službi družbenega knjigovodstva pripravili prosto pot. Uvedba stečajnega postopka je bila le še vprašanje časa, če bi zavlačevali, bi le podaljševali agonijo in neodločnost — tega so se zavedali tudi delavci v Lini. Dela imajo še za prva dva tedna v letu 1990, nato pa bosta služba družbenega knjigovodstva in sodišče predlagala stečaj. Naloga vseh pa je (predvsem pa vodilnih v občini), da v tem času najdejo ustreznega upravitelja oziroma tiste podjetnike, ki bodo prevzeli posamezne proizvodne programe.
Kot je zatrdil podpredsednik Izvršnega sveta SO Gornja Radgona, Jože Farič, ni bojazni, da bi večina delavcev izgubila zaposlitev, saj bodo našli rešitev tako za kovinski kot glasbeni program.
Preden pa bodo Lino dokončno preložili na druga ramena, bodo morali izpolniti še eno zahtevo delavcev — poiskati in kaznovati krivce za sedanji položaj. Tiste, ki so prikrivali dejanske rezultate in podjetje tik pred zlomom zapustili, sedaj pa se pojavljajo kot možni upravitelji (v okviru drugega podjetja). bbp
RUDI HORVAT — Direktor Komunale ne skriva zadovoljstva, da bo poslej nekatere zadeve lažje urejati v okviru javnega podjetja.
količina načrpane vode znaša 1,8 milijona kubičnih metrov, na vodovodu je 2335 priključkov, s pomočjo katerih se z vodo oskrbuje več kot 13 tisoč prebivalcev. Podjetje upravlja tudi 38 kilometrov kanalizacijskega omrežja in čistilno napravo, poleg tega pa čistijo številna vozišča, parkirišča, trge in pločnike. Ne gre prezreti, da vzdržujejo tudi večje površine cestišč in pločnikov v
------LENDAVA---------------------------------------
V Lendavi razmišljajo o vodooskrbi
Zdrava pitna voda je eden izmed najpomembnejših elementov za življenje ljudi in živali. Tega se v preteklosti nismo dovolj zavedali, šele analize vode v lanskem letu so pokazale, da v vodnih zajetjih v občini voda ni povsem neoporečna. V vodi je precej pesticidov in nitratov, zato jo bo potrebno nenehno analizirati tudi v letošnjem letu.
Najprej bo potrebno urediti varnostne pasove ob vodnih zajetjih v krajevnih skupnostih. Teh varnostnih pasov skorajda ni, ali pa so le začasni, saj se v neposredni bližini zajetij še vedno škropi proti rastlinskim zaje-dalcem ali gnoji z umetnimi gnojili. Nova skupščina bo morala sprejeti odlok o obveznih varnostnih pasovih. Lendavska občina potrebuje tudi analizo vseh vaških vodnjakov in sanacijo
Zdravila so
V pnojanuarskih Markovi- , čevih ukrepih so se znašle tudi farmacevtske tovarne in cene njihovih izdelkov, zato naj bi. nekatere tovarne prenehale izdelovati določena zdravila in naj bi jih kupovali v tujini. To bi lahko imelo za posledico pomanjkanje zdravil.
Direktor pomurskih lekarn pa nam je pred dnevi povedal, da zaenkrat v negativnem smislu še ni čutiti pomanjkanja nobene vrste zdravil. Ponovno . pa je spomnil na njihov problem vzdrževanja zalog. Te so namreč močno odvisne od poslovne uspešnosti lekarniške organizacije in možnosti nakupa zdravila za zalogo. Pomurske lekarne so na republiškem repu po tem. kolikšno ceno storitev dobijo priznano od zdravstvene skupnosti. Skrbi jih, da tako imenovano »zatečeno stanje- prenašajo tudi v nov sistem organiziranja interesnih skupnosti.
mh
Murski Soboti ter parke in zelenice. Izračunali so, da letno odpeljejo blizu 53 tisoč kubičnih metrov odpadkov; od tega od gospodinjstev čez 21 tisoč kubičnih metrov. Podjetje Komunala pa oskrbuje še s toplotno energijo, saj upravlja 20 toplovodnih kotlov in kotlovnico Lendavska, ki je priključena na plin. Iz nje segreva 2100 porabnikov, s toplo vodo 794 stanovanjskih enot. Poleg tega opravljajo investicijske posle za gradnjo komunalnih objektov in naprav, in sicer od tehničnega do finančnega nadzora, vključno s pridobitvijo vse potrebne dokumentacije in dovoljenj. Ukvarjajo pa se tudi s po-grebniško dejavnostjo.
Kot navaja direktor Komunale Rudi Horvat, je bila dosedanja organiziranost komunalnih organizacij združenega dela odsev prevelikega normativizma na vseh ravneh. »To se kaže tudi v tem, da je doslej prihajalo v komunalnem gospodarstvu do številnih organizacijskih sprememb, ki so bile odvisne od zakonskih predpisov in gospodarskih potreb. V tej zvezi sodi naše podjetje med komunalne organizacije, ki je izvajalo vse komunalne dejavnosti, opredeljene v zakonu in občinskem odloku. Izjema je le izvajanje primestnega javnega prometa in javne razsvetljave. Zato bomo v prihodnje opravljali te dejavnosti, kamor je treba prišteti še razna zemeljska in monterska dela, vzdrževanje letnega kopališča in mestne tržnice v skladu s tržnimi zakonitostmi, kar bo natančno opredeljeno s statutom podjetja. Pri tem je treba upoštevati načelo gospodarske in tehnične zaokroženosti dejavnosti,« dodaja Rudi Horvat.
V praksi to pomeni, da mora velikost in organizacija javnega podjetja Komunala omogočati izvajanje osnovne dejavnosti z obratovalno zanesljivostjo, ki ustreza dogovorjenemu standardu. Z drugimi besedami: izvajanje komunalne dejavnosti terja stalne ukrepe pri vzdrževanju in morebitnih okvarah. Zato je nujen določen krog strokovno usposobljenih ekip, ki bodo vsak trenutek pripravljene na posege in konkurenčne pri pridobivanju novih del.
Milan Jerše
opuščenih. Za trajno rešitev vo-dooskrbe za območje cele občine pa bo potrebna analiza podtalnice, tam kjer so ugotovljene zadostne količine vode. To nalogo bosta letos financirala občinska raziskovalna skupnost in komunalna skupnost. Na podlagi te analize bodo izdelali lokacijski načrt za izgradnjo novih črpališč, njihovo medsebojno povezavo ter priključitev obstoječega omrežja na nova črpališča. Med
VOLILNA BITKA SE JE RAZVNELA
Potem ko je bil v začetku minulega tedna sprejet volilni zakon, si dogodki na tem pomembnem področju sledijo s tako naglico, da jih še komajda dohajamo. Z napovedanim bojem za oblast tako političnih organizacij kot raznih gibanj in zvez so se spomladanske splošne volitve v bistvu že začele. Povsod hitijo, da ne bi roka zamudili za predlaganje kandidatur oziroma list kandidatov, ki traja do 7. februarja. Zato vedno bolj v ospredje svoje programe in kandidate postavljajo.
Zdaj je že povsem na dlani, da bodo spomladanske volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti v treh delih. Za zbor občin in družbenopolitični zbor bodo 8. aprila. Takrat bomo volili tudi predsednika in člane predsedstva SR Slovenije. Volitve v zbor združenega dela pa bodo 12. aprila. 22. aprila bo drugi krog volitev v zbor občin republiške skupščine, ko se bomo odločali tudi o kandidatih, ki bodo v prvem krogu prejeli največ glasov. Ta dan naj bi bile še volitve delegatov za skupščino SFRJ.
Da se je volilna bitka zares razvnela, priča dejstvo, da je Demos, to je Združena opozicija Slovenije, že imenoval nekatere svoje kandidate na spomladanskih volitvah. Tako predlagajo za predsednika predsedstva SR
Med tistimi organizacijami združenega dela, ki so se že organizirale po določilih zakona o podjetjih, je tndi lendavski Gidos. Od I. januarja 1990 posluje kot sestavljeno podjetje, » katerem sta javno podjetje Komunala in podjetje Gradbena obrt in inštalacije.
Komunala bo opravljala splošna komunalna dela, kot so čiščenje ulic in parkov, skrbela za odvoz smeti in odpadkov, oskrbovala naselja, industrijo in druge porabnike z zdravo pitno vodo, v njeni pristojnosti pa je tudi ogrevanje določenih stanovanjskih objektov;
Pestra je tudi dejavnost Gradbene obrti, saj bo nadaljevala z dejavnostjo prejšnjega sorodnega tozda, to pa so kamnoseštvo, teracerstvo, mizarstvo. pleskarstvo, inštalacije elektrike in vodovoda ter seveda gradbeništvo. Želje pa so še večje, kajti novo podjetje naj bi se ukvarjalo tudi z inženiringom, torej s celotno ponudbo na določenem področju.
Za zdaj so namreč pretežno pridruženi Izvajalci del, ki jim jih odstopijo drugi (ali pa si jih priskrbijo sami).
Najnovejše: te dni je GMas sklenil pogodbo z, Industrijskim montažnim podjetjem iz Ljubljane za polaganje keramičnih ploščic na gradbišču v Bagdadu v Iraku. Ker imajo za povečan obseg del premalo keratničarjev, trajna potrebujejo 15 takih sodelavcev. Če bodo šli v tujino, bodo mesečno zaslužili 9900 konvertibilnih dinarjev, po vrnitvi pa se bodo lahko za nedoločen čas zaposlili v Gidos«. Doslej je pokazalo interes TO delavcev.
Š. Sobočan
pomembne naloge spada nedvomno tudi trajna prepoved izpuščanja vseh odplak, odpadnih voda v potok Črnec od Beltinec do izliva v potok Ledavo pri Lendavi. Omenjeni potok je še edini omembe vreden zaradi čistoče vode, ob njem pa so največja vodna zajetja (pri Gaberju), ki oskrbujejo z vodo Lendavo in vasi od Lendave do Benice.
Jani D.
Slovenije Jožeta Pučnika, sicer predsednika Demosa in Socialdemokratske zveze. Za člane slovenskega predsedstva pa so predlagali predstavnike Kmečke zveze, Demokratične zveze, Zelenih in Krščanskih demokratov. Kot zagotavljajo, pa s tem nobena od omenjenih zvez ne bo izgubila svoje politične identitete, saj bodo nastopile samostojno na volitvah v družbenopolitični zbor slovenske skupščine. Demos je hkrati odprt za vse, ki sprejemajo temeljna demokratična in civilizacijska načela in se zavzemajo za vsestransko slovensko suverenost.
Po drugi strani pa je Socialistična zveza dokončno postala najširša družbenopolitična organizacija, ki bo na spomladanskih volitvah sodelovala samostojno s
STRAH
PRED ZASEBNIM ZDRAVNIKOM?!
Zapisana beseda priča, da so bile ideje in razprave o zasebnem zdravniškem delu na slovenskem ozemlju že skoraj pred petimi leti. Kot kaže, pa je le prišel pravi čas, saj je republiški izvršni svet dal zeleno luč zasebništvu v družbenih dejavnostih, tudi v zdravstvu. Nanj so nekateri dolgo, drugi že predolgo čakali, sedaj pa je vprašanje, kako dolgo bodo morali še čakati do resnične zakonske možnosti. Napovedano je sicer, da naj bi že letos dobili slovenski zakon o zdravstvenem varstvu, ki bi tudi tej vladni odobritvi dal skelet, vendar pa smo pri napovedih, kdaj se bodo lahko odpirale zasebne zdravstvene ambulante, zelo zadržani. Vemo namreč za večletno pripravo omenjenega zakona, za neenotnost okrog njegove vsebine, in ker ga pripravljajo ljudje iz javnih inštitucij, ki jim je zasebno delo v zdravstvu drugi pol (možnost, da ga organizirajo po svojih potrebah in zamislih, ne da bi ogrožalo javni sistem), potencialna konkurenca. Misel, ne povezovati javno z zasebnim, osamiti zasebno, je potrdil tudi izvršni svet, ko je pristal na zasebno delo v zdravstvu edino s samoplačništvom uporabnikov.
Čas je torej zrel za osvetljevanje nekaterih dilem in vprašanj ob ponovnem' uvajanju zasebnega dela v zdravstvu. Prvo vprašanje, bolj politične narave je, ati si bodo premožnejši lahko kupili boljše zdravstveno varstvo pri zasebnih zdravnikih, za revnejše pa bi še naprej ostalo javno zdravstvo. Do tega bo morda res lahko prišlo, predvsem ker je vlada postavila pogoj samoplačništva. Vendar ne kaže tiščati glave v pesek, ker vemo, da so si nekateri, sicer neformalno, a vendar, pridobivali boljše zdravstvene storitve. Vprašanje torej, ki predpostavlja, da bodo na pot zasebni-štva odšli najboljši, tako pa za strokovnost in pravi odnos med bolnikom in zdravnikom cena ne bo odločilna.
Drugo vprašanje, ki še močno živi v podkožju je, ali zdravniki s svojim zasebnim delom ne bi preveč obogateli. Ta strah ima korenine v boljševizmu in je strah pred spet bogatim zdravnikom le za nekatere. Ta strah pred bogatimi pa ni za današnji čas, čas podjetništva, napredka,
Denarne pomoči šele konec meseca
Preoblikovanje interesnih skupnosti in prenos družbenih denarnih pomoči na republiko je za prejemnike te pomoči naredilo januar za zelo dolg mesec. Tako ali tako je težko preživeti z denarno pomočjo od meseca do meseca, pa vendar je nekako šlo,
(G DOS A
V PROGRAMU PRIŽIGANJE SVEČ
Morda na pni pogled zdi. da je vsakoletno obravnavanje poročila o skrbi za urejanje in vzdrževanje spomenikov, spominskih plošč in grobov borcev NOB odveč, dejansko pa je prav, da tisti, ki so za to POSEBEJ odgovorni, poročajo. Na žrtve pač ni mogoče pozabiti; odnos do njihovih pomnikov kaže tudi naš odnos do idej, za katere so se borili in padli. V lendavski občini za spominska znamenja primerno skrbe osnovne šole, krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, kulturna skupnost in drugi, denar pa zagotavlja tudi občinski proračun. Letos bodo med drugim obnovili napis na spominski plošči bana Čuriča v Žižkih in še nekatere druge spominske plošče, ustrezno bodo vzdrževali grobove padlih, potem hišo narodnega heroja Stefana kovača, zidanico Miška Kranjca, Trajberjevo zidanico, Copekov mlin, muzej naprednega tiska v Veliki Polani in drugo. 3 program so tudi zapisali, da bodo dvakrat letno obiskali vsa spominska znamenja, položili vence in prižgali sveče. Ali ni to (zadnje) samoumevno in mora biti zapisano?
Š. S.
svojimi kandidati. To pomeni, da bo tudi politična organizacija poslej delovala kot stranka. Za takšno prenovo se je odločila najširša baza, zato je seveda bistvenega pomena, kako ohraniti in si pridobiti članstvo, kar je mogoče jasno razbrati iz volilnega programa Z demokracijo in ustvarjalnostjo v boljše življenje. Socialistična zveza je odprla mnoge procese hitrejše demokratizacije družbenih odnosov, zato je neupravičena sodba nekaterih, ki jo hočejo spraviti na »smetišče« zgodovine. Pri tem ne gre pozabiti, da so se pod »dežnikom« Socialistične zveze sprva »skrivale« mnoge, novonastaja-joče zveze in gibanja, ki so prerasla v resne nasprotnike na spomladanskih volitvah. Zato bi bilo napak, če bi prezrli, da je bila ravno Socialistična zveza pobudnica za uvajanje pluralizma strank. Kot samostojna politična organizacija pa si bo tudi v prihodnje prizadevala pridobiti kar najširši krog ljudi.
Ob vsem tem je treba pripomniti, da časa za predvolilne po
oziranja po Evropi. Gotovo pa bi se tudi za to delo (če se je za mnoge druge) našel mehanizem nadzora, bolj kot to, pa bi neformalni nadzor opravljali bolniki sami, ki lahko dokaj dobro ocenijo, kaj za svoje plačilo tudi dobijo.
Če bomo imeli zasebno zdravstveno delo ob javnem, se postavlja vprašanje sodelovanja, ki bo nujno potrebno, predvsem med zasebništvom in inštitucijami višje organiziranega zdravstva. Če bo temeljilo na strokovnosti, medsebojnem upoštevanju, bomo lahko dobili najboljše za človeka in njegovo zdravje. Če pa teh vezi ne bo in bo zasebno zdravstvo ostalo osamljeno in izolirano od javnega, potem ne bo moglo vzcveteti, kot bi ob zdravih odnosih sodelovanja in hkrati konkurence.
Številna so še vprašanja, ki jih bomo lahko osvetljevali ob pripravah zakona o zdravstvenem varstvu gotovo še skoraj leto dni. Morda pa se le motimo? Upajmo, da res.
Majda Horvat
saj so prejemniki dobivali denar redno in vedno med desetim in petnajstim v mesecu. Tokrat pa bo štirinajstdnevna zamuda in bo denar iz republike prišel v občine po petindvajsetem januarju.
mh
stopke očitno ni na pretek. Prej obstaja bojazen, da bo zmanjkalo časa za ta pomembna opravi; la. V vsaki demokratični družbi veljajo določena volilna pravila-Pri nas smo — roko na sree — še daleč od prave demokracije, a napake, ki jih bomo pri tem delali, lahko to pot samo podaljšajo-Nočemo biti skeptiki in iskati dežurnega krivca za vse dosedanje slabosti, vendar bi želeli, da bi bilo pri izpeljavi volilnih postopkov čim manj nedorečenosti, nerodnosti, spodrsljajev in podobnega. Zavedamo se, da so predpisi marsikdaj nastajali v povsern drugačnem času od sedanjega, ko doživljamo popolne obrate. Če nič drugega, je padel marsikateri tabu in je zdaj postala predstavitev kandidatov že nekaj nujnega in normalnega. Ob sedanjih volitvah stopajo na površje različni programi in kandidati, zato morajo volilna pravila slediti spremembam v pluralnem prostoru. Skratka — gre za nova pravila volilne igre, ki naj bi jih spomladanske volitve potrdile.
Milan JERŠE
STRAN 4
VESTNIK 18. JANUARJA 1990
POGOVOR Z MAGISTRO ETNOLOGIJE - KATARINO HIRNOK
Se Porabci zavedajo.
da govorijo slovensko?
Porabje je dobilo svojega magistra! Katarina Hirnbk je konec novembra lanskega leta na Filozofski fakulteti v Ljubljani uspešno končala podiplomski študij na smeri etnologija in se vrnila domov v Sakalovce oziroma na svoje delovno mesto v monoštrskem muzeju Avgust Pavel. Prav gotovo je dogodek pomemben za Slovence, ki žive ob Rabi. Še vedno je premalo »učenih glav«, ki bi bile sposobne ocenjevati in razkrivati vse posebnosti ter značilnosti življenja porabskih Slovencev. In tako je stekla beseda o magistrski nalogi, o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti Slovencev na Madžarskem, o asimilaciji in še čem.
-- EVROPSKI DELOVNI ČAS -
ALI PRIHAJA TUDI V POMURJE?
Magistrska naloga ima naslov: Poljedelsko sezonsko delo med porabskimi Slovenci v Železni županiji na Madžarskem v 19. in 20. stoletju.« Zakaj ravno ta tema?
»V veliki meri je name vplivalo dejstvo, da je bilo sezonstvo Pereč problem Porabja in ne le Porabja, ampak tudi Madžarske >n, lahko rečem, celotne Evrope.«
Naloga je nekako široko zasta-v'jena, saj zajema tako 19. kot 20. stoletje. Najbrž se pojavljajo ra-zlike med posameznimi obdobji?
»Seveda. Zato je tudi razdeljena nekako na tri dele: sezonstvo do prve svetovne vojne, med obema vojnama in sezonstvo po letu 1945 — s posebnim poudarkom na zadnjih dveh desetletjih.«
Kaj bi bile najpomembnejše značilnosti vsakega od teh obdo-
»Do prve svetovne vojne je bilo značilno, da so ljudje večinoma hodili na posestva predvsem zaradi košnje. Potem pa se je ta oblika spremenila. Ljudje so zaveli hoditi na sezonsko delo, ne samo, da bi tam kosili, ampak so se ukvarjali tudi z drugimi poljskimi opravili. Tako so želi, potem ko so se spremenila gospodarstva in so se veleposestniki začeli ukvarjati s pridelovanjem sladkorne pese, koruze in krompirja, pa so začeli hodito okopavat in pospravljat te pridelke.
Za zadnje obdobje pa je značilno, da sloja, ki se v madžarščini imenuje »sumtnas«, ni več. Zato sem v nalogi tudi zapisala, da so bili do leta 1945 poljedelski sezonski delavci, kar je enakovredno izrazu summas, po letu 1945 pa gre za sezonce.
Po letu 1960 hodijo porabski Slovenci, pa tudi Madžari in Nemci iz Porabja, v določene za-oruge, večinoma v Csepreg, pa v Uombovar in Hrvatski židanj. t-me za obiranje jabolk, sliv in Podobna dela.«
. Najbrž je bilo več težav pri ra-z>skovanju daljne preteklosti, saj za devetnajsto stoletje praktično ni osebnih pričevanj?
»Imela sem veliko težav, saj so Plsni, predvsem arhivski viri pisani v madžarskem jeziku, in to v jeziku 19. stoletja. Tako sem ime-a veliko problemov pri iskanju Pravih izrazov iz slovenske terminologije. Še zdaj nisem prepri-ana> da sem določene pojme res maksimalno pojasnila.«
Tudi raziskovanje sezonskega ela v preteklih letih najbrž ni mi-ni 0 brez težav. So bili ljudje pripravljeni govoriti o svojih izkušnjah?
»Najprej sem jih obiskala na omu in jih anketirala ob vpra-alniku, ki sem ga sama sestavila. °tem sem se udeležila sezon-$ ega dela in tako sama opazo-aia način dela ter tamkajšnje ži-jenje. Moram povedati, da so 111 ljudje na sezonskem delu Precej zadržani. Najbrž so se ba-i, da bodo šefi zvedeli, če bi kaj rttizirali, saj tudi danes to delo m idealno. Predvsem so pri se-
PRIPOROČAMO vam
UGODEN NAKUP
vseh vrst pijač!
TRGOVINA REHAR, Moravske Toplice
Dolga ulica 107
Tel.: (069) 48 534
Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, tudi ob nedeljah in praznikih.
Trgovina Rehar je prispevala košaro s pijačami za bralca Vestnika, ki sodeluje v kvizu 10 sekund.
zonskem delu problemi s stanovanjem.
Po prihodu domov sem ljudi še enkrat anketirala. Takrat so bili res sproščeni, tako da sem dobila resnično pristne podatke.«
Pot na sezonsko delo je bila pravzaprav pot s trebuhom za kruhom. Najbrž porabska zemlja ni mogla prehraniti vseh lačnih ust?
»V Porabju so bile vedno velike družine, z osmimi, desetimi otroki. Ker je zemlja res slaba in razkosana na majhne dele, ni mogla prehraniti vseh. Potem je bila tu še praksa, ki velja še danes, da je zemljo podedoval najstarejši ali pa najmlajši otrok. Poleg tega do šestdesetih let ni bilo industrijskih obratov in ljudje so bili prisiljeni, da so iskali delo drugje.«
Danes najbrž ni več čisto tako in gre pri sezonskem delu predvsem za dodatni zaslužek?
»Ja, nekoč je bilo sezonstvo glavni vir preživljanja, danes pa predvsem dodatni. Z denarjem, ki ga zaslužijo v 14 dneh hočejo ljudje zvišati svoj življenjski standard.«
S to nalogo najbrž niso izčrpane vse teme, ki bi jih bilo treba v Porabju še obdelati. Tudi na področju etnologije je še veliko neraziskanega. Je tako?
»Res je. Zaenkrat je še vedno premalo zapisanega o Porabju. Obstajajo le raztreseni članki, tako v Ljudskem listu, Slovenskem koledarju in drugih madžarskih in nemadžarskih publikacijah. Veliko dela nas še čaka, če hočemo, da bomo porabske Slovence predstavili v celoti.«
Ob vsem tem pa najbrž ne bo šlo brez pomoči matičnega naroda. Sami ste zdaj veliko časa preživeli v Sloveniji, kako bi ocenili to pomoč doslej?
»Zdaj, ko sem bila v Ljubljani, sem do neke mere čutila to pomoč. Velika zahvala gre predvsem profesorju Vilku Novaku, ki je po mojem mnenju edini v Sloveniji, ki stoodstotno obvlada stvari na Madžarskem, tako etnološko kot jezikovno. Njemu sem zares hvaležna, saj mi je
ogromno pomagal. Tudi na fakulteti so mi maksimalno pomagali.
Če pa ocenjujem na splošno, mislim, da sami Porabci nismo izkoristili vseh možnosti. Gotovo se je tudi dogajalo, da iz Slovenije nismo dobili vedno toliko pomoči, kot bi je potrebovali — ali pa pomoč ni bila pravočasna.«
Če se zdaj nekako povrneva k Porabju. Dejstvo je, da je asimilacija velika. Vprašanje je, kako jo omiliti?
»Napisala sem študijo o asimilaciji Slovencev v Monoštru. Naj ob tem navedem le nekaj podatkov o jezikovnem položaju. Nekoč, ko Slovenci še niso dobro govorili madžarsko, so se jim Madžari posmehovali. Tako so starši začeli razmišljati: Ali ne bi bilo bolje, če otroke najprej naučimo madžarsko in šele nato slovensko. Tu so naredili veliko napako, saj je zdaj izredno malo primerov, da bi otrok v družini govoril oba jezika. Večina govori lepše madžarsko kot marsikateri Madžar. Zato mislim, da bi morali začeti pri družini. Starši bi se morali zavedati, da je normalno, da otroka naučijo materinščine. Do sprememb pa bi moralo priti tudi v šolskem sistemu. Smešno je, da imajo v vrtcu slovenščino dvakrat tedensko po 20 minut. Tu bi morale delati vzgojiteljice Slovenke, ki govorijo knjižno slovenščino, do neke mere narečje in, normalno, madžarščino. To dvojezičnost bi morale uporabljati ves dan, ne le nekaj minut.«
Eden od problemov se mi zdi tudi odnos oziroma razlika med knjižno slovenščino in narečjem. Večkrat sem opazila, da jemljejo Porabci slovenščino kot neki tuj jezik...
»Mislim, da se večina porabskih Slovencev sploh ne zaveda, da govorijo slovensko, ampak mislijo, da govorijo neki drug jezik. Ne vedo, da je porabščina kot narečje del slovenskega jezika. Dopovedati bi jim morali, da govorimo isti jezik.
Vemo, da je porabščina nekako arhaičen jezik. Menim, da bi morali narediti podobno kot v Prekmurju, kjer se ljudje pogovarjajo v narečju. Tiste izraze, ki jih narečje nima, pa bi nadomestili s knjižno slovenščino. Ljudi bi morali naučiti, da ne bi več govorili »iden na tanač«, ampak »iden na občino«. Potem ne bi prišlo do tega, da je v enem stavku pet besed, od katerih povemo dve v narečju in tri v madžarščini.«
Po nekaj letih bivanja v Sloveniji se je torej potrebno vrniti na Madžarsko. In ta Madžarska je v zadnjem obdobju doživela veliko sprememb. Kako bi jih lahko ocenili?
»Več svobode je prav gotovo. Toda ljudje so še vedno nezaupljivi, saj je prišla sprememba nenadoma in se morajo nanjo še navaditi. Ob tem pa ostaja še nekak strah, da se bo spet vse obrnilo. Posebno starejša generacija se boji, saj so marsikaj preživeli. Kar so nekoč obsojali, danes hvalijo — in tako je za ljudi, ki ne berejo časopisov ali gledajo dnevnika, vse preveč zmedena.«
Ob vsem tem pa bi najbrž lahko rekli, da večine ljudi pravzaprav politika ne zanima. Predvsem bi radi dobro zaslužili oziroma živeli življenje, vredno človeka ...
Menda še to. Ljudje zaenkrat ne čutijo še toliko pozitivnih kot negativnih sprememb. Navaden človek razmišlja: Do zdaj sem dobro jedel. Lahko sem kupil to in ono. Tega danes ni več. Nekako živi slabše kot pred leti. Ljudje gledajo predvsem na to, kakšno je njihovo življenje, in šele potem razmišljajo o drugih stvareh.«
Silva Edry
Pogled v zgodovino nam pove, da čas nikoli ni bil povsem last človeka, njegove volje in odločitve. Vedno je bil nekdo, ki si ga je prilastil ter s tem del človeka, saj mu je tako določal njegovo ravnanje in način življenja. Skozi obdobja se je lastništvo nad časom predajalo in za evropskega človeka je bilo obdobje, ko mu je cerkveni zvon meril čas ter ga opominjal na njegovo dolžnost do boga in dela. Čeprav je bil vse leto na isti način, pa se je vendar po nepisanem pravilu točno vedelo, da odzvanja in opominja v povezanosti z naravo, letnimi časi.
Z industrializacijo si je pridobila moč nad časom človeka industrija in cerkveni zvon je za delavski razred zamenjala tovarniška sirena. Ta je z določanjem delovnega časa, ki je bil postavljen v funkcijo produkcije in ustvarjanja, spremenila in določala način življenja delavca in ga povsem odtrgala od narave in z njo povezanega dela.
Evropa je hitela skozi zgodovino z razvojno močjo, ki je preostali svet ni premogel, prehajala je iz obdobja v obdobje in ob tem se je spreminjal tudi delovni čas, ki je vedno ostal v funkciji profita, ustvarjanja, napredka. Postavila si je čas, ki ga mi v želji, priključiti in približati se hiteči Evropi, imenujemo evropski delovni čas. A če že zremo v Evropo in vidimo evropski delovni čas v vlogi večjega ustvarjanja, moramo vedeti, da je Evropa spet nekaj korakov pred nami, saj ob delovnem času in stopnji razvitosti postavlja delavca pred delo.
Vodilno geslo našega gospodarstva je (bilo) iz dela, ob delu, za delo, preplavilo nas je v sedemdesetih letih in nas privedlo v zaostali narod. Delo kot princip smo sprejemali kot najnaprednejše, medtem ko je v razvitem svetu to že tonilo v zgodovino. Poveličevanje dela je postavilo v senco človeka, delavca, ki je svoje delo zasovražil in ga jemal kot nujno zlo preživetja.
Evropska težnja pa je postaviti delavca pred delo, delo kot način življenja pa bi se spremenilo v stil življenja, seveda upoštevaje produkcijo (visoko ustvarjalnost in inovativnost) ter ekonomijo.
ZA OHRANITEV OTROŠKEGA DOMA
Poleg imenovanja organov za delovanje na področju otroškega varstva v prehodnem obdobju je bila zadnja skupščina te skupnosti v znamenju vsebinske obravnave programa dela otroškega varstva Murska Sobota za naslednje leto. Tudi v njem bodo v ospredju varstvo matere in novorojenca, predšolska vzgoja in varstvo otrok ter družbene pomoči otrokom. S tem da bo program skupnih nalog po načelu vzajemnosti oziroma solidarnosti odslej izvajan na republiški ravni, v pristojnosti občin pa ostaja zagotovljeni in dopolnilni pro-
Okusi so različni, zato smo oblikovali pester
PROGRAM STOLOV, MIZ IN KOTNIH KLOPI.
DO 40 % ceneje
Obiščite nas v Ljutomeru na Kolodvorski 3 vsak de lavnik od 6. do 14. ure, v četrtek do 16. ure.
Izbirate lahko med domačim in izvoznim programom po proizvodnih cenah TUDI
z možnostjo OBROČNEGA ODPLAČEVA NJA.
Z našim proizvodnim programom opremljamo tudi gostinske lokale in druge ob jekte.
MURALES, Tovarna masivnega pohištva, p.o., 69240 LJUTOMER, Kolodvorska 3, telefon: (069) 81 301.
Evropski delovni čas je torej razvojna nuja in korak, ki ga bo moralo narediti tudi naše gospodarstvo in ga z negotovostjo že uvajajo redke organizacije naše ožje domovine. Ob tem pa ne moremo mimo vprašanja dozorelosti za tak korak, kajti drugačno postavljanje delovnega časa ali (iz)koriščanja delavca na delovnem mestu (morda bolj »človeško« zaradi razporeditve delovnih obremenitev) pomeni tudi udarec neformalnemu (plačanemu in neplačanemu) delu, družinskim mešanim kmetijam in postavlja na glavo ritem življenja, delovanja javnih služb in spreminja življenje posameznika in družine.
Kako močan bo udarec ob evropskem delovnem času za neformalno delo v Sloveniji, lahko sklepamo po tem, če prikažemo, kaj tako delo pomeni za ljudi in družine.
V letu 1984 je slaba četrtina Slovencev sama gradila hišo ali stanovanje, za gospodinjska dela skoraj petinšestdeset odstotkov anketiranih nameni na dan vsaj eno uro dela, z vrtičkarstvom se jih ukvarja dobra polovica in z delom na kmetiji nekaj manj kot dvajset odstotkov vprašanih. Podatka, koliko ljudi opravlja neformalno plačano delo, seveda skoraj ni mogoče dobiti. A gotovo je eno, da ima tako delo v nasprotju s formalnim delom svojo ceno in pomeni skupaj z neplačanim domačim delom boljše življenje vse družine.
A če vzamemo pod drobnogled neformalno delo med spoloma, je jasno naslednje: neplačano delo opravljajo predvsem ženske, plačano pa moški. Ta delitev je tako ostra, kot je bila delitev na gospodinje in zaposlene može, ki so služili denar za preživetje družine. Ta delitev se ohranja, čeprav je med zaposlenimi skoraj toliko žensk kot moških.
Če bo evropski delovni čas tudi obračun z neformalnim plačanim delom, pa neplačano gospodinjsko delo še vedno bo (bo moralo biti), morda še v večjem obsegu, ker bo moralo nadomestiti del tistega, kar je prispevalo k družini plačano
(Prihodnjič: Kako odmeva evropski delovni čas v Pomurju)
gram vzgojnovarstvenih dejavnosti.
Pri slednjem je bila dobrodošla razprava o usodi otroškega doma Dane Šumenjak v Baški, kjer letujejo tako predšolski otroci kot imajo šolo v naravi tudi šoloobvezni otroci. Ker sta vzgoja in izobraževanje kontinuiran proces, dom na otoku Krku pa je namenjen za poletni oddih vseh pomurskih otrok, bi se zanj morali zavzeti v vseh štirih občinah, pa tudi na obeh skupnostih (poleg skupnosti otroškega varstva tudi na izobraževalni) in se dogovoriti o upravljalen.
To je Center za socialno delo, po- ■
neformalno delo. Na pleča žene, matere se bo naložilo še večje breme. V sedanjih razmerah podcenjenega dela bo žena morala vztrajati pri obeh delih, a če bo in ko bo mož zaslužil dovolj za dobro življenje družine, se bo pogosteje vračala k družini ter spet prevzela vlogo varuhinje družinskega ognjišča, delno seveda tudi zaradi lastne razbremenitve.
Nekateri v tem ne vidijo nič slabega, saj bo mati kot močna figura v družini lahko spet postavila trdne vezi med družinskimi člani, ki jih načenjata civilizacijska ihta in tudi evropsko postavljen delovni čas.
Teoretično razpravljanje je seveda lahko le teoretično, zato ob koncu poglejmo na naš urarno-urbani pomurski svet skozi prizmo evropskega delovnega časa.
Prva in na hitro postavljena ugotovitev je, da se na sedanji stopnji razvitosti gospodarstva in tako močni, skoraj bolestni vezanosti na zemljo Pomurcu evropski delovni čas ne prilega-
Množica delavcev je v izmenskem delovnem času in na manj zahtevnih delovnih mestih, kar izključuje evropsko postavljen delovni čas. Zato, da bi bolje živeli, delajo na kmetijah. Manj zahtevno fizično delo, ki prevladuje v našem gospodarstvu, še dolgo ne bo tako dobro plačano, da bi izključevalo potrebo po dopolnilnem delu in zaslužku. V tistih redkih, številčno malih organizacijah, kjer je višja zahtevnostna stopnja dela, pa bi z uvedbo evropskega delovnega časa postali otočki in samo zanje in zaradi njih se ne bi spreminjal sistem javnih služb. So pa še nekatere javne službe, ki bi se s spremembo svojega delovnega časa bolj približale potrebi delavca, da bi opravke lahko uredil po delovnem času.
Evropski delovni čas torej vsebuje toliko vzporednic in navpičnic, ki se prepletajo, da se je nemogoče kar tako izreči za evropski delovni čas ali proti njemu.
Majda Horvat
sebne pristojnosti ima svet otroškega doma, sestavljen iz organizatorjev letovanja, ni pa še povsem jasno, kdo bo v prihodnje kril stroške organizacije in pedagoškega vodenja. Zato so bila nekatera razmišljanja o prodaji doma, kar bi pomenilo za socialno ogrožene otroke iz družin, ki ne hodijo na morje, konec letovanja. Izguba doma pa škodo, čeprav so bili prigovori tako na higienske razmere (svoj-čas zaradi pomanjkanja sanitarij) ob zadnjem letovanju pa na to, da so dobili otroci premalo hrane. Tudi v zvezi z mednarodno izmenjavo otrok so bila upravičena vprašanja z izhodiščem, da najprej zadostimo potrebe svojih otrok, poziv skupščine pa je delegatski »da« za ohranitev otroškega doma na morju.
