VI. kongres ZS J... Zadnji dan kongresa so delegati sprejeli 11 resolucij, in to: o pogojih gospodarjenja in delitve dohodka, o integraciji vseh oblik družbenega dela, o zaposlenosti, o pogojih dela in varstvu pri delu, o razvoju zdravstevnega zavarovanja in socialnem zavarovanju, o stanovanjskih vprašanjih, o izobraževanju otrok in potrebah sodobne družbe, o oddihu in rekreaciji, o izobraževanju, o kulturi in mednarodni aktivnosti Zveze sindikatov Jugoslavije. usmerjeni izključno na kritje pridobljenih pravic v primeru invalidnosti, temveč prvenstveno na preprečevanju invalidnosti. V tej resoluciji zahtevajo delegati ukinitev velikih razlik med posameznimi pokojninami, namreč razlik, ki so nastale kot posledica upokojitev v raznih obdobjih. Večina delegatov je z velikim odobravanjem pozdravila sklep, naj Zvezna skupščina do konca leta sprejme zakon o skrajšanju delovne dobe, in sicer za moške od 40 na 35 let in za ženske od 35 na 30 let. Starostna doba za moške naj bi veljala pri 55 letih, za ženske pa pri 50 letih. (Kaj več o ostalih resolucijah boste brali v prihodnjih številkah Tekstilca!) Še nekaj podatkov o samem kongresu: bil je od 26. do 29. junija v Beogradu. Na kongresu je sodelovalo 1225 delegatov in nad 200 gostov, prisostvovalo pa je tudi 56 delegacij nacionalnih sindikalnih organizacij iz 49 držav. P. G. PREDILNICA I Maja meseca je enota dosegla 127,3 % v efektivnih kg in 118,9 % v baznih. Junija meseca pa je naredila 120,2% v efektivnih kg in 115,1 % v baizmih. Tako ima krajem junija kumulativno 114,4 % v ef. kg in 106,6% v baznih. Meseca maja je dosežek predilnice I velik zato, ker je bila dvodnevna proizvodnja iz meseca aprila prenesena na mesec maj, vplivale pa so tudi dodatne kapacitete prstančevih strojev in predenje nižje povprečne številke, kot je bila predvidena po planu. S surovinami je bila enota dobro oskrbovana, tako po količinah kot tudi po kvaliteti bombaža. — Omeniti pa je treba, da so bile nabavljene tudi surovine (Giza 67 in Rusija klasa I), ki ne ustrezajo namenu, torej za proizvodnjo če-sanke. V bodoče bo moral nabav-ljač surovin paziti, da se nabavijo res ustrezne, ker drugače po nepotrebnem zgubljamo dinarje. PREDILNICA II Tudi ta enota je svoje planske obveznosti močno prekoračila. Tako je maja naredila v efektivnih kg 115,9 % in v baznih 112,0 %. Junija meseca pa 106,8 % v efektivnih in 103,2 % v baznih. Kumulativno ima koncem junija 105,6 % v efektivnih kg in 104,2 % v baznih. Majska prekoračitev gre predvsem na račun obračunane proizvodnje in štirih izmen aprila meseca, predla pa je tudi nižjo povprečno številko kot meseca aprila. Junija je potekala proizvodnja nekoliko slabše kot maja, vzrok pa je predvsem nižja povprečna Nm. Višjih številk preje je namreč dovolj na zalogi, pa se mora predilnica prilagoditi potrebam tkalnice, le-ta pa zaradi nevskla-jenega plana porablja več mikane preje. Zaradi velike porabe pred- preje je nastalo ozko grlo v pred-predilnici, pa je zaradi tega občasno stalo kar več prstančevih strojev. Nepotrebne zastoje so povzročile tudi prepogoste menjave, kar je predvsem povzročil neustrezen bombaž — Giza 110. TKALNICA I Maja je dosegla 99,7 % v tekočih metrih in 97,7 % v votkih, junija pa 100,2 % v trn in 98,1 % v volkih. Kumulativno ima zato 98,1 odstotka v tm in 97,2 % v votkih. Podatki povedo, da je rezultat v tm ugodnejši, kar gre na račun spremenjenega asortimenta (dalje na 2. strani) Izvršitev osnovnega plana maja, junija in kumulativno 9. julija je obiskal naše podjetje predsednik gospodarske zbornice SR Slovenije, tovariš Leopold Krese. S predstavniki podjetja se je pogovarjal o sedanjem stanju tekstilne industrije v Sloveniji. Pogovor je tekel o težavah prodaje na domačem trgu, o potrebi medsebojnih proizvodnih dogovorov sorodnih tekstilnih podjetij itd. Resolucija o razvoju zdravstvenega varstva in socialnega zavarovanja pravi, da je treba ustvarjati pogoje, da bosta delo in razvoj zdravstvene službe ter položaj delavcev v njej odvisna od rezultatov zbolj sevanja zdravstvenega stanja ljudi. Dohodek zdravstvenih ustanov mora