Ivan Dodič
Slon Bebi in njegove norčije
Stanovali smo v predmestju.
Malo še pomnun, ker sem bil komaj kaka štiri leta star. V Ljubljano so včasih zahajali veliki cirkusi. Med njimi se je po-sobno ocllikoval cirkus Kludski, ki je imel ogromno menažerijo, posebno hude leve, ligrc, krokodila in opiee. Imel je tudi pet slonov. Med njimi je bil najmlajši slon Bebi, ki je imel to grdo navado, da je vodniku rad pobeffnil. Štirje starejši sloni so hlačali pred njim in na prvem je jahal vodnik Čoro.
Računal je na poslušnost svoje karavane in zato mu je lahko po-
begnil spotoma. ko jih je gnal na klančino, od koider so jih naložili v tovorne železniške vozove.
Čoro je ponosno jahal sta-rega slona in se ni menil za ostale, ki so morali poslušno stopati za njim.
Preden je Čoro opazil, da jo je Bcbi pobrisal na sosedovo dvorišče in «1 tam naprej v sosedovo stanovanje, je že na-pravil debeli rilčar precej ško-de. Soseda je v tem času, ko je Bebi stopil n« prag, ravno me-sila testo za kruhove cmoke. Na štedilnikn pa je pogrevala kislo zelje v mali kozici. Go-spa je prestrašena zapustila kuhinjo in ]e stekla skozi ve-lika vrata v sobo. Tajn je stara služkinja Mina pospravljala in obe skupaj sta močno ti-ščali vrata, da ne bi mogel Be-bi k njima. Bebi pa je ined tem fasom pojedel testo s te-stenjače in tudi zelje s kozico vred. Ker je pa bila kozica zelo vTOta, se je Bebi močno opekel in precej zarjul. Potem je pa, ne da bi še kaj drugega počel, počasi krenil nazaj na dvorišče in odhlačal.
V tem fasu je pa tudi Čoro pogrešil slona in stekel gledat, kam je krenil. Bebi se je nemo pustil odpeljati z dvorišča. Čoro mu je samo v luknjo, ki jo je imel Bebi v ušesu. zataknil železen kavelj, ki je bil priirjen na precej dolgi palici. ICo je Bebi odkoracal, sta prišli iz sobe prestrašeni ženski in otroci smo opazili, da je slon tudi spotoma v stanovanje odtrgal med veli-kimi vrati majhno omarico, v kateti so imeli sosedovi vedno sprav-ljeno mleko. Ta omarica mu je bila na poti, zato jo je s hrbtom kar
222
odnesel. Na veliko začudenje je čez kake pol ure aašla v spafnici služkinja Mina nekega desetletnega dečka, ki je v straliu pred slonom zbežal in se skril v stanovanju pod posteljo. Ves je trepetal in šele po dolgem prigovarjanju si je upal zlesti izpod postelje.
Fant je namreč ncsel očetu kosilo in ga je na poti presenetil slon Bebi. Ves je trepetal po telesu, tako je bil prestrašen.
Ni bila to edina norčija, ki jo je uganil slon Bebi. V tistih časih je bila pri cerkvi sv. Krištofa v Ljubljani še mitnicu in miiničarji so lioteli slonn zastaviti pot. Zato so zaprli leseno zapornico, ki je bila pred mitnico, da so zapirali z njo cesto, kadar je bilo veliko voznikov,  od  katerih  so morali   pobrati  mitnino.  Drugi   dan  je bil
Bebi še vedno v Ljubljani. Uporabljali so ga za fo, da je z močno glavo poiiskal težke vozove, ki jiJi ni bilo moč spraviti v Tivoliju z razmočenega sveta. Tudi na kolodvoru je potiskal težke vozove v železniške \ozove. Čoro nvu je zavpil: Bio Bebi! in ta se je jnočno uprl in z lahkoto opravil svoje dclo, za kar bi bilo treba vsaj šest ljudi.
Bebi je tisto zaporo na Dunajski cesti gladko prelomil, kot mi trhlo vejo.
Nekoliko od hi pa je stal naložen voziček peska. Vozniku se je strlo kolo in ga je moral pusliti tam v bližini. Tudi to je našel slon Bebi in ga pre\Tiiil, da je moral voznik ponovno nakladati pesek.
Vsi. ki jitn je napravil Bebi škodo, so se pritožili pri gospodariu cirkusa Kludski. Ta je moral plačati vso nastalo iškodo. Ker je soseda zahtevala previsoko odškodnino. nekaj je mislila, da je zaslužila tudi zaradi presianega strahu, ji je rekel mali g<>sp(Klar, ki je bil židovske vere: s Ja& sem žid, gospa, pa ne bi mogel zahtevati tako visoke od-škodninc kakor vi, ki ste kristjanka.«
Te besede so šle gospe tako k srcu, da je bila zadovoljna s polo-vično odškodaino.
Ta Bebi se nam je zdel \elik junak. Mnogi ljudje so hodili gledat našo hišo in si radovedno ogledovali sosedovo dvoriščc in nekateri radovedneži 90 hoieli celo videti stanovanje. v katerem je Bebi po-jedel testo in vroče zelje s kozico vred.
223