B. Bavčar
YgSTNIK 18. JANUARJA 1990
STRAN 5
kmetijska panorama
VEC ODGOVORNOSTI
Novoletni paket reformskih ukrepov zvezne vlade še vedno odmeva med gospodarstveniki. Medtem ko ga v osnovi vsi podpirajo, saj daje dobro osnovo za izhod iz težavnega položaja, pa se še vedno zatika, ko ga je potrebno speljati v praksi. Težko se je odreči starih navad in tako mnogi še naprej delajo po starem. S starim dinarjem naj bi pokopali tudi inflacijo, z zamrznitvijo osebnih dohodkov vlada želi vzpostaviti delovanje tržišča, vendar praksa še vedno kaže drugače. V zadnjih dneh smo bili resda priče nekaterim pocenitvam, so pa to prej bele vrane kot prve lastovke. Mnogi o pocenitvah nočejo niti slišati, še več pa je takih, ki še naprej podražujejo svoje izdelke. Je pač tako, da je pri nas slabo delo še vedno možno vgraditi v cene, potrošniki pa po vsem tem ostajajo nemočni. Posebej velja to za proizvode, ki so nujni, pa jih drugje ni moč dobiti. Zvezna vlada napoveduje, da bo zaradi zmanjšanja kupne moči padlo povpraševanje, vendar proizvajalci in trgovci se spet znajdejo po svoje. Zdaj ponujajo nakupe na posojilo ali obročno odplačevanje in nekaj časa bo prodaja spet tekla.
Kaj je po vsem tem s tisto Markovičevo trditvijp, ko je na srečanju s slovenskimi gospodarstveniki na Brdu dokazoval, da so cene prenapihnjene in da imajo podjetja vsaj 50 odstotkov rezerv? Nove cene so v podjetjih določali v decembru in vanje so vgradili tudi pričakovano inflacijo, zdaj, ko inflacije ni, pa tega nočejo popraviti. Gotovo so se tako obnašali tudi slovenski mli-
narji in peki, saj sicer ne bi prišlo do posredovanja republiškega izvršnega sveta. Ta jim je dokazal, da so cene previsoke in jim je zato tudi naročil, da jih znižajo. To je med mlinarji in peki sicer sprožilo val negodovanja, vendar dokazi so neizpodbitni in s tem so se morali sprijazniti. Tudi pripombe, češ, kakšno tržno gospodarstvo je to, ko pa se država še vedno vmešava v njihove posle,
v tem primeru niso povsem sprejemljive. Osnovni prehrambeni izdelki se povsod obravnavajo nekoliko drugače, zanje nikjer ne veljajo zakonitosti ponudbe in povpraševanja in zato ne morejo veljati tudi pri nas.
Je po vsem tem še pričakovati kakšne pocenitve prehrambenih izdelkov? Delno lahko k temu prispevajo blagovne rezerve, ki so že dale na tržišče nekatere proizvode. Od 15 tisoč ton sladkorja iz blagovnih rezerv ga je polovica že v trgovinah, preostale količine pa bodo dobavili do 20. januarja. Ta sladkor prodajajo po ceni 9,5 dinarja za kilogram, cenejše pa je tudi olje iz teh rezerv. Napovedujejo pa, da se bo na tržišču že kmalu pojavil tudi riž, njegova cena pa bo od 20 do 21 dinarjev za kilogram. Vendar so vse to le drobni in osamljeni primeri, ki ne bodo reformirali gospodarstva. Reforma bo uspela le, če se bomo začeli vsi drugače in odgovorno obna-
sati.
L. Kovač
Maribor je največje tržišče Pomurke
Maribor in Pomurka sta povezana že več desetletij. V tem mestu so si Pomurkine mesnice že v stari Jugoslaviji ustvarile sloves, ki se je ohranil do današnjih dni.
Pomurka je ves čas v Mariboru utrjevala svoj položaj. V času reorganizacij, pred dvajsetimi leti, so se Pomurki priključila nekatera podjetja, ki so imela mesnice. Kot je povedal direktor komercialnega sektorja, dipl. ek. Milan Koren, je Pomurka z vlaganji in priključitvami v Mariboru pridobila precej prodajnega prostora, tako da je tačas Maribor prodajno tržišče, kjer je največ prodajaln Pomurke.
svoj okus in za svoje potrebe.
Sodobna ponudba svežega mesa vseh vrst neposredno in v nalašč za tako ponudbo skonstruiranih hladilnih vitrinah namreč omogoča individualno odločitev pred nakupom.
Preurejena prodajalna v središču Maribora ima tudi delikatesni oddelek, v katerem so kupcem na voljo izdelki delikatesnega programa Pomurke, na izbiro pa so tudi izdelki drugih izdelovalcev.
V sosednjem prostoru so uredili manjši lokal za hitro pripravljanje jedi. Z obnovo lokala so pridobili nove prostore za name-
riboru in na širšem območju Koroške, Celja, Velenja, Rogaške Slatine, Slovenskih Konjic in Slovenske Bistrice, smo ponudili sodobno obliko sodelovanja.
Boris Hegeduš
V PE Maribor dela več kot 100 delavcev. V letu 1989 so na širšem območju Maribora prodali največ mesa in mesnih izdelkov, vendar količin niso hoteli izdati, češ da so poslovna skrivnost.
Pomurka je v zadnjih letih veliko vlagala v obnovo in gradnjo novih prodajaln. Novembra lani so odprli prenovljeno mesnico na Glavnem trgu. V tem trenutku je to njihova najbolje opremljena in najlepša mesnica.
Milan Koren pravi: »V Pomurki smo ob vseh spremembah vztrajali pri temeljnih ciljih. Želeli smo in še želimo biti prvi v svoji stroki. Želimo biti dober poslovni partner vsem, ki poslujejo z nami. Smo in želimo biti sodobni v ponudbi, upoštevati stališče in predloge kupcev in biti sprejemljivi za kritične ocene in pripombe okolja na naše delo.«
V Pomurki torej upajo, da bo v prenovljenem lokalu vsak, ki bo vanj vstopil, našel nekaj za
ne, ki jih doslej v teh prostorih niso mogli uresničevati.
Hladilne komore z različnimi toplotnimi režimi bodo omogočale, da bodo kupcem lahko vedno ponudili meso in mesnine neoporečne kakovosti.
Pomurka je v obnovo vložila 32 milijard dinarjev. Obnovljeni objekt na Glavnem trgu je le ena od naložb, s kateremi želijo v Pomurki povečati prodajo na mariborskem tržišču. Druga, ki je tudi v sklepni etapi, je tudi ureditev prodajalne na avtobusni postaji. Pripravljajo pa tudi nove načrte.
Vsem, ki kupujejo v mesnici na Glavnem trgu, tistim, ki dobivajo blago iz drugih skladišč in mesnic v Mariboru, in tistim, ki jih oskrbujejo ambulantno v Ma-
ZIMSKI MRAZ IN POSEVKI OZIMNIH ŽIT
PRVI UKREPI ŠELE SPOMLADI
Mraz, ki smo ga v prvi polovici januarja čutili tudi v Pomurju,
trajajo tja do 20. januarja ali še kakšen dan dlje. Tako je tudi letos, ko je pritisnil pravi zimski mraz in so se najnižje temperature ponoči spustile tudi pod minus deset stopinj. Svoje je k takšnemu vremenu prispevala še megla, tako da se marsikdaj tudi podnevi temperatura ni dvignila nad ledišče, zemlja pa je zmrznila že precej globoko.
Tako nizke temperature so nekoliko bolj kritične; če je zemlja brez snežne odeje, saj lahko poškodujejo posevke. Strokovnjaki pravijo, da mraz na posevkih ozimnih žit zaenkrat v Pomurju še ni povzročil večje škode, ni pa izključeno, da nekateri posevki ne bi bili prizadeti. Posamezne sorte ozimnih žit prenašajo različno nizke temperature, v Pomurju pa sejemo v glavnem takšne, ki dobro prenašajo tudi nižje temperature. Seveda je odpornost pomeznih posevkov v veliki meri odvisna od časa setve in tudi od agrotehnike, ki so jo pri tem uporabili. Nižje temperature boljše prenašajo posevki, ki so bili posejani pravočasno in so se do zime dobro obrasli. Tudi globina setve ima pri tem pomembno vlogo, zato bi bilo prav, da bi se pridelovalci dosledno držali predpisane agrotehnike. Pšenica, ki je bila po-S> preplitvo, slabše prenaša suhi mrur, podobno pa velja tudi za setve? !
Napake, ki smo jih naredili jeseni, se zdaj ne dajo popraviti z nobenimi ukrepi, pridelovalci si lahko želijo le sneg, ki bo pokril posevke. Prvi ukrepi bodo sledili spomladi, ko bo slabše posevke po-
trebno pravočasno in ustrezno dognojiti.
L. Kovač
O STARIH SORTAH
JABOLK
V tem članku ne mislim govoriti o novih kakovostnih sortah jabolk, ne o bio jabolkih, ampak o jabolkih, ki so med njima.
Čeprav nam stara sadna drevesa na Goričkem, pa tudi povsod v Sloveniji močno propadajo, bi lahko z določenimi ukrepi današnje stanje spremenili.
Zadnje čase se zopet pojavljajo kupci (interesenti) in s tem porabniki jabolk iz starih kmečkih nasadov. Torej tu ne moremo govoriti o bio jabolkih, ampak imejmo v mislih jabolka, pridelana na čim bolj naraven način.
Zanimanje za takšno jabolko je vsak dan večje, moramo pa vedeti, kdo takšno jabolko lahko pridela. Takšni nasadi bi se morali evidentirati, tako da bi lahko nadzorovali vse delo, ki je bilo narejeno v nasadu, in vse potrebne ukrepe. Pred leti je bilo narejenih nekaj nasadov starih sort na Goričkem, ki bi lahko dajali še zadovoljive rezultate. Pri nas pa je še veliko starih sort jablan, ki so posajene okrog hiš, med njivami ali v »ogradih«.
Naši ekstenzivni nasadi so navadno visokodebelni in v glav-
nem zanemarjeni. Rastejo predvsem na zatravljeni površini in so tudi prepuščeni sami sebi glede oskrbe. Da bi pridelali dobra jabolka starih sort, so potrebni posegi.
Sedaj bi se morali odločiti, ali želite svoj ostareli nasad, kjer so še tudi stare dobre sorte, pomladiti, oskrbovati in narediti, kar je potrebno. Če bi se odločili za ta korak, pokličite strokovnjaka, ki vaip bo dal nasvete in bo naredil sanacijski načrt nasada. Za pridelavo starih sort jabolk za na mizo smo se odločili pri KZ Pa-nonki, zato naj se zainteresirani oglasijo. Kjer bov interesentov več, bomo organizirali tudi prikaz rezi in vse druge ukrepe.
zatiramo razvoj škodljivcev, ki bi imeli zatočišče pod skorjo, prav tako preprečimo razvoj glivičnih bolezni. Dobro bi bilo, da bi deblo obelili z apneno emulzijo, tako bi ga razkužili, bela barva pa tudi odbija sončne žarke, zaradi česar se sokovi počasneje pretakajo in ob močnem poznem zimskem mrazu ne pride do pokanja skorje.
GNOJENJE
OBREZOVANJE
Gnojenje vinske trte
Meliorativno (založno) gnojenje
Koreninski sistem vinske trte je razvit v globljih plasteh tal, kjer je preskrba z mineralnimi gnojili otežkočena. Vinska trta je večletna rastlina, ki raste vrsto let na enem mestu, zato ji moramo zagotoviti ugodne razmere za rast in rodnost v celotnem življenjskem obdobju. Trta potrebuje za normalen razvoj in kakovosten pridelek največ fosforja in kalija. Prav ta gnojila pa so v tleh slabo pomična. Tako se fosfor in kalij, ki smo ju potrosili samo po površini, letno pomakneta v tla za 1—2 cm. Še tako velike količine teh hranil ne bodo dale želenih rezultatov, če jih bomo potrosili samo po površini. Edinstvena priložnost, da spravimo fosforna in kalijeva gnojila v območje kasnejših korenin, je pri obnovi oziroma rigolanju zemljišča za vinograd. Izkušnje kažejo, da je najučinkovitejše trošenje gnojil neposredno pri rigolanju na odprto brazdo. Skrbeti moramo, da bodo gnojila enakomerno razporejena v koreninski plasti. Poznejše gnojenje za zalogo je možno z raznimi globinskimi dozatorji in podrahljači, vendar je tako vnašanje gnojil dosti dražje in neenakomerno. Pri obnovi vinograda potrosimo celotno količino gnojil pred rigolanjem, medtem ko sadjarstvu 2/3 pred rigolanjem in 1 /3 po njem. V nadaljevanju si poglejmo, kako izračunamo količino gnojil, potrebno za založno gnojenje. Količina gnojil za založno gnojenje se ravna po tem, koliko je že v tleh fosforja in kalija. Ta podatek pa dobimo na podlagi kemične analize tal.
Primer:
Analiza izkazuje naslednje vrednosti: 1. globina 0—20 cm, vsebnost PiOs je 5 mg/100 g tal, vsebnost K2O 10 mg/100 g tal.
2. globina 20—40 cm, vsebnost PiOs 1 mg/100 g tal, vsebnost IGO 5 mg/100 g tal. Najprej si izračunamo povprečje za oba podatka. Če pa smo jemali vzorce iz več globin, pa za vse. V našem primeru imamo vrednost za P;Os 5+1 /2 = 3 mg/100 g tal, za K2O 10 + 5/2 = 7,5 mg/100 g tal. Obe vrednosti spadata med slabo (A) založena tla s fosforjem in kalijem, naš cilj pa je, da oskrbimo tla do vrednosti B—C. To je za P2O5 15—30mg/100g tal in za K2O 20—40 mg/100 g tal.
Poglejmo izračun za naš primer:
To je prvi in najnujnejši ukrep. Kot smo že večkrat povedali, želimo z obrezovanjem sadnega drevja ohraniti ravnotežje med rodnostjo in rastjo. Za rast je potrebna hrana (energija) prav tako za plod (jabolko), kar dobi drevo s fotosintezo. Za fotosintezo pa je nujno, da ima drevo veliko zdravnih in dobro osvetljenih listov. Moramo pa vedeti, da so tu nujno potrebni voda, CO2 (ogljikov dioksid) in hrana. Če vsega tega drevo nima, dobimo drobne plodove, rodnih (cvetnih) brstov za naslednje leto je malo in rast enoletnih mladic je slaba. Skoraj 70 % vse energije pri drevesu se uporabi za transpiracijo (izhlapevanje) in za rast lesa. Ko vse to vemo, moramo tako tudi obrezovati, da bo imelo drevo dovolj svetlobe v krošnji, dovolj rodnega lesa in s tem zadovoljivo rodnost.
Stara drevesa z visokimi krošnjami je seveda težje obrezovati, dobro je, če imamo žago na daljšem drogu in tudi motorno žago za debelejše veje. Vsa starejša drevesa obrezujemo močneje, moramo izrezati tudi vse suhe in poškodovane veje. Pri obrezovanju starih in visokodebelnih dreves se ne smemo ozirati na krošnjo oziroma na videz drevesa, ampak naj ima drevo veliko mladega rodnega lesa.
POMLAJEVANJE STARIH
DREVES
Prevelika drevesa lahko znižamo tudi tako, da odžagamo vrh, stranske ogrodne veje pa odvedemo v položno smer. Speča
tla naj bi vsebovala
v našem primeru po analizi razlika
20 mg P2OS
3 mg P2OS
17 mg P,OS
Za dvig PjOj za 1 mg potrebujemo 30 kg čistih fosfornih gnojil na ha. V našem primeru je to 17 x 30 = 510 kg. Če gnojimo z enostavnim gnojilom (n.pr. superfosfat), delimo izračunano vrednost z % gnojila, ki ga bomo uporabili (za superfosfat je to 16 %). Dobimo stote gnojila na ha (510/16 = 32). To pomeni, da moramo potrositi 3200 kg superfosfata na ha. Za izračun kalijevih gnojil pa postopamo takole:
tla naj bi vsebovala
v našem primeru po analizi
razlika
40 mg K2O
7,5 mg K2O
32,5 mg K2O
Za dvig IGO za 1 mg potrebujemo 20 kg čistih kalijevih gnojil na ha. V našem primeru je to 32,5 x 20 = 650 kg. Če gnojimo z enostavnim gnojilom (kalijevim sulfatom), ki vsebuje 48% IGO, delimo vrednost, ki smo jo izračunali, z 48 (750/48). Našo parcelo moramo pognojiti s 1550 kg kalijevega sulfata na ha. Če nimamo enostavnih gnojil, uporabimo kompleksna (NPK) gnojila v določenem razmerju, ki se najbolj približujejo našim zahtevam. V našem primeru bi bilo to gnojilo PK(20:30) ali NPK(7:20:30), ki bi ga morali dati 2550 kg/ha ali gnojilo NPK(7:14:21) 3600 kg/ha. V praksi težko zagotovimo do kg teoretsko izračunano gnojenje na podlagi kemične analize tal, ker nimamo gnojil (NPK), ki bi bila v potrebnem razmerju. Zato moramo biti bolj raznovrstni in kombiniramo več teh hranil (gnojil). Na primer: če imamo na razpolago hlevski gnoj, ga lahko raztrosimo in zarigolamo. Razliko gnojil pa damo v obliki enostavnih (posamičnih) ali NPK gnojil. Koliko posameznih hranil vsebuje povprečen hlevski gnoj, smo obravnavali v poglavju: hlevski gnoj.
K meliorativnemu gnojenju spada tudi kalcifikacija tal (apnjenje). Apnimo tam, kjer je ph vrednost pod 6. Apniti ne smemo na pamet, kajti velike količine aktivnega apna v tleh lahko pripeljejo do nedostopnosti kalija, magnezija železa itd. Več o kalciju in kalcifikaciji pa v posebnem poglavju.
Ernest Novak, dipl. inž. agr.
To je drugi najvažnejši ukrep, če želimo uspeti. Vsaj v začetku oziroma po videzu dreves bi morali gnojiti z rudninskimi gnojili (umetna gnojila
ni najboljši izraz). Pozneje bi lahko prešli na organska. V glavnem se trava iz teh nasadov pokrmi, zato je hranil v zemlji bolj malo. Če je nasad večji, moramo narediti tudi kemično analizo tal, tako da potem odmerimo količino gnojila na podlagi rezultatov založenosti hranil zemlje. Na podlagi kemične analize tal vidimo tudi, kakšna je pH vrednost in ali je potrebno apniti ali ne.
Gnojila pri teh nasadih moramo spraviti v globlje plasti, če bomo metali gnojilo po površini, ne bomo dosegli zaželenega uspeha. Fosfor (P) in kalij (K) se počasi izpirata, tako da je potrebnih nekaj let, da pride hranilo v doseg korenin.
Uporabljamo pa tudi organska gnojila, to so hlevski in kurji gnoj, gnojevka, gnojnica ali mulčimo. Tudi če uporabljamo organska gnojila, jim moramo podkopati. Okrog dreves skopljemo jarke, v katere damo gnojilo, če je nasad večji, podorjemo.
ŠKROPLJENJE
Pri tej pridelavi jabolk ne bi smeli škropiti ali največ enkrat. Opravili bi le spomladansko škropljenje. Če bi morali škropiti tudi proti cvetožeru (nasad v bližini gozda ali slab nastavek cvetnih brstov), bi uporabljali fo-lidol, olecultracid, oleokalux ali podobno. To so sicer močni strupi, vendar se uporabljajo, ko cvetovi še niso
očesa med letom poženejo iz starega lesa in dobimo mnogo mladic. Te enoletne mladice (boho-tivke) med letom že lahko redčimo, vendar ne preveč zaradi listne površine. Naslednje leto pa dokončno redčimo enoletne mladice in jih upogibamo po potrebi. Tako pomlajeno drevo nam daje v tretjem ali četrtem letu zelo lepe pridelke. Jabolka so debelejša, okusnejša in dobimo tudi večji rod.
Ali se bomo odločili za močnejšo rez ali za pomlajevanje starejših dreves, se moramo najprej odločiti in potem skupaj s strokovnjakom narediti načrt oziroma sprejeti končno odločitev.
odprti in tako ne morejo v stik s prihodnjim plodom. Če ne pričakujemo cvetožera ali je cvetnih brstov veliko, škropimo s slabimi strupi, to je fruta-pon ali belo olje. Pozneje več ne bi škropili, proti črvivosti (jabolčni zavijač) bi uporabljali seksualne feromonske vabe. Ta sistem že uspešno uporabljajo v Avstriji in Nemčiji. V teh nasadih bi se močno razširili naravni sovražniki škodljivcev.
V teh nasadih pa ne bi smeli uporabljati raznih herbicidov, razen dveh, in sicer reglon za enoletne plevele (kemična kosa) ali roundop (cidokor) za trdovratne večletne plevele in za travnate plevele fusilade.
SORTE
ČIŠČENJE DEBLA
Čiščenje oziroma strganje stare skorje z drevesa je prav tako pomemben ukrep. Preventivno
Na Goričkem poznamo predvsem naslednje stare sorte: zimska moščan-ka, letna moščanka (tirolka), kanad-ka, bobovec, krivopecelj, boskop, londonski peping, lederka (kosmač), ba-tulka, zvonček, zvezdasta reneta, Ontario, jonatanka, zlata parmena, rana žitna in mnogo drugih.
Vlado Smodiš
STRAN 6
VESTNIK 18. JANUARJA 1990
odprta stran
Kako bomo glasovali, ugotavljanje izida volitev
V predhodni številki Vestnika smo govorili o kandidiranju, predlaga-^o'°^anju kandidatov in kandidatnih list, tokrat pa poglejmo, ka-i-i .mo na volitvah glasovali in kako se ugotavljajo izidi volitev. Novi volilni zakon je tudi na tem področju prinesel nekatere novosti, skupnosti so izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili največ glasov v volilni enoti. Volilne enote dolo-
Najprej torej o glasovanju. Volišča morajo biti tako oprfem-Ijena, da volilca pri tem, ko se odloča, nihče ne more nadzorovati niti motiti. V bistvu gre za to, da se zagotovi tajnost volitev oziroma glasovanja in odločanja. To vprašanje je sedaj zelo pomembno, vključno z delom volilnih odborov. Volilni odbor bo imel zelo pomembne pristojnosti, te mu daje nov volilni zakon. Ne bo več tako imenovanih družinskih volitev (ko eden glasuje za vse člane družine), kot smo to poznali iz preteklosti. Predstavniki kandidatov bodo lahko navzoči na volitvah in bodo lahko nadzorovali delo volilnih odborov. Če bi prišlo do zlorabe zakona, je sodišče tisti organ, ki lahko volitve razveljavi. Sam postopek glasovanja bo potekal tako kot doslej, ker pa bo neprimerno več glasovalnih listov, bo moral vsakemu volilcu volilni odbor podrobno razložiti postopek glasovanja.
Novi volilni zakon prinaša tudi nekatere novosti glede ugotavljanja izida volitev. V zbor združenega dela in zbor krajevnih
čajo občinske skupščine s svojimi statuti. Zanimiveje vedeti naslednje: če dobita pri volitvah v zbor združenega dela in zbor krajevne skupnosti dva kandidata enako število glasov, potem med njima odloči o izvolitvi žreb.
To žrebanje se opravi pri občinski volilni komisiji ob navzočnosti kandidatov ali njihovih zastopnikov. Zanimivost in novost je tudi ugotavljanje izida volitev za zbor občin Skupščine SRS. Izvoljen bo tisti kandidat, ki bo dobil večino glasov v volilni enoti. Če nihče od kandidatov ni dobil večine veljavnih glasov v volilni enoti, se opravi drugi krog volitev oziroma glasovanja. To je novost. Med dvema kandidatoma, ki sta dobila največ glasov, se torej opravijo nove volitve. Če bo dobilo več kandidatov enako število glasov, bo žreb določil katera dva bosta šla v drugi krog volitev. Ta krog glasovanja se mora opraviti najkasneje v 30
dneh po glasovanju v prvem krogu. Najbolj zapleteni postopki pa so pri volitvah v družbenopolitični zbor SRS, ker je ali bo družbenopolitični zbor splošni politični zbor. V praksi pa je že tako, da je ta postopek, če želimo zagotoviti kar najbolj demokratični postopek, vedno bolj zapleten. Voli se lahko na dva načina, volimo lahko celotno listo stranke ali določeno število kandidatov z list strank. Volilni izidi se ugotavljajo v vsaki volilni enoti za vsako listo kandidatov.
Število glasov za listo se pomnoži s številom kandidatov na listi, temu se prištejejo glasovi za posamezne kandidate, to pa se deli s številom kandidatov na listi. Ker imamo tudi posamične kandidate, se izid volitev ugotavlja tako, da se število glasov za posamezne kandidate deli s številom kandidatov na listi, ki se volijo v posamezni volilni enoti. Potem se izračuna, koliko mandatov je posamezna lista dobila. Ta količnik dobimo tako, da število veljavnih glasov v volilni enoti delimo s številom delegatov, ki jih volimo v volilni enoti, tako dobimo število mandatov, potem pa število glasov za listo delimo s številom mandatov.
Lahko se zgodi, da vsi glasovi ne bodo porabljeni. Presežek se prenese v republiko in se deli tistim listam, ki so dobile največje število glasov v republiškem merilu. Za volilce pa je najbolj pomembno, da lahko volijo ali listo v celoti ali posamezne kandidate.
Ustavni amandmaji in volilni zakon določata, da imata v vseh zborih republiške skupščine madžarska in italijanska narodnost po enega delegata. V volilnih enotah na narodnostno mešanem območju bomo volili 3 delegate, po enakem postopku kot druge. Zakon določa aktivno in pasivno volilno pravico, kar pomeni, da je pripadnik narodnosti lahko izvoljen, aktivna volilna pravica pa je, da volijo vsi volil-ci, vpisani v volilno listo na narodnostno mešanem območju. Novost je ta, da lahko volijo tudi pripadniki narodnosti zunaj narodnostno mešanega območja, vendar samo v občinah, kjer imajo v svojem okviru tudi pripadnike narodnosti. Zakon in ustava določata glede zborov občinske skupščine ustrezno zastopstvo narodnosti. Ni podrobnejših kriterijev, toda praksa je doslej po-* kazala, da je bilo to zastopstvo vedno doseženo in ni dvoma, da tudi na sedanjih volitvah ne bo.
HURA ZA NOVO STRANKO
Slovenska skupščina je konec decembra 1989 sprejela:
— zakon o volitvah v skupščine
— zakon o volitvah in odpoklicu predsednika in članov Pred-sedstva SR Slovenije
— zakon o določitvi volilnih enot za volitve delgatov v zbore skupščine SR Slovenije in zvezni zbor Skupščine SFRJ
— zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o evidenci volilne pravice
— zakon o političnem združevanju
Navedeni zakoni so legalizirali marsikaj, o čemer še pred kratkim niti sanjali nismo. Marsikdo se še sicer cinično nasmehne možno-
Kako sem obhodil na
VOLITVAM 1990
stim in rešitvam, ki so v teh zakonih, toda dejstva so jasna. Slovenija vstopa v novo obdobje političnega življenja. Razne politične stranke — zakon o političnem združevanju jih sicer še »deviško« imenuje politične organizacije — so danost, katero je v prihodnje v Sloveniji treba upoštevati. Časi realsocialističnega političnega in gospodarskega življenja v Slovenijji so verjetno za vedno minili, kot verjetno tudi časi, ko je vladala samo ena resnica. Zveza komunistov je hočeš nočeš morala popustiti. Sicer je dolgo trajalo (več kot 40 let), toda časi in razmere so prinesli svoje. Povsem upravičeno lahko leti sedaj kritika na slovenske komuniste, da so zavlačevali s sprejemom potrebne zakonodaje. Veliko predolgo so tudi ljudje živeli v prepričanju, da je pravo politično delovanje rezervirano samo za nekatere. Pri naših ljudeh je še zelo navzoča misel »boj se politike«. Zato naj sedaj ne preseneča dejstvo, da so naši ljudje še vedno omahljivi, da se jih večina še ni opredelila, da marsikdo s strahom gleda na politična dogajanja pri nas v zadnjem času.
Življenje je pustilo svoje sledove. Prišel je trenutek, ko se je potrebno učiti abecedo političnega življenja v strankarskem sistemu. Navaditi se bo potrebno na spoštovanje različnosti mišljenj, na novo politično, ki bo moralo biti obenem tudi novo kulturno življenje.
Za pravo delovanje političnega strankarskega sistema pa je potrebno delovanje dobrih političnih strank. Te pa vsaj za sedaj v pomurskem prostoru niso najbolj primerno organizirane iz več razlo-
Tekma se je končala, začenja s odločilna partija! Priprava volilnega golaža je postalo najbolj priljubljeno opravilo skupin in posameznikov. Bolj ga bomo zamešali in začinili, slastnejši bo. O tem, kaj bo, ko ga bomo pojedli, zdaj ne razmišljajmo. Tudi za ceno naših želodcev ne, saj zdaj ni časa za to. Raziskave kažejo, da je več kot polovica Slovencev še neopredeljenih in zdaj je trenutek, da to izkoristimo. Še je čas, da jim ponudimo svoj golaž, takšnega, ki jih bo gotovo pritegnil.
Nove stranke se rojevajo kot muhe na gnoju in zakaj ne bi Slovencem ponudili še kakšne. Več strank, večja demokracija, mi pa smo vendar za demokracijo. Predlagam, da ustanovimo stranko preganjalcev škorcev. Pravzaprav jo že imamo, vodstvo smo imenovali, zdaj potrebujemo le še člane, simpatizerje, vo/il-ce. Program in simboli so tisti, ki naj pritegnejo. Stranka preganjalcev škorcev vse to ima in prepričana je, da bo na volitvah zmagala. Vanjo se lahko vključijo vsi, ki imajo radi češnje, prvi spomladanski sadež narave. Verska, rasna ali nacionalna pripadnost pri tem ni pomembna. Simbol stranke je zelena češnja na sinjem odri podlagi. Čeprav ima-
mo Slovenci raje rdeče češnje, smo za svoj simbol izbrali zeleno, saj pravijo, da zelena barva pomirja, ni vznemirjajoča. Pa tudi v času volitev bodo češnje še zelene.
Stranka preganjalcev škorcev bo na volitvah nastopila samostojno in tudi po zmagi
bo dovzetna za vse pobude. Tako ne izključuje možnosti, da je zelena barva zgolj začasna. Po volitvah bodo češnje že začele zoreti in morda bo rdeča barva spet primernejša. Po zmagi bomo o tem odločali sami. Predsednik SPŠ J. češnjezob
če še niste, postanite naročnik VESTNIKA...
seji soboške občinske skupščine
občin ni .nek^ Pred sprejetjem odloka o volitvah v soboški sediiod .skuPŠčinski dvorani vračal izza govorniškeg apulta v klopi kjer paciin "e	ta ne ve ^aj je samoupravni socializem. Kdor je z antici-
A Par*amentarnega sistema 8. januarja leta 1990 še enkrat doživel ram menovano nestrankarsko demokracijo, ta ve, da difficile est sati-von. sot’bere, da je težko ne napisati satiro; namesto mnenja o no-em volilnem zakonu.
prepustijo, v kolikor se jih bo kaj našlo, alternativi.
Vračajoč se izza govorniškega pulta sem hodil skozi negodujoče presedanje, da, bilo je tudi nekaj skoraj sva- _ rečih pripomb in ker ničesar takega prostovoljno. semTe^ab^ več"l’ . ,_____________________V neenakoPra:en
najvišje občinske oblasti. Navsezad-	um bo primanjkovalo še ustreznega kadra, saj je;
nje smo v predvolilnem boju in s svojimi pripombami bi morebiti lahko izzval še bolj anahronistično odzivanje skupščine. Nakar bi mi splahnel ves lokalni ponos in bi se mi lahko zareklo kaj nevzpodbudnega in za predvolilni boj kontraproduktivnega.
Ne, nikakor ne mislim, da takšna neodobravajoče pripominjanje ne spada v demokratično skupščino. Ne spada pa v ta čas in v ta konec Evro-•	«--ix:„;
NAROČILNICA
NAROČAM VESTNIK
Bil sem na tej seji vseh treh zborov, I sporočil sem to, da bom šel, vodji delegacije na šoli kjer delam in sodelav-cu> ki je že imel samoupravni mandat : za udeležbo na tej zgodovinski seji. To z zgodovinsko sejo mislim brez ironije, kajti domneval sem, da bodo delegati potem, ko bodo sprejeli odlok, ki uvaja večstrankarski sistem in občinsko skupščino spreminja v občinski parlament, vsaj zaploskali. Ce ne že nazdravili.
Takorekoč sem torej imel polovico mandata, čeprav sem nastopal kot predstavnik Zelenih in hotel sem delegate opozoriti na pravila fair playja, pa to, da so nove stranke na slabšem in da bi jim bilo umestno dodeliti nekaj denarja za predvolilni boj. Čeprav mi je kot Zelenemu po drugi strani spet žal za ta denar, ker se ne bo porabljal za ekološke namene. Delegate sem hotel tudi opozoriti na sestavo volilne komisije v kateri so v glavnem komunisti, jim predlagati, da se za volitve v družbenopolitični zbor odločijo samo za eno volilno enoto, ker bi bilo tako ceneje in preprosteje, predvsem pa sem jih hotel spomniti na 70. člen Zakona o volitvah v skupščine iz zadnjega Uradnega lista v katerem pi-™>. da mora prostor, kjer se glasuje »biti urejen tako, da je zagotovljeno tajno izpolnjevanje glasovnic. Volišče mora biti opremljeno s kabinami, boksi, zagrinjali, pregradami ali na drug način, ki preprečuje opazovanje volilca pri izpolnjevnaju glasovnic.« _
To slednje sem nameraval najbolj poudariti, ker med ljudmi živi spomin na presipavanje kroglic, maščevanje za drugače oddane glasove kakor je predpisala ljudska oblast, še vedno Pa doživljajo perfidno zastraševanje agroživilske mafije, ki bo po jutrih na zbiralnicah mleka pred volitvami dajala vzhajati glasove o tem, kakoje to, koga voliš, povezano s ceno mie-*a- Kakor je sicer sploh v navadi, da gnojila po ugodni ceni zvedo tisti, ki so živino »prav« prodali, oni, ki je hišo tako pa zvedo po naključju, če zvedo.
Vodilnega občinskega komunista, kl K tudi za svojo stranko napovedal pravico do denarja, zelo majhnega denarja katerega vsoto bomo obelodanili globje v predvolilnem boju, da se bo videlo, koliko je dobila alterna-,lva in koliko oblastni blok, so nekateri delegati poslušali z dvignjenimi srci. Načeloma imajo seveda tudi komunisti pravico do tega denarja, zato sem jih hotel spomniti, da so lahko z nzirom na zgodovino svoje oblasti nekoliko velikodušnejši in te fičnike
gov:
— kot prvi je verjetno že omenjena bojazen ali še neopredelje-
nost
— relativno kratek čas za ustanavljanje teh strank
— sedanje uradne strukture ne kažejo še dovolj pripravljenosti za softnansiranje delovanja novih strank
— sredstva javnega obveščanja (tv, radio, časopisi) so v rokah sedanje vladajoče stranke in pod njeno kontrolo, zato novonastalim strankam ne posvečajo zadovoljivih informacij
— sedanje uradne strukture imajo že ustrezno profesionalno kadrovsko zasedbo in oblast, novonastale stranke pa delujejo izključno
Časopis začnite pošiljati od dne Ime in priimek....................... Naslov: kraj, ulica, hiš. št.........
Podpis:
Nove politične stranic £avnn.iu>. ni boj. Poleg denarja jim bo primanjkovalo še ustreznega'kadra, saj je; ~ vprašanje, če bodo podjetja pustila politično delovanje svojim delavcem, ob tem pa bo imela uradna politika svoje iz proračuna plačane delavce. Odprta ostaja še vrsta vprašanj, in to kako pravočasno izvesti vse kandidacijske in druge postopke, kako primerno pokrivati teren,’ kako biti s svojimi kandidati navzoč na listah v zbore združenega dela idr.	..	, .	.
Ob tem pa se postavlja tudi vprašanje, ah je pravi trenutek za takšne volitve, ali naj ravno »jaz« sodelujem v tem volilnem »golažu«, ali ne bi rajši malo še potrpeli idr. Vendar navedena zakonodaja spaaa pa v m ........_	dokaj podrobno in natančno ureja postopke in način volitev. Zameri-
pe, da nihče v komunalni skupščini moji lahko celo, da v nekaterih področjih celo preveč podrobno. Za-parlamentarno ne zabrunda iz opozi- gotoviti pa bo potrebno spoštovanje in izvajanje takšne in te zakono-cijskih vrst, če predstavnik najrealnej-	daje. Da pa bo odpravljen vsak dvom o pravilnosti potrebnih akcij in
še stranke kakšno razdere. Celo še sa-	izvajanjem drugih nalog v zvezi z volitvami, pa naj bi bili v vseh tele-
mo nekaj minut pred sprejetjem odlo-	^o^oii odločajo v zvezi z volitvami, predstavniki raznih, in
ka o večstrankarstvu ne!	’______ctran|£	-	-	.	, ,	-
Štefan Smej
sih, ki kakorkoli odločajo v to nasprotnih strank.
l vvmvauii,	---- .
Za Demos Pomurja: Jože TivadarJ
Datum:
Naročilnico natančno izpolnite s tiskanimi črkami, izrežite in pošljite na naslov: VESTNIK, S9000 MURSKA SO-
BOTA, Titova 29.
in to zagotovo ne bo zgrešena odločitev:
— na cenen način boste spoznali svet okrog sebe,
— prihranili boste več kot 30%
— dobivali ga boste na dom,
— imeli boste do 20% popusta pri storitvah (mali oglasi,ipd.),
— sodelovali boste v nagradnih akcijah za naročnike ...
JiOB ROB VULHv am— ___________________ ______
■ Nadstrankarska obarvanost 1 I delegatov |
Se nam res obeta velika zgaga, kot je na nedavnem zasedanju zbo-Irov skupščine občine v Murski Soboti prerokoval delegat z Zavoda za m ekonomiko in urbanizem Stanko Juršič. Načel je namreč dokaj aktual- I no dilemo o zastopanju predstavnika ene od prihodnjih političnih ■ strank v delegatskih klopeh. Navedel je dobesedno takole: »V brezkom- ■ Ipromisnem boju za kompromis pri sestavi pluralnih skupščin, ki bodo M pri nas očitno nekakšna mešanica dveh političnih sistemov upravljanja I in oblasti, se nam na spomladanskih volitvah obetajo določene nejasno- | sti. Zato vprašujem, katera stališča bo, denimo v zboru krajevnih skup-
Inosti, zastopal delegat, ki bo hkrati tudi član kake stranke, npr. Zelenih, m Bo zagovarjal interese krajevne skupnosti, od koder izhaja, ali pa stališ- I če svoje stranke? Ob tem se lahko zgodi, da bodo v organu odločanja ■ lahko dobili večino glasov člani določene stranke. In potem bi zaradi " tega lahko marsikoga bolela glava!?«
Na dokaj aktualno vprašanje mu je skušal odgovoriti predsednik I ■ občinske konference Socialistične zveze in delegat v družbenopoliti- I ■ čnem zboru Geza Farkaš. Odvrnil mu je, da v krajevnih skupnostih ne | bomožnosti za izražanje dvojno »obarvane« vloge delegatov, ki jih bo-
Ido izvolili v organe odločanja. Če morebiti ne bodo zastopali avtenti- ■ čnih interesov določene krajevne skupnosti, jih bodo kaj hitro klicali na I odgovornost in ukrepali: »Na splošno pa se bodo morali delegati v po- ■ sameznih zborih obnašati nadstrankarsko, pri čemer bo pravi plurali- * Izem interesov prišel do izraza v družbenopolitičnem zboru občin in re- ■ publiki«	M. Jerše I
PROTESTIRAMO!
Na ponedeljkovi seji (8. 1. 1990) vseh treh zborov ljutomerske skupščine se je še enkrat pokazala moč in želja vodilnih posameznikov skupščine, da si zagotovijo, oblast v naši občini še za naslednja štiri leta.
Ogorčeni smo nad vsebino in podajanjem predlogov predsedstva SO, ki pa so jih delegati nekritično sprejemali s slepim dviganjem rok. To, da se niso strinjali z neposrednimi volitvami predsednika skupščine, je v popolnem nasprotju z vsemi demokratičnimi načeli. Vsekakor predstavlja neposredno voljenje župana enega od največjih pridobitev demokracije v naprednih razvitih družbah. Sedanji ljutomerski delegati še očitno niso dorasli temu, da bi doumeli, kako zavi-rujoče za napredek občine je vztrajanje pri preživelem modelu, v katerem so bili za volitve župana »posvečeni« le preverjeni delegati.
Prav tako se je še enkrat pokazala intrigantska sposobnost se-
danjega predsedstva SO, ki je uporabilo preskušeno metodo »podtikanja nenadnih dopolnil in predlogov na sami seji«, ko je podalo predlog o razdelitvi občine v 4 volilne enote za volitve v družbenopolitični zbor. To spremembo prvotnega predloga lahko razumemo samo kot reakcijo na nepričakovano dobro organiziranost opozicijskih strank občine. Namen te nenadne spremembe pravil je jasen — čim bolj zakomplicirati volilni postopek ter otežiti in ovirati delovanje novoustanovljenih strank, ki so zaenkrat organizirane le na občinski ravni, ter na tak način selekcionirati ter preprečiti prodor njihovih najsposobnejših kadrov v parlament občine.
Zato KMEČKA ZVEZA, KRŠČANSKIDEMOKRATI in ZSMS protestiramo proti odločitvam skupščine, ki je določila za volitve v naši občini najmanj demokratična pravila, ki jih dopušča še sicer zakon. Prav tako protestiramo proti sestavi občin-
ske volilne komisije, katere člani so »za vsak slučaj«, večinoma iz Zveze komunistov. Ne strinjamo se tudi z neenakopravnim položajem v samem predvolilnem boju, saj nimamo na razpolago denarnih sredstev, profesionalcev in medijev obveščanja, kot naši politični nasprotniki.
To za nas sicer nisojiepričakovane odločitve sedanje skupščine, ki se je tudi v preteklosti že večkrat proslavila kot poslušni izvajalec ukazov vodstva že »predolgoletnih« VELIKIH BRATOV ljutomerske občine.
Ljutomerska združena opozicija obljublja občanom, da vas ne bomo pustili na cedilu — kljub umazanim pravilom igre, ki so nam bila vsiljena. Volitve smo vzeli zares in bomo v tem neenakem boju vztrajali do Vaše in naše skupne zmage. Apeliramo na Vaš občinski pogum, Vašo vest in zdrav razum, da se boste v polnem številu udeležili volitev, za katere lahko rečemo, da so svobodne, ne pa tudi pravične.
Za predsedstvo ljutomerske združene opozicije Tomi NEMEC
STRAN 7
VeSTN1K 18. JANUARJA 1990
pisma, mnenja, stališča
GLEDANO Ž ROBA SCHVARZWALDA
Človeštvo ustvarjeno kot ži-vljenjstvo nad življenjem. Spoštovanje narave nobenemu Po-murcu nikoli ni predstavljalo posebne nevšečnosti ali celo problema. Toda sedaj se nam ponuja v naši državnosti nekaj, česar si pred desetletji nismo niti mogli predstavljati. Toda to je tukaj pred nami in če hočemo vzeti vse skupaj zares, potem moramo ohraniti merila, ki predstavljajo človečnost v naravi. Nadljudi ni bilo nikoli, četudi so se predstavljali kot velikani časa. Ta občutek moramo ohraniti tudi sedaj, da nas zgodovina zopet ne odvleče nazaj.
Pomurci so ljudje, ki znajo spoštovati vsakdanje življenje pri črnem in belem kruhu. Toda to ni splošnost ali enoličnica življenja. Upanje na srečo ni naša vsakdanjost. To je naša morala, ki si jo želi mamca iz Žižkov ali Moravec; od tam, kjer smo odrasli, kjer smo bili in smo še doma. In naša mladina želi isto, ali celo tisto, česar še sedaj nimamo. To ni noben zločin, je pa preobrazba življenja, ki se razvija z rastjo gospodarstva in kulturne preobrazbe, ki si je včasih nismo mogli privoščiti.
In naši ljudje, med katerimi živim na robu Schwarzwalda, spoštujejo svojo domovino takšno, kakršna je. Ljubijo jo in se zavedajo, da so od tam doma. Sovražijo vse tisto, kar nasprotuje občutkom mamce iz Žižkov, Trnja ali Moravec, ki včasih svojim otrokom ni mogla za praznike dati niti črnega kruha, kaj šele belega. Če je zmrznila koruza, ni bilo niti koruznih žgancev. Prav vse to nas je izrinilo v tujino.
Pustimo to vsakdanjost. Zakaj bi zmeraj ostajali pri eni zadevi, naša slovenščina ni več tako le
pa, kakor vaša, ker si je enostavno ne moremo privoščiti. V kolikor pa vas pot zanese sem, boste videli, da smo ohranili tudi pravo prekmurščino, ki je ne želimo izgubiti!
Vendar pa obstaja nekaj, kar nam zdomcem zapira pot v domače kraje, tja, kjer smo odrasli.
Visoko doneče besede ob kramljanju z zdomci ne povedo prav nič. To je za nas čisto navadna reklama o tem, kako mislimo in skrbimo za Vas v tujini. Skrbimo za vas prek društev, ki naj bi bila kulturna ali športna s pomočjo konzularnih predstavništev in podobno. Hvala! Prisrčna hvala!
Je to zadostno?
Ni! In ne sme biti!
Razdvaja nas to, da nismo enakega mnenja niti s političnim življenjem niti z birokracijo, ki nam zmeraj nagaja, kadar prestopimo meje domovine. Kaj in kje je vse to, ni težko ugotoviti. To je nujno in potrebno odpraviti, ker želimo ohraniti vrednost domačih krajev.
Domovinstva ni mogoče zatajiti!
To je resničnost, ki jo je težko predstavljati tistemu, ki tega ni sam občutil ali doživel. Poglejmo pomurske kraje in si pogledajmo v obraz in povejmo, katera družina še ni doživela zdomstva? Toda le zakaj? Tukaj živijo naši ljudje v tujini! Poudarjam: v tujini! Naj ostanejo tukaj, ali pa se vrnejo tja, kjer so bili nekoč doma?
Kadar govori srce, domovinstva ni mogoče zatajiti, zanikati ali celo odpovedati z odpovedjo državljanstva. Kri ostane pač kri. Zaradi tega vas vse skupaj, ki ste odgovorni, osebno prosim, da uprizarjajte čim manj sestankov z zdomci, dokažite in pokažite pa jim s srcem, da želimo ostati skupaj in skupaj ohraniti gospodarske in kulturne dobrine, predvsem pa odnose, ki poudarjajo našo pomursko kulturo in prisrčnost. Naša poveza
nost naj bo zares tista, ki nas bo razlikovala od sedanjih dogodkov v tistih krajih, v katerih so morali po nepotrebnem umirati mladi ljudje Čukove Bare iz Velike Polane in drugi tam, kjer ni bilo potrebno.
Poznam ljudi, ki trdijo, daje domovinska vrednost le tisto, kar veže Po-murca na Črnec, Ledavo, Lendavo, Soboto, G. Radgono ali Ljutomer. Vem pa za ljudi, ki imajo solzo v očeh, če se samo spomnijo na tiste kraje. Vem za svojo lastno hčerko, ki ji je konzularni predstavnik vrnil naš potni list, ko se je morala odpovedati našemu državljanstvu zaradi štirih otrok in mu je povedala, da je to del njene domovine, ki ga želi obdržati.
Ali naj lažem, če povem, da v Mue-hringenu pri Horbu na robu Schwarz-walda živi več slovenskih in madžarskih ljudi, kot pa v vasi kot pri Lendavi?
Jih je že kdaj obiskal kdo od pristojnih organov v Lendavi?
Ne!
To so žalostne stvari, ki pa so resničnost!
In vsi ti ljudje so naši. Resničnost pa je, da je mladih več kot starejših.
Pustimo to ob strani in poglejmo v Gaberje in Lakoš pri Lendavi ter povejmo, da noben človek ni zgradil svoje hiše iz sredstev ali dohodkov podjetja lendavske občine. Resnica je včasih zares nerodna zadeva, ker niti nobeden od njih ni navezan na neko politično partijo doma ali v tujini. »Lepo je v naši domovini biti mlad!« — Toda kam bomo dali ljudi, ki so mladi zunaj domovine — naše?
Vse, kar je prav, in niti ne želim, da se kdo strinja z mojim mnenjem! Ne želim pa romunskih razmer v svojem domačem pomurskem kraju!
V Muerhringenu, 29. decembra 1989
Ivan KRAMAR, ZRN
HVALA DVEMA KS ZA ASFALT!
Pred koncem leta 1989, natančneje pred božičem, je bila asfaltirana tudi Ribiška pot v Beltincih, cestna povezava med krajevno skupnostjo Beltinci in krajevno skupnostjo Ižakovci v soboški občini. Tega sodelovanja in skupne aktivnosti dveh sosednjih vasi smo posebno veseli, kajti na ta asfalt smo čakali vsa leta po drugi svetovni vojni. Vsi dosedanji občinski (nekdaj so bili Beltinci tudi občina !) in krajevni funkcionarji so nam to obljubljali vedno znova in znova (ob vsakih volitvah, solidarnostnih akcijah, pripravah na referendume itn.)
Zahvaljujemo se obema sedanjima vodstvoma v krajevnih skupnostih Ižakovci in Beltinci za opravljeno skupno delo, da se lahko tudi mi po asfaltu popeljemo v Evropo 1992.
Terezija in Marija Karoli, Ribiška pot 15, ter Veronika Sabo, Ribiška pot 13, Beltinci
Nds; SMO MAR RES TAKO NAIVNI? |
Se bomo mar pustili še enkrat prepričati v iskrenost in dobronamernost, poštenost in spošobnost vladajoče oblastne strukture dežele Slovenije; bomo mar še enkrat rekli — pa naj imajo še eno možnost? Da ljudje tako mislijo, se sploh ni čuditi, sedaj, ko so nas bojda zavarovali pred agresivnimi mitingarji z juga, ko so bojda spoznali prednosti zahodnoevropskega socializma pred balkanskim, ko se naenkrat vsi zavzemajo za človeške pravice, za pravno državo, za demokratični večstrankarski sistem, za sestop z oblasti...
Kako je z avantgardo oz. kaj je od nje ostalo, vidimo najbolje kar po tem, da reagira vedno zadnja, in to šele takrat, ko že vrabci čivkajo o ljudem dobro znanih stvareh. Spomnimo se le nekaj mesecev nazaj, kakšne so bile reakcije ZKS in SZDL na vedno bolj glasne zahteve po večstrankarskem sistemu. Sedaj pa ti isti, ki so bili še pred kratkim najbolj proti temu, ker so v teh zahtevah iz ljudstva začutili bližino svojega konca, uporabljajo te iste zahteve kot najudarnejše elemente v svoji propagandni kampanji.
Ja, kdo je zdaj tu naiven?
O tem, da vladajoča oblastna struktura niti približno ne namerava prepustiti stolčkov opoziciji, si bodimo kar na jasnem. Čemu potem vse te gonje proti namišljenim državnim sovražnikom, obtožbe proti Mladini, čemu še vedno obsojeni Janša, Boršt-ner, Tasič in Zavrl, čemu gospodje Ertl, Smole, Ribičič ...?
Res je lahko manipulirati z ljudmi, ^če obstaja samo vaša televizija, samo vaš radio, samo vaši časopisi (z izjemami); nato pa samo uporabljati pre-skušeni Orwellov in Kafkov scenarij. Da, enostavno si izmisliš potrebnega sovražnika in ga nato goniš po 'medijih, dokler ti pač ustreza, glavni smisel je pač v tem, da se ljudje ukvarjajo z njim, ne pa z bistvenimi stvarmi. Tako je tudi »napovedani« miting v Ljubljani prišel kot »naročen«, da ste lahko ljudem vlili precej strahu v kosti in zanetili nacionalno mržnjo, nato pa ste bojda zmagali, ko niste klonili
pred pritiskom z juga in si seveda nabrali novih točk v predvolilnem boju, ki pa ga dejansko sploh ni in ga verjetno niti ne bo; povsod je namreč polno SAMO VAS in še enkrat samo VAS. Se en zgovoren pokazatelj o tem, kako resno mislite sestopiti z oblasti, pih! Celo tako dobro znate »delati« z narodom, da je le-ta začel ploskati celo ministru Ertlu, pa čeprav seje ponovno vmešaval v politi
Spoštovani!
Zelo cenim Vaše prizadevanje, da bi z iskanjem projekta Pomurje 2000 in sedaj s serijo okroglih miz razgibali okostenelo gospodarstvo Pomurja na osnovi dobro zasnovanega vzorca dr. Špilaka.
Iz dolgoletnih izkušenj sem mnenja, da je v Pomurju, zlasti v občini M. Sobota, onemogočena sprostitev takega političnega prostora, v katerem bi lahko zaživeli kakršnikoli programi posameznikov ali skupin, ker imajo vladajoče sile povezano moč in oblast v politiki in gospodarstvu ter zaščito v pravnih službah, da onemogočajo razvoj, ker s tem ščitijo monopol svoje nesposobnosti. *
Že pred leti ste objavili analizo o strokovnjakih, ki so odšli iz Pomurja, bi pa bili zelo potrebni za razvoj tega območja, saj je človek najvažnejši dejavnik vsakega dela. Za razvoj in delo določene dejavnosti pa je potrebna gonilna sila, ki jo morajo sestavljati ljudje, ki imajo poleg formalne šolske izobrazbe še praktične izkušnje pri delu in dejavnosti, ki jo želijo uspešno razvijati ali opravljati, voljo do dela, čut odgovornosti, in ki gledajo na svoje delo kot pomembno politično opravilo.
V svojem dolgoletnem delu v gospodarstvu sem prevzemal odgovorna delovna mesta samo tam, kjer je bilo potrebno do konca zavoženo dejavnost spraviti v življenje, ali pa praktično iz nič brez kakšne večje materialne pomoči ustvarjati novo organizacijo. Nobenega delovnega mesta nisem prevzel na lastno željo, ampak vedno na prošnje predstavnikov organizacij. Problem v Prekmurju pa je v tem, da če si uspešen v gospodarjenju, ko delaš za organizacijo, ki ima sedež zunaj občine, te vladajoča struktura v občini onemogoča, čeprav je tisto delo pomembno in koristno za razvoj regije. Deležen si tudi očitkov, da si vendar Prekmurec, da je potrebno, da delaš v organizaciji, ki je iz regije. Ko se po takšnih očitkih odločiš za načrtno delo v organizaciji iz regije, te spet, ko se pokažejo, že prvj r^ultati, začne vlada- j joča struktura onemogočati in z zahrbtnimi po^egL/ušifi ^aČrtn’^ zastavljeno ‘) delo, tudi za ceno nespoštovanja zakonskih predpisov. Brež spoštovanja ža- , konskih predpisov pa ne more biti družbenega napredka.
Zaviranje entuziastov pa je že dolgo v veljavi v Prekmurju ih to bo ver-. jetno prisotno tudi pri zasnovanem vzorcu dr. Špilaka. Mnenja sem, da bi bilo zaradi takšnih dejanj, koristno, če bi eno od omizij namenili vprašanju: Ali si lahko Prekmurec, če delaš zavzeto, strokovno in uspešno ob spoštovanju zakonskih predpisov in moralnih norm.
BANKO VIKTOR
ko, česar pa bojda v vaši »pravni« državi ne bo?!
Ja, kdo je tu še vedno tako naiven?
Še morda veste, kaj smo se, še ne tako dolgo, učili o reklami v socialistični ekonomiji?
Ličili smo se, da je to le trik, ki ga v gnilem kapitalizmu uporabljajo zato, da bi naivnim kupcem prodali nekakovostno robo. In vprašam VAS, zakaj je povsod polno samo VAŠIH plakatov, nasmejanih obrazov, gesel o takojšnji poti v Evropo ..., zakaj se pri televizijskem dnevniku vedno začenja z VAMI in traja vsaj do polovice, zakaj, zakaj, če ste tako prepričani v svoj prav, čemu torej reklama?
Mar še ne veste, kaj tokrat govorijo ljudje in kaj čivkajo vrabci?
Strah vas je postalo, potem ko so ena za drugo padle komunistične oblasti Vzh. Nemčije, ČSSR, Madžarske, Poljske, Romunije; da, to čivkajo vrabci, ne pa da ste naenkrat spregledali in postali boljši.
In še enkrat vas vprašam, mislite, da smo res tako naivni?
Stojan Habjanič, M. Sobota
Na osnovi sklepa časopisno-radijskega sveta Vestnika in Radia Murska Sobota slovenski program na seji 28. julija 1988 si Uredništvo pridržuje pravico, da v skladu z Zakonom o javnem obveščanju, sprejeto vsebinsko zasnovo Vestnika in v skladu z materialnimi možnostmi objavo posameznega pisma, mnenja ali stališča odkloni, pismo skrajš-a, ali samo povzame družbeno pomembne odlomke. Kopij tekstov ne objavljamo.
Objava pisma, mnenja ali stališča še ne pomeni, da se uredništvo z vsebino strinja.
S POTI PO ALBANIJI
ETIOPSKA TRDNJAVA REALNEGA SOCIALIZMA
LUDVIK KOVAČ
*
Albanija je država, ki želi v komunizem po vsej sili. Nadaljujejo pot, ki jo je zastavil Enver Hoxha, in povsod, kjer smo se vozili, smo lahko zasledili njegove parole. Na tej poti vztraja tudi njegov naslednik Ramiz Alija, sicer pa Albanci pravijo, da priznavajo napake, ki so jih naredili v preteklosti, in jih zdaj skušajo odpravljati. Tudi z dogajanji, ki se vrstijo v vzhodnoevropskih socialističnih državah, so seznanjeni, vendar so prepričani, da je za stanje v teh državah krivo vodstvo in ljudje so se mu zato uprli. Albansko vodstvo pa je dobro in ga zato podpirajo.
Zapisal sem že, daje Albanija pretežno gorata država in le tretjina je ravninskega sveta, kjer je razvito kmetijstvo. Pridelujejo pšenico, koruzo, zelenjavo, med vožnjo po Albaniji pa človek nehote dobi očutek, da na njihovih poljih najbolje uspevajo bunkerji. Kljub vsemu pa zatrjujejo, da vso hrano pridelajo v glavnem doma, uvažajo le sladkor in nekaj riža. Nasploh se Albanija v tujini nikoli ni zadolževala in nima niti dolarja dolga. Tudi inflacije ne poznajo in kot nam
je zatrdil vodnik', ima sladkor pri njih že več kot 20 let enako ceno, čeprav ga uvažajo in se njegova cena na tujih trgih povečuje. Razliko pač krije država in ljudje tega ne občutijo.
Zasebne lastnine v kmetijstvu ni. Albanski kmetje so svojo zemljo združili v kmetijske zadruge in vsi so v njih dobili zaposlitev. Del pridelka obdržijo za lastne potrebe, preostalo pa oddajo državi, delo dobijo plačano v pridelkih. Nekoliko drugače je v kmetijskih
gospodarstvih, kjer so delavci zaposleni, za svoje delo pa dobijo plačilo. Veliko kmetijskih del še vedno opravljajo ročno, saj je na voljo dovolj delovne sile, pa tudi z mehanizacijo se ne morejo pohvaliti. Glavno prevozno in delovno sredstvo je živina ter traktorji in tovornjaki izpred trideset ali več let. Tudi med vožnjo po redkih albanskih cestah, ki povezujejo večja mesta, smo lahko srečali številne konjske in'oslovske vprege, tu in tam pa še kakšen traktor ali dotrajan tovornjak. Čeprav hitrosti na cestah ne presegajo 50 kilometrov na uro, je vožnja dokaj tvegana. Še posebej ponoči, saj so mnoga vozila neosvetljena, brez smernih kazalcev in zavornih luči. Naš šofer, ki nas je vozil sicer z novim mercedesovim avtobusom, je zato nenehno pritiskal na sireno, vendar, kot kaže, v Albaniji to nikogar ne moti.
Obisk nekaterih večjih albanskih mest in muzejev je bil osnovni program našega potovanja, sicer pa veliko drugega tudi nimajo pokazati. Po letu 1912, ko je Albanija postala neodvisna, se v tej državi ni veliko spremenilo. Zgradili so zelo malo novih hiš, le stroga mestna središča imajo nekoliko bolj mestni videz. Izjema je nova Tirana, ki je bila v celoti zgrajena po drugi svetovni vojni, v njej pa prevladujejo stanovanjski bloki, v katerih stanujejo delavci in uslužbenci. Stanovanja niso razkošna, saj se družina mora zadovoljiti z dvema sobama ter kuhinjo in sanitarijami. Vsa stanovanja v mestih so v družbeni lasti, za
najemnino pa je treba mesečno odšteti okoli 40 lekov. Nekateri imajo tudi telefone, zanje morajo mesečno plačati 10 lekov, vendar je telefoniranje znotraj omrežne skupine zastonj. In še nekaj besed o drugih cenah. Kilogram kruha stane 2 leka, kilogram sladkorja 8, vino pa okrog 15 lekov. Če vemo, da se giblje mesečna plača od 600 do 1.200 lekov, potem si kakšnega posebnega razkošja Albanci ne morejo privoščiti. Če si želijo omisliti kolo, morajo privarčevati 700 lekov, za televizijski sprejemnik pa je treba odšteti kar 3.500 lekov.
Eno najstarejših albanskih mest je Drač, saj so ga zgradili že Iliri in je bil pomembna povezava med severnim in južnim Balkanom. Med znamenitostmi mesta najraje pokažejo nekdanji amfiteater, ki pa ga je že močno načel zob časa in so od njega ostale le ruševine. Drač je tudi največje albansko pristanišče, tu izdelujejo trgovske ladje, poleti pa je tu mesto, kjer letujejo domači turisti. Čeprav je bilo načrtovano, da bomo prespali v Tirani, smp prenočili v Draču, saj nam je vodnik pojasnil, da njihova turistična agencija Albturist izbere pač kraj in hotel, ki je prost. Sami pa nismo imeli takšnega občutka, saj tudi v hotelu v Tirani, kjer smo se ustavili le za krajši čas, ni bilo gostov. Z našim letalom je namreč pripoto valo na obisk tudi veliko Albancev iz Jugoslavije, ki so se želeli srečati s sorodniki in kot kaže, našim gostiteljem to ni bilo ravno po volji. Kljub temu pa se je nekaterim le uspelo srečati in ta srečanja so bila
Drač je eno najstarejših albanskih mest in v njem so še ostanki nekdanjega amfiteatra, ki pa ga je le močno zdelal zob časa.
prav ganljiva. Kako tudi ne bi, ko pa sta se oče, ki je moral zapustiti Jugoslavijo leta 1949, in sin, ki je z materjo ostal v Sloveniji, po 40 letih zdaj prvič videla.
Albanci so ponosni na svojo zgodovino in na svoje slavne prednike. Najpomembnejše mesto med njimi pripada narodnemu junaku in borcu za osvoboditev izpod Turkov Skenderbegu, kateremu v čast so v mestu Kruja, ki je bilo do leta 1920 glavno mesto Albanije, zgradili veličasten spomenik. Po njem so poimenovali številne ulice in ustanove, njegovo ime pa nosi tudi znan albanski konjak in celo nekatere vrste vina. Nasploh pa Albanci namenjajo posebno pozornost zaznamovanju pomembnih dogodkov. Za državne praznike
so razglasili 1. januar in 1. maj, 28. november je dan razglasitve neodvisnosti Albanije, 29. november pa dan osvoboditve, državni praznik pa je tudi 5. maj, dan padlih borcev, ko vsako leto obudijo spomin na vse tiste, ki so padli za njihovo svobodo. 28 tisoč Albancev je padlo med drugo svetovno vojno in pravijo, da se je za vsak kvadratni kilometer njihovega ozemlja žrtvoval po en Albanec. Padlim borcem so v vseh srezih uredili tudi skupna spominska znamenja in grobove, na pokopališču padlih borcev v Tirani pa je pokopan tudi Enver Hoxha, ki ni dovolil, da bi mu zgradili grobnico.
(konec)
STRAN 8
VESTNIK 18. JANUARJA 1990
kulturna obzorja
LUTKOVNO ROGAŠKI KULTURNI
SREČANJE
Na osnovni šoli Ivan Cankar v Ljutomera je bilo v ponedeljek lutkovno srečanje. Najprej v občinskem merilu, v katerem sta nastopili lutkovni skupini osnovne šole gostiteljice srečanja in osnovne šole iz \ er-
Na medobčinskem srečanju lutkovnih skupin pa so nastopili Int-»■rji z osnovne šole Prekmurske brigade iz M. Sobote, iz Dokiežovja in “adenec; poleg Opice Ošpice Neodvisnega lutkovnega gledališča Guii-ver iz Murske Sobote ter obeh lutkovnih skupin iz ljutomerske občine. Srečanje je spremljal Tine Varl, bb
FOTO: N. Johnov.
UTRIP
kulturni koledor
Med željami in možnostmi
»V ’etn	v kulturi ne predvidevamo širitve dejavnosti, čeprav so
P®trebe mnogo večje od stvarnih možnosti. Prenos financiranja nekate-r • r®javnosti na republiko v naši občini ne bo imel bistvenega vpliva, aJ “o prenos le pri nakupu knjig za občinsko knjižnico 90-odstoten. Vse *,e dejavnosti ostajajo zaenkrat na občinskem financiranju,« so zapi-1 v uvod svojega programa kulturni delavci v Gornji Radgoni. Program so tudi podrobneje razčlenili na tri področja: naložbe, osnovno dejavnost in upravljanje.
ke	Je v knjižnico, za katero so se začeli pripravljati že lani,
r obstoječa ne ustreza pogojem za pridobitev matičnosti, niti ne ore biti verificirana kot občinska knjižnica. Poleg prostorskih pro-k 'ma tUd' Prema'° knjig, zato ne more izvajati vsega tistega, । . kot tovrstna knjižnica morala. Kulturna skupnost Slovenije ji je 1 namenila polovico sredstev za investicijo, vendar seje zataknilo še	jn domači udeležbi. Tudi v tem letu domači vir sredstev
sred* P°vsem jasen, čeprav je pogoj za pridobitev polovice republiških vli S-k osnovne dejavnosti bo za delo knjižnice v občini zagoto-
*°'*k° sredstev, kot jih potrebujejo za osebne dohodke zapo-"m ma‘erialne stroške ter 10 odstotkov za nakup knjig.
ia Nnu e^Ska ^eJavnost Je v Gornji Radgoni vezana na enoto Muze-n kjer pokrivajo del zaposlenega delavca in materialne stroške, anc,ranje lokalnega tednika Vestnik in dela radijskega programa P V	naJ ne bi bremenilo sredstev kulture.
či c- Prebodnem obdobju bo strokovna služba delovala v okviru ob-Skih organov (okrepljena z Odborom za kulturo ter komisijo za po-te '\CV Kerenčičevih nagrad); vsekakor najpomembnejša pa bo tudi v
~tu ljubiteljska dejavnost. Leto 1990 bo v znamenju republiškega
83 'n srečaj3 odraslih gledaliških skupin, 40-letnice pihaine-ni	in glasbene šole v Gornji Radgoni ter spomladanskega
matSkega seJma za kinematografe s področja Slovenije. Ker je kine-tei	v hudi krizi, bo za preprečitev zapiranja kinematografov
zaJ	potrebna izdatnejša družbena pomoč. Ta je nujna tudi
števT^3^6 kulturnih domov, ki so v upravljanju kulturnih dru-u ako ostajajo od lani in se prenašajo na letos dela v Apačah ter
N V centralne kurjave v Vidmu.
pred -j Področju varstva naravne in kulturne dediščine je seznam, čini V' . za razglasitev kulturnih in zgodovinskih spomenikov v ob-Poseb13^6"’ PotrJen tudi register pomnikov, za vse pa bo potreben name 6k rez™ varovanja. Nadaljuje pa se tudi akcija za pridobitev spomwiik°St* gradu Pr* Negovi ter tista za zaščito nekaterih naravnih
Brigita Bavčar
V KOLOŠEVEM OBJEKTIVU
Rogaška Slatina je lani prejela najvišje priznanje za turistično ponudbo v Sloveniji. Ker je pomemben del turistične nedvomno tudi kulturna ponudba v zdraviliškem mestu, smo se o njej pogovarjali z voditeljem glasbene dejavnosti in dirigentom moškega pevskega zbora Zdravilišča Rogaška Slatina, Francem Plohlom, ter Erno Fritz, kustosinjo zdraviliškega muzeja in voditeljico likovne dejavnosti. Izhodišče pogovora je bil Rogaški kulturni utrip 90, ki je (kot smo zvedeli) nadaljevanje poprejšnjih prizadevanj na tem področju.
V skrbi za dobro počutje vaših gostov ste v Zdravilišču Rogaška Slatina dodobra izpopolnili svojo kulturno ponudbo. Poleg odmevnega Glasbenega poletja ste imeli že tradicionalni šanson Rogaška 89, obenem pa imate tudi številne druge glasbene prireditve zabavnoglasbenega značaja. Kaj pa še načrtuje v tem, okroglem letu 1990?
»No, nič kaj posebnega dodatnega, kar ni bilo že do sedaj v Rogaški Slatini. Rogaško glasbeno poletje se bo pričelo v drugi polovici junija in bo trajalo do druge polovice septembra. V njem bo spet veliko raznih prireditev, kot so komorni simfonični, orgelski koncerti, plesni turnirji, folkora; tv glasbeno poletje bomo začeli z opero, končalo pa se bo z opereto.«
Na glasbenem področju se, Franc Plohi, udejstvujete že dlje časa. Če se ne motim, segajo vaše korenine tudi v Prekmurje, kjer ste obiskovali učiteljišče in peli v zbora pokojnega profesorja Mo-čana v Murski Soboti. Je tako?
»Ja. To je že daleč nazaj. Res sem obiskoval soboško učiteljišče in profesor Močan me je poučeval violino ter vse, kar je blizu glasbe, pri njem sem tudi začel peti v zboru, ki se je, zdi se mi, tedaj imenoval Štefan Kovač. Prav profesor Močan je bil prvi, ki me je uvedel v svet glasbe, tega zame čarobnega področja, zato sem mu vse življenje tudi hvaležen. Po mnogih letih sva se* srečala, ko je bil na zdravljenju v Rogaški Slatini, pa tudi na Naši pesmi v Mariboru, ter si izmenično po znancih pošiljala pozdrave. Posredno sva spremljala tudi dogajanje pri enem in drugem na glasbenem področju.«
Ko je že omenjeno Pomurje in vaša vez z njim, bi morda ne bilo odveč zvedeti, kako vam uspeva, da postaja vaša kulturna ponudba vse pestrejša, medtem ko bi za zdravilišče Radenci to stežka trdili?
ROGAŠKA SLATINA — TEMPEL, 1850. leta John Passini, litografija, ročno obarvano.
““ vam * P°sredujemo;
B. Bavčar
»Mi smo udejanili tisto, da je beseda meso postala in pojmujemo turizem res kot celotno ponudbo. To se pravi, da je poleg osnovnega, kar gost potrebuje, mize, sobe, postelje, zdravstvene storitve, potrebno izpolniti tudi preostali prosti čas, bodi s kulturno ali športno ponudbo. Zato imamo spekter celoletnih prireditev, tudi zabavnoglasednih v hotelih, kjer je od sedmih glasba kar šest dni v tednu. Dvakrat na teden imamo v kavarnah tudi ples z ansamblom, posebno v zimski sezoni, poleti pa promenadne koncerte in poletno glasbeno šolo za komorno godalno igro.«
Ker je do poletja še daleč, o čemer nas prepričuje mraz, ki je pritisnil, bi morda napovedali kakšno časovno bližjo prireditev?
Večja, predvsem pa širšemu številu gledalcev in ne le zdraviliškim gostom namenjena bo gotovo oddaja zagrebške televizije »Brojke i slova« — finale kviza, ki ima že drugič pri nas svojo odmevno prireditev, ki jo neposredno prenaša in vključuje v jugoslovanski program vseh radiotelevizij.«
Obenem pa ste se z oddajo za upokojence Kavarna in Šansonom pojavili tudi na slovenski televiziji?
»Šanson je bil v Rogaški Slatini že šestič, torej lahko govorimo o tradicionalni prireditvi, čeprav je v pozni jeseni, pa se z natečajem za nove skladbe v letu 90 že sedaj pripravljamo nanj. Pričakujemo, da bo, tako kot doslej, pri avtorjih velik odmev, selekcijo pa bo opravila ustrezna komisija. Tako kot izbira med mladimi glasbenimi talenti poletne šole profesor Markovič, ki živi in dela v Avstriji, študij violine pa je končal pri znamenitem glasbenem pedagogu Pfeiferju v Ljubljani v generaciji Igorja Ozima.
Odziv na poletno glasbeno šolo med domačimi glasbeniki sicer ni tak, kot smo pričakovali, je pa zato med tujimi in tako smo imeli v gosteh celo Japonca.«
Švicar Miller pa je tisti, po katerem se imenuje znamenita zbirka, o kateri smo povprašali Erno Fritz.
»Rogaška Slatina je vsekakor bogata tudi po likovni dejavnosti, ki se v zadnjih letih manifestira z raznimi akcijami. Med njimi bi na likovno-grafičnem področju dala prednost Grafičnemu muzeju zdravilišča, kjer sem zaposlena. Mislim, da ima ta muzej velik pomen že sedaj, še večjega pa sj bo pridobil.
Vemo, da se stara grafika danes hrani predvsem v skladiščih muzejev in tako imenovanih grafičnih kabinetih in da do starejših grafičnih listov publika nima dostopa, razen ob redkih občasnih razstavah. Naš muzej pa ima tudi galerijo, v kateri predstavljamo te tematsko urejene grafične zbirke in na leto je predstavljanih do osem grafičnih zbirk. Te razstave so izjemno pestre po tematiki in zanimive zaradi starosti grafičnih listov, pa tudi različnih grafičnih tehnik, ki so bile uporabljane in narejene od 16. do 19. stoletja. Torej gre za izrecno staro grafiko in pojavljajo se slikarji, umetniki, graverji, grafiki evropskega formata. Grafični listi imajo izredno vrednost, ki pa je žal ne znamo ceniti, ker smo
tako vzgojeni, vendar se časi spreminjajo in mislim, da bomo sčasoma z vzgojo publike dosegli, da bo tudi to gradivo dobilo svoje mesto.
To je ta Millerjeva zbirka.
Dolgoletni gost — Švicar Kurt Miller — je pred dvajsetimi leti zašel zaradi svojega slabega zdravstvenega stanja v Rogaško Slatino in moram reči, da je bila to za nas izredna sreča, saj je zbirka pravo bogastvo, ki pa ga šele odkrivamo in ga bomo tudi prezentirali. Doslej je poklonil zdravilišču dvesto tematsko ure-jenih zbirk, ki po grobi oceni vključujejo nad trideset tisoč grafičnih listov. To je približno četrtina njegove lastnine, ki jo namerava po smrti v celoti zapustiti Rogaški Slatini. Poleg nje smo zbirko predstavili še na petih razstavnih mestih v Sloveniji in naleteli na izjemen sprejem, tudi v pedagoškem smislu, gostovali pa smo tudi v domu Slovenika na Dunaju.«
Kaj pa ostala likovna ponudba. Bi lahko predstavili še Ex-tempo-re in Likovno jesen, pa tudi dneve keramike, na katerih je sodeloval lončarski mojster Zelko iz Peca-rovec?
Vse naštete so občasne likovne akcije zdravilišča, ki prehajajo v tradicionalne ob siceršnji kulturni ponudbi v Rogaški. Ex-tem-pore bo to leto organiziran za slikarje, ki prihajajo s te m one strani meje že peto leto. Ravno tako dnevi keramike, na katerih ie lončar Zelko vedno dobrodošel, žal nam je, da ne prihaja se več prekmurskih lončarjev. Bila bi vesela, če bi ob svoji zasedenosti vseeno našli toliko časa, da bi med sejmi in obvezami kmetovalcev doma lahko prišli v Rogaško Slatino in oblikovali na prostem, ob lončarski peči. To je za naše goste izjemno zanimivo, lončarji pa tudi sproti prodajo vse, kar tu naredijo, saj so vsesplošna atrakcija.
Imamo pa tudi slikarsko kolonijo Likovna jesen, ki bo letos četrta. Nanjo vabimo pet slovenskih slikarjev, ki slikajo v parku in poskušajo prenesti jesenske barve na platno. Tako se v Rogaški vedno dogaja kaj zanimivega.«
Kaj pa tesnejši stiki z Radensko, predvsem njenim razstavnim paviljonom, kjer bi lahko razstavili vašo zbirko starih grafik, ste jih že poskušali vzpostaviti. In kaj menite o sodelovanju z Lendavo, kjer je bogata likovna tradicija, v bližnji Dolgi vasi pa gori pec v opekarni tudi za glino, ki jo oblikujejo umetniki - predvsem udeleženci poletnih mednarodnih likovnih kolonij?
»Dlje od Maribora poznam le likovno ponudbo Murske Sobote, predvsem Jugoslovanski bienale male plastike v soboški galeriji, z veseljem pa bi navezala stike tudi z drugimi galerijami v Pomurju.«
Morda pa je prav ta pogovor prvi korak v smeri sodelovanja in likovne izmenjave!
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA — V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je do nedelje, 21. tega meseca, na ogled samostojna razstava slik akademskega slikarja Vladimirja Potočnika iz Ljutomera.
Na študijskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice si lahko še vedno ogledate razstavo literarnih del pesnika in dramatika Daneta Zajca.
LJUTOMER — V galeriji Ante Trstenjak se v soboto, 20. januarja, izteka ogled dokumentarne razstave Boj za slovensko severno mejo (1918—1920), ki jo je pripravil in jo posreduje Muzej narodne osvoboditve Maribor.
LENDAVA — V galeriji Lendava je poleg stalne likovne in muzejske zbirke še vedno na ogled 17. razstava mednarodne likovne kolonije, na kateri s svojimi deli sodelujejo Tibor Budahazi, Dare Birsa, Tone Demšar, Marjan Gumilar, Jozsef Lakatos, Anna Ne-meth in Dušan Premrl.
ANNA NEMETH:
VAZA, žgana glina.
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin bodo od 19. januarja do 20. februarja na ogled likpvna dela Angelce Marčič iz Maribora.
GLASBENA PARADA RADENCI 90
Od 22. do 24. februarja bo v Radencih tradicionalna glasbena parada plesnih orkestrov jugoslovanskih radiotelevizij..V Radin jih bo letos prišlo šest, med njimi ne bo Prištine, gostujoči pa bo plesni orkester iz Tbilisija.
bb
knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v M. Soboti so: Jože Snoj — PALČKI SO! (Mladinska knjiga), Maria Thun in Matthias K. Thun - SETVENI KOLEDAR 1990 (Društvo Kortina) in Tatjana Angerer - BIOKRUH IN PECIVO (Revija Zdravje).
Brigita Bavčar
Kulturni center »Miško Kranjec« — Kino PARK v Murski Soboti, bo v svoji zgradbi organiziral dodatne dejavnosti.
Vabimo
interesente za opravljanje primerne dejavnosti v prostorih kina, da se zglasijo s predlogi in ponudbami v soboškem kinu (telefon: 21 222). Ponudbe zbiramo do konca meseca januarja.
18. JANUARJA 1990
STRAN 9
ne zgodi se vsak dan
KRZNARJI VRAČAJO UDAREC
OGNJENIK SE JE ZBUDIL
Vse kaže, da so ameriški krznarji zadnje čase najbolj ogrožena živalska vrsta. Med leti 1977 in 1987 je prodaja krzna naraščala. Vsako leto so prodali za 1,8 milijarde dolarjev krznenih oblačil. Zdaj zanimanje za topla oblačila iz živalskih kož upada, zasluge za to pa si lastijo borci za pravice živali. Svoje kosmate prijatelje branijo z vsemi sredstvi: S plakati strašljive vsebine skušajo vzbujati slabo vest vsem, ki se oblačijo v živalske kože. Dame, ki se v razkošnih krznenih plaščih sprehajajo po mestu, napadajo z vzkliki: »Sram te bodi! Morilka!«
Krznarji sicer priznavajo, da cena krzna pada, vendar trdijo, da zasluge za to nimajo borci za pravice živali, ampak tople zime, prevelika količina krzna na trgu in
borzni zlom leta 1987. Kljub temu pa so dovolj prestrašeni, da so za reklamo za svoje izdelke namenili dva milijona dolarjev. Pridobiti si hočejo tiste, ki se doslej še niso opredelili za nobeno od obeh skrajnosti. Zagovorniki ene zatrjujejo, da imajo vsa živa bitja pravico do življenja, zagovorniki druge pa so prepričani, da so živali zato na svetu, da jih človek izkorišča. Večina ljudi pa v svojem razmišljanju ne gre tako daleč. Radi pojedo košček mesa pri vsakdanjem kosilu, nosijo usnjeno obutev, pa tudi krznena oblačila, če imajo kaj pod palcem. Večina takih se seveda zgrozi, če zve, da so morale živali, ki so jih pobili, trpeti.
Krznarji zatrjujejo, da z živalmi, ki jih vzgajajo na farmah, na
primer s kunami in lisicami ne ravnajo kruto. Sami sebi bi namreč prizadejali škodo, saj grdo ravnanje zelo prizadene kakovost krzna. Nekateri krznarji celo naravnost zatrjujejo, da z opravljanjem svojega poklica varujejo naravo. Umetno krzno namreč izdelujejo iz snovi, ki se ne razkrojijo. Krznarji tudi menijo, da je potrebno določene vrste divjih živali razredčiti in da zato ni nič hudega, če jim nastavljajo pasti. Veliko biologov jim pritrjuje. Nutrije so se na primer v Louisiani tako namnožile, da utegnejo močvirja spremeniti v velike blatne površine. Seveda se biologom, ki morajo skrbeti za ravnotežje v naravi, ži-valice smilijo, zato jim bodo odslej nastavljali mehko podložene jeklene pasti, ki živalskih tačk ne bodo preveč hudo zgrabile.
Streha za 300 tisoč ljudi
Najvišja stavba na svetu stoji v Ameriki: to je 110 nadstropij visok nebotičnik Sears Tovrer, ponos Chicaga. Sedaj pa Japonci napovedujejo novo svetovno čudo, ki bo. kot kaže, daleč prekosilo ameriški re--kord. Neka japonska konstrukcijska firma je predložila načrte za Aeropolis, nebotičnik, ki bo lahko sprejel pod streho 300 tisoč ljudi. Stavba bi bila visoka 2001 meter in bi imela 500 nadstropij. Vendar je seveda vprašanje, ali bodo ta veličastni nebotičnik sploh kdaj zgradili. Japonska je dežela, ki jo pogosto stresajo potresi. To pa arhitektov, ki so načrtovali Aeropolis ni prav nič motilo, nasprotno, zanje so bila potresna tla še dodaten izziv. Trikotna oblika veličastnega nebotičnika naj bi vsrkala in breztežav premagala potresne sunke, predori v stavbi pa bi puščali vetrovom in viharjem prosto pot. Načrtovalci Aeropolisa računajo s 25 leti gradnje in okroglo 61)0 milijardami DEM gradbenih stroškov. Grad v oblakih ali vizija prihodnosti? Vsekakor je ena streha za 300 tisoč ljudi komajda tisti topli, prijetni domek, o katerem skrivaj sanja vsaka slovenska duša.
PASJE DOGODIVŠČINE
Petindvajsetminutni film Pasje dogodivščine je posnet iz nenavadnega zornega kota, zato ga najbrž nikoli ne bodo predvajali v kinematografih. Z višine 60 centimetrov prikazujejo vožnjo z avtomobilom, preganjanje rac v parku, vrhunec pa doseže filmska umetnina z lulanjem ob gasilskem hidrantu. Pasje dogodivščine niso seveda nič drugega kot videokaseta, ki naj bi preganjala dolgčas psom, ki ostajajo sami doma. Režiser filma Harley Toberman pravi: Vem, da psi gledajo televizijo, vendar navadno ni na programu ničesar takega, kar bi bilo zanje vredno ogleda.« Tudi ljudje se včasih znajdemo v podobni zadregi.
TUDI SZ JE HOTELA NA MESEC
Skupina ameriških strokovnjakov s Tehnološkega inštituta Massachusetts in Kalifornijskega tehnološkega inštituta, ki je novembra obiskala Sovjetsko zvezo, je šele pred kratkim povedala, da so jim sovjetski gostitelji pokazali vesoljska vozila, ki pričajo o tem, da so se tudi sovjetski strokovnjaki v šestdesetih letih resno pripravljali na osvajanje Meseca. Vozilo je bilo za polet pripravljeno že leta 1968, leto, preden se je posadka ameriškega Apolla 11 spustila na Mesec. Načrta takrat niso uresničili, ker so imeli težave s pogonskimi raketami, popolnoma pa so ga opustili leta 1974, ko je dobila prednost gradnja vesoljske postaje.
Vesoljska vozila, namenjena za polet na Mesec, so razstavljena v moskovskem letalskem inštitutu in so zelo podobna ameriškim. Razlikujejo se samo v dveh podrobnostih. Sovjetska imajo prostora samo za enega vesoljca, za pogon pa imajo dve raketi namesto ene. Sovjetski strokovnjaki so prvič javno priznali, da so imeli program poletov na Mesec, šele lani oktobra v časopisu Pravda.
Veselje do življenja — pomembna sestavina sreče — je »v tem življenju redek dar«. To je v 16. stoletju ugotavljal kitajski filozof Juan Čunglang. Že takrat se je pritoževal nad tem, kako površni so ljudje.
»Mnogim ljudem je pri srcu slikanje, lepopisje ali imajo radi starine,« je zapisal, »drugi poveličujejo pitje čaja in opojno kajenje. Mnogi podlegajo dražljajem čutov, všeč sta jim meso in vino, živijo razuzdano. Takšni ljudje prezi-
Poroka samih ženinov
V Kobenhavnu sta se poročila ženin Ove in ženin Ivan, star 42 let, po poklicu duhovnik. Svoj »da« sta izrekla pred županom danskega glavnega mesta. Tako je bil sklenjen prvi civilni homoseksualni zakon na Danskem. Po novem se v tej deželi lahko poročajo tudi homoseksualni pari. Na Oveje-vo in Ivanovo poroko sta prišla tudi Ovejeva otroka, desetletna Maria in sedemletni Andreas. Bila sta srečna in vesela, da je njun očka končno našel srečo. Poročenima ženinoma je sledilo še devet homoseksualnih parov. Nekateri so nosili smokinge, nekateri kavbojke, nekateri so
Kitajsko modrovanje o sreči
rajo veljavne navade in trdijo, da so se osvobodili vseh spon.«
Kitajski modrec je svaril: »Vse to je površno in nima nič opraviti z resničnim veseljem in razumevanjem življenjskih posebnosti. Cun-glang je v pozni dinastiji Mingov postal vodja literarne šole, toda o karieristih je še naprej govoril s pomisleki: »Kdor se v življenju prebije naprej in leze na čedalje višje položaje, mu telo in duha omejuje tisoč bremen.« In: »Čim več kdo ve, tem bolj zmeden je in toliko bolj oddaljen od tega, da bi
imeli v rokah rože, drugi so se temu odrekli. Novoporo-čencem so v mestni hiši navdušeno ploskali vsi, ki jih je radovednost pripeljala na to nenavadno ceremonijo. Z magistrata so se novoporo-čenci odpeljali s kočijami na poročno gostijo, ki jo je priredila zveza danskih homoseksualcev. Ove in Ivan sta srečna, vendar ne popolnoma. Poleg civilne poroke si želita cerkvene in pravita, da se bosta bojevala do zadnjega diha, da bosta željo tudi uresničila.
Peščena ura velikanka
Ognjenik Redoubt na Aljaski je po 21 letih mirovanja začel bruhati. Iz njegovega kraterja se valijo gosti oblaki pepela, ki jih veter raznaša na stotine kilometrov daleč. Od 14. decembra, ko se je ognjenik »zbudil«, je bruhal že petkrat.
JAZZ, ROCK IN MAMILA
Louis Armstrong je nekoč izjavil, da se ima marihuani zahvaliti za »nekaj lepote in topline«. Bil-lie Holliday je skušala svojo preteklost premagati s heroinom. Elvis Preši ey je veljal za naj večjega uživalca mamil med glasbeniki. Velike, pa tudi male zvezde zabavne glasbe, ki so jim življenjsko pot krojila mamila, je Anglež Harry Shapiro podrobno popisal v knjigi. V SVoji kroniki omamljanja je zapisal dokaj dr-
vedel, kako naj se veseli življenja.«
Najpogosteje je odkrival veselje do življenja pri otrocih. Otroškost naj bi bila po njegovem vzorec za prvobitno človeško nrav. Odrasli bi morali več živeti z naravo, če hočejo biti srečni. Kmetje, ki živijo blizu gora in gozdov in ne poznajo družbenih pravil in navad, uživajo lepoto narave kot del svojega življenja.
Darila
Ermitažu
V dvoranah zimskega dvorca v Leningradu so odprli razstavo umetniških del, ki jih je največji in najbogatejši sovjetski muzej Ermitaž dobil v dar. Razstavo so priredili v čast 225. obletnice muzeja, ki hrani več kot tri milijone umetnin. Razstavili so več kot sto umetniških predmetov, ki so nastali v različnih obdobjih in različnih državah, ki so jih v prejšnjem stoletju njihovi lastniki darovali muzeju. V razstavnem katalogu so zapisana imena 318 darovalcev iz Sovjetske zveze in drugih držav, med njimi sta italijanski slikar Renato Guttuso in Nemec Hans Gninding, med darovanimi umetninami pa so tudi slike in grafike velikih umetnikov, kot so Goya, Chagal in Pi
casso.
Ob proslavi 100-letnice nastanka mesta Sendai, ki leži 300 km severno od Tokia, so priredili veliko razstavo ■ Sejem zelenja. Največja znamenitost razstave je bila 5,5 metra visoka peščena ura, ki je tehtala devet ton, v njeni notranjosti pa je bilo 1,2 tone peska. Ura je začela meriti čas ob otvoritvi razstave, zadnja zrnca peska pa so spolzela natanko na dan, ko so razstavo, ki je trajala 80 dni, zaprli.
zne trditve. Povsem prepričan je, da so mamila pospeševala ustvarjalnost mnogih glasbenikov, verjame pa tudi v možnost nadzorovanega uživanja omamljenih snovi. V delo je vnesel tudi številne citate iz pesmi in intervjujev. Na koncu je dodal še seznam glasbenikov, ki so umrli zaradi mamil.
Molitev brez joge in zena
Vatikanska kongregacija za doktrino vere je izdala dokument, v katerem ugotavlja, da razne oblike vzhodnjaškega meditiranja, pa naj gre za jogo, zen ali podobno, niso združljive s krščanstvom. Poskusi združevanja vzhodnih in katoliških metod meditacije so lahko nevarni in napačni, čeprav to ne pomeni, da katoliška cerkev metode, ki sta jih navdihnila budizem in hinduizem, obsoja. Priporočilo, ki ga je potrdil tudi poglavar katoliške cerkve papež Janez Pavel II., je namenjeno predvsem verskim gibanjem, samostanom, združenjem za skupinsko molitev, pa tudi drugim ustanovam, ki se ukvarjajo z versko meditacijo. Vatikan priporoča vernikom, naj ostanejo pri svojih vsakdanjih molitvah in naj ne uporabljajo raznih postopkov za doseganje zbranosti ter določenih položajev in načinov dihanja, ki jih priporočajo privrženci vzhodnjaških verstev.
Lažna Rembrandtova dela
Skupina strokovnjakov, ki raziskujejo delo največjega nizozemskega slikarja 17. stoletja, Rembrandta, je spodbila avtentičnost še 50 slik, ki so mu jih doslej pripisovali. Skupino za raziskovanje Rembrandta so ustanovili pred 21 leti. Proučila naj bi okoli 700 njegovih slik, ki so razširjene po vsem svetu. Prvi del svojega poročila je skupina objavila leta 1982, drugega pa leta 1986. Do takrat so strokovnjaki obdelali okoli sto slikarjevih del in jih približno polovico razglasili za neprave. Zdaj so objavili še tretji del poročila, v njem pa so s seznama del velikega mojstra zbrisali še petdeset slik. Izdali naj bi še dva dela poročila, vendar še ni znano, kdaj bo obsežna in zamotana raziskava končana.
V tretjem delu poročila so člani skupine obdelali mojstrovo Nočno stražo in potrdili, da je pristna, ugotovili pa so, da je Rembrandtov portret (doslej so mislili, da gre za avtoportret) iz muzeja Norton-Simon v Kaliforniji in Pokrajino s kočijo naslikal drug umetnik. Po mnenju strokovnjakov so ju izdelali Rembrandtovi učenci, ali pa plačani pomočniki v njegovi delavnici.
LASKAVA PODOBA
Britansko ministrsko predsednico njeni politični nasprotniki pogosto vidijo kot dvoglavo pošast. Zdaj pa se je našel nekdo, ki ji je prisodil kar pet glav. Vendar se Thatcherjevi zaradi tega ni treba žalostiti. Šestdesetletni slikar Richard Ewen, njen vnet oboževalec, jo je namreč tako zelo laskavo upodobil, da je gospodarica Downing Streeta 10 ostala brez besed. Še več. Od umetnika je odkupila podobo triglavega Reagana, ki ga bo hranila v spomin na velikega ameriškega prijatelja. Nekdanji ameriški predsednik pa bo za 15.000 funtov postal srečni lastnik petglave »železne gospe«.
MINI ZANIMIVOST
Tigri proti ljudem
V Indiji so pred 17 leti zače-1 li s posebnim projektom Tiger, da bi zaščitili to veliko mačko j pred izumrtjem. Izvajanje programa je bilo uspešno, saj so sc tigri v tem času lepo namnožili in jih je zdaj okrog 4000, Zveri pa so se za skrb oddolžile na kaj čuden način: v tem času so umorile preko ■ 600 ljudi.
STRAN 10
VESTNIK 18. JANUARJA 1990
za vsakogar nekaj
—POPRAVI SAM
MEDICINA
Spet se je zamašil odtok!
ROJSTVO IN ALERGIJA
Jezimo se, ker voda iz umivalnika odteka po polževo. Nekega dne sploh, ne odteka več — odtok se je zamašil. Nikar se ne jezimo, od časa do časa se to pač zgodi in treba je odstraniti zamašek iz milnice, las in vodnega kamna.
Ta neprepustni čep lahko razkrojimo s kemičnimi sredstvi, tako imenovanimi čistili za odtočne cevi. Morda imamo srečo in čistilo ni nevarno ne za cev ne za naše zdravje, pa tudi narave ne bi onesnažilo, toda kdo ve. Veliko laže, z manjšimi stroški in z manj dela očistimo odtočno cev mehansko z gumijastim zvonom. Včasih pa je čep trdovraten in nam ne preostane nič drugega, kot da odpremo sifon stekleničaste oblike, ki je pod umivalnikom in preprečuje, da bi v hiši zaudarjalo po plinih iz kanalizacije. Ne bojmo se, tudi ljudje, ki so popolni tehnični ne-vedneži, so temu delu kos. Od orodja potrebujemo cevne klešče in izvijač, s katerim izvlečemo nesnago iz cevi, pa vedro. Če je sifon pokroman, moramo na notranjo stran klešč nalepiti ievkoplast,
da ne bi opraskali kovine. Preden začnemo odvijati sifon, postavimo pod umivalnik vedro, da v kopalnici ne bomo imeli poplave.
Tisoč mrtvih zaradi mamil
Mesec rojstva lahko odloča o tem, ali bodo otroci pozneje zboleli za kakšno alergijo ali ne. V prvih dneh življenja je človek zelo občutljiv in dovzeten za snovi, ki lahko sprožijo alergijo. Londonski profesor dr. John Warner je ugotovil:
Ljudje, ki so alergični na hišni prah, so pogosto rojeni meseca marca, septembra ali oktobra. V teh mesecih namreč izločajo pršice, ki živijo v hišnem prahu, posebno veliko alergentov, torej snovi, ki sprožijo alergijo. Neverjetno veliko ljudi, ki so alergični
na cvetni prah, je rojenih v spomladanskih mesecih, ko je v zraku največ cvetnega prahu.
Znanstveniki svetujejo: V prvih dnevih in tednih življenja zavarujemo dojenčka pred alergen-ti. Kako naj to storimo, pa nam bo svetoval zdravnik.
ČAJ PROTI STARANJU
Kdor pije čaj, ostane večno mlad. Tako nekako vsaj zatrjujejo znanstveniki univerze v Pekingu. Z raziskavami so ugotovili, da pravi čaj ni samo pijača, ob kateri uživamo, ampak ludi zdraviini oapoj. ki vsebuje različne snovi, ki čistijo jetra v našem organizmu. Kdor pije čaj, ima v telesu manj škodljivih snovi. Prečiščeni sistem drobnih žilic v jetrih pa ostane prožen in po njem naš organizem sprejme večje količine vitamina C, kot bi ga sicer. Črni pravi čaj je najbolj zdrav, kadar ga popijemo z malo limoninega soka. Žele priporočljivo je, da pijemo čaj zjutraj in v zgodnjih popoldanskih urah. Čaj, ki ga pijemo zvečer, pa lahko pri občutljivejših ljudeh povzroči tudi nespečnost, zato si ga privoščimo tedaj, ko želimo bedeti pozno v noč.
MAMA, JAZ BI ZAJČKA!
Otrok, ki sledi modnim tokovom, si ne bo več zaželel psa ali mačke, pa tudi ne hrčka in kanarčka. Zaželel si bo pritlikavega zajčka, mehkega dolgouhega prijatelja, ki ga je lepo pestovati in ki ne zahteva veliko prostora in nege. Pritlikavi zajček je domača žival, ki se ne pritožuje, če živi v bloku v mestu, sredi stanovanjskega naselja. Zadovoljen je s korenčkom, kakim listom solate ter nekaj nežnosti in ljubezni. Nič čudnega torej, da število ljubiteljev malih zajčkov narašča, samo v Zahodni Nemčiji živi po stanovanjih več deset tisočev teh ljubkih živali. Zajček (ali zajčica) tehta kakih 1500 gramov. Najraje gloda korenček. Pritlikavi zajček je ljubek tudi potem, ko že odraste, seveda pa je treba zanj ustrezno skrbeti, da nam je v veselje. Zajčkov dom je prostorna kletka, ki naj stoji tam, kjer se dogaja večina družinskega življenja. Pritlikavi zajček osvaja otroška srca tudi pri nas, saj ne potrebuje veliko hrane in nege.
Okoli 15 odstotkov mladih v Zvezni republiki Nemčiji je vsaj enkrat poskusilo mamila. To je pokazala raziskava, ki jo je opravil kolnski inštitut za uporabno psihologijo, njene izsledke pa je objavila zabod-nonemška revija Štern. Izkazalo se je, da je odstotek manjši, kot so pričakovali, saj se je lani zelo povečalo število umrlih, zaradi prevelikih količin mamila. Raziskava je zajela 1622 mladih med 12. in 21. letom. Le 1,1 odstotka vprašanih je izjavilo, da redno jemljejo mamila. 8 odstotkov jih je že poskusilo hašiš, 3,1 odstotka marihuano, 1,1 odstotka amfetamiue, 0,8 odstotka LSD, en odstotek kokain. Med tistimi; ki le od časa do časa jemljejo mamila, jih je 55,5 odstotka prvič seglo po njih na hišnih raziskavah s prijatelji, le 9,4 odstotka pa v šoli. Zaradi prevelike količine mamila je v ZRN lani umrlo tisoč ljudi, predlani pa 770.
Mini zelenjava
Bretonska zelenjavna zadruga v Tauleju je prodrla na trg s prav nenavadnim pridelkom: mini zelenjavo. Letos bodo izvozili 2000 ton majcenih korenčkov, bučk, cvetačic, artičok za palčke. Vso to količino pokupijo luksuzne restavracije v Parizu in drugih svetovnih velemestih.
w
Zenska, ki ne kadi
hitreje
Ženska, ki opusti kajenje, zmanjša nevarnost, da bi kdaj zbolela za rakom na dojki, maternici ali jajčnikih. Znanstveniki so ugotovili tudi druge razveseljive stvari. Nekdanja kadilka hitreje zanosi. Zakaj je tako, še niso Pojasnili, vendar pa ženski, ki ne more zanositi, pa bi rada, zdravniki svetujejo, naj
DROBNI NASVETI
NEKAJ O JAJCIH
Če ostanejo beljaki, jih ne vrzimo proč, ampak jih denimo v lonček, prilijmo mrzlo vodo in postavimo v hladilnik. Držijo se nekaj dni. Pred rabo vodo pazljivo odlijmo.
Pokvarjenih jajc ne vrzimo v
smeti, ker so Premešamo jih mo lončnice.
odlično gnojilo, z vodo in zalije-
X
Kadar govejo juho preveč solimo, vlijemo še med kuhanjem surov razžvrkljan beljak. Juho nato precedimo skozi cedilo, da odstranimo beljak, ki je posrkal odvečno sol.
X
Zastarel madež rumenjaka ali beljaka odpravimo s soljo in z izpiranjem z mlačno mešanico kisa in vode.

zanosi
neha kaditi. Neredno mesečno perilo se spet ustali, kajti nikotin vpliva na hormonsko ravnovesje in s tem na mesečno perilo. Prejšnje kadilke so manj občutljive za okužbe spodnjega dela telesa, ki jih povzročajo glivice, bakterije in virusi. Nenehno uživanje tobaka namreč slabi odpornost organizma.
5 NAJ
Glasbena lestvica Radia Murska Sobota, v oddaji 21 232.
L Julija — Magnet	.	.
2.	Girl, I’m gonna miss you — Milli Vanillt
3-	Lambada — Kaoma
4.	Dobra mrha — Don Mentoni
5.	That’s what I like — Jive Bunny & the MastermiX
Glasbena lestvica nastaja s sodeh Kidričevi 21, 69000 Murska Sob
jem s hi-fi videostudiem na
Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobo-Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
udaja 21 232 je na sporedu Radia Murska Sobota (UKV 87,6 ^Hz, SV 648 kHz) ob petkih od 18.00 do 19.00.
TUNINA ZA ZDRAVO KOŽO IN
LASE
Ljudje, ki se držijo deite, navadno dobivajo premalo vitamina B3. Telo potrebuje to biološko snov za zdravje kože in las, pa tudi za delovanje želodca in črevesja.
Če vitamina B> primanjkuje dalj časa, postane človek nemiren in srce mu pospešeno utripa, opozarjajo ameriški znanstveniki. Prav pomanjkanje tega vitamina je krivo, da se človek redi, čeprav drži dieto. Vzrok je napačna presnova beljakovin in maščob. Obilje vitamina B, je v tunini, neoluščenem rižu, izdelkih iz celega žitnega zrnja, sončnicah, avokadu in nemastnem mesu. Pomembno je, da ponočnjaki vedo: po prekrokani noči telo potrebuje več vitamina B,, ker pomanjkanje povzroči strašanski glavobol.
NASVET
Jabolko je zdravilo proti aknam. Naribamo ga kot za dojenčkovo kašico. Rašico namažemo na obrazu, jo pustimo na koži pet minut nato splaknemo obraz z mineralno vodo.
Kuhajte z nami
—NASVET
JEDI ZA ZIMSKE DNI
Te jedi vsebujejo malo dragih mesnin, a dovolj kalorij. Če zraven ponudimo kislo zelje v solati, zadostimo potrebam po zdravi prehrani. Surovo kislo zelje vsebuje kalcij, železo, vitamine A, C, BI in B2.
KAKO POPRAVIMO SLIKANICO ALI KNJIGO?
Priljubljene slikanice z debelimi, lepenkastimi listi so povezane s tanko plastjo papirja, ki se včasih ne more upirati nespretnim otroškim rokam. Listi se odtrgajo, knjiga gre narazen. Li-
LEPOTA NI
Lepota ali poslovni uspeh za britanske ženske nista najpomembnejši moški lastnosti, nezvestoba pa zanje še vedno ostaja najhujša pregreha. Raziskava, ki jo je izvedla britanska revija za ženske Cosmopolitan, je pokazala, da sta za^ečipo Britajpk poštenost ih zvestova najpomembnejši moški lastnosti, takoj za njim pa prijaznost in duhovitost. Na seznamu napak, slabih lastnosti in pre-greškov je na prvem mestu nezvestoba. Zanjo se je odločilo 28 odstotkov vprašanih žensk, za 16 odstotkov žensk pa je najhuje, če moški ne skrbi za osebno higieno.
ste zlepimo z močnim lepilnim trakom, ki je sicer namenjen za lepljenje poštnih zavojev, še bolje pa je, če jih zlepimo z lepilnim trakom, ki ima zgornjo plast iz tekstila.
Zlepimo po dva lista z zunanje strani, tako kaže tudi skica. Po dva in dva zlepljena dela spet zlepimo na enak način. Tako obnovimo celo knjigo. Drugi način je primeren tudi za tanjše knjige in knjižne liste, iztrgane zmečkane in rahlo natrgane knjižne strani vtaknemo v prozorne plastične ovitke, te pa nato prikrojimo na pravšnjo mero in zlepimo s strojčkom za varjenje vrečk za zamrzovanje. Tako opremljene strani preluknjamo s pisarniškim luknjalnikom in vložimo v mapo.
Nevami bencinski hlapi
Ekologi ugotavljajo, da avtomobilsko gorivo ni nevarno le te-f daj, ko nepravilno zgoreva in nas ogroža skozi avtomobilske izpuhe. Naše zdravje je ogroženo tudi s hlapi med nalivanjem goriva v vozilo. Strupene hlape vdihujejo vsi, ki gorivo kupujejo. Zoper to nevarnost so sedaj zasnovali posebne polnilne »pištole« s povratnim sistemom in tesnili, ki omogočajo, da se približno 80 odstotkov hlapov vrne v polnilni sistem in ne zaide v okolico oziroma v pljuča tistega, ki gorivo toči.
Krompir s slanino
Potrebujemo: 30 dag mesnate prekajene slanine, 1,25 kg olupljenega in na ploščice narezanega krompirja, 2 stroka česna, 2 srednje veliki glavici čebule, malo majarona, lovorov list (drobno nalomljen), poper in sol.
Priprava: Slanino drobno nakockamo in v primerni kozici ali manjšem pekaču rahlo prepražimo, da spusti nekaj maščobe. Slanino poberemo, na maščobi pa svetlo popražimo drobno sesekljano čebulo. Dodamo sesekljan česen in vrnemo zraven opraženo slanino. Prilijemo 4 do 5 žlic vode in pokrito dušimo na nizki temperaturi 8 do 10 minut. Polovico narezanega krompirja damo v kozico ali pekač, potresemo ga z dušeno slanino, čebulo, česnom in začimbami. Nato jed pokrijemo s preostalim krompirjem. V lončku zmešamo malo vode, soli in popra, lahko dodamo zdrobljeno jušno kocko in prelijemo krompir. Tekočine naj bo toliko, da bo krompir skoraj pokrit. Posodo pokrijemo in postavimo v vročo pečico. Ko je krompir zmehčan, pokrovko odstranimo in pečemo še toliko časa, da krompir zgoraj zarumeni. Ponudimo v posodi, v kateri se je jed pekla. Zraven ponudimo kakršnokoli zimsko solato. Odlično pa se prilega kislo zelje z bučnim oljem in odišavljeno s sesekljanim česnom.
naša RISBA —
PRIPIS
— Tudi pri nas je bila perestrojka, pa čeprav smo prenovili ie dinar (Ja Ma)
— Markovič na zadnjem klinu Y(J lojterce. (Mi Hi)
— Le kako boš ti prišel v Evropo 92, ko pa še devedesetih ne znaš doseči, (hec)
— Na lestvi stoji, pa Markovič ni, roko moli, pa dinar lovi. Kdo naj bi bil to? (Tinč)
— Dvignite mi lestev, da snamem to številko leta, nič dobrega se ne obeta. (Irena)
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: ciklama, izrodek, Rio Muni, Ida, tun, lata, ha, R, Izmir, iks, ani, boter, Ilirija, ček, jur, Iravadi, ČA, anis.
STRAN 15
VESTNIK 18. JANUARJA 1990
utrip življenja
Uspeh je v odnosu in kakovosti storitev
Radio Koper — Capodistria je imel od avgusta do oktobra turistično akcijo z naslovom Hvala, prijatelj. Od poslušalcev so želeli izvedeti, kateri turistični kraj ali turistični delavec v Jugoslaviji bi si zaslužil posebno priznanje za svoje delo, skrb in humanost do gostov. Dobili so številne predloge za razne turistične kraje in posameznike, presenečeni pa so bili, ker so številni poslušalci iz Italije menili, da si priznanje za svoje delo in topel odnos do gostov bolnikov' zasluži doktorica Jadranka Šimonka, zobozdravnica, ki dela, v specialistični ambulanti za zobne in ustne bolezni v hotelu Radin v Radencih.
»Bila sem zelo presenečena, saj je priznanje, ki je tudi priznanje za delo vseh zaposlenih, prišlo povsem nepričakovano. Je pa veliko priznanje in spodbuda za naše delo,« je menila dr. Jadranka Šimonka.
V ambulanti dela šest ljudi, specialist parodontolog, stomatolog, dve medicinski sestri in dva zobna tehnika. Oprema je
V Pomurju vse več mladoletnih storilcev kaznivih dejanj
Število mladoletnih storilcev kaznivih dejanj v Pomurju je v primerjavi z lanskim letom za 16 odstotkov večje. Lani je bilo v Pomuiju 190 mladoletnikov, ki so storili kazniva dejanja. Po številu prebivalcev daleč prednjači občina Gornja Radgona, kjer je letos tudi največji porast v primeijavi z lani. Nasploh pa kriminal mladih v Pomuiju že nekaj let narašča. Med storilci je bilo lani kar 51 povratnikov, leto poprej pa le 30.
O tovrstni problematiki so nedavno razpravljali na sedežu sodišča v Murski Soboti. Veliko so govorili o tem, kako preventivno ukrepati, vendar kakega posebnega »recepta« niso odkrili. Ugotovljeno pa je bilo, da je v Pomuiju še vedno nerešeno vprašanje begavčkov. Sedaj je ukinjeno sprejemališče za mlade v Mariboru in zato jih bodo morali socialni delavci odpeljati v Ljubljano, kar je povezano z velikimi stroški. Zato želijo v Pomurju urediti tako sprejemališče pri Vzgojnoizobraževalnem zavodu v Veržeju, vendar pa se v ustreznih republiških organih s tem ne strinjajo. Tokrat so zbrani ponovno poudarili, da je treba na probleme opozoriti pristojne v Ljubljani.	Franci Klemenčič
»Verjetno smrdi tudi inšpektorjem!?«
JAVNA RAZPRAVA O LENDAVSKI SEVER — KAFILERIJA JE NAJVEČJI TRN V PETI — TUDI GARAŽ IN PARKIRNIH PROSTOROV PRIMANJKUJE
Konec tedna je bila v Murski Soboti zanimiva javna razprava, ki jo je organiziral Komite za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve. Govorili so o spremembi zazidalnega načrta za Lendavsko sever. Ker gre za zelo pomembna vprašanja razvoja tega dela pomurskega središča, je bilo pričakovati večjo udeležbo občanov, še posebno zato, ker so bili navzoči tudi predstavniki strokovnih inštitucij in nekaterih podjetij.
»Namesto stare upravne zgradbe Pomurskega tiska bo zgrajena nova, in sicer tik ob Železotehni v Lendavski ulici, ki bo ostala, le prodaja večjih izdelkov z dvoriščne strani se bo morala umakniti. V kompleksu ABC Pomurke, Mesne industrije niso predvideni večji posegi, kar velja tudi za območje okrog Elektra. Več novosti pa naj bi bilo v bližini Platane, predvsem v njenem vzhodnem delu, kjer naj bi uredili zelene in parkirne površine. Z idejnimi rešitvami bi se dalo pridobiti celo do 240 parkirnih mest, vendar je tudi to odvisno od odziva stanovalcev. Druge objekte, predvsem manjše in lesene, vključno z žago ob Ledavi, bodo porušili. Sicer pa je ob Lendavski ulici načrtovana pozidava vseh vrzeli, kjer bi se našel prostor za razne lokale, zgradili pa bi največ 100 dodatnih stanovanj. Predvidena je tudi obojestranska kolesarska steza, na severni strani t. i. Vujecovega bloka pa naj bi nastal otroški vrtec, pri čemer pa inšpekcijski organi zahtevajo, da se prej preselijo se-| danje dejavnosti s tega območja,« je bila obrazložitev Jane Kovač, strokovne sodelavke Zavoda za ekonomiko in urbanizem.
Tm v peti tukajšnjih prebivalcev in tudi drugih delov Murske Sobote je kafilerija, na kar je posebej opozoril Jože Sadi, sicer tudi predsednik sveta KS Lendavska: »Kafilerija kot objekt je od nekdaj sporna, ker je njena okolica postala nevzdržna. Cez novoletne praznike je vse dni iztekala iz kanalov večja količina odpadnih voda, ki so povzročale neznosen smrad. Osebno si upam trditi, da ta objekt ni zgrajen narobe, ampak je narobe vse tisto, kar je povezano z njim. To pa je napačna uporaba tehnologije, malomaren odnos zaposlenih in odgovornih v ABC Pomurki, ki so odgovorni za proizvodnjo v tem objektu. Skrajno neresen pa se mi zdi pristop inšpekcijskih služb do tega problema. Če že smrdi po celi । Murski Soboti, verjetno smrdi tudi inšpektorjem!?« Pri tem ni mo-| gel mimo usode dimnika Platane, iz katerega se valijo ogromne i količine saj na' bližnji stanovanjski kompleks. Jože Vouri mu je povsem mirno odgovoril: »Mislim, da v strategiji razvoja Platane ni nikakršnih možnosti, da bi v bližnji prihodnosti lahko odpravili negativne učinke onesnaževanja okolja, ker so sredstva predvidena za tehnološko opremo proizvodnega procesa. Na vrat na nos te industrije ne moremo odstraniti od tod, kjer je bila stoijena napaka v tem, da se je sploh gradil stanovanjski kompleks. Tudi glede ideje, da bi v eni od naših hal zagotovili garaže, se kaže resneje zamisliti.«
Tako bo problem pomanjkanja parkirišč ob blokovskih stanovanjih ostal š' aprej pereč. Pa čeprav je bil ob izdaji uporabnega dovoljenja za gradu -novanj kot eden od pogojev tudi postavitev garaž tripleks, ni od tega V; o danes ne duha ne sluha. Tudi stanovalka Nada Ismajlovič je ra-zočar; ko pravi: »Ko so bila postavljena zaklonišča, sem mislila, da so dvona ka, pa od tistega časa še nihče ni odprl vrat. Postala sem razočarana, - je začelo po zelenicah tudi parkirati. In 18 stanovalcev v tem bloku a na voljo le tri parkirne prostore.«
V šen komentarje verjetno odveč. Upamo lahko le, da tudi ta javna razpra kot marsikatera pred njo, ne bo glas vpijočega v puščavi!
Milan JERŠE
sodobna in se lahko primerja z regijskim centrom. V zobotehni-čnem laboratoriju pripravljajo vizir in porcelan za zobe, ki je v svetu zelo iskan in strokovno priznan, imajo nov rentgenski aparat in opravljajo masažo dlesni s termalno vodo. Zadovoljni pa so tudi zato, ker jim pacientov ne manjka, čeprav morajo storitve plačati sami.
»Če se nekaj plača, še ne pomeni, da to ni moralno. Vsekakor ni negativno, če človek za svoje zdravje skrbi in tudi plača, kajti taka oblika participacije v zdravstvu pomeni tudi lažno solidarnost.«
Specialistična zobna ambulanta v Radinu ni zasebna kot mislijo nekateri, ampak je del temeljne organizacije Radenske, je torej del gospodarstva in jo tako tudi obravnavajo. Z zdravstvenimi storitvami res precej zaslužijo, vendar so tudi izdatki veliki, saj morajo sami (ob solidarnostni pomoči temeljne organizacije) kupovati potrebno opremo in material, ki je za zobozdravstvo
zelo drag. Tako so tudi osebni dohodki zaposlenih nižji kot na primer v zdravstvenih inštitucijah.
»Priznanje je tudi precejšnjega pomena za našo delovno organizacijo, saj bomo po tem verjetno dobili več gostov iz Italije.«
Nekateri gostje pridejo v Radence samo zato, da si v Zobni ambulanti uredijo in pozdravijo zobe. Največ je bilo gostov iz Nemčije, Švice in Izraela, in da bi se z njimi lahko pogovarjali, morajo zaposleni obvladati več jezikov.
»Gostje iz tujine prihajajo k nam večkrat negotovi in s slabim mnenjem o nas. Tako moramo s svojim delom premagati tudi tisto negativno prepričanje. Uspeh pa je v odnosu in kakovosti storitev.«
Doktorici Jadranki, Šimonka se ponujajo možnosti za delo v tujini, vendar so določene ovire za odhod na tuje. Kot sama pravi, po naravi niso taki, da bi se ustalili v enem kraju, zato bodo še videli, kako bo. Majda Horvat
Enemu od predelov Bodonec pravijo tudi Varaš, kar bi se v knjižni slovenščini reklo Mesto. To pa ni kar tako, če živiš v mestu! No, bodonski »varašaučani« vse do lanskega leta niso premogli niti trgovine, ampak se morali po nakupih v drugi del vasi, ki mn pravijo Na bregu. Naposled imajo tudi oni trgovino, in ker so cene konkurenčne, hodijo vanjo po na-knpih tudi oni z Brega in z nekaterih okoliških krajev. Edi in Milena Kuzma, ki sta lastnika te trgovine, si zadovoljna maneta roke. Kupci lahko pridejo tudi v nedeljo.
Jože Graj
Kje bomo iskali krivca?
Malokatera vas se je v zadnjih letih tako razširila kot Černetav-ci. Hiše so rasle v starem delu vasi in v novem naselju kot gobe po dežju. Zato se je število prebivalcev tudi zelo povečalo.
Zaradi spuščanja odpadnih voda v ponikalnice, se je podtalnica onesnažila tako, da voda iz studencev ni bila več uporabna niti za pranje, kaj šele za kuho ali pitje. Zato je bilo nujno zgraditi vodovod in kanalizacijo. S samoprispevkom in denarnimi prispevki nam je uspelo v zadnjih dveh letih zgraditi oboje. Toda sedaj se je pojavil drug problem. Zaradi odtoka odpadne in meteorne vode v kanalizacijo se je nivo podtalnice tako znižal, da je v studencih ostalo komaj nekaj vode. Hidranti na vodovodnem omrežju so bili tako malomarno in nestrokovno narejeni. da jih je dve tretjini neuporabnih, saj so se pogreznili v zemljo in so nedostopni. Kdo je za to odgovoren? Tudi v novem naselju ni stanje nič boljše. Za celo naselje sta bila zgrajena samo dva protipožarna studenca, ki sta žal tako kot dragi, skoraj prazna. Hidrantov je zaradi varčevanja .pri gradnji premalo.
Zato se sprašujem, kje bomo iskali krivca, če bo prišlo do požara in ga ne bo mogoče«pogasiti. Zakaj smo tako brezbrižni? Ali res tako malo cenimo svoje premoženje in domove, v katere smo vložili veliko trada, da smo si jih zgradili?
K. L.
Uspešna izvedba
referendumskega programa
Referendumski program v krajevnih skupnostih mesta Murska Sobota je skoraj v celoti uresničen. V letu 1989 sta izostala le preboj Gregorčičeve ulice in ureditev pločnika v ulici Štefana Kovača. V teku je ureditev okolice soboške železniške postaje in Ulice arhitekta Novaka ter pločnik v Kroški ulici. Končana pa so dela v Mali novi in Kocljevi ulici ter poravnan dolg za Marki-šavsko in Noršinsko ulico. Končan je tudi pločnik v Lendavski ulici ter asfaltirana cesta in pločnik v Mladinski ulici in delu Kidričeve ulice.
Iz dodatnega programa pa so bila končana dela na pločnikih Trstenjakove, Mikloša Kuzmiča in Prešernovi ulici. Prav tako je
KONJIČKAR — Mirko Oletič iz Lendave že 28 let namaka trnek. Pred leti, ko je še bil zaposlen, je lovil popoldne in ob koncu tedna, zdaj, ko uživa zasluženo pokojnino — delal je v dolgovaški Opekami —, pa se na »ri-bičijo« poda skoraj vsak dan. Seveda le v času, ko lov ni prepovedan. Toži se mu po časih, ko so bili reka Mura in potoki Črnec. Ledava, Kobiljenski potok in drogi čisti. Zdaj so, razen morda Črnca, onesnaženi, zato ribe često poginejo. Najhuje je z Ledavo. Mirka Oletiča smo ogovorili, ko je poskušal ribjo srečo v jami lendavskega letnega kopališča ob Črncu.
Foto: Š. S.
OH, TA TESTAMENT
Začel bom z uvodom, kot je v pravljicah. Te se srečno končajo, vendar zgodbi, ki vam jo bom povedal, še ni videli srečnega konca.
Živela sta zakonca Jožef in Marija, ki sta imela dve hčeri: Giziko in Marico. Prva je še mlada odšla z doma in se poročila. druga pa je ostala doma pri očetu in materi ter pomagala delati na srednji kmetiji. Pred petnajstimi leti je oče umrl, pa je tako hčerka Marica živela trinajst le z materjo. Pred dvema letoma je umrla še ona. Hčerka Marica si je ustvarila družino, ko je mati še živeta, vendar je bila izguba matere, na katero se je močno navezala, hud udarec.
Kot mnogi sta tudi starša Jožef in Marija naredila testament. v katerem je bilo zapisano. da bo posestvo prešlo po smrti enega zakonca na tistega, ki bo ostal. Potem pa naj sam odloči, kdo bo podedoval in koliko. To svojevrstno breme je torej prešlo na mater Marijo. Umrla je nenadne smrti in hčerka Gizika. ki ni kaj prida prispevala k napredku domačije, je bila prepričana. da bo prišlo do dedovanja po zakonu: vsaki polovico! Bilo pa je drugače: na zapuščinski razpravi je hčerka Marica pokazala pisno oporoko, narejeno pred petimi leti pri odvetniku, r kateri je pisalo, da hčerki Marici. ki je bila vseskozi doma pri materi, pripada pet šestin posestva. hčerki Gizi ki. ki pa je že zgodaj odšla zdoma, pa ena šestina. Razumljivo je, da se je Gizika zdrznila, saj mati nikoli ni
bila urejena kanalizacija v ulici Štefana Kovača, osvetljeni trije prehodi za pešce, eden pa še bo. Precej denarja so porabili tudi za dokumentacijo in nabavo določenih naprav za kabelsko televizijo. Mestne krajevne skupnosti so tudi financirale nakup stroja za pometanje ulic ter ureditev piramide na pokopališču ter podelili nagrade za javni natečaj za kioske. Poleg tega so položili kable za ulično razsvetljavo v parku pri gradu in prispevali denar za gradnjo vodovoda v Cankarjevi ulici. Za obnovo gradu so namenili tudi čisti dohodek z za-bavno-glasbenega srečanja ob soboškem bazenu. Hkrati so organizirali srečanje starejših občanov in sodelovali pri obeh večjih sejmih. Zdaj pripravljajo jelko-vanje otrok in ureditev naravnega drsališča na teniškem igrišču.
Zaradi inflacije in porasta cen ter virov sredstev, ki niso dovolj, se v mestnih krajevnih skupnostih srečujejo s težavami pri financiranju redne dejavnosti, čeprav je priliv sredstev iz samoprispevka precejšen. Priliv v decembru, januarju, februarju in marcu je v celoti namenjen obnovi gradu, znaša pa okrog 6 odstotkov vseh sredstev iz referenduma. Tolikšen je namreč delež za obnovo grajske dvorane in temeljev
PUŽEVCI — Ko ne bo tako hladno, bo v Puževcih večkrat najživah-neje na vveščinit, to je vaškem zemljišču, ki je bilo do lani neobdelano in prepuščeno samo sebi, zdaj pa je tam športno igrišče. Največ zaslug za to imajo mladi, ki so večkrat organizirali prostovoljne delovne akcije, vaški odbor pa je primaknil nekaj denarja. Poleg športa je igrišče primemo tudi za gasilske vaje in usposabljanje. Tale posnetek pa je nastal pri domačiji vaškega predsednika RUDIJA VUKANA, ki zdaj skupaj z drugimi pripravlja pustno maškarado, da bi z izkupičkom lahko navozili gramoz na vaške ceste in obnovili tlake v gasilskem domu.
Jože Graj
omenjala oporoke, ne tega, kolikšen del posestva dobi katera od njiju. Se več: Gizika je celo pričakovala, da bo dobila, če bo mati naredila oporoko, več kot sestra Marica. Nekje je slišala, da imajo starši rajši tiste sinove in hčere, ki niso doma ...
Oporočni volji matere ni mogla ' oporekali, saj je sodišče odločilo, da je oporoka veljavna. Sestri, ki \sta se na razpravo peljali skupaj, sta šli domov narazen. Sestri, ki sta se prej obiskovali, si izmenjavali darila, sta se poslej druga druge izogibali. Otroci sester, ki so se prej večkrat skupaj igrali, poslej niso smeli spregovoriti drug z drugim. Sestri, ki sta se prej ščitili, če je kdo kako rekel čez katero od njiju, sta zdaj postali opravljivki. Tudi njuna moža, ki sta včasih skupaj spraznila liter jur-ke. se nista več pogledala.
Mati Marija, ki svoje odločitve o takem dedovanju ni obrazložila, je pač ravnala po STOJI vesti. Če se je zdaj čutila prizadeta hčerka Gizika. bi prav gotovo imela pripombe na kako drugačno oporočno voljo Marica, saj je vseskozi delala doma in tako prispevala k ohranitvi domačije. Po očetovi smrti je namreč, dokler ni dobila moža, opravljala vsa težaška dela.
Bolj kot delitev zemlje Iv korist hčerke Marice), je bila pravična razdelitev grunta: nekje na sredini dvorišča je bila določena razdelitvena črta oziroma meja, kar je tudi pomenilo, da pretežni del gospodarskega in v celoti stanovanjsko poslopje pripade
gradu. Neuresničene naloge iz referendumskega programa, k čemur je treba prišteti še ureditev Ulice ob progi in nekaterih uličnih razsvetljav, bodo skušali izvesti čim prej. Imenovan je že odbor za izvedbo novega referendumskega programa, prav tako pa tečejo tudi priprave na ureditev kabelske televizije.
Milan Jerše
Bobri (spet) prodani
Krajevna skupnost Bistrica je na javni dražbi prodala kolišče Bobri za 217.000 dinarjev. Kupec je Tomislav Magdič iz Tropovec. ki obljublja, da objekta ni kupil, da bi ga čez čas preprodal, ampak namerava to nekdaj zelo znano točko (v dobrem in slabem) usposobiti za turistično dejavnost. Na dražbi so se za nakup potegovali bistriški gasilci, sicer pa je bilo navzočih veliko ljudi. Izklicna cena je bila 131.382 dinarjev.
Marici preostali del gospodarskih objektov, ki pa se niso dotikali. pa je podedovala Gizika. Ta si je pozneje v njih uredila stanovanje, čeprav je samo dobrih pet metrov vstran gnojišče Maričinega govejega hleva. Zdaj, ko se je Gizika sprijaznila, da je pač nasledila, kar je z oporoko določila mati, se vse bolj spotika ob to že ničkolikokrat prekleto gnojišče.
Zgodba, ki vam jo pripovedujem, je resnična. Na lastne oči sem se prepričal, da je vse tako, kot je zapisano. Bil sem na obisku pri Giziki in Marici. Prva se mi je zdela bolj napadalna, druga pa je krhka in bolna. Jokala je in dejala, da na hribu ne bo mogla več vzdržati, saj je z živci na koncu. Obema sem predlagal pomiritev, ki je toliko potrebnej-ša, ker imata obe sestri, ki sta zdaj še sosedi, otroke, ki ne govorijo med seboj. Tudi njuna moža, ki se vozita na delo v večje mesto, gresta vsak po svoji poti. To pomeni, da sta sprti sestri v svojem besu »zastrupili« še njiju!
Oh. ta testament! Sestri, ki sta bili prej v pravem pomenu sestri. sta si po materini oporoki sovražnici. Starka je odločila pač tako, kot ji je veleval notranji glasi Če hi odločila drugače, najbrž tudi ne hi bilo dobro. Marsikdaj imajo prav tisti, ki pravijo, da je najboljše tam, kjer starši ničesar ne pripravijo ali pa druga skrajnost: kjer vse zapravijo. saj potem ni kaj deliti.
ŠTEFAN
STRAN 16
VESTNIK 18. JANUARJA 1990
utrip življenja.
STARO MESTNO JEDRO — Lendavčani uspevajo ohraniti staro mestno jedro, ki je ob Partizanski ulici. Pročelja hiš so najprej obnovili pred Titovim obiskom, zdaj — po dvajsetih letih — pa jih znova obnavljajo. Tačas je postala prava mestna lepotica stavba v bližini mestnega kina, v kateri bo nova tehnična prodajalna Univerzala. Na Partizanski ulici je veliko trgovin, gostinskih lokalov, slaščičarni, svoje mesto pa so si izborili tudi drugi obrtniki: urarja, krojač, komisijska trgovina, optik, zlatar in drugi. Škoda, ker urejevalci prostora niso poskrbeli, da bi bile vse napisne table primerne.
Foto: Š. Sobočan
Pivnica MILD 57
V središču G. Radgone imajo minipivnico, ki so jo poimenovali Mild 57. Podjetje Tobak je uredilo kletne prostore, ki so bili doslej neizkoriščeni. Tu se naključni ali stalni gostje okrepčajo. Prodajal-
NOVO NA POMURSKI GLASBENI SCENI
BREZ MILOSTI
»Brez milosti šibamo dober domači rok, zato tudi izbira imena an-sambla ni naključna,« pravijo mladi, podjetni člani pred kratkim ustanovljenega ansambla v Gornji Radgoni. Poldi, Branko, Bojan, Dušan, Darko in Drago vedo, kaj hočejo, njihovi načrti so izredno ambiciozni. Igrajo v glavnem lastne skladbe, z njimi so se že uspešno predstavili občinstvu v Gornji Radgoni. Ekspanzijo koncertov v Pomurju in zunaj njega načrtujejo od maja, čas do takrat pa bodo izrabili za pisanje novih skladb ter vadbo.
Ob koncu leta imajo v načrtu tudi prvo kaseto.
Dlesen prvi nastop ansambla Brez milosti v kinodvorani v Gornji Rad-
beznovci
Je na vrsti asfalt?
Čeprav so Beznovci eden od najmanjših krajev v soboški občini, so uspeli zgraditi dokaj ve-Hk vaško-gasilski dom, v katerem je tudi zbiralnica mleka. Lani je dobila stavba novo pročelje, uredili so tudi sanitarije in okolico. In ko je predsednik vaškega odbora Deneš Maček te dni delal obračun dela v lanskem letu, je
'* ■,	.< -i.	- -• • ■
^■ško-gasilski dom jim je naposled uspelo urediti, kot se >šika<. Ce bo »malu peljala tu mimo tudi asfaltna cesta, potem se bo krajanom Bez-novec uresničila ena največjih želja.	(Foto: J. G.)
lahko odkljukal tudi popravilo paškega mostu in navoz manjše količine gramoza na vaške ceste. Z rdečim svinčnikom pa je lahko Podčrtal tudi izvedbo referendu-tna za dodatni krajevni samoprispevek, ki bo namenjen za asfal-
na Tobaka je bila tudi doslej mesto za srečevanje ljudi in »na dobrem glasu«. Nadejajo se, da bo tudi minipivnica dobro obiskana.
L. Kramberger
tiranje ceste Zenkovci — Beznovci— Domajinci ali Vadarci. Za uresničitev te naloge bodo potrebovali izdatno pomoč širše družbene skupnosti.
Beznovčani pa se lahko pohvalijo tudi s tem, da so uspeli urediti športno igrišče, in sicer na zemljišču, ki so ga pridobili ob zložbi.
Vse to so za njihov kraj pomembne pridobitve. Če bodo dobili še asfaltno povezavo, pa bo to ogromen korak, ki si ga nadvse želijo.
Jože Graj
Ob trdnem delu in volji do poklica
Matej Zavec iz Lipe končuje osmi razred na osnovni šoli 17. oktober Beltinci. Na obisku pri družini Zavec sem zvedel marsikaj zanimivega. Oče Ivan že več kot dvajset let igra na veselicah in prekmurskih gostiivanjih. Sestra Metka hodi v glasbeno šolo, uči se igranja na klavir in orgle, Tatjana pa poje. Tudi Matej obiskuje glasbeno šolo in s harmoniko večkrat spremlja sestri, ko pojeta narodne pesmi.
14-letnega mladeniča je v zgodnji mladosti za glasbo navdušil ansambel, kjer igra njegov očka. Najprej je začel igrati na 40-basno harmoniko, v tretjem razredu osnovne šole pa se je vpisal v glasbeno šolo. Leto kasneje je dobil 80-basno harmoniko. Marsičemu se je moral odre-
Družina Skrmlek — gospodar Vinci, hčerka Irena in zet Franc iz Lucove 16 je ponosna na srnjaka Lojzeka, ki so ga še čisto majhnega ujeli pri spomladanski košnji. Pravijo, da ima najraje oves in star kruh, včasih pa popije tudi tri litre mleka. Njegovo bivališče je velika lopa, kjer se med balami slame dobro počuti.
Besedilo in fotografija: Milan Gašpar
Zasebna diskontna trgovina
V Gornji Radgoni na Partizanski cesti je odpria novo diskontno prodajalno Liljana Slana. Samopostrežna trgovina posluje v novozgrajenih prostorih, odprta je tudi v nedeljo dopoldne. To je prva tovrstna trgovina v občini Gornja Radgona in bo s svojo ponudbo konkurenca družbenemu sektorju. Dobro je založena z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami ter z živili. Lastnica trgovine je povedala, da si bo prizadevala, da bo trgovina dobro založena in da bodo potrošniki dobili blago po najnižjih mogočih cenah. Ludvik Kramberger Upokojenci tudi
v prihodnje delavni
Na nedavni seji izvršilnega odbora Zveze društev upokojencev Murska Sobota, ki so seje poleg članov odbora udeležili Martin Frank, član Zveze društev upokojencev Slovenije ter predsednika društva iz Gornje Radgone iz Lendave, so razpravljali o opravljenih nalogah in o pobudah društvene dejavnosti v prihodnjem letu. Ugotavljali so, da so posamezna društva upokojencev v tem letu opravila veliko nalog na področju stikov z upokojenci ter organizirala članske izlete in srečanja upokojencev. Malo manj pa so bili uspešni pri športni rekreaciji, saj jih je oviralo pomanjkanje finančnih sredstev. Pevska revija pevskih zborov upokojencev severovzhodne Slovenije v Murski Soboti, ki se je je udeležilo nad 400 pevcev, je bila finančno in organizacijsko dobro pripravljena.
V razpravi o dejavnosti društva v prihodnjem letu pa so poudarili potrebo po vključevanju upokojencev v članstvo društev, vključevanje v kulturne aktivnosti, športno rekreacijo, v socialno zdravstvene naloge, obisk upokojencev v domovih starejših občanov in o drugih nalogah. Spregovorili so tudi o gmotnem položaju upokojencev, ki je iz dneva v dan slabši. Sprejeli so predlog, da bi podjetju Elektro Murska Sobota predlagali, naj bi izdajali položnice za plačilo elektrike vsak mesec, saj dvomesečnih obrokov marsikateri upokojenec ne more poravnati.	A. H.
či, da je končal nižjo glasbeno šolo. Njegov prvi učitelj je bil Ludvik Šuklar, nato pa ga je poučeval Istvan Varga. Svoj prosti čas je Matej posvetil glasbi. Harmoniko vadi vsak dan 2 uri. Ze štiri leta igra v šolski folklorni skupini, nekaj časa je igral v ansamblu Bodočnost iz Turnišča, sodeluje pa tudi v harmonikarskem orkestru, ki deluje v sklopu glasbene šole v Murski Soboti. Rad se spominja nastopov v
Sramota za vse nas
Ljudje smo razumna živa bitja, ki končajo s svojim pozitivnim delom in hkrati tudi z napakami, ko umrejo. Vsak človek, dober ali slab, si ob smrti zasluži spoštovanje, saj tudi pregovor pravi: O pokojniku samo dobro. No, kljub temu lahko v zvezi s tragičnim trenutkom, s smrtjo posameznika, doživiš marsikaj krutega. Tale primer naj bo samo opomin tistim, ki so odgovorni, da v določenih okoljih ne bi prihajalo do podobnih primerov.
Zgodilo se je pred dnevi, ko je umrl znanec. Sorodniki so odločili, da bo ležal v mrliški vežici v Apačah. Kljub temu da novo že nekaj časa gradijo in jo bodo verjetno še nekaj časa, rabi svojemu namenu stara, čeprav skromna in vsa okrušena. Mrliška vežica je za KS Stogovci in Apače resnično potrebna in tega se vsi prav dobro zavedamo. Kljub referendumskim sredstvom, ki se stekajo tudi v ta namen in tudi prostovoljnim prispevkom, ki smo jih dali krajani obeh krajevnih skupnosti, smo danes še daleč od tega, da bi lahko v bližnji prihodnosti vežico zgradili.
Tudi kulturi na pokopališčih posvečamo zadnje čase vedno manj pozornosti. Pri tem mislim na delo grobarja na pokopališču v Apačah. Ne nameravam kritizirati njegovega dela, saj poklic grobarja danes noče nihče več opravljati, pa naj bo še tako dobro plačan. Grobarja, čigar ime niti ni tako pomembno, bi v treznem stanju le stežka spravili na pokopališče opravljat zahtevno delo. Tega bi se morali zavedati tudi pristojni v skupščini in tajništvu krajevnih skupnosti ter poskušali pridobiti k temu delu primernega človeka. Nikar naj nihče ne reče, da tb ni izvedljivo! Malo naj gredo pogledat v druge občine in pokopališča! Sramotno je to, da se grobar ob pokojnikovi krsti ziblje pijan. Človeku je že dovolj hudo zaradi tragičnega dogodka, da pa mora gledati še to in povrhu vse skupaj drago plačati, je to več kot nekulturno dejanje.
Prepričan sem, da nas je lahko vse skupaj sram, vsaj pred tistimi, ki prihajajo na pogrebe svojcev iz drugih krajev in se lahko na lastne oči prepričajo o tistem, kar doma še zdaleč ne morejo videti. Poskušajmo najti ljudi, ki bodo opravljali to delo dobro in imeli odnos do njega, kot ga mora imeti vsak, delavec v podjetju, saj je zanj plačan.	Bojah Macuh
Značilna bivališča naših prednikov počasi izginjajo. Staro se več ne more upirati novemu in le redko še najdemo slikovite s slamo krite hiše, ki so nekdaj krasile našo razvejano prekmursko krajino. Ena izmed teh je ostala tudi v obmejnih Fikšincih pod posebno skrbjo lastnika Jožeta Perša, njeno rojstvo pa sega v leto 1825.
Lastnik je imel veliko težav pri sanaciji temeljev, ki so bili spodkopani ob gradnji ceste, mnogo skrbi ima z vzdrževanjem, toda kot pravi, bo to posebnost ohranjal, dokler bo zmogel.
Zal je mnogo podobnih bivališč propadlo in tudi hišo na fotografiji čaka poddbna usoda, če se pristojne institucije ne bodo zavzele za ohranitev tega, kar se še da ohraniti.	F. Gomboc
Cankarjevem domu v Ljubljani, na Otroškem festivalu v Šibeniku in v Mariboru, gostoval pa je tudi na Madžarskem in v Avstriji.
Seveda veliko nastopa na številnih prireditvah in proslavah v soboški občini in na domačem odru v zadružnem domu v Lipi. Vsak nastop mu daje novih moči in voljo do učenja. Vaje so vse bolj zahtevne, s trdno voljo pa je vsako težavo mogoče premagati.
Matej se že pripravlja na sprejemni izpit za srednjo glasbeno šolo v Mariboru.
Besedilo in foto: Jože Žerdin
Povem vam, da je v naši politiki ena sama svinjarija ...
Milan Gašpar
Zimska rekreacija in športna
tekmovanja
V lendavski delovni organizaciji Ina Nafta, kjer je zaposlenih 1249 delavcev, posvečajo rekreaciji delavcev precejšnjo pozornost. Nad delavci-športniki bdi športno društvo Ina Nafta Lendava. Uspehov v tem letu ni bilo malo, organizirali so Petrolove športne igre in medsektorska tekmovanja ter se pomerili s športniki iz Hrvatske in Madžarske. Zadovoljni so tudi z rezultati na delavskih športnih igrah, ki jih vsako leto organizira komisija za šport, rekreacijo in oddih pri občinskem sindikatu Lendava. V Ini Nafti tudi v zimskih mesecih živijo po načelu »zdrav duh v zdravem telesu« in nadaljujejo rekreacijo za vse zaposlene delavce. Rekreacija bo v športni dvorani na osnovni šoli Drago Lugarič v Lendavi. Športniki organizirajo tudi niz športnih tekmovanj v različnih športnih panogah med delavci Ine Nafte in športniki Modeksa iz Murskega Središča in Gorenja IMO Lendava.	J. Zerdin
Ustnik 18. januarja 1990
___________________________________________ STRAN 17
39
križemkražem po naših šolah
Zdaj sem trpel z njo. Včasih se mi je skušata ljubeče nasmehniti. Spraševala me je o šoli, o mlinu, o tisti telici, ki je padla v Ročico, se pri tem skušala ponovno nasmehniti, a bolečina je spremenila nasmeh v otožen izraz na obrazu. Komaj sem spravil kakšno besedo iz sebe. Oči sem ime! polne solz in sram me je bilo jokati, saj mi je Lizika večkrat rekla:
»Zendravec zendravi... Cmera cmerasta... Fantje vendar ne jokajo!«
In Mica in Neža sta sedeli ob postelji, čisto zgubani od starosti in trpljenja. Edino najmlajša pri hiši, Lujzika, je bila zdrava, urna, poskočna; opravljala je vsa ženska dela pri hiši, medtem ko je Kor! delal pri živini in na polju.
Za malo Mimiko v košari je skrbela Lujzika, jo nosila k zdravniku, ta je prihaja! tudi na dom in zdravil mamo ter njenega dojenčka. Vrat deklice je zatekel v veliko bulo, iz katere se je cedil nagnusen rumenkast gnoj.
»Ljubi Jezus! Mene pokliči k sebi.. . Otroka .. . Mojo malo Mimiko pa reši.. . Pusti jo žive-ti.. je prosila bolnica, izmučena od bolezni in shirana do konca.
Iz sna naju je z Liziko prebudilo močno trkanje po šipah okna, ki je bilo med posteljama, kjer sva spala s sestrično.
»Lizika! Lizika!... Lizika!.. Me slišiš?« se je zunaj oglašala ženska.
Sosedova Lujzika je klicala in ko je Lizika odprla okno, je pričela polglasno govoriti:
»Naša Micka umira... Jezus, Marija... Strašno trpi...«
»Uboga revica! Malo dobrega je zaužila na tem svetu...«
0 čem bi se rad , pogovarjal s starejšimi
Na to vprašanje so odgovarjali učenci od 2.
do 4. razreda, tu pa je nekaj njihovih predlogov:
— Kako je nastal svet (Branka)
— Kakšne hiše so bile nekoč (Mateja)
— Kako so nastali Odranci (Darja)
— O dedkovih mladih letih (Sabina)
— Kako je bilo nekoč v šoli (Tomi)
— Kako seje v šoli obnašal očka (Matej)
— O živalih (Dominik)
— Kako se vozi avto (Sandi)
Ko bi srečo ujel, od veselja bi zapel in v srcu ogenj bi zagorel. Takrat bi jo za vedno vzel in bi jo za vedno imel. A resnično srečen ne bi nikoli bil. ker sreča je opoteča, pri vsakem le malo postane in ko si oddahne, zopet na pot mahne. Zato — ko jo dobiš — je nikdar ne zadržiš,	Sonja
pa čeprav si jo močno želiš. Štefko 7 b Ko bi srečo ujel...	OS Karel
Destovnik-Kajuh, Murska Sobota
Živahneje je bilo tiste dni pri mlinu, ko je bila na obisku Frančika Fras, hčerka tete Katike iz prvega zakona, živahneje, zanimivejše, lepše je bilo. Pri lekarnarju v Novem Marofu na Hrvaškem je bila služkinja. Rada se je lepo in moderno oblačila in tudi trajno je nosila. Trojičanke so sikale nadvse grde besede na račun njene mestne pričeske. Kmečka dekleta so nosila takrat v kite spletene lase. Le mestne ženske so si jih dale odrezati in frizerji so jim jih nakodrali. !n še kite so takrat Slovenskogoričanke večinoma skrivale pod rute, zavezane spredaj pod brado ali ob delu zadaj nad vratom. Stare navade so počasi, zares počasi začele opuščati mlajše ženske pri Svetem Lenartu, šele nato tu in tam v manjših krajih. Soseščina je obsojala nove navade, za nemoralne jih je imela. Še dečki so bili takrat deležni zbadljivk. Skorajda niso smeli nositi kratkih hlač. Segati so morale vsaj nekoliko čez kolena, da ne bi razkazovali golih nog, da ne bi koga pohujšali. Predvsem stare ženske so obsojale goloto. In zlobni, hitro vrteči se jeziki so obirali fante, ki so takrat nosili izredno dolge, nazaj počesane lase.
Frančika se ni zmenila za zlonamerne poglede, za zmrdovanja in ocenjevanja. Vesele narave je bila. Lepo je znala peti in govoriti. Pripovedovala je takrat, da so tam, na Hrvaškem, mnogi zelo zagrizeni za socializem, za novo oblast. Pravila je, da poimenujejo novorojenčke z nevsakdanjimi imeni. Za Stalinke, Zvezdice, Zvezdane, Zmage, Petletke jih krstijo na matičnih uradih. Pripovedovala je, da so nekega dečka krstili za Petogodišnji plan. Dolgo ime je to in težko izgovorljivo in starša sta si lomila jezik ob klicanju svojega edinčka, pa sta mu kmalu začela praviti kar Perica.
Ko je Frančika namignila, da ima fanta, da je ta celo lekarnarjev sin in da bo sam skoraj doštudiral za isti poklic, je postala teta Katika zaskrbljena in hčerki skoraj ni mogla verjeti. Rekla ji je:
»Frančika, previdna bodi. Dobro premisli vsak korak, ki ga boš storila ... Hudo bi mi bilo, da bi bila v življenju razočarana.. . Takšni gosposki moški radi zapeljujejo služkinje... Ponavadi ostane le pri tem... Želim ti srečo v življenju... Sicer pa, kakor si boš postlala, tako boš spala.«
---MOJA FILMSKA ZGODBA
Črni ponedeljek
In takrat sta pritekla zraven Anzek in Gustek.
Besede je prekini! silen jok in komaj je soseda še spravila iz ust:
»Prosim, pridi... Pridi molit Lizika... Jezus, Marija... Strašno trpi...«
In nato se je Lujzikin jok izgubi! v noč.
Lizika, teta in stric so se hitro oblekli in odhiteli k umirajoči. Pred odhodom je pristopila k moji postelji teta, me ljubeče pobožala po glavi in rekla:
»Ti pa mimo spi...«
»Ne bom mogel spati... Strah me bo...« sem odvrnit.
»Le spi. Micka te je imela rada in nikoli ti ne bi storila nič žalega ...« sem dobi! odgovor.
Glavo sem nato skril pod odejo in nisem mogel spati. O smrti sem razmišljal, o umiranju, o dobri Micki, ki ni nikoli užalila Boga, nobenega drugega nebeščana in ne Zemljana. In vendar je toliko trpela, dolgo, predolgo. Le kakšna božja pravičnost je to, sem se spraševal in počasi utoni! v sen.
»Le pridi! Vstopi! Tukaj se ti ni treba nikogar bati... V nebesih živijo sami dobri ljudje...« me je vabita Micka, oblečena v čudovito sinjemodro oblačilo; lica so ji sijala od sreče, zdravja, zadovoljstva. Na široko je odgrnita bete svilene zavese in stopi! sem boječe na veliko preprogo, na podobno, kot sem jo videt v trojiški cerkvi. Vodita je daleč v neskončnost, povsod so hodili ljudje, zadovoljnih obrazov so bili in odeti v oblačila nežnih barv. Nekje v daljavi je bilo slišati umirjeno petje angelov, namesto petrolejk so prostor osvetljevale zvezde.
»Priden ostani, Franček, in potem-se bova nekoč srečala tukaj... Zdaj pa pojdi za menoj...« me je vodila soseda.
Znašla sva se v sinjemodri dvorani. Belina, modrina in pozlata so krasite prostor, s stropa so viseti neskončno veliki kristalni lestenci, na njih so gorele sveče. In sredi te neskončne lepote je stala gruča ljudi. Pogovarjali so se in ko so naju zagledali, so nama prišli naproti.
»Pozdraviti te želimo, Franček! Ti nas ne poznaš. Ko smo mi živeli, te še ni bilo na svetu. Jaz sem tvoj dedek Franc Ketiš iz Zibot. Ta, poleg mene, je tvoja babica Apolonija ... Lunka sem jo včasih klical, ko sva bila še doli, doli na Zemlji...
Tudi Strniševi so tukaj in tam stoji oče To-nitz... Ne boj se nas ... Dobri ljudje smo bili na Zemlji, pošteni in delavni in zato nas je Bog povabil sem, v raj...« mi je govori! dedek, jaz pa sem boječe strme! v postave; zdele so se mi kot porcelanaste figurice v hrastovški graščini.
»Zbudi se, vendar!... Si se mar zadušil pod to debelo odejo?...« je drezala vame Lizika in me prebudila iz sna. Oči so se mi težko privadile na resničnost, na temačen štubl.
»No, Franček, si prebujen?... Zmoli očenaš za Micko. Rada te je imela ... Malo prej je reva umrla... Bog ji daj večen mir in pokoj!« je žalostno povedala Lizika, si brisala solze in še dodala:
In tudi očim, stric Tirzek, je dajal Frančiki nasvete in ob koncu rekel:
»No, če se boš res poročila, potem ti bomo pripravili gostijo pri nas... Tukaj si rojena, naša si in tudi doto boš dobila ...«
Nemirna, živahna, radovedna Frančika mi je rekla:
»Mamo in Liziko bom nagovorila, da te pustita z menoj v trg... Ne bo ti žal... Cuker ti bom kupila v Cvetkovi trgovini... Tistega, ki se tako lepo sveti, tistega svilenega, ki je nafilan z marmelado . ..«
In že sva šla gor po gasi in nato dol proti središču trga, mimo kulturnega doma; Frančikin razigran, nasmejan obraz se je zresni! in prisluhnila je vpitju in ropotu, ki ga je bilo slišati izza ovinka.
Korak nama je zastal, ko sva zagledala pred seboj nered pred Cvetkovo trgovino. Tuji ljudje so tekali naokoli. Organi državne varnosti so bili in pripadniki narodne milice. Skozi podstrešna okna in ona v prvem nadstropju nacionalizirane Cvetkove hiše so metali papirje, škatle, zvitke blaga, vse mogoče predmete in slišalo se je kričanje, obsojanje, zanesenjaško dret je:
»Jim bomo že pokazali, špekulantom. .. Ljudska oblast ne bo dovolila izkoriščanja ...«
»Dobili smo barabo ... Razkrinkali smo špekulanta, reakcionarja...«
»Blago je skriva!... Ste slišali državljani... Zazidal si je cele bale blaga... in z njim je mislil goljufati se okoriščati pri naših ljudskih množicah .. In to kot delavec državne, zadružne trgovine ...«
»Takim je odklenkalo za vse večne čase...«
In pripadniki narodne milice so iznenada grobo porinili iz nekdanje trgovčeve hiše, zmedene, prestrašene, objokane: Cvetka, trgovčevo ženo in hčerko in jih pahnili na tovornjak.
»Pobegniti si nam hotel, špekulant... Na srečo ti ni uspelo ... S črno borzo si se hotel ukvarjati in goljufati ljudske množice...« je bito slišati in že je tovornjak odpeljal iz trga.
Za pripadniki državne varnosti in narodne milice je ostalo razdejanje.
Trojiški in drugi radovedneži, ki so se znašli tam in so od daleč opazovali dogodek, so se začeli razhajati in slišati je bilo govorjenje:
»Nekomu se je mora! Cvetko zameriti... Nekdo ga je ovadi!... Ja, ja, zatoži! ga je ... Maščevati se mu je hote!... Jaz pa mislim, da je bi! Cvetko dober trgovec in prijazen je bil z vsemi. ..«
»Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade, so že nekdaj pravili...«
»Smilijo se mi Cvetkovi...«
»O, Jezus, kakšni časi so prišli...« so govoriti po Sveti Trojici; s Frančiko pa sva se vrnila k mlinu brez cukrov, tiha, zamišljena.
Cvetkova družina se ni nikoli več vrnila k Sveti Trojici.
»Boben sem, o bam, brbam! Tepe me Pavliha brez oddiha...« sem neprestano ponavljal tiste decembrske dni. Uči! sem se igrico, ki smo jo pripravljali šolarji za prihod dedka Mraza.
(Nadaljevanje prihodnjič) ---
Začenja se nov delovni teden. Največja švicarska banka je pravkar dobila denar. Črn^ mercedes se postavi izpred banke in maskirani ljudje se zaletijo skozi bančna vrata. Ljudje so polni strahu in ženske začenjajo vpiti.
»Molčite!« zadoni po bančni upravi, »sicer vam bom prestrelil glave!« Bančni vlomilec se poda pred okence in izsili denar. Preplašena delavka počasi daje kupčke denarja na mizo. Ker vlomilcem zmanjkuje časa, eden polomi okence in začne sam napolnjevati vrečo. Eden izmed uslužbencev poskuša prijeti za telefon, a že odjekne strel in roka se odmakne od aparata. Ko se skupina vlomilcev umika iz banke, postrelja še kamere in jim zaželi lep delovni teden.
Novica, da so oropali banko v Ženevi, kaj hitro preleti celo mesto. Pokuka pa tudi v majhno pisarno, kjer inšpektor Juk in pomočnik Vili ter tajnica Lisa pijejo črno kavo. Ko Juk in Vili zaslišita novico, se po gasilskem dvigalu odpeljeta do belega poršeja in zdrvita na črno prizorišče. Preplašeni delavci opišejo osebe.
Velik je 1,85 m in precej debel, oblečen v črno. Na nogi ima znak srebrnega orla.
Drugi je močan orjak, velik dva metra in težak okrog 100 kilogramov. V avtu pa je čaka! črnolas voznik. Avto ni imel registrske številke.
»Črna mina na pohodu,« reče inšpektor Juk. »pred dvema tednoma so prišli iz ječe.« »Koliko denarja je zmanjkalo?« radovedno vpraša Vili. »Sto milijonov švicarskih frankov in prav toliko ameriških dolarjev. Na zalogi je bilo še nekaj nemških mark.«
»To pa niso mali denarci,« se praska po glavi Vili. »Ta rop sodi med največje v Švici.« zamišljeno konča Vili.
»Greva, tako ne bova ničesar dosegla,« reče Vili in že izgineta z belim poršejem.
»Kaj praviš Juk, črna mina spet ropa?« vpraša Vili.
»Ne vem, mogoče, stoprocentno so spet...«
Trr, trr, zazvoni v avtu.
»Inšpektor Juk, trije neznanci ukradli avtomobile, jih tudi poškodovali! Črna mina na pohodu!«
»To pa ni v redu, še ubilo te bo,« zaskrbljeno reče Juk. Njegovo godrnjanje se zdi neskončno. Nato pa na glas zakriči: »Našel sem!«
»Kaj?« radovedno vpraša Vili.
»Oropali so največjb banko, največjo trgovino avtomobilov, gotovo nameravajo izvesti naslednji rop na največjo zlatarno.«
»Mislim, da bi jih bolj pritegnili dragulji, ker so to že enkrat hoteli ...«
»Greva v draguljarno, da ne bo prepozno,« reče Juk in že oddrvita s sireno na strehi.
»Ali ni to avtomobil iz trgovine?« vpraša Vili.
»Zdi se mi, da je.«
»Pokliči najine kolege, Vili,« zaprosi Juk. »naredili bomo zasedo.«
Moj kuža
Imeli smo psa / imenom Medo. Skupaj sva preživljala lepe dneve. Nekega dne pa je na dvorišče prišla lisica. Spodili smo jo, vendar sc je proti večeru vrnila. S psom sta se spopadla. Spodili smo jo. Zjutraj je brat šel po listje. Lisico je našel v listnjaku in jo pobil. Poklicali smo lovca, ki je lisico odpeljal, glavo pa poslal na preiskavo. Pokazalo se je, da je bila lisica stekla. Ustreliti smo morali tudi psa. Bilo mi je strašno hudo. Ko sem slišala strel, sem jokala. Medoja se velikokrat spomnim in takrat mi je hudo. Sedaj imamo drugega psa, ki mu je ime Bobi.
Simona Berden, 5. raz., OŠ Kapelski vrh
»Inšpektor, že gredo!«
»Pritisni na plin. Vili!«
»Da. inšpektor.«_
Lov se začne. Ženeva postane lov na zločince. Med tem se pridružijo še modro-beli avtomobili. V prometu nastane prava zmešnjava.
»Zločinci so se zapeljali skozi garažo, ki se je zdaj zaprla,« žalostno potoži Vili.
»Jo bomo pa odprli,« mu odgovori Juk, kot da to sploh ni ovira.
»Kako,« začudeno vpraša Vili.
»S ključi.«
»Kje vzameš ključe?« začudeno
vpraša Vili.
»Moja super priprava za odpiranje garaž bo pravšnja.«
»Potem pa začni!«
Juk z veliko muko odpre garažo in najde skladišče Črne mine.
Tatovi so pripravljeni na dvoboj.
»Kaj praviš, Juk. jim bova kos?«
»Bomo videli,« odločno odgovori Juk in dvoboj se začne.
Bum, tresk, ojoj in še drugi glasovi se slišijo s prizorišča dvoboja.
Nenadoma se zasliši zvok siren.
Juk in Vili sta rešena.
»No, Črna mina nekaj časa ne bo ropala,« zmagoslavno reče Juk.
Andreja Stepanovič, 7. b, OŠ Ivan Cankar. Bogojina
Kakšno šolo si želimo mladi
Šola, oh ta šola! Kakšho šolo si želimo mladi, hm?!
Želimo si, da ne bi bilo ocenjevanja, kontrolk. Ni nam všeč, da med poukom ne smemo žvečiti. Želimo si več prostosti. Več časa bi morali porabiti za kaj takega, kar bi v življenju še bolj rabili. Na primer: učili bi se šivati, delali bi na vrtu, kuhali, plesali bi razne plese in se jih učili. Priredili bi lahko tudi igre brez meja. Imeli bi več športnih ter naravoslovnih dni, na katerih bi se učenci pomerili v znanju ter zmogljivosti le tisti, ki bi se hoteli. Tudi izleti bi lahko bili boljši, daljši. Trajali bi ob 3 do 4 dni, pri tem pa bi si ogledali lepote ter znamenitosti Jugoslavije. V višjih razredih bi lahko šli tudi v tuje države in jih spoznavali. Vsaj eno šolsko uro pa bi se pogovarjali o težavah v šoli ter o stvareh, ki nas težijo.
Še mnogo bi, se dalo povedati, kaj si želimo, vendar če bi nam ustregli vsaj to, bi bili najsrečnejši učenci na tem širnem svetu.
Martina Zrinski, 6. č V šolo hodim rada, saj mi je velikokrat lepo in prijetno. Pridejo pa trenutki, ko sta v mojem srcu grenkoba in nemir.
Ž zanimanjem poslušam razla-
go nove snovi, saj vem, da je to veliko vodilo za moje nadaljnje življenje. Ob napovedi kontrolk pa nam postane neprijetno pri srcu, posebno če so pogoste. Smo psihično zelo obremenjeni, oziroma preutrujeni. Ne vem, če to vidijo naši učitelji in vsi tisti, ki skrbijo za šolo, da je takšna, kakršna je. Mi, mladi, si želimo bolj zabavno in zanimivo šolo, z manj spraševanja in več razumevanja za naše težave. Morali bi imeti manj natrpani delovni dan, z več prijateljskimi pogovori. Pride dan, ko grem ob sedmih v šolo, domov pa se vrnem šele ob pol treh. Kako lepo bi bilo imeti plesno uro, uro čarovništva, uro sreče, kjer bi prirejali kvize, uro, kjer bi bile naše skrite želje uresničljive ... Včasih si zaželim, da ne bi bilo toliko divjanja in kričanja po hodnikih. Preveč smo razposajeni ob nepravem času. Želim, da bi bili vsi otroci enako uspešni ter srečni v šoli.
Vidim, da sanjam z odprtimi očmi o nečem nemogočem, oziroma neuresničljivem.
Klavdija Šek, 7. a OŠ Edvard Kardelj, M. Sobota
STEKLENICA VINA
Alkoholizem je beseda, ki jo pogosto slišimo. Alkoholiki hitro postanejo tudi otroci. Nekateri pijejo tudi z željo po odraslosti.
Bila je gostija, poroka mamine sestrične. Otroci smo se igrali. Ker so bili nekateri že vinjeni, so nosili vino kar na dvorišče. Igrali smo se vojake. Nenadoma sem zagledala steklenico vina. Kmalu smo se iz vojakov spremenili v pijančke. Kar iz steklenice smo pili vino in tekmovali, kdo bo več popil. V tem je imela prednost sestrična. Ko smo vino izpili, smo se veseli vrnili v dvorano. Sestrični je nenadoma postalo slabo. Ko jo je začela boleti glava in je bruhala, je morala domov. Žalostni smo zrli za njo in sklenili da se alkohola več ne bomo
dotaknili. Vedno, kadar vidim steklenico vina, se spomnim na našo prvo in zadnjo poizkušnjo.
Alkoholiki, prisluhnite mojim otroškim željam:
Odložite vsaj za nekaj časa alkohol in se posvetite svojim družinam, ki zaradi vas trpijo. Tudi jetra in ledvice. Postanite človek, ki svoje težave rešuje s trezno glavo in z ljubeznijo, a ne z alkoholom. Mnogo je pijač, ki so bolj zdrave. Alkohol uničuje ljudi. Počasi, kot list, ki pada z drevesa, boste tudi vi padali v pogubo, saj že jutri zaradi alkohola lahko umrete!«
LARA NENDVAJ, 6. c, OŠ ŠTEFAN KUHAR-BOJAN, PUCONCI
STRAN 18
VESTNIK 18. JANUARJA 1990
šport
-KASAŠKI ŠPORT-----------------
Ljutomerčani najboljši v Sloveniji
Ljutomerski vozači in kasači so lansko tekmovalno sezono sklenili zelo uspešno, saj je Konjeniški klub Ljutomer najboljši v Sloveniji s 521,6 točke pred Mariborom, 492,5, in Ljubljano, 451,6 točke. Skupno so dosegli 28 zmag, 23 drugih, 20 tretjih in 28 četrtih mest. Na tekmovanjih je sodelovalo 28 kasačev z 21 vozači. Od pomembnejših rezultatov velja omeniti osvojitev naslova prvaka Slovenije med dve — in triletniki (Atika MS in Frufru) ter tretje mesto v poskusnem derbiju, lani namreč krožne dirke za prvenstvo Slovenije, kjer so ljutomerski kasači vsako leto dosegali vidne uspehe, ni bilo. Med vozači je dosegel daleč največ Marko Slavič mlajši iz Ključarovec, ki se ponaša kar z 12 zmagami. Po trikrat sta zmagala Slavko Jureš iz Bunčan in Rajko Grantaša iz Ljutomera, po dvakrat pa Branko Slana iz Bolehnečicev in Marko Slavič starejši iz Ključarovec. Po enkrat pa so zmagali: Branko Puhar iz Veržeja, Mirko Hanžekovič iz Veržeja, Jože Sagaj iz Ključarovec, Milan Kukolj iz Krapja, Franc Jureš iz Babinec in Danilo Mohorič iz Babinec. Največ zmag med kasači je dosegel Duhan MS (Marko Slavič), in sicer štiri in dosegel kilometrski čas 1:17,0. Marko Slavič pa je vodil na dirkah tudi nekatere druge kasače. To so: Fuerst in Falka (Krušič, Ljubljana), Lambrena (Klemenčič, Murska Sobota), Coradevil (Sack, Zagreb) in Azor (Vesovič). Med dveletniki je dosegla Odličen kilometrski čas 1:22,4 Atika MS (Marko Slavič), kar je najboljši čas v Jugoslaviji. Frufru (Branko Slana) pa je na prvenstvu Slovenije za triletnike dosegel kilometrski čas 1:23,4. Sicer pa so poleg Atike MS dosegli zelo dobre kilometrske čase tudi drugi dveletni kasači: Letja 1:22,9, Perzej 1:24,9, Fortlind in Venka po 1:25,5, Lintfield in Aško po 1:26,6 ter Atol 1:28,7. Prav tako velja omeniti še uspešne nastope Marka Slaviča v Avstriji, kjer je zabeležil eno zmago in več nagradnih uvrstitev. Zmago v Avstriji pa je zabeležil tudi Štefan Klemenčič iz Murske Sobote.
Konjeniški klub Ljutomer bo tako kot prejšnja leta tudi letos pripravil tri dirke — dve v Ljutomeru in eno v Radgoni. Obeta pa si dobre rezultate tudi v letošnji sezoni, zlasti še med triletniki, kjer imajo več odličnih kasačev. Ljutomerčani pa se bodo pojavili na dirkališčih tudi z novimi dveletnimi kasači. Nova generacija Prihaja iz hleva Marka Slaviča, Milana Kukolja in drugih hlevov. Na stezi pa se je pojavil tudi prvi potomec rekorderke Rebeke (Branko Puhar).
Feri Maučec
ŠPORTNO-ZABAVNA PRIREDITEV
SAŠO VALPATIČ ŠPORTNIK RADGONSKE OBČINE
STOLPEC UREDNIKA
V Domu kulture v Gornji Radgoni je bila peta tradicionalna športno-zabavna prireditev Izbiramo športnika leta. Na njej so razglasili najboljše športnike in ekipe, tekmovalce šolskih športnih društev, rezultate delavskih športnih iger ter zaslužnim podelili priznanja, pokale, nagrade, plakete ir. Bloudkove značke.
Za najboljšega športnika radgonske občine za lansko leto so izbrali Sašo Valpatiča, člana mo-totouring kluba v Radencih, ki je na republiškem prvenstvu v motokrosu v razredu do 80 ccm zasedel drugo, na državnem pa četrto mesto. Drugo mesto je pripadlo Miru Matjašecu, članu RD Gornja Radgona, ki je na državnem prvenstvu v ekipni konkurenci v športnem ribolovu zasedel drugo, med posamezniki pa deseto mesto. Tretje mesto pa je zasedel Boris Rihtarič, član namiznoteniške sekcije gornje-radgonskega Partizana, po točkovanju na tretjem v republiki in enajstem mestu v državi. Najboljše ekipe v lanskem letu pa so bile: MTC Radenci, TVD Partizan Radgona (namizni tenis) in RD Radgona. Za najboljše športnike SSD so razglasili: Tino Klemenčič (Mejnik), Boruta Žitka (Radenci), Gorazda Kocbeka (Videm), Sašo Kreslina (Apače), Iztoka Gregoreca (Kapela), Bojana Likoviča (Stogovci), Andreja Slagoviča (Negova), Draga Leopolda (J. Slebinger) in Daniela Vnuka (SŠTG). Plakete
ŠŠD pa so prejeli — zlate plakete: Irena Pevec in Frančiška Sep, Mejnik Gornja Radgona in J. Slebinger Gornja Radgona. Sre-
brne plakete: Radenci, Apače in Videm ter bronaste plakete: Kapela, Stogovci, Negova in SŠGT Radenci. Plaketo Zveze za telesno kulturo Jugoslavije je dobil Rudi Kocmut, posebni priznanji pa Elica Koroševič in Lojzka Potočnik. Bloudkove značke — bronaste je dobilo 35 posameznikov, srebrne pa 8. Zlate značke so prejeli: Viktor Miholič, Leopold Holc, Brane Klun, Ludvik Roškar in Ivan Drozdek.
V delavskih športnih igrah radgonske občine je lani sodelo-
JUDO
POLOVIČEN USPEH SOBOČANOV
V Celju je bilo preloženo četrto kolo prvenstva v prvi republiški judo ligi. Soboški judoisti so dosegli polovičen uspeh. Premagali so - drugo ekipo Iva Reje z 10:4 (38:20) in izgubili s prvo ekipo Iva Reje z 2:12 (10:60). Dve zmagi za soboški Partizan je dosegel Kisilak, po eno Pa Šeruga, Fajhtinger, Meničanin in Krančič. Po četrtem kolu so Sobočani na tretjem mestu, zadnje kolo pa bo 20. januarja v Slovenski Bistrici.
V drugi republiški judo ligi pa je bilo v Ljutomeru na sporedu zadnje kolo. Gostitelji so ostali praznih rok. Šiška je premagala Ljutomer z 8:6 (35:30) Bežigrad pa je domačine premagal z enakim izidom 8:6 (40:30).	T. K.
KASAŠKI ŠPORT
POMORCI OSVOJILI TRINAJST MEDALJ
so V Slovenski Bistrici je bilo tradicionalno tekmovanje v judu v. (Pomin na Pohorski bataljon. Sodelovalo je 150 pionirjev in 90 rnla-mn,c7 !z Slovenije in Hrvaške. Med njimi so bili tudi pomurski tek-V* in osvojili trinajst medalj.
34 V P10n*rski konkurenci so bili najuspešnejši Čuk, ki je v kat. do m 55SFma8a'’ter Cikajlo in Kuplen (vsi MS), ki sta bila v kat. 34 Vehah • druga. Tretja mesta so zasedli: Rančigaj, Erniša, Horvat in šesti i 'Z burske Sobote ter Novak, in Zajtl iz Lendave. Kovač je bil
V 3^ar’ PavJ'£ 'n Kerec sedmi ter Kralj in Glažar osma.
Kerec p inski konkurenci sta bila najuspešnejša I. Cikajlo (MS) in Šeruo - o k' sta v kategorijah do 55 in 77 kg zasedla drugi mesti, ga in Brozovič iz Murske Sobote sta bila tretja, Mazouzi pa peti.
T. Kos
USPEH MARKA SLAVIČA
NA DUNAJU
Konec minulega tedna je Marko Slavič mlajši iz Ključarovec z dvema svojima varovancema Adamom Adonnom in Dueno MS sodeloval na kasaški dirki na Dunaju in dosegel lep uspeh. Z Adamom Adonnom, ki ga je sani vodil, je s kilometrskim časom 1:22,0 zasedel drugo mesto in dobil 9.000 šilingov nagrade. Adam Adonno je last Marka Laha iz Komende. Duena MS, ki jo je vodil Leopold Kernbichler, pa je bila četrta s kilometrskim časom 1:22,2 (4200 šilingov).
-KOŠARKA
namizni tenis
Rihtarič med osmerico
S9e Pomurci, ki so dosegli rezultate v okviru pričakovanj in smo z njimi lahko zadovoljni.
Najboljši med njimi je bil Radgončan Rihtarič, ki se je uvrstil med osmen-“ najboljših in s tem dosegel lep uspeh, še boljšo uvrstitev pa mu je P™!”«™ zmagovalec turnirja državni mladinski in članski reprezentant Grujič s katerim Je'Zgubi! v četrtfinalu z 0:2. Ker ni imel sreče pri žrebu, bo moral tako na dru-f‘h tekmovanjih iskati priložnost za še boljšo uvrstitev, ki bi Popeljala v k og 8ralcev za državno mladinsko reprezentanco. Zelo dober je bil tudi Kus, ki se Je “vrstil med najboljših 16, ko je premagal državnega pionirskega prvaka mi re-Prezentanta Belčeviča z 2:1, potem pa izgubil z Manborčanom Ploh lomiz 1.2. SaPač in Županek sta izgubila v prvih kolih, Županek pa seje v tolažilnem delu ‘Umovanja uvrstil v polfinale. Rihtarič je dosegel še en uspeh v dvoj.ca > sku-P-J z Mariborčanom Stojanovičem, ker je njegov partner On nenadon a zbokl se je uvrstil med osmerico. Za vstop v polfinale sla .zgub.la po vehk borbr
^ico Dragič—Jurinec (Čakovec) z 1:2. Kus seje skupaj s Šemrovom z P'je uvrstil med najboljših 16, potem pa sta izgubila z zmagovito dvojico Gru ^-Belčevičzo^	M U'
Radgona izpadla
Odigrano je bilo zadnje kolo tekmovanja v drugi republiški moški košarkarski ligi. Ruše so premagale Pomurje s 93:91, čeprav so Sobočani že vodili z 20 točkami razlike. Elektra pa je premagala Radgono s 97:82. Strelci za Radgono: Čavič 42, Domanjko 16, Golob 10, Škof 8 in Senekovič 6. Pomurje je s tremi zmagami zasedlo predzadnje, Radgona pa brez zmage zadnje mesto in je izpadla iz lige.
Radgona prvak
Sklenjeno je bilo tekmovanje v občinski pionirski košarkarski ligi Radgona. Brez poraza je zmagala ekipa Radgone. Najboljši strelci pa so bili: Flisar (Radgona) 128, Slavič (Radenci) 110 in Hvalec (Apače) 108 točk.
Radgona	6	6 0	442:270	12
Radenci	6	4 2	460:225	10
Apače	6	2 4	280:408	8
Kapela	6	0 6	206:285	6
-ODBOJKA
Vodi Elrad
V gornjeradgonski občinski odbojkarski ligi tekmuje deset ekip. Rezultati 3. kola — El-rad:Kompas 3:2, Sloga:Videm 2:3, GD:Apače 0:3 in Komunala :Avtoradgona 2:3.
Elrad Apače Kompas Avtoradgona PM
Sloga Videm Komunala Radenska GD
3	3	0	9:
3	2	I	7:3	4
3	2	I	8:4	4
3	2	1	7:6	4
1	1	0	3:0	2
3	I	2	5:7	2
3	1	2	4:8	2
1	0	1	2:3	0
10 1 1:3 0
3 0 3 1:9 0
valo okrog 450 zaposlenih, ki so tekmovali v osmih panogah. Zmagala je ekipa Mercatorja Sloge z 12 točkami pred Prosve-
Predsednik ZTKO Gornja Radgona Martin Sreš podeljuje pokal športniku radgonske občine Sašu Valpatiču. Na skrajni desni Brane Klun.
Foto: F. Maučec
tnimi delavci 11, Kmetijskim kombinatom. Radensko in Elra-dom po 9, Avtoradgono 8, Modo in Skupščino občine po 5, Carinarnico 3, Postajo milice 2 in Elektro 1 točko.
Prireditev, ki jo je obiskovalo lepo število privržencev športa in rekreacije, so popestrili: klavi-ristka Majda Biczkey, plesni skupini Mejnik in Kis iz Radgone, karateisti radgonskega Partizana in pa skrit gost — športnik Pomurja za lansko leto — kajakaš Štefan Varga. F. Maučec
—STRELSTVO---------------------------------------
TIŠINA IN GANČANI
V pomurski občinski A in B pionirski strelski ligi Murska Sobota je bilo na sporedu sedmo kolo. V pomurski ligi vodi Tišina pred Jovom Jurkovičem Videm s po 14 točkami pred Noršinci, 12, Panonijo, 8, ABC Pomurko in Š. Kovačem, po 6, Elradom in SCT-jem, po 4, Avtoradgono 2, in Obrtniki, brez točke. Pri posameznikih pa je na prvem mestu Bukovec z 2615 krogi pred Pertocijem (oba Tišina), 2602, in Turnerjem (Noršinci), 2575 krogov.
V A občinski ligi so na prvem mestu Gančani s 78 točkami pred Grafičar-jem, 77, PTT-jem in Gederovci, po 63, in Sebeborci, 53 točk. Pri posameznikih pa vodi Flegar (Tiš.) z 2529 krogi pred Balažičem, 2516, in Puckom (oba Gančani), 2507 krogov. V B občinski ligi pa je na prvem mestu druga ekipa Tišine s 55 točkami pred ABC Pomurko II, 49, in Panonijo II, 40 točk.
V občinski pionirski strelski ligi Murska Sobota vodi Tišina s 44 točkami pred drugo ekipo Tišine, 33, in Noršinci, 27 točk. Med posamezniki je na prvem mestu Maučec (Nor.) s 1184 krogi pred Maričem, 1171, in Horvatom (oba Tiš.), 1160 krogov.	K_ Turner
TVD PARTIZAN BAKOVCI
Društvo je organiziralo vaško prvenstvo za člane v odbojki. Med štirimi ekipami je zmagal Zlatorog in prejel praktično nagrado.
V soboto, 20. januarja 1990, pa društvo organizira prvenstvo v namiznem tenisu. Prijave bodo zbirali do 9.30.
Društvo Partizan Bakovci je v sodelovanju z DPM in preostalimi TKO v vasi pripravilo vrsto aktivnosti med šolskimi počitnicami. Od ponedeljka do petka bodo imeli aktivnosti v namiznem tenisu, odbojki, nogometu, rokometu in judu. Če bo dovolj snega, bodo organizirali smučarski tek. Razmišljajo tudi o plavanju.	J. Rožman
—ŠAH
VODI VELIKA POLANA
V Pincah so bila odigrana prva tri kola občinske šahovske lige Lendava. Sodeluje 13 ekip. Rezultati: 1. kolo — Lendava I —Lendava II 5:0, Bistrica— Gorice 2:3, Gorenje—Genterovci 5:0, Pince—Gomilica 4:1, V. Polana—Kobilje 5:0. 2. kolo — Genterovci—Bistrica 3:2, Gomilica—Gorenje 0,5:4,5, Kobilje—Renkovci I 3:2, Lendava II—V. Polana2:3, M. Polana—Lendavai. 1,5:3,5. 3. kolo — V. Polana—M. Polana 2:3, Renkovci I—Lendava II 1:4, Pince—Kobilje 5:0, Bistrica—Gomilica 3:2, Gorice—Genterovci 4:1, Vodi Velika Polana z 10 točkami pred Gorenjem IMO 9,5 in Pincami 9 točk.	J. Gerenčer
Rokometaši Pomurke Bakovec (mladinci), ki so po jesenskem delu tekmovanja v slovenski ligi na drugem mestu. Stojijo od leve: Serec, Červek, Smodiš (trener), Meolic, Kolmanič, B. Vereš B. Buzeti in Rožman. Čepijo: Varga (pom. trenerja), A. Vereš, D. Buzeti, Husar, S. Buzeti in Štefanec.	Foto: J. Rožman
NAPREDEK POMURSKEGA
STRELSTVA
Pomursko strelstvo kot tekmovalni šport, je v zadnjih letih doseglo viden kakovostni napredek, kar je vsekakor rezultat načrtnega dela nekaterih strelskih družin, pa tudi posameznih občinskih strelskih zvez. Tako tekmujeta tačas v prvi republiški strelski ligi dve pomurski ekipi — Tišina in Noršinci, v drugi republiški ligi pa kar šest ekip — Panonija, ABC Pomurka in SCT (vse iz Murske Sobote), Ljutomer, Javo Jurkovič (Videm) in Elrad (Gornja Radgona).
V prvi republiški strelski ligi so odlično štartali tekmovalci SD Koloman Flisar Tišina, ki so novinci okrepljeni s prejšnjim tekmovalcem Noršinec Bukovcem, saj so šele v sedmem kolu prvič izgubili v Slovenj Gradcu. Tako so tačas na drugem mestu za ekipo Avgusta Majeriča iz Maribora, ki so jo premagali. Tehnični vodja Alojz Flegar ima v ekipi prekaljena Pertočija in Bukovca ter dva mlada in obetavna strelca Giderja in Simona Flegarja. Solidno tekmuje v prvi republiški strelski ligi tudi ekipa Noršinec, saj s štirimi zmagami v sredini lestvice in za vodečim zaostaja le štiri točke. Karel Turner, ki je strokovni vodja, ima v ekipi štiri izkušene strelce: Dušana in Ljuba Špindlerja, Balaška in Horvata.
V drugi republiški strelski ligi vodi ekipa Ljutomera z dvema točkama prednosti, ki pa je v minulem sedmem kolu prvič in nepričakovano izgubila z zadnjim Kovinarjem z Mute.
Z dvema porazoma sta na drugem in tretjem mestu pomurski ekipi Jovo Jurkovič in Panonija, na četrtem pa s tremi porazi ABC Pomurka. Ekipa SCTje zmagala trikrat. Elrad pa enkrat.
S takšnim razpletom tekmovanja pomurskih ekip v prvi in drugi republiški strelski ligi smo lahko zadovoljni. Če pa k temu dodamo, da imamo v Pomurju tudi nekaj mladih in zelo obetavnih strelcev, ki sodijo celo v jugoslovanskih vrh, in da smo v zadnjem obdobju dobili nova avtomatska strelišča, kar je nov izziv za mlade strelce, potem smo s stanjem strelskega športa v Pomurju lahko več kot zadovoljni.
KEGLJANJE
Radakovič deseti, Vargova enajsta
Na prvenstvu posameznikov Medži-murja je sodelovalo 80 kegljavcev in 18 kegljavk. Udeležili so se ga tudi tekmovalci in tekmovalke kegljaškega kluba Nafta iz Lendave. Najboljši pri moških je bil Radakovič, ki je s 1687 podrtimi keglji zasedel deseto mesto in se uvrstil v nadaljnje tekmovanje. Peric je podrl 1645 kegljev in zasedel štiriindvajseto mesto, Folšo pa je s 1642 podrtimi keglji pristal pa petindvajsetem mestu.
V ženski konkurenci je Vargova s 751 podrtimi keglji zasedla enajsto mesto in se uvrstila v nadaljnje tekmovanje. Utroševa je s 733 keglji na trinajstem, Ščapova pa s 686 podrtimi keglji na petnajstem mestu.
Na klubskem tekmovanju lendavske Nafte pa je med 20 tekmovalci zmagal Žalik z 844 podrtimi keglji pred Horvatom, 842, Peričem, 822, Folšom, 816, in Zupancem, 809 podrtih kegljev.
M. Žalik
VeSTNIK 18. JANUARJA 1990
STRAN 19
samozaščita, varnost, obramba
ELEKTROTEHNA
Prvi obrtnik v Pomurju, ki bo opravljal pogrebno dejavnost
Pogrebi brez Komunale
Opravljanje pogrebne dejavnosti in vzdrževanje pokopališč je zadovoljivo urejeno le v redkih občinah. Najhuje je po navadi z mestnimi pokopališči. Vendar pa se ni nikjer tako zapletlo, kot lani v Gornji Radgoni, ko je Komunala pogrebno dejavnost opustila ter zadevo prepustila v upravljanje krajevni skupnosti. Zaradi velike konkurence zasebnika (v glavnem pri prevozih) so imeli zaradi te dejavnosti le izgubo.
Prvi delovni dan v letu 1990 je bil prvi delovni dan za obrtnika, kakršnih v Pomurju nismo bili vajeni. Ivan Vrbnjak iz Lomanoš je namreč tega dne postal obrtnik, ki se ukvarja s pogrebno dejavnostjo. Ne bo ponujal le prevozov (kot tisti, ki jim gre samo za dobiček), ampak bo poskušal olajšati trud in poti svojcem umrlih. V poslovnih prostorih v Lomanošah bo imel pestro izbiro krst po primerni ceni, na željo strank bo uredil tudi vso potrebno dokumentacijo, poskrbel za prevoz umrlega (iz bolnice domov in na pokopališče), pripravil vse potrebno za pogrebne slovesnosti, izkopal in nato zakopal grob ter čez štirinajst dni odstranil uvele vence. Po pogodbi s krajevno skupnostjo bo skrbel tudi za vzdrževanje gornjerad-gonskega pokopališča. Zanj to delo ne bo novo, saj ga je že enajst let opravljal v okviru Komunale.
Ker odslej s pokopališčem ne bo več upravljala Komunala, je bilo potrebno spremeniti tudi odlok o pokopališkem redu na območju občine Gornja Radgona. S pokopališči bodo odslej upravljale posamezne krajevne skupnosti, in sicer Gornja Radgona, Videm ob Ščavnici, Kapela, Negova in Apače. Za izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti lahko upravljalci sklenejo pogddbo š posameznimi izvajalci, upajmo le, da jih ne bo preveč.	Bernarda B. Peček
NA POMURSKIH CESTAH LANI UMRLO 34 OSEB
Preventivna prometna akcija minus deset odstotkov za zmanjšanje prometnih nezgod lani v Pomurju ni dala zaželenih rezultatov. Na pomurskih cestah je izgubilo življenje 34 ljudi, kar pomeni indeks 117 v primerjavi s prejšnjim letom. Poleg tega je bilo 167 oseb hudo in 285 lažje poškodovanih. Zgodilo pa se je še okrog 900 prometnih nezgod, pri katerih ni bilo telesnih poškodb in večje materialne škode. Med vzroki za prometne nezgode je še vedno na prvem mestu neprimerna hitrost pred izsiljevanjem prednosti in vinjenostjo. Najpogostejši povzročitelji prometnih nezgod so vozniki osebnih avtomobilov, žrtve pa največkrat pešci, saj jih je lani na pomurskih cestah umrlo enajst, medtem ko je bilo leto poprej največ žrtev med kolesarji.
Vzrokov za poslabšanje prometne varnosti v Pomurju je več. Na prvem mestu pa vetja omeniti premajhno kulturo udeležencev v cestnem prometu, saj zaradi preveč agresivne vožnje spravljajo v nevarnost druge udeležence, najbolj pa ogrožajo peš-
ce. Na stanje prometne varnosti pa vsekakor vplivajo tudi slabe ceste, pomanjkanje kolesarskih stez in pločnikov. Premalo tudi spoštujemo prometne predpise, saj na primer obvezno uporablja čelado okrog 60 odstotkov voznikov koles z ifiotorjem. Doslej
pa je bila tudi neučinkovita kazenska politika. To stanje naj bi izboljšali z novo kazensko zakonodajo, ki je začela veljati, saj so kazni desetkrat večje. Tako lahko sedaj miličnik na kraju prekrška izreče mandatno kazen od 5 do 20 dinarjev^ sodnik za prekrške pa lahko izreče kazen do 2.500 dinarjev za navadne prekrške in do 4.500 dinarjev delovnim organizacijam, avtoprevoznikom in odgovornim osebam. Ker tokrat ni pričakovati, da bo inflacija izničita višino kazni, kot je to bilo prej, lahko pričakujemo, da bodo nove kazni vzgojno vplivale na kršitelje v cestnem prometu.
F. M.
UGODNA PRODAJA
NA POSOJILO!
Minimalne obresti in 3 ali 6 mesečno odplačilo.
Tako ugodno lahko kupite vse izdelke v ELEKTROTEHNINIH trgovinah v Murski Soboti, Titova 15 in Titova 23 ter v Gornji Radgoni na Partizanski cesti.
ELEKTROTEHNA je trgovina s posluhom za svoje zveste kupce!
Priznanja za krepitev obrambe in varnosti
Lansko leto je bilo na področju krepitve obrambnih sposobnosti občanov in delovnih ljudi v lendavski občini veliko storjenega. Pri tem delu in aktivnostih so se najbolj izkazali pripadniki teritorialnih enot in člani rezervnih vojaških starešin. Najboljši med njimi so dobili priznanja in plakete.
Priznanje republiškega sekretarja za Ljudsko obrambo je dobila Občinska strelska zveza. Pohvalo komandanta republiškega štaba Teritorialne obrambe pa sta dobila Silvo Šovegeš in Ljubo Dražnik, Sekretariat za ljudsko obrambo skupščine občine je do-•bil zvezno plaketo ZRVS. lendavska srednja šola usmerjenega izobraževanja pa je dobila republiško plaketo ZRVS. Zahvalo republiškega odbora ZRVS sta dobila Boris Budin in Silvo Šovegeš. Več članov enot Teritorialne obrambe je prejelo tudi priznanje občinskega štaba Teritorialni obrambe.	Jani D.
Tesnejše gasilsko sodelovanje ob meji
Občinska gasilska zveza v Lendavi bo tudi v letošnjem letu pripravila program sodelovanja gasilskih društev z društvi na Mad-
NAMESTO CVETJA NA GROB POKOJNIH SO DRUŠTVU ZA BOJ PROTI RAKU PRISPEVALI:
DRUŽINA Slavka POLANIČA, M. Sobota, za pok. WEINDORFER Terezijo, Krog 800.000,- din; DRUŽINE: Franca SECKA, KOVAČIČ in Stanko KOVAČIČ, M. Sobota, za pok. WEINDORFER Terezijo, Krog, 1,000.000.— din; KOLEKTIV Os. š. Ragešvci, za pok. sodelavko MEKIŠ Vero, Rogaševci 2,0.00.000.— din; OOS »MURA« TOZD Perilo za pok. očeta KOZIC Helene, M. Sobota, Čopova ul. 3,000.000,— Za pok. Branko FRAS-Piko, M. Sobota, so brispevali: OVIZ — O. Š. I. 1,000.000,— din; SOTANOVALCI bloka TITOVA 16 M. Sobota 1,780.000.— OOS LB Pom. banka za pok. očeta sodelavke RUŽIČ Zore, Turjanci 2,000.000,— din, OOS LB Pom. banka za pok. očeta sodelavke SEREC Dragice, M. Sobota, OOS SO M. SOBOTA, za pok. očeta sodelavka ROS Jožeta, M. Sobota, 250.000.— din.
Vse delovne organizacije in ostalo članstvo vljudno prosimo, da poravnate članarino za leto 1989, in nakažete na gornji naslov. HVALA!
POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU
žarskem. Lendavska gasilska društva sodelujejo tudi z društvi v sosednji Hrvaški, posebno pestro pa postaja sodelovanje z društvi na Madžarskem. Te aktivnosti in sodelovanje krepijo bratstvo in enotnost med narodi in prispevajo k povezovanju manjšin z matičnim narodom. Za mednarodno sodelovanje so se pisno dogovorili med občinsko gasilsko zvezo Lendava in gasilsko zvezo Žalske županije. Od lani pa sodelujeta tudi Gasilska zveza Slovenije in gasilski zvezi Žalske in Železne županije. Na srečanjih si gasilci izmenjujejo požarnovarnostne in operativne izkušnje, kar prispeva h krepitvi požarne varnosti ob meji. Jani D.
Gasilstvo
Bogate razprave o nalogah
V soboški občini so se začeli letni občni zbori gasilskih društev, na katerih poleg ocenjevanja dela razpravljajo predvsem o nalogah v prihodnje. Eno pomembnih vprašanj, ki mu namenjajo posebno pozornost, je, kako zagotavljati potrebna sredstva za uspešno delovanje. Zaradi naglega porasta cen in novega sistema financiranja požarnega varstva se namreč poslabšuje materialni položaj gasilskih organizacij. Kljub temu pa na občnih zborih sprejemajo optimistične programe, saj se zavedajo, da si bodo pretežni del sredstev zagotavljali s prispevki občanov in krajevnih skupnosti, ki so zelo zainteresirane, da imajo v svojem kraju dobro organizirano in opremljeno gasilsko društvo, kar je tudi jamstvo za požarno varnost. Posebno skrb namenjajo tudi pomlajevanju svojih vrst; ugotavljajo, da je med mladimi velik interes za delo v gasilskih društvih. Seveda pa občni zbori ne minevajo brez razprav o bližajočih se volitvah, kjer kot kandidate za družbenopolitično skupnost občine predlagajo tudi svoje člane. V soboški občini, kjer deluje 133 gasilskih društev, pa bodo zimski čas izrabili za osnovno usposabljanje novih članov in za preskus znanja operativnega članstva. Z letnimi občnimi zbori gasilskih društev so v soboški občini tokrat pohiteli in jih nameravajo končati še v tem mesecu.
F. Maučec
GOJITVENO LOVIŠČE
FAZAN BELTINCI, p.o.
RAZPISUJE
na podlagi statuta podjetja prosta dela in naloge
DIREKTORJA
Kandidati, ki želijo opravljati ta dela, morajo poleg z zakonom določenih izpolnjevati še naslednje pogoje:
1.	visokošolska izobrazba,
2.	izkušnje v stroki, od tega vsaj 5 let na vodilnih mestih oziroma podobnih mestih v strok! gojitve divjadi,
3.	vsaj pasivno znanje italijanskega in nemškega jezika,
4.	sposobnosti za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanjih zaposlitev.
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev najpozneje do 5. februarja 1990 na naslov:
Gojitveno lovišče FAZAN BELTINCI, Ravenska 10.
Temeljno javno tožilstvo v Murski Soboti objavlja prosto delovno mesto za opravljanje del
VODJA VPISNIKOV
za nedoločen čas
Poleg splošnih pogojev, mora kandidat še izpolnjevati naslednje pogoje:
— da ima opravljen program 4 letnega srednjega izobraževanja V. stopnje upravno-administrativne ali ekonomske smeri,
— 2 leti delovnih izkušenj.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave lahko kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi oglasa na gornji naslov.
O izidu objave bodo vsi prijavljeni kandidati obveščeni v 8 dneh po opravljeni izbiri.
Komisija za delovna razmerja tozda OŠ MIŠKO KRANJEC Velika Polana razpisuje prosta dela in naloge
- ŠOLSKEGA PSIHOLOGA
Splošni pogoji:
— visokošolska izobrazba ustrezne smeri,
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili v 15 dneh po objavi razpisa.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh.
Delavec bo opravljal dela in naloge na:
OŠ Miško Kranjec Velika Polana, OŠ Vinko Megla Odranci, OŠ Štefan Kovač Turnišče, OŠ France Prešeren Črenšovci in na OŠ Prežihov Voranc Bistrica.
KARČIJU BEDIČU
f spomin
NA POTI PO NEVESTO V SMRT
Še vedno ni pojasnjena smrt 38-letnega Antona Ošlaja iz Filovec, ki je odšel v Makedonijo po nevesto Jadranko.
Starši so umrli, sestri 's.ta se poročili in odšli zdoma, zato je Anton Ošlaj iz Filovec 135 ostal sam. Leta so tekla in nabralo se jih je 38. Ko ga je kdo pobaral, ali se bo poročil, je odgovarjal, da ima še čas. Bolj kot domačini ga je, kot kaže, za ženitev navdušil Branko — Makedonec, s katerim se je srečal v Moravskih Toplicah. Ta mu je povedal za neko Jadranko iz mesta Kočani v Makedoniji, nedaleč od jugoslovan-sko-bolgarske meje.
Kdo je bil Branko in kaj je počel v naših krajih? Na to vprašanje ni popolnega odgovora. Ne-
kateri pravijo, da se je izdajal za Jadrankinega brata, drugi, da je bil »posrednik«, tretji, da se je ukvarjal z umazanimi posli. Potem ko se je spoprijateljil z Antonom, se je preselil s svojo ženo (?) v Filovce. Sosedi vedo povedati, da se je v hiši in okrog nje marsikaj dogajalo.Tako naj bi Branko tja pripeljal tudi avto s tujo registracijo. Pred dobrimi tremi meseci naj bi se vrnil v svojo republiko. Stike z Antonom, in sicer prek telefona, pa je ohranila Jadranka. Ta je telefonirala na dom filovskega zidarskega mojstra, pri katerem je Anton
Domačija številka 135 v Filovcih, kjer je živel Anton Ošlaj. Pri njem je nekaj mesecev stanoval neki Branko (z ženo), ki je obljubil posredovanje pri Jadranki iz Kočanov. Foto: S. S.
Anton Ošlaj iz Filovec je 26. novembra z 2.000 dinarji v žepu odšel v Kočane v Makedonijo po nevesto. Na poti iz Titovega Velesa proti Štipu je omahnil v smrt. Vzroka uradno še niso potrdili.
občasno delal, pa tudi 26. novembra, nekaj ur, preden je krenil na dolgo pot, se je pogovarjala z njim. Tokrat je bil Anton pri prijatelju, ki ga je odvračal od potovanja, vendar ga je nazadnje le »moral« z avtom odpeljati na železniško postajo v Maribor, od koder je odrinil proti Skopju. Domači sicer niso prisluškovali pogovoru, vedo pa povedati, da je Anton dobil »navodila«, kakšne nogavice (rumene) naj ima, da ga bodo lažje prepoznali.
Do sem je kolikor toliko znano, kaj se je dogajalo z Antonom, nato pa je vse zavito v temo. 29. novembra je Uprava za notranje zadeve v Murski Soboti prejela iz Makedonije obvestilo, da so na cesti med Titovim Vele-
som jn Štipom (cesta pelje proti Kočanom, kamor je bil namenjen) našli mrtvega Antona Ošlaja in da naj o tem obveste svojce. Pisalo je tudi, da je bila opravljena obdukcija in da naj pridejo ponj v bolnico v Skopje. Avto s soboškega pogrebnega zavoda se je podal na dolgo pot (račun znaša 11.000 din) in po vrnitvi so Antona položili k večnemu počitku na filov-sko pokopališče. Ljudje, še posebej pa bližnji svojci, pa se ne morejo pomiriti s kruto usodo. Toliko bolj, ker še vedno ni uradnega pojasnila o vzroku smrti. Na dokumentu, na podlagi katerega so Antona pokopali, je v rubriki, kjer bi moralo pisati, zakaj je umrl, črtica. Seveda je zato toliko več vzrokov za ljudsko domišljijo, še posebno zato, ker so ljudje »videli«, da je imel na glavi (za ušesi) modrice. Kaj še je dejansko zgodilo, najbrž ne bo nikoli pojasnjeno, saj je Anton Ošlaj šel na dolgo pot sam. Med potovanjem tudi ni telefoniral — ne sestrama, ne zidarskemu mojstru, ne prijatelju, ki ga je odpeljal na železniško postajo. Težko je verjeti, da je umrl naravne smrti, saj se doma ni nikoli pritoževal, da bi imel kake bolezenske znake. Mnogi so vse bolj prepričani, da je'bilo vmes nasilje. Anton je namreč vzel s seboj 2000 dinarjev, pri njem pa so našli le še nekaj čez 500 dinarjev in jih vrnili svojcem. Preseneča pa tudi, da organi notranjih zadev iz Titovega Velesa sploh ne reagirajo na večkratne pozive organov za notranje zadeve iz Murske Sobote, naj končno posredujejo dodatne informacije, med temi tudi uradno poročilo o vzroku smrti.
Š. Sobočan
V četrtek, 4. januarja, v hladnem zimskem dnevu, smo se na soboškem pokopališču za vedno poslovili od Karčija Bediča, ključavničarskega mojstra v pokoju, iz Murske Sobote.
Življenjsko pot je začel na Goričkem v Prekmurju. V Murski Soboti se je izučil za ključavničarja, bi! nato v drugi svetovni vojni in tudi v ujetništvu na Madžarskem, kjer je dve leti delal v letalski industriji. Po vrnitvi v domovino se je zaposlil pri ključavničarskem mojstru Gombošiju, kmalu za tem pa si je v najemniških prostorih uredil svojo delavnico. S skupnim in marljivim delom sta si z ženo kmalu ustvarila lep in vzorno urejen dom, Kmalu je ob domu zrasla tudi prostorna ključavničarska delavnica, večna želja mojstra Karčija.
Z vsem znanjem in energijo se je posvetil delu in delovnim izboljšavam. Bil je velik mojster v svojem delu in izreden poznavalec kovinarske stroke. Njegova ljubezen do dela se odraža v vsakem predmetu, ki ga je izdelal. Imel je izredna estetska in jasna merila do predmeta, ki mu je bito treba dati končno obliko, funkcionalnost in tržno vrednost. Ni poznal problema, ki ga ne bi znal rešiti. Široko poklicno znanje mu tega ni dovoljevalo, imel je izostren, lahko rečemo umetnišku čut za oblikovanje. Za vse nas bi bila prava sreča, če bi imeli vsepovsod tako zavzete in samodisci-pHnirane delavce. Vese! je bit vsakega končnega izdelka, močno pa se je jezil, če je moral kakšno stvar za kom popravljati.
B e kdo kdaj si je privoščil oddih, delo mu je bilo tudi relaksacija. Oddih, v kolikor ga je imel, si ga je vedno rad privoščil v krogu družine in v svojem domu, ki ga je nadvse čislal.
I/ njegovih hotenjih je bila vedno prisotna velika želja, da si olajša delo in tehnično izboljša delovni proces. Čudno naključje je hotelo, da je stroj, ki je bit zadnji montiran v delavnico, z delom ob njem v hudi in tragični nesreči zaključil njegovo delo in življenjsko pot.
Za pokojnim Karčijem nam bo ostala praznina v naših srcih. Od zdaj naprej ga bomo srečevali le še v njegovih lepo oblikovanih delih, ki jih je dovolj povsod: v gostinskih lokalih, luksuznih hotelih širom domovine, trgovskih prodajalnah in v številnih domovih v Murski Soboti in še daleč naokrog.	L. V.
STRAN 20
VESTNIK 18. JANUARJA 1990
Radijski in televizijski spored od 19. do 25. januarja
PETEK
SOBOTA
NEDELJA
PONEDELJEK TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO
RADIO
I RADIO
RADIO
l RADIO
RADIO	, ____ ,	t ___ t _____________ । ___________
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKASOBOTA MURSKASOBOTA
RADIO I MURSKA SOBOTA
530 Prebujajte se z nami! (Januar je mesec konsolidacije po velikih decembrskih izdatkih — povejte nam, kako vam uspe preživeti z zamrznjenimi plačami! Telefon 21-232), 8.00 Konec jutranje oddaje, 16.00 Uvod v popoldansko oddajo, 16.15 Utrip življenja, 16.45 Obvestila, glasba, 17.00 Aktualno (pomurski dnevnik), 17.20 Reklame, glasba, 18.00 21-232.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 1630 Reklame, glasba, 17.00 Aktualno (pomurski dnevnik), 17.20 Strokovnjak odgovarja 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TV LJUBLJANA
LJUBLJANA
9.00 Zimski počitniški spored. 930 Mozaik. 1030 Domovina, nemška nadaljevanka. 15.20 Pripravimo se na smučanje. 15.55 Žarišče- 1630 Tv dnevnik 1. 16.45 Mozaik, ponovitev. 18.00 Spored za otroke in mlade. 18.50 Risanka. 1930 Tv dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Nafta, angl, dokum. serija. 21.20 Ulice San Francisca, ameriška na-
9.00 Izbor tedenske programske tvornosti. Spored za otroke in mlade. 13.10 Ropot, ponovitev. 13.55 Lassijev sin, ameriški film. 15.25 Pred Mundialom 90, ponovitev. 15.55 Žarišče. 1630 Tv dnevnik 1. 16.45 Spored za otroke in mlade. 16.55 Športni dogodek. 1830 Iz tropskega deževnega gozda: Gozd ali polja. 19.00 Risanka. 1930 Tv dnevnik 2. 19.59 Utrip.. 20.20 Žrebanje 3 x 3. 2030 Kolo sreče. 22.05 Tv dnevnik 3. 22.25 Dobro upanje, francoska nadaljevanka. 23.20 Začudenje sodobnih zakoncev, francoski film.
9.00 Nedeljska kuhinja (prve pol ure obilica glasbe in humorja, ob pol desetih Srečanje na pomurskem valu, od pol enajstih do konca dopoldanske oddaje pa drugi del zdaj že priljubljenega kviza 10 sekund — spet boni^ dobili novega zmagovalca), 12.00 Oddaja v madžarščini, 13.00 Panonski odmevi, 1330 Minute za kmetovalce, 14.00 Pregled novic, 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TV LJUBLJANA
8.50 Otroška matineja. 10.10 Lepi upi, franc, nadaljevanka. 11.00 Alo, alo, humoristična serija. 1130 35 let ansambla Štirje kovači. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Dediščina Gulden-burgovih, nemška nadalje-
vanka.
14.55 Križkraž.
Z0 ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
1630 Tv dnevnik 1. 16.45 Kraljeva končnica, jugo-slov. film. 18.50 Risanka. 19.00 Mernik. 1930 Tv dnevnik 2. 20.05 Žarišče. 2035 Žrebanje Podarim— dobim. 20.50 M. Krleža: Glembajevi, zadnji del nadaljevanke. 21.45 Zdravo.
23.05 Tv dnevnik 3.
nizanka. 22.10 Tv dnevnik 3 22.30 Oči kritike. 23.10 Ciklus filmov F. Fellinija: Cesta, italijanski film (čb).
TV ZAGREB
TV ZAGREB
JV ZAGREB
830 Tv v šoli, ponovitve, 17.00 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Zakon v Los Angelesu, 20.55 Zabavni spored, 21.40 Dnevnik, 22.00 Kultura, 23.05 Noč in dan.
8.50 Ponovitve, tv v šoli, 13.00 Mladinski spored, 1930 Dnevnik, 20.15 Vojna med policaji (f), 22.15 Humoristična oddaja, 23.05 Športna sobota, 23.30 Noč in dan.
TV AVSTRIJA
AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Ponovitve, tv v šoli, 14.00 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Lepotica in zver, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Stari, 21.20 Dinastija, 2.15 Filmske novitete, 22.45 Ples vampirjev (f).
Drugi program
15.40 Šport, 16.45 Hotel,
17.30 Družina Človek, 18.00 Kraljevo bavarsko seodišče, 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zabavna fizika, 21.20 Zadeva: New York, 22.00 Čas v sli-kL 22.25 Šport, 22.50 Umetnine.
Prvi program
9.00 Ponovitve, tv v šoli, 14.05 Mladinski spored, 1830 Šport, 19.00 Tedenski tv spored, 1930 Čas v sliki, 20.15 Show Rudija Carrel-la, 21.50 Zaigraj mi Skriv-
10.00 Nedeljsko mladinsko dopoldne, 11.00 Kmetijska oddaja, 12.00 Resna glasba, 13.00 Hiša strahov (nadalj.), 14.05 Nedeljsko popoldne, 16.15 Po letu 2.000, 17.05 Nežna past (f), 18.45 Risanka, 1930 Dnevnik, 20.00 Glembajevi (tv R film), 21.50 Športni pre-I gled, 22.25 Noč in dan.
TV AVSTRIJA
JV MADŽARSKA
8.30 Henrik IV., 2. del angleškega filma. 11.10 Vlak za Istambul, madžar-sko-itaiijanska serija, pon. 1- dela. 16.40 Naš naziv je Ansambel Meta. 17.00 Za upokojence. 1730 -Teka, uporabni napotki. 17.40 Filmska reportaža. 18.00 Okno, služnostni program. 18.10 TV kino, najava. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Novi val. 20.55 TV kino: In ladja pluje, italijanski film. 22.50 TV dnevnik.
nostno pesem Zoro (f).
Drugi program 1130 Šport, glasbena želja,
(f), 23-35
15.15 Vaša
16.00 Sreča-
nje s sosedom, 17.00 Ljuba družina, 17.45 Kdo me hoče?; 18.00 Kraljevo bavarsko sodišče, 1830 Magazin Alpe Jadran, 19.00 Avstrija danes, 1930 Čas v sliki, 20.15 Enrico Fermi (f), 2135 Šport, 22.10 Srčev list, 22.35 Nashville, 23.20 Srce je adut.
TV MADŽARSKA
8.25 Za otroke. 1030 Klinika, pon. 4. dela. 11.15 Vy-honky, v slovaščini. 14.15 Angleška hiša, 2. del. 14.40 Vohljač. 15.10 Želeli ste. 16.45 Varstvo okolja. 1735 Junaki dneva. 18.10 Domoznanstvo. 18.25 Varstvo mest. 1930 TV dnevnik. 20.10 Karavane, ameriški film. 22.15 Rock na odru: Janos Brddy. 23.05 Svet v avtomatskem bifeju, češki film. 23.30 TV dnevnik.
9.00 Ponovitve, Mladinski spored, Čas v sliki, 20.15 Hahnenkamma, Agrippina (opera).
Drugi program 9.00 Kultura, 9.25
14.00 Narodnostni
14.00
19.30
50 let
21.55'
Šport,
_____ ____________ program, 1430 Športno popoldne, 17.15 Klub seniorjev, 18.00 Bavarsko kraljevo sodišče, 1830 Avstrija v sli-
ki, 19.00 Avstrija danes, 1930 Čas v sliki, 20.15 Kraj zločina, 21.55 Imenovali so ga Komar (f).
TV MADŽARSKA
8.30 Za otroke. 10.20 Sovjetski cirkus. 11-00 Glasbeni butik. 14.40 Okusi na mikrovalovih. 14.55 Hokej na ledu. 17.20 Prijateljstvo z delfinom, kratki film. 17.40 Kviz. 18.10 Delta, znanstveni poročevalec. 19.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 20.00 Dnevnik. 20 10 Holliday Inn, ameriški č/b film (1942). 21.55 Stari madžarski nakit. 2235 Telešport. 22.50 Video strani.
530 Prebujajte se z nami! (Začetek tetina je med drugim lahko tudi zabaven. Seveda pa morate za to žrtvovati nekaj živcev in dobre volje: radijske sprejemnike morate naravnati na valovno dolžino RMS!), 8.00 Konec jutranje oddaje.
16.00 Uvod v popoldansko oddajo, 16.15 Športna oddaja, 16.45 Obvestila, glasba, 17.00 Aktualno. 17.20 Reklame, glasba, 18.00 Rezerviran čas.
530 Prebujajte se z nami! (Čeprav je za nami že več kot leto skupnega prebujanja, si še naprej želimo vaše družbe. Zato nam telefonirajte ali nam pišite, veseli smo vsakega mnenja!), 8.00 Konec jutranje oddaje.
16.00 Uvod v popoldansko oddajo, 16.15 Pogovor v živo, 16.45 Obvestila, glasba, 17.00 Aktualno (pomurski dnevnik), 1730 Reklame, glasba. 1730 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
530 Prebujajte se z nami! (Ste prepričani.da veste, koliko je ura? Ce ne, imate možnost poslušati murski val, kjer točno povedo, kje smo. Poslušajte nas!), 8.00 Konec jutranje oddaje.
16.00 Uvod v popoldansko oddajo, 16.15 Gospodarske teme, 16.45 Obvestila, glasba, 17.00 Aktualno (pomurski dnevnik), 17.20 Reklame, glasba, 18.15 Poslušamo vas (na številki 21-232 in 21-578 sprejemamo vaša nova mnenja, pohvale, kritike, vprašanja, žulje...).
5.30 Prebujajte se z nami! (Dragi šolarji, čeprav so počitnice, nas lahko poslušate. Bodite prepričani, da boste ob zgodnjem počitniškem prebujanju tudi takrat, ko bo spet šola, laže vstali!), 8.00 Konec jutranje oddaje.
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
9.00 Zimski počitniški spored: Risanka, Smrkci, Kam, kje, kako med počitnicami. Sokoli, Dekan. 12.05 Lolek in Bolek na Divjem zahodu, poljski film. 16.15 Žrebanje Poda-rim-dobim. ponovitev. 1630 Tv dnevnik 1. 16.45 Mozaik: Zdravo. 18.10 Spored za otroke in mlade. 19.00 Risanka. 1930 Tv dnevnik 2. 20.05 Žarišče. 2035 M. Pletl-S. Jovanov: Otroški bič, drama TV NS. 22.00 Osmi dan. 22.45 Tv dnevnik 3. 23.05 Človek in glasba, 7. oddaja.
9.00 Zimski počitniški spored: Risanka, Zgodbe iz školjke, Smrkci, Ljubezenske zgodbe, Sokoli, Izpoved nekega občudovalca vlakov. 1230 Krotki lev, ameriški film. 14.00 Sedma steza. 15.40 Svetovni pokal v alpskem smučanju (ž), posnetek iz Berchtesgadna. 1630 Tv dnevnik 1. 16.45 Svetovni pokal v alpskem smučanju (m), posnetek iz Adelbodna. 1735 Spored za otroke in mlade. 19.00 Risanka. 1930 Tv dnevnik 2. 20.05 Vedno popoldne, avstralska nadaljevanka. 21.00 Tribute to —,2. oddaja. 22.05 Tv dnevnik 3.
9.00 Zimski počitniški spored: Risanka, Smrkci, Ljubezenske zgodbe, Kam, kje, kako med počitnicami, Sokoli, Zambezi ekspress. 12.05 Otroški bič, ponovitev drame. 1330 Vedno popoldne, avstral. nadaljevan7 ka. 15.25 Pripravimo se na smučanje. 15.55 Žarišče, ponovitev. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Mozaik. 17.55 Spored za otroke in mlade. 19.00 Risanka. 1930 Tv dnevnik 2. 20.05 Film tedna — Trije kondorjevi dnevi, amer. film. 21.45 Tv dnevnik 3. 22.05 Videogodba.
16.00 Uvod v popoldansko oddajo, 16.15 Kulturna oddaja, 16.45 Obvestila, glasba, 17.00 Aktualno (pomurski dnevnik), 17.20 Reklame, glasba, 18.00 Pri vas doma (Nova oddaja RMS, s katero bi radi zadovoljili predvsem tiste, ki ste za pristno domačo, ljudsko glasbo in za prav tako besedo. Prva oddaja je nastala na desnem bregu Mure. Poslušajte jo, ocenite in nas na naš naslov — Radio M. Sobota, Titova 29/1, M. Sobota — obvestite, kaj vam je všeč in kaj ne!).
TV LJUBLJANA
TV ZAGREB
8.45 Tv v šoli, ponovitve, 17.00 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Obisk stare dame (tv drama), 2130 Vzporednice (pol. odd.) 22.00 Dnevnik, 22.25 Noč in dan.
TV ZAGREB
830 Tv v šoli, ponovitve, 17.00 Mladinski spored, 1930 Dnevnik, 20.00 Mala Vera (f), 2230 Teme in dvomi (pol- oddaja), 23.20 Dnevnik, 23.45 Noč in dan.
/O ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
TV ZAGREB
830 Tv v šoli, ponovitve, 17.00 Mladinski spored, 1930 Dnevnik, 20.00 Kino — oko, 2235 Dnevnik, 23.00 Noč in dan.
TV AVSTRIJA
9.00 Ponovitve, tv v šoli, 14.00 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 1830 Lepotica in zver, 1930 Čas v sliki, 20.15 Dediščina Guldenburgov,
21.10 3.000 miljni
22.45 Skrivnostni (D
lov (f), partner
9.00 Ponovitve, tv v šoli, 14.05 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Lepotica in zver, 1930 Čas v sliki, 20.15 Po-
nedeljkov šport, 21.15 vec, 22.10 Intervista 0.00 S. Templar.
TV MADŽARSKA
(D,
830 7 čudežev tehnike. 9.00 Danes v eni hiši, češka serija. 10.00 Ponovitve: Teden, Delta. 16.40 Video novice. 16.50 Poročila v romunščini. 16.55 Utica. 17.45 Četrt ure za gospodarstvo. 18.00 Jezikovne uganke. 19.00 Cimbora. 1930 TV dnevnik. 20.05 Jaz sem že takrat povedal, 2. del. 22.00 Analiza umetnine. 22.10 Studio mladih umetnikov. 2230 TV dnevnik.
9.00 Ponovitve, tv v šoli, 14.05 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 1830 Lepotica in zver, 1930 Čas v sliki, 20.15 Uni-verzum, 21.07 Roda — Roda, 22.10 Gospodar zvezd (f), 23.40 S Templar.
TV MADŽARSKA
9.00 Telovadba za invalide. 9.10 Panorama, pon. 9.55 Poročilo iz Parlamenta. 16.50 Panonska kronika. 17.00 Poročila v nemščini. 17.05 Naša obrazovka, v slovaščini. 17.40 Četrt ure za gospodarstvo. 17.55 Sherlock Holmes, 4. del. 1930 TV dnevnik. 20.05 Klinika, 5. del. 20.55 Iz Parlamenta. 21.25 Studio ’89.
22.10 Ducat ljudi, dokumentarni film. 23.10 TV dnevnik.
Drugi program
17.00 Vzgojna
1730 Dežela in
oddaja, ljudje,
18.00 Kraljevo bavarsko sodišče, 1830 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 V tišini ... umor (f), 22.00 Čas v sliki, 2230 Spomini, 2330 Svet tridesetih let.
9.00 Zimski počitniški spored: Risanka. Smrkci, Ljubezenske zgodbe, Kam, kje, kako med počitnicami, Sokoli, Tri milje visoko. 12.05 Kraj bistrih voda, angleški film. 15.55 Žarišče. 1630 Tv dnevnik 1. 16.45 Mozaik. 18.00 Spored za otroke in mlade. 19.00 Risanka. 1930 Tv dnevnik 2. 20.05 Paracelsus, angleška nadaljevanka. 20.55 Tednik. 22.00 Tv dnevnik 3. 22.20 Komedija na slovenskem odru — I. Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski.
TV ZAGREB
830 Tv v šoli, ponovitve, 17.00 Mladinski spored, 1930 Dnevnik, 20.00 Spekter (pol. magazin), 21.05 Kviz, 22.25 Dnevnik, 22.50 Noč in dan.
TV AVSTRIJA
9.00 Ponovitve, tv v šoli, 14.00 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 1830 Lepotica in zver, 1930 Čas v sliki, 20.15 Mešana zabava, 21.55 Oddaja o tv, 22.10 Videoteka, 23.15 Slepar (f).	•
J TV MADŽARSKA
8.05 Studio ’89, pon. 8.55 Poročilo iz Parlamenta. 16.55 Video novice. 17.05 Spravy, v slovaščini. 17.10 Sotrpini, rehabilitacijski magazin. 17.30 Magazin Alpe—Jadran. 17.50 Evropske manjšine: Turki v Makedoniji. 18.20 Kratki filmi. 1930 TV dnevnik. 20.05 Policijska posla; Kitajski par. 21.25 Iz parlamenta, pregled današnjega zasedanja. 21.55 En večer v Kroni. 22.45 TV dnevnik.
17.45 Danes v eni hiši, češka serija. 8.55 Poročilo iz Parlamenta. 1635 Panonska kronika. 16.45 vijesti, v srbohrvaščini. 16.55 Tretji kanal. 17.40 Svet leta 2000, nemška serija. 18.30 Madžarski arhitekti v Ameriki. 19.15 Žrebanje lota. 1930 TV dnevnik. 20.05 Sosedje, 72. del TV romana. 20.40 Iz Parlamenta. 21.10 Videokli-pi Tine Turner. 21.40 Obračun, francoski film. 23.15 TV dnevnik.
razpisuje dela in naloge
ravnatelja
Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor:
RAZPISNA KOMISIJA ZA IMENOVANJE rAVNATEUA SREDNJE DRUŽBOSLOVNE IN EKONOMSKE ŠOLE MURSKA SOBOTA, TITOVA 4
— ima visokošolsko izobrazbo,
— ima pedagoško izobrazbo,	.
— ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobrazeva nem delu	..
— ter s celotno svojo poklicno in družbeno aktivnostjo uve javlja humane medsebojne odnose in socialistično samo p vljanje in ima moralno politične kvalitete in organizacijske sposobnosti za vodenje in usmerjanje pedagoškega oeia.
Kandidat bo imenovan za 4 leta od dneva
naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanjuz r p nih pogojev in kratkim življenjepisom v 15 dne po sa na gornji naslov.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po poteku r Prijave na razpis.
VeSTNIK 18. JAHUARJA 1990
STRAH 21
kino
SPORED FILMOV V KINU »PARK« M. SOBOTA od 19. do 25. januarja
19.	jan. ob 17. uri amer. akc. film SICILIJANEC. Režija: Michael Ci-mino, vloge: Christopher Lambert, Barbara Svkowa. ZGODBA O ČLOVEKU KONTRASTOV! NAJIZRAZITEJŠI JE MED LJUBEZNIJO IN MRŽNJO! FILM JE VREDEN OGLEDA’
19.	jan. ob 19. uri amer, thriller TE-QUILA SUNRISE. Režija: Robert Town», vloge: Mel Gibson, Kurt RusseL M. FTeifer. Vznemirljiv in lepo oblikovan thriller! MEL GIBSON V DRUŽBI ODLIČNIH IGRALCEV USPEŠNO POTRJUJE SLOVES VELIKE FILMSKE ZVEZDE!
2&. jan. ob 17. uri amer, thriller TE-QUILA SUNRISE.
20.	jan. ob 19. uri amer. akc. film SICILIJANEC.
21.	jan. ob 15- 17. in 19. uri amer, akc. film SICILIJANEC.
22.	jan. NI KINOPREDSTAV!
23.	jan. ob 17. in 19. uri amer, kriminalka POLICAJ MANIJAK.
24.	jan. ob 1 L uri amer, pustol.-fan-tast. film BATMAN - POČITNIŠKA MATINEJA ZA PRIJETEN ODDIH ŠOLARJEM!
24.	jan. ob 17. uri amer. krim. POLICAJ MANIJAK.
24.	jan. ob 19. uri amer, film BATMAN.
25.	jan. ob 17. in 19. uri amer, uspešnica BATMAN.
Kino KUD ŠALOVCL
20. jan. ob 19.30 uri amer, thriller TEQUILA SUNRISE.
PRODAM
OPEL REKORD 1900, letnik 1970, prodam. Poredoš, Mojstrska 1, M. Sobota, ® 26 765. M-6057
DIANO, registrirano, prodam za 1200 DEM. ® 75 074. M-6062 FORD TAUNUS, dobro ohranjen, prodam. ® 25 379. M-6063
KOMBI ZASTAVO 850 s kesonom, potreben kleparskih del, in kombi 850, zaprt, za rezervne dele, ugodno prodam. Karel Kučan, Moravske Toplice. Dolga ulica 62 ® 48 255. M-6071
JUGO 55, letnik 1986. prodam. Omar. Rankovci 37, ®46 130. M-6073
CITROEN GS za rezervne dele prodam. Žižki 90, ® 70 868. M-6078 MOTOR 190 D prodam. ® 22 229. M-6080
ČGP DELO MURSKA SOBOTA daje v najem garažo v Stari ulici.
Plačilo: 300,00 din mesečno.
AVTOMATIK A 3 SL, nov, zamrzovalno skrinjo, 310 L in. barvni tv ISKRA prodam. Veščica 61 a. M-6091
LADO 1200 S, letnik 1984, dobro ohranjeno, prodam. ® 26 539. M-6095
AUDI 100, letnik 1973, prodam. ® 25 254. M-6100
TOMOS 15 SLC prodam. ®(062) 816-402
JUGO 45 A, letnik 1986, prodam. Bife Ložič, Hotiza, ali ® 36 041. M-5966
ZASTAVO 101 (YUGO SKALA), staro dva meseca, ugodno prodam. ® 82 590. IN-17819
ZASTAVO 128, letnik 1984, in ZASTAVO 101, letnik 1980, prodam. Zlatka Gasparič, Lukavci 41, Križevci pri Ljutomeru, ® 87 6.12. IN-17820 R 4 TL, star 4 leta, prodam. Filovci 15, ® 76 256, po 15. uri. M-AK RENAULT 4, letnik 1977, zelo ugodno prodam. Koren, Arhitekta Novaka 19, Murska Sobota. M-6023
Trženjsko oglaševanje z Vestnikom in v Vestniku!
VESTNIK
VESTNIK — Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona. Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Ureja uredniški odbor.
Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Jože Šabjan (odgovorni urednik). Bernarda Balažič, Brigita Bavčar, Jani Dominko, Silva E6ry, Jože Graj, Majda Horvat. Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec, Štefan Sobočan, Branko Žunec. Endre Gonter (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografija), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave:
Murska Sobota, litova 29/1 Telefoni: novinarji 21-383 in 21-064; odgovorni urednik 21-579; glavna urednica in direktorica, naročniški oddelek, računovodstvo in tajništvo 21-064 in 21-383; GPS (trženje) 22-403 in 21-064; dopisništva; Gornja Radgona 74-597. Lendava 75-085 in Ljutomer 81-317. Telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za I. trimesečje 1990 je 70,00 dinarjev, za delovne organizacije 140.00 dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM letno.
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri A banki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk ČGP Večer, tozd Mariborski tisk Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
RENAULT 12 KARAVAN prodam v celoti ali po delih. ® 76 141. M-6024 KARAMBOLIRAN RENAULT 4 GTL ugodno prodam. ® 26 515, po 20. uri. M-6027
OPEL RECORD 1700 D, vozen, registriran, motor generalno popravljen, prodam v celoti ali po delih. Rudi Po-točnjek, Vadarci 31, p. Bodonci. M-6028
RENAULT 4, AMI 8, oba .1974, neregistrirana, brezhibna, prodam. Titan. Rankovci 22.M-6029
OPEL ASCONO 1.6 GLS. 90 PS, letnik 1987, prodam. Murnova 13, Krog.M-6036
CITROEN GS 13 S, letnik 1980, prevoženih 77000 km, prodam. ® 26 617 po 16. uri. M-6039
ZASTAVO 128 SKALA 55, letnik 1988, prodam. Križevci 69, ® 77 806. M-6040
OBVEŠČAM VSE CENJENE STRANKE, da bom začel s predelavo oljaric.
Za obisk se priporočamo. Vučak Izidor, Beznovci 49, M. Sobota.
GOLF JGL, letnik 1982, prodam. Stanjevci 84, ® 77'806. M-6040
OPEL KADETT KARAVAN, letnik 1980, prva registracija 1986 1200 ccm, registriran do konca 1990. leta, prodam. Igor Zubčič, Titova cesta 3. Radenci. M-6043
126 P prodam. ®22 225 — popoldne. M-6044
CITROEN GS prodam. Grah, Krog, Ravenska 2. M-6046
VARTBURG KARAVAN letnik 1979, prodam. ® 76 825. M-6047
RENAULT 4, letnik 1980. prevoženih 80.000 km, ugodno prodam. ® 21 210. M-6051
ZASTAVO SC 101, letnik 1980, 49.000 km, prodam. ® 68 128. GR-18900
VW KOMBI in R 4 TL prodam. ® 82 812. IN-178I2
GRADITELJI
POZOR!
Izdelujem stropae nosilce vseh velikosti, zelo ugodne cene, dobava takoj. Večjo količino dostavimo na dom brezplačno, cena zajamčena. Informacije: Željko P., Novo Selo Rok, R. Konča ra 16, 42200 Čakovec, telefon: (042) 811 685.
ZASTAVO 101, letnik 1982, komfort, ugodno prodam. S 81 839. IN-17811 ZASTAVO 101, starejši letnik, dobro ohranjeno, registrirano do maja, prodam. Pogačnik. Precetinci 20 a, Bučko vci. IN-17813
AUSTIN 1300, v voznem stanju, ugodno prodam. Ogled v nedeljo, 21. 1. 1990, od 10. do 12. ure. Gregorčičeva 16, Radenci. M-5986
WARTBURG, letnik 1982, prodam. Čopova 19, M. Sobota. ®22 982. M-5990
VW 1200, letnik 1974, registriran do 9. 11. 1990, ZASTAVO 101. izdelana 1974, registrirana do 9. 7. 1990, in motorno kolo Collibri TLS 14, letnik 1973, neregistriran, ugodno prodam. ® 82 869. M-5997
ZASTAVO 750 L, letnik 1976, registrirano do novembra 1990, prodam. Melinci 107. M-5998
ZASTAVO GTL 55, letnik 1985. ugodno prodam. Zvonko Bohar. Kra-marovci 3, p. Rogašovci. M-6000 GOLF DIESELJelnik 1985, izvedba S, prodam. Kraljevič, Cankarjeva 50, ® 26 419. M-6004
OPEL REKORD 20, karavan, in R 4 TL prodam. ® 78 060. M-6006 KADET 13, 4 vrata, limuzina, star 4 mesece, prodam. S 78 433. M-6008 OSEBNI AVTO RENAULT 4 TL, letnik 1983, ugodno prodam. ® 74 812 ali 62 202. M-6009
PRODAM
TRAKTOR URSUS 360 in dvobrazd-ne pluge, 12-colne, prodam. Milan Slavič, Šalinci 21, p. Križevci, ® 82 809. M-5982
TRAKTOR URSUS 35 KM s koso in jermenico prodam. Jože Iskra, Ger-linci 114. M-5988
TRAKTOR IMT 567, letnik 1984, prodam ali zamenjam za manjšega. Stanko Sreš, Ižakovci 143. M-5989 PREDSETVENIK, širine 2.80 m, nov, nerabljen, 20 % ceneje prodam ali zamenjam za 2,20 ali 2 m. Feri Vogrinčič, Gerlinci 55. M-5991
KOMPRESOR za gradbeništvo FMA, zmogljivost 3 mVmin, 10 ATM, komplet z rezervnimi deli, prodam. Fokovci 2, ® 72 7! 1. M-6101
Tekstilna trgovina MODA
MURSKO SREDIŠČE (na tržnici) ugoden 30% sezonski popust za:
otroška oblačila, ženske jope, trenirke, moške srajce in drugo-
Možnost nakupa s čeki. Za večje nakupe obročno plačilo. Tel.: (042) 843 217
ŽETVENI KOMBAJN, clas evropa, s koso 2,20 m, motor perkins prodam. Gomilica 26. M-6014
TRAKTOR (po izbiri) IMT 560, TD 55, pogon na 4 kolesa ali belorus, pogon na 4 kolesa, trifazno vodovodno črpalko, generalno popravljeno, in drobilec (18 kladiv) ugodno prodam. Hodoš 76, ® 78 429. M-6021 TRAKTOR STEYR 28 prodam. Iva-novci 23. p. Fokovci. M-6031
ŠKROPILNICO ZA TOMA V1NKO-VIČA, skoraj novo, in puhalnik za se-no prodam. Vaneča 37. M-6032 CISTERNO CREINA, 2200 1, pro dam. Nuskova 72.® 78 641. M-6066 TRAKTOR IMT 542, 400 delovnih ur, prodam. Viljem Čurman, Sotina 8, ® 78 792. M-6067
TRAKTOR IMT 560, star 4 leta, pro dam. Car, Poznanovci 23. M-6083 TRAKTOR IMT 533,1. 1979, 2700 delovnih ur, prodam. ® 82 856. 1M-17816
TRAKTOR MASSEY FERGUSON 165 ugodno prodam. Ouček, Rankovci 1. M-6103
(nn
ŽIVAL!
BREJO SVINJO, 3 mesece, prodam. Vse informacije in vpis v recepciji hotela Diana G. Bistrica 82. M-6077	_________________________________________________
Gostilna LOVSKI DOM Cankova
obvešča cenjene goste, da bo lokal zaprt zaradi zimskega dopusta, od 22. januarja do 1. februarja.
KRAVO PO IZBIRI prodam. Zvezna 3, Bakovci. M-6015
DVE TELICI, breji devet mesecev, prodam. Okoslavci 6. M-6016
OVCO PRODAM ali zamenjam za kozo. Prosečka vas 27 a, ® 77 183. M-6170
MLADO KRAVO prodam. Kovač, Dokležovje 69. M-6020
KRAVO, staro 7 let, mlekarico, prodam. Bokan Dolič 51. M-6030
DVA NEMŠKA OVČARJA z rodovnikom, stara 7 mesecev, prodam. Trd-kova 97. M-6059
MALE PUJSKE PRODAM. Plečnikova 3, Krog, @ 26 280. M-6081 MALE PUJSKE prodam. Vaneča vas 7, p. Tišina. M-6093
posesti
PARCELO v Veržeju in ostrešje (12 x 8 m) prodam. ‘S? 72 596. M-6003
PARCELO z začetno gradnjo in materialom prodam. la? 24 287. M-6025 HIŠO v 3 gradbeni fazi v Pristavi pri Ljutomeru prodam. ® (0602) 55 519. M-6037
KMETIJSKO ZEMLJIŠČE z gospodarskim poslopjem v Bodoncih 110 ugodno prodam. S1 (064) 57 646. M-6048
ENO NADSTROPJE HIŠE v Radencih, veliko 100 m\ prodam. ‘Sf 22 210, dopoldne. M-6052
RAZNO PRODAM
ČINELE PAISTE s stojali in bass pedal ugodno prodam. ® 77 026. M-6082
ŠIVALNI STROJ, nov, prodam 40 % ceneje. ® 23 083 — popoldan. M-6087

GOSPODINJE! če vam zamrzovalna skrinja toč, vodo ah ledeni. pokSčite UOUCMSK1 SERVIS F, RefdMak,
Slaveči 6. Kuzma 3)63)78-271
Popravno z gararv-jlo na va šem domu.
POSTELJO LIP BLED z jogijem 140 x 190 cm prodam. Franko, Titova 16, M. Sobota, ® 24 783. M-6088
SEDEŽNO GARNITURO, še zapakirano, novo, in barvni tv gorenje OR-BITER, star eno leto, ugodno prodam. ® 72 553. M-6090
BARVNI TV SABA, ekran 70 cm, telefonski aparat iskra in zimske gume s platišči (felnami) za R 4 prodam. ® 21 964. M-6097
KOVINOSTRUGARJI, POZOR!
nove mikrometre, 6 kosov, od 0 do 150 mm, prodam. Tomšičeva ulica 25, Rakičan. M-6098
GASILSKO DRUŠTVO APAČE želi srečno novo leto 1990 in se zahvaljuje krajanom iz vasi Segovci, Mahovci, Črnci in Apače ter organizacijam KK tozda Mešalnica črnci in KZ Apače za podarjene prispevke za koledarje.
UPRAVNI ODBOR GD APAČE
PRIKOLICO ZA AVTO, 500 do 1000 kg, in dve gumi, novi, 13 x 650 x 70, prodam. Bokan, Ivana Regenta 9 a, M. Sobota. M-6099 TERMOAKUMULACIJSKO in kopalniško kombinirano peč, malo rabljeno, prodani. ® (042) 843 845, od 18. ure zvečer. LE-16324
HOTEL DIANA ORGANIZIRA ZAČETNI PLESNI TEČAJ V — standardnih, latinskoameriških in modemih plesih za odrasle V PROSTORIH KAVARNE.
Pričetek tečaja v torek, 23. januarja 1990, ob 20. uri. Tečaj vodi Saša Županek.
Kupim
ZAMRZOVALNO SKRINJO, 380 1, staro eno leto, prodam. ® 81 042, od 7. do 18. ure. M-1N-17809
SIMMONS SDS 9 PADE S STOJALI, kabli casio drum converter D 2-1, YAMAHA RX 5, fender rhodes 73, el. klavir, prodam. Andrej, ® 23 994. M-6105
BARVNI TV prodam. ® 24 878, Vel-din, Stara 22, M. Sobota. M-6102
DVE STROJEPISNI MIZICI ZA OTROŠKO SOBO IN ENO MANJŠO RAZTEGLJIVO MIZO ZA JEDILNICO S ŠTIRIMI STOLI PRODAM. Krog, Ravenska 10, ® 26 544. M-5981
N0V0«N0V0^N0V0
KEMIČNA ČISTILNICA ERNIŠA — TEŠANOVCI posluje vsak dan od 14.30 do 18.00, v soboto od 8.00 do 12.00.
S kakovostnimi kvalitetnimi storitvami se priporoča
KEMIČNA ČISTILNICA ERNIŠA
DVA JOGIJA prodam. Beltinci, Kocljeva f5. M-598I
OPLOTNIŠKI KAMEN, 4 m‘, pro dam. ® 78 026. M-5984
KUHINJSKO POHIŠTVO, oranžne barve, rabljeno, ugodno prodam. Cankova 8. M-5992
4 POLETNE GUME, malo vožene, LADA (165 x 13), prodam. ® 46 I52- M-5993
ČRNO-BELI TELEVIZOR GORENJE, rabljen, prodam. ® 26 204. M-5993
ČEBELJNJAK z opremo prodam. ®68 I7l. M-5996
TRAJNOŽARNO PEČ ugodno prodam. Miklošičeva 13, Murska Sobota. M-FD
FRANCOSKO POSTELJO prodam. ® 26 474. M-6001
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ
ELIND, 2.2 kW prodam. Skakovci 18. M-6005
PHILIPSOV BARVNI MONITOR CM 8524 (atari, commodore, schnei-der, videorekorder...) ugodno prodam. Skakovci I5. M-6005
PEČ ZA ETAŽNO CENTRALNO OGREVANJE, 25.000 kal, prodam. G. Bistrica 82. M-6007
BARVNI TELEVIZOR SELEKTRO-NIC GORENJE prodam. Kroška 14, M. Sobota. ® 22 514. M-6010
ELEKTRIČNO KITARO MELODI-
JA prodam ® 23 538. M-6011
VIDEOREKORDER FISHER in te levizor s kasetnikom in radiom kor-
ting prodam. ® 73 I08. M-6021
ZAMRZOVALNO SKRINJO, 310 litrov, staro 2 leti, prodam. ® 26 750. Marija Ogorevc, St. Rozmana 4, 69000 M. Sobota. M-6018
BELO REPO prodam. Rakičan, Tomšičeva 35. M-6026
VEČJO KOLIČINO KORUZE v storžih in dva velika prašiča prodam. Kolar, Žepovci 43, p. Apače. M-6033 OTROŠKO POSTELJO ugodno prodam. Varga, Cvetkova 19, M. Sobota. M-6034
OTROŠKO POSTELJO z vložkom jogi in Z 101, letnik 1978, obnovljena, registrirana do septembra, prodam. ® 26 482. M-6055
OLJNI GORILNIK, rabljen, prodam.
® 70 462. M-6056
LESENO MONTAŽNO GARAŽO prodam. ® 23 658, Šebjan, Cankarjeva 33, Murska Sobota. M-6058
VIDEOREKORDER SAMSUNG, nov, ugodno prodam. ® 48 736. M-6061
MORAVSKE TOPLICE
Med 15. in 20. januarjem vas vabimo v okroglo restavracijo Moravskih toplic na
specialitete iz divjačine
Specialitete strežemo od 15.00 do 23.00 ob spremljavi prijetne glasbe.
Vabljeni!
ANSAMBEL HAPPY END nujno proda ozvočenje. ®22 I32 ali Martjanci 8 a. M-6068
SLAVNOSTNO svetlo modro obleko, št. 38, butik Iris, prodam. ®2659l. M-6070
DVE TRAJNOŽARNI PEČI in moped TOMOS AVTOMATIK prodam. Anton Hari, Ropoča 6. M-6072
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ
AEG MK, 2,5 kW, na eno- in trifazni tok prodam. Skakovci 60. M-6074 4 GUME 175/70 R 13 SAVA BEST prodam za 350,00 din za kos. ® 24 050. M-677
CISTERNO ZA GNOJNICO, manjšo, kupim. ® 78 026. M-5983 POVRATNIK KUPI ali vzame v najem manjše stanovanje z garažo. Ponudbe pod naslov: S. Fischer, Grie-belstrasse 1, 8077 Reichertschofen, Deutschland. M-17810
sobe
SOBO S KUHINJO ali manjše stanovanje v Ljutomeru vzamem v najem. ® (069) 23 921. IN-17815
Kje si, ljuba mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Bolečine in trpljenje si prestala, sedaj pa boš sladko spala.
10. januarja je minilo leto dni, polno žalosti in bolečine, odkar ni več med nami drage žene, mame, stare mame in prababice
Ane Tibaut
s Hotize
Težko je doumeti resnico, da je tvoje življenje ža vedno ugasnilo. Hvala vsem, ki ste drago mamo ohranili v lepem spominu ter se s cvetjem in prižgano lučko ustavite ob njenem grobu.
Žalujoči: mož Štefan, otroci z družinami ter drugo sorodstvo
Ob boleči izgubi našega moža, očeta in tasta
A vgusta Hrastovca
iz Križevec pri Ljutomeru
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, darovali cvetje, nam pomagali v najtežjih trenutkih in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala za izraze sožalja in poslovilne besede.
VSI NJEGOVI
»Kol’k' jih je, k' so si voši/i, da b' še dons na svetu bili, zdej v grobu leže mrtvi.«
Ljudska kolednica
V svetlobo večnega življenja je odšel naš dragi
® Feliks Pušenjak
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Mošnje, 3. prosinec 1990
VELIKO NAS JE, KI SMO GA IMELI RADI
Zaposlitve
DELAVCA Z VESELJEM DO DELA V MIZARSTVU ZAPOSLIM. MIZARSTVO FORJAN, ® 78 646. M-5807
DEKLE za pomoč v gostilni iščem. Naslov v upravi lista. M-6053
NATAKARICO ALI DEKLE za strežbo zaposlimo. Bife LIBERTAS, Lipovci. M-6086
DEKLE za delo v bifeju takoj zaposlim. ® 77 666. M-6089
Razno
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost HK št. 7289-2, izdane pri HKS Panonka Murska Sobota na ime Ludvik Dovidija, Šulinci 31. M-6013
Zaradi bolezni lastnika dam v najem dobro vpeljano gostilno s kompletnim inventarjem in s prevzemom ene gostinske delavke. ® 48 311, od 16. do 18. ure. M-6022
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost pričevala 7. razreda, izdanega na OS Črenšovci. Marija Cipot, Črenšovci 154. M-6050 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost pogodbe o vezavi dinarjev, št. 39873-5, izdane pri HKS M. Sobota, na ime Marija Rous, Ivanci 64. M-6084
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost H K št. 20653-2, izdane pri HKS Panonka M. Sobota na ime Sidonija Kerčmar, Martjanci 29 b. M-6092
TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM SILVE BANKO IZ NEMČA-VEC 24 vas pričakuje s svojimi storitvami vsak delavnik od 7. do 16. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure, ob nedeljah pa od 8. do 11. ure. M-MM
NAROČNIKE - ZDOMCE, ki še niso poravnali naročnine za VESTNIK ALI NEPUJSAG, prosimo da to store čimprej.
Naročnino lahko nakažete po poštni položnici države^ kjer prebivate, lahko pa jo poravnajo vaši sorodniki v domovini na naši upravi Titova 29 v M. Soboti, v uredništvu Nepujsaga v Lendavi, Partizanska 120, v dopisništvu Vestnika v Gornji Radgoni (sejmiščni prostori, vsako sredo od 8. do 12. ure) in pri Integralu v Ljutomera.
STRAN 22
VESTNIK 18. JANUARJA 1990
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dolgoletni sodelavec v pokoju
Aleksander Svetec
vodja oddelka osebnih zavarovanj
Nekdanjega dobrega sodelavca bomo ohranili v trajnem in lepem spominu.
DELAVCI ZAVAROVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV, POMURSKA OBMOČNA SKUPNOST
UMRL JE
Martin Perdigal
Pokopali smo ga v družinskem krogu. Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami.
M. Sobota, 3. januarja 1990
VSI NJEGOVI
Umrl je
Aleksander Svetec vodja oddelka osebnih zavarovanj v pokoju
Od njega smo se poslovili 7. januarja 1990.
Našega dolgoletnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu.
Zastopniki: Alojz, Stanko, Franc, Marjan, Stanko, Niko in Slavko
Dokler sem živel, sem vas ljubil, zdaj, ko me več ni, imejte .me v spominu vsi.
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, našega očeta in dedka
Aleksandra Svetca
se iskreno zahvaljujemo za tolažilne besede in darovano cvetje, vsem sorodnikom, sosedom, nekdanjim sodelavcem, prijateljem in znancem.
V trajnem spominu nam bodo ostale izbrane misli evangeličanskega duhovnika g. Kerčmarja, zven pesmi ob odprtem grobu in poslovilne besede drugih govornikov.
Žalujoči: žena Sidonija, hčerka in sinova z družinami
Tiho in mirno nas je v 78. letu zapustil naš dragi
Ernest Malačič
avtomehanik v pokoju
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in v druge namene; posebej se zahvaljujemo Zvezi šoferjev in avtomehanikov za častno spremstvo in darovano cvetje; zahvala tudi gospodu Šavlu za iskrene poslovilne besede in gospodu seniorju Novaku za pogrebni obred ter pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — iskrena hvala.
Žalujoča: oskrbnika Miši in Gizi Hajnal v imenu sorodstva
ZAHVALA
Ob nenadni smrti naše ljube žene, mame, babice in prababice
Antonije Sonenvald
roj. Pučko s Stare Ceste
'se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam pomagali v najtežjih trenutkih.
Posebna hvala sosedom: Fickovim, Kraljevim in Filipičevim ter govornikom ob grobu in duhovniku za pogrebni obred.
Žalujoči: mož Janez, hčerke Anica, Marica in Tončka z družinami
Bilo lepo je — prelepo skalila sreča je slovo, slovo za nas najhujše zlo, spoznali smo, ker tebe, draga mama, več ne bo.
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 79. letu starosti za vedno zapustila naša dobra mama tašča, babica in prababica
Marija Serec
iz Murskih Črnec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali vence in šopke ter jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS za ganljive besede ob odprtem grobu.
Hvala sodelavcem DO Potrošnik in DO Mura.
Globoko žalujoči vsi njeni
Kako je dom naš tih in prazen, odkar več v njem te, dragi, ni, odšel si k večnemu počitku, zaprl za vedno si oči. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
Po kratki in težki bolezni nas je v 55. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in sin
Martin Hozjan
iz Odranec
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini in prijateljem za vso pomoč v težkih trenutkih ter vsem, ki so pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje.
Prisrčna zahvala g. župniku in diakonu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku, govornici za ganljive besede ob odprtem grobu, GD in NK Odranci, mladincem in učencem 2. letnika NM usmeritve M. Sobota, sodelavcem Mure, OŠ Beltinci, patronažni sestri iz Črenšovec in doktorju Čaru. Zahvala velja tudi Jožetu Vrbnjaku, družini Raščan in vsem našim delavcem, zaposlenim v Švici.
Vsem še enkrat — iskrena hvala.’
Žalujoči: žena Marija, oče, hčerka Darinka z družino, sin Jože z družino, sinova Silvo in Simon, hčerka Marija in sestra Marija z družino.
ZAHVALA
V 91. letu starosti nas je po kratki bolezni zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
Terezija Kalamar
roj. Martinec
iz Murske Sobote
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, šopke ter za svete maše. Posebna zahvala kolektivu podjetja Dekor iz Murske Sobote. Prisrčna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS Lendavska, tov. Janku Kuklju.
Vsem še enkrat — iskrena hvala.
M. Sobota, 2. 1. 1990
Žalujoči: sinova Jani in Feri, hčerki Marija in Helena z družinami, sestra Cecilija in drugo sorodstvo
Zakaj si morala nam umreti, ko pa s tabo je bilo tako lepo živeti.
Odkar utihnil je tvoj glas, žalost in bolečina domujeta pri nas.
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je po krajši bolezni zapustila draga sestra in teta
Marija Svetec
iz Šalovec 147
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter drago pokojnico v tako velikem številu pospremili na vrt počitka.
Posebna hvala duhovniku Kerčmarju za pogrebni obred, pevcem žalostink in govornici Krajevne skupnosti Šalovci.
Nemčavci, Ljubljana, Šalovci, 8. 1. 1990
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
Kje si, ljubi mož in oče. kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas. Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostal.
Po krajši bolezni nas je v 76. letu starosti 2. januarja 1990. zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in brat
Jožef Camplin
z Bu kovnice 18
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in dobrim sosedom, ki so nam priskočili na pomoč v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
Ne, ni te pomorila slana, ti najljubši in najdražji cvet, ti za v nebesa si bila izbrana, mamica, tam vidimo se spet.
Zakaj si morala nam umreti, ko pa s teboj je bilo tako lepo živeti, odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas.
Boleč je spomin na 15. januar, ko je minilo eno leto, odkar nas je nenadoma zapustila naša draga žena, mamica in mama
Nada Sedonja iz Murske Sobote 1939-1989
Čutimo te in pri tebi smo, čeprav v plamenu svečk. Toliko lepega je odšlo s teboj, z nami je le nema bolečina, edini porok tihe žalosti, ki nas spremlja dan za dnem. Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen prerani grob in ji s spoštovanjem V spomin na grobu prižigate sveče.
Vsi tvoji, ki smo te imeli neizmerno radi
'^TNIK 18, JANUARJA 1990
STRAN 23
v besedi in sliki
SOBOŠKA VLADA 0 CESTAH, KOMUNALI IN STANOVANJ-
Odlikovanja za zaslužne
SKEM GOSPODARSTVU
— SOBOŠKA OBČINA NE BO GRADILA KOLESARSKE STEZE DO ČERNE-
LAVEC —
Soboška vlada je pregledala seznam cest, ki jih bodo asfaltirali ali obnovili v tem letu, ter program dela komunalnega in stanovanjskega gospodarstva. Strinjali so se z asfaltiranjem 23,5 kilometra lokalnih cest (Topolovci— Domajinci —Ropoča—Motovilci, Križevci—Domanj-ševci, Serdica—Ocinje, Kuzma—Matjaševci, Gančani—Bogojina, Bodonci—Vadarci, Krog—Bakovci, Pečarovci—Moščanci, Zenkovci— Beznovci—Domajinci) ter z obnovo cest Puconci—Gorica, Sebeborci— Andrejci, skozi naselje .Martjanci ter Murska Sobota —Bakovci in križišče s Cankarjevo ulico.
Pripombe pa so imeli na to, da bi gradili kolesarsko stezo do Čemelavec. Ne da steza ne bi bila nujno potrebna, ampak je cesta republiška in tudi gradnja te steze bi bila po predvidevanjih (zaradi vzporednih podzemnih kablov) zelo draga. Zato so menili. da bodo gradnjo lahko le so-finacirali v olrvir”	pro-
jekt pa mora biti republiški ali od krajevne skupnosti. Takoj pa naj bi začeli iskati možnosti za
Madžarsko kulturno društvo v Murski
Soboti
V pomurskem središča je bilo pred dnevi ustanovljeno še eno društvo. Pripadniki madžarske narodnosti, ki so se v Mursko Soboto preselili z narodnostno mešanega območja v soboški in lendavski občini, so ustanovili madžarsko knL turno društvo. Na ustanovni skupščini se je zbrale blizu 30 članov, izvolili so tudi vodstvo društva.
Dejavnost društva bo predvsem klubska. Šlo naj bi za draženje, spoznavanje in negovanje materinega jezika ter kulture. Organizirali bodo tudi izlete. Pri svojem delo se bodo povezovali tudi z narodnostnimi društvi in samoupravno narodnostno skupnostjo.
V začetnem obdobju bodo govorili tudi o popisu prebivalstva, o volitvah in o narodnostnih pravicah. Udeležili se bodo tudi osrednje proslave ob madžarskem kulturnem prazniku, ki bo 10. marca v Dobrovniku. Načrtujejo tudi več skupnih akcij z osnovnošolci, ki obiskujejo pouk madžarskega jezika na soboških osemletkah. Nasploh bi v svoje vrste radi vključili več mladih.
V društvo, ki se bo sestajalo prvi četrtek v mesecu, so vabljeni tako pripadniki madžarske narodnosti, pa tudi vsi drugi, ki madžarski jezik in ki
se
širitev izhoda z ulice Iva Lole Ribarja na Lendavsko ulico.
Pri komunali so rekli, da morajo preveriti, ali se res mora iz proračuna plačevati čiščenje ulic, javna razsvetljava in vzdrževanje zelenic za celo mesto Sobota. Ločiti bi namreč morali.
kaj je občinskega pomena in kaj je v pristojnosti krajevnih skupnosti mesta. Predsednika je še zanimalo, koliko denarja se je v desetletju dalo za tehnično dokumentacijo čistilne naprave, zahteva pa je tudi, da.se vodovod naredi do vseh naselij, ki so zanj prispevala, tudi do Brezovec.
Ob pregledu načrta dela v stanovanjskem gospodarstvu pa so rekli, da morajo z gradnjo stanovanjskega bloka v Moravskih Toplicah skupaj s krajevno skupnostjo in Radensko urediti tudi odtok odpadnih voda v naselju.
mh
MARJAN KRALJ V NEDELJSKI KUHINJI RADIA SOBOTA - Slovitega radijca. ki je ta čas najbolj znan po oddajah V nedeljo zvečer in Moped show, so poslušalci soboškega radia minulo nedeljo — kot gost je sodeloval v Nedeljski kuhinji — dobesedno oblegali po telefonu. Marjan Kralj je odgovarjal na vprašanja, izbiral glasbo, izpolnjeval glasbene želje in obljubil, da bo to nedeljo kaj več povedal o vrlih Pomurkah in Pomurcih, seveda v oddaji V, nedeljo zvečer.	B. Ž.
Foto: Nataša Juhnov
Na zadnji seji zborov skupščine občine Gornja Radgona so podelili visoka državna odlikovanja zaslužnim občanom.
Red dela s srebrnim vencem so prejeli Finko Bauman z Zagajske-ga Vrha (kmetovalec), Nada Jaušovec. razredna učiteljica iz Gornje Radgone. Majda Pučko, razredna učiteljica iz Gornje Radgone, Franc Satler, kmetovalec iz Spodnjih Ivanjec ter Kmetijska zadruga Gornja Radgona.
Irena Pevec, ki Je bila 35 let učiteljica telesne kulture, je prejela red zaslug za narod s srebrno zvezdo. Letos se je upokojila. Kot učiteljica je dosegala nadpovprečne uspehe, njeni varovanci pa so na raznih športnih tekmovanjih dosegali vidne rezultate. 30 let je bila tudi mentorica šolskega športnega društva Mejnik ter angažirana družbeno-politična delavka.
bbp
Predsednik Skupščine občine Murska Sobota Andrej Gerenčer je izročil visoka državna odlikovanja zaslužnim delavcem iz soboške občine. Odlikovalo jih je predsedstvo SFRJ. Za posebne zasluge in uspehe pri delu, pomembnem za napredek države, je bil z redom dela z zlatim vencem odlikovan dr. Štejan Gruškovnjak z Zavoda za socialno medicino in higieno. Z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo sta bila odlikovana Dušan Devetak, upokojenec iz Černela-vec, in Štefan Žekš iz podjetja Komunala. Red deta s srebrnim vencem pa je prejel Evgen Kisilak. direktor Moravskih toplic. M. J.
Ognjeni krst pomurskega DEMOS-a
Je morda demokratični opoziciji slo-venskega severovzhoda usojena vloga ptiča Feniksa ali titana Sizifa?
Minuli konec tedna je bil rezerviran za nastope pomurske demokratične koordinacije oz. alternativne koalicije — pod tem razumemo socialdemokrate, demokrate, krščanske demokrate, kmečko zvezo in zelene — ki je po krajevnih skupnostih in občinskih središčih predstavljala programe in kandidate za bližnje volitve. Pri tem se je izkazalo, da jo v primerjavi z legalnimi (legitimnimi) zvezami, strankami in organizacijami tare najmanj troje problemov: organizacijsko je
razdrobljena, kadrovsko šibka, pri denarju na tleh.
Zgledovanje po slovenskem DE-MOS-u in sklicevanje posameznih strankarskih prvakov na navodila iz centrale v Ljubljani na svojski način oznanja, da diskreten šarm oblasti počasi, a zanesljivo obvladuje potomce vseh, ki so v nekih drugih časih in okoliščinah okušali politične vzpone in padce, iskanja in tveganja. Očitno je, da se bo tudi pri tokratnih naskakovanjih oblastniškega trona pralo umazano perilo in prežigal (pred (volilni golaž s pritrjevanjem dejstvu, da
politika ni zgolj umetnost možnega, marveč dovolj resno in kočljivo opravilo, ki mu marsikdo ni (ne bo) kos.
V zaganjajoči se predvolilni »maši-neriji« naj bi šteli predvsem ali izključno programi. Nekateri mnogokaj obljubljajo, svarijo, rotijo, toda zadnjo besedo bomo vseeno imeli državljani. Kakršenkoli predznak bo imel posamezni program, ali partijski, szdljevski, zsmsjevski ali demosovski ali zeleni ali neodvisen ali... moral nas bo prepričati. Metode in načini prepričevanja, no to pa je že drugo poglavje.
Branko Žunec
Včasih je bila zima zares bela, zadnja tri leta pa je bela le še v pesmici. Nekaj zimske beline je minule dni pričaralo ivje, s katerim je mraz okrasil veje dreves, rahel vetrič pa ga je raztresel naokoli. Tako smo vsaj za nekaj časa »dobili« belo zimo, pa četudi brez snega.
Foto: Nataša Juhnov
ZIMA, ZIMA
BELA
SNS Madžarov v Pomurju NOBENA NE PLEŠE KOT ONA . • .
Na skupni seji predsedstev narodnostnih skupnosti iz lendavske in soboške občine so govorili o novi organiziranosti. Oba dosedanja narodnostna sisa naj bi bila poslej združena v Samoupravno narodnostno skupnost Madžarov iz Pomurja- Združena skupnost naj bi reševala vprašanja, pomembna za vse pripadnike madžarske narodnosti iz Pomurja, občinski pa bi skrbeli za ožja vpra-
šanja.
Predstavniki narodnosti iz soboške občine bodo imeli poslej 13 delegatskih mest v občinski skupščini. 10 v zboru krajevnih skupnostih, 3 pa v zboru združenega dela. V lendavski občinski skupščini pa bodo imeli predstavniki narodnosti 20 mest, od tega 14 v zboru krajevnih skupnosti, ostala pav zboru združenega dela.
Vsi ti delegati bi predstavljali samoupravno narodnostno skupnost, ki bo izvolila svoje organe. Obe občinski skupnosti bosta izvolili predsednika in dva podpredsednika. Oba občinska predsednika pa naj bi bila tudi podpredsednika pomurske skupnosti.
Samoupravna narodnostna skupnost Madžarov v Pomurju naj bi dobila tudi svoje izvršilne organe. V Lendavi naj bi izvršni svet štel sedem članov, v Murski Soboti pa pet. Delovale naj bi tudi različne komisije, za vzgojo in izobraževanje. kulturo, založništvo, informiranje, pa tudi za gospodarstvo, kadrovsko politiko in štipendiranje.
Narodnostna skupnost, ki bo imela sedež v Lendavi, naj bi po novem zaposlovala 5 profesionalcev, ki bi skrbeli tudi za strokovna vprašanja.	se
V zadnjem delu lanskega leta smo se pošteno zavrteli. Zavrtel se je ves svet. Osvojila ga je lambada.
Spomnim se še dneva, ko smo v naši hiši medijev mrzlično vrteli telefonske številke in iskali kdo bi poznal avtorja in naslov pesmi: »Saj poznate tisti videospot na avstrijski televiziji. Sončne plaže, mini krilca, vroči ritem pozibavanje v bokih, erotični gibi plesalk in plesalcev . ..«
■ Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI ■■ ■■■ ■■
Umrl zaradi podhladitve
■ Mrzlo vreme nikakor ni primerno za starejše ljudi, ki bi morali biti na toplem, saj v tem času preti nevarnost podhladitve. Že v lanskem letu smo imeli več primerov, ko so ljudje tako umrli, letošnja zima pa je vzela prvo žrtev.
Končno so nam kolegi iz Maribora povedali, da gre za lamba-do in skupino Kaoma. Kmalu smo imeli pesem v našem glasbenem arhivu.
Pesem in ples sta kmalu osvojila tudi Pomurce. »Gre za star latinskoameriški folklorni ples. Po štiridesetih letih so ga ponovno privlekli iz naftalina. In v novi preobleki je postal hit,« pravi Sašo Županek, ki je ples prinesel v Mursko Soboto. »V Sloveniji smo bili drugi, takoj za Ljubljano.«
Tako je plesni tečaj opravilo že 150 udeležencev. Tečajnike na soboškem srednješolskem centru smo tudi obiskali.
Lambada je lep ples, vendar težak. Na televiziji je vse videti enostavno, v praksi pa ni čisto tako. Osnovnošolci so bolj gibčni in pogumni, srednješolci ne-
Trčenje dveh kolesarjev
9. januarja so na Upravi za notranje zadeve zvedeli o prometni nesreči, ki se je zgodila 28. decembra lani. Nesreča je bila v Cankarjevi ulici. Kolesarka Terezija Luk iz M. Sobote seje peljala proti Panonski ulici. Nepravilno jo je prehiteval kolesar Drago Barbarič iz M. Sobote. Pri trčenju je Lukova padla in se hudo poškodovala.
Našli so ga v gozdu
9. januarja v večernih urah je 79-letni Štefan Lutar iz Sebebo-rec odšel iz doma v neznano smer. Sorodniki in vaščani ga niso uspeli najti. Med obsežno akcijo, v kateri so sodelovali delavci milice, kriminalisti in 20 obča-
nov, so Lutarja naslednji dan našli v gozdu pri domači vasi. Zaradi podhladitve je umrl.
Umrl pri popravilu avtomobila
10. januarja se je Srečko Recek iz Radvenec odločil, da bo na domačem dvorišču popravil avtomobil zastava 101. Zadnji del avtomobila je dvignil s hidravličnim dvigalom, zlezel pod avtomobil in ga začel popravljati. Medtem je avtomobil zdrsnil z dvigala, padel na Recka in ga tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl. Šele pol ure pozneje ga je spod avtomobila spravil oče.
Padla z lestve
9. januarja se je zgodila delovna nezgoda v G. Petrovcih. An-
gela Sušlec je med delom v hlevu prislonila lestev na betonski zid in splezala po njej na skedenj. Ko se je vračala, je lestev zdrsnila, padla je na tla in se hudo poškodovala.
Vozniki bodo pihali?
15. januarja se začenja večmesečna akcija delavcev milice, s katero želijo ugotoviti, koliko voznikov vozi pod vplivom alkohola. Ko bodo miličniki voznike ustavili zaradi prometnih prekrškov, bodo ti morali pihati tudi v alkotest. V šestih mesecih, kolikor naj bi akcija trajala, bodo preskusili kakih sto tisoč voznikov na naših cestah.
JD
koliko bolj zadržani in sramežljivi. Kljub temu se vidi, da so po štirih srečanjih s plesnim učiteljem kar nekaj »odnesli«. Osmo-šolko Patricio Neško pobaram, zakaj ne pleše. »Zamudila sem nekaj začetnih ur, zato rajši samo gledam. Mi bo že brat doma pokazal, kako je treba.« Ob tem pa dodaja: »V šoli vsi govorijo samo o lambadi. Med poukom — lambada, v odmoru — lambada.«
Srednješolec Tomaž Cinč se strinja z mojo trditvijo, da je ples erotičen, pa tudi drugače podoben preostalim latinskoameriškim ritmom. »Pri standardnih plesih so koraki določeni, pri latinskoameriških gre tudi za ples z boki, zato je mogoče vse nekoliko težje.« Sam se v ritmu lam-bade rad zavrti v diskotekah. Posebno lepo je, če je več plesalcev, ki potem sodelujejo v plesu. Kljub vsej tej popularnosti pa
Lambada ima več zanimivih elementov, eden najbolj zanimivih pa je tako imenovana »kača«, ki jo sestavijo vsi plesalci.
Latinskoameriški plesi so ponavadi živahnejši. V lambadi je tudi veliko erotičnih gibov, vendar brez strahu, okužba z AIDS-om ni mogoča.
meni, da lambada ne bo več dolgo v »špici«. Kot nekakšna modna muha naj bi kmalu izginila.
Petošolec Davor Škorjanec je drugačnega mnenja. Tako naj bi lambado plesale še generacije za nami. In zakaj sam ne pleše? »Danes ni moje stalne plesalke. Z drugimi pa nočem plesati, saj nobena ne zna plesati tako kot ona.«
Ob koncu sem nekaj časa ukradla še plesnemu učitelju. Potožil je: »Pomurci in Pomurke bi bili dobri plesalci, če ... bi imeli prave možnosti in če jih ne bi bilo sram. Veliko jih namreč pravi: Bi prišo, če me of ne bi vido.«
Sicer pa najbrž kmalu več ne bomo plesali lambade. Hit, ki je hitro prišel, naj bi tudi hitro izginil. Botro videli. Lahko pa rečemo, da nam je prinesel vsaj malo veselja in toplote iz južnih krajev. To pa je v tej mrzli zimi vsekakor nekaj.	Silva E6ry
Foto: Nataša Juhnov