biti protivrednost za vloženo delo! O invalidskem zavarovanju, pravi resolucija, je treba najti take ukrepe, ki ne bodo — tako kot doslej — Poštnina plačana v gotovini Ureja: glavni in odgovorni urednik Peter Gunčar in uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Jože Javornik — predsednik, Janez Vraničar — namestnik in člani: Franc Istenič, Marija Vitez, Milena Sagadin, Stane Primožič, Boris Pertot, Jošt Bajželj, Magda Ostanek, Polde Jenko — Tisk: ĆP »Gorenjski tisk« v Kranju LETO XI — 12. VIII. 1968 — št. 7 tekstilec GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS — KRANJ PREDLOG SPREMEMB POKOJNINSKE ZAKONODAJE IN DELOVNI POGOJI ŽENA V TEKSTILNI INDUSTRIJI Delovna skupina za proučitev sistema zdravstvenega in invalidsko pokojninskega zavarovanja pri Republiški skupščini je izdelala predlog sprememb in dopolnitev sistema pokojninskega zavarovanja, ki je naletel pri delavkah na močan odpor. V gradivu se namreč predlaga, naj se izenači delovna doba moških in žensk, kar pomeni, da bi tudi ženske delale 40 let. Predlagatelj utemeljuje predlog s tem, da vsi delavci prispevajo enak procent v sklad pokojninskega zavarovanja in ker ženske živijo pri nas povprečno 2 leti dlje kot moški, prejemajo povprečno 7 let dlje pokojnino kot moški. Nadalje predlagatelj ugotavlja, da je tudi v nekaterih zahodnih državah (Nemčija, Švedska, Francija, Norveška) delovna doba žensk in moških enaka in ker je pri nas žena pravno izenačena z moškimi, naj se ta enakopravnost odraža tudi pri delovni dobi. Določene bonitete naj bi imele samo žene z otroki, kakšne naj bi bile te bonitete, pa v predlogu ni pojasnjeno. Ugotovitve, ki jih predlagatelj navaja v svojem predlogu, bom primerjal z delovnimi pogoji žena v našem podjetju. Menim, da podobne ali celo istovetne ugotovitve veljajo za vso tekstilno industrijo v Sloveniji. V našem podjetju je zaposlenih 2.000 delavk, kar je 2/3 vseh zaposlenih ljudi. Od 2.000 delavk dela na 3 izmene 1.300 delavk ali 2/3 zaposlenih žena. Skoraj vse delavke delajo kot tkalke in predice na normo in zaradi boljše primerjave naj povem, da ima ena tkalka povprečno 16—2G strojev, pre-dilka pa tudi do 2.000 vreten. V podjetju zaposlujemo delavke na 3 izmene z dopolnjenim 18. letom starosti. Pri dosedanji delovni dobi 35 let smo imeli v podjetju samo en primer, da je delavka dosegla polno delovno dobo na delovnem mestu tkalke. Brez dvoma so delovni pogoji žena v tekstilni industriji med najtežjimi, čeprav vsi organi uvrščajo tekstilno industrijo med lahko industrijo. — Posebno po reformi nas razmere na trgu silijo, da vlagamo v proizvodnjo maksimalne napore, pri tem pa nosijo največje breme delavke v proizvodnji, ki za nizek osebni dohodek res težko delajo in zato pri strojih puščajo svoje zdravje. V podkrepitev tem trditvam naj navedem nekaj podatkov: Pred leti smo v podjetju ustanovili konfekcijski oddelek, in to z namenom, da v njem zaposlimo delavke, ki so na delovnih mestih postale invalidi. Do lanskega leta smo v tem oddelku zaposlili 120 delavk, letos pa v omenjeni oddelek nismo zaposlili niti ene delavke, ker so vsa delovna mesta zasedena. Po podatkih z dne 31. decembra 1967 imamo v podjetju 96 invalidov, od katerih so večina delavke. Skupno s konfekcijskim oddelkom imamo torej preko 200 invalidov. Vsi invalidi so bili s strani invalidske komisije pregle- dani in ocenjeni ter premeščeni na druga — njihovi preostali dela-zmožnosti — primerna delovna mesta. Po vrstah invalidnosti je stanje naslednje: na prvem mestu so psihonevroze in razna druga živčna obolenja, sledijo okvare hrbtenice, sluha in vida, obolenje nog, srca, dihal, ženskih organov, razne telesne okvare itd. Iz navedenih podatkov je vidno, da večina obolenj nastane kot posledica naporov na delovnem mestu. Iz izkušenj vemo, da tkalkam po 10 letih dela v tkalnici zaradi ropota in stoječega dela pričneta slabeti sluh in vid, pojavijo se okvare hrbtenice, na nogah pa nastajajo krčne žile. Delavke pri delu uporabljajo predpisana zaščitna sredstva, vendar tudi to ne pomaga, ker obstoječa zaščitna sredstva še zdaleč nimajo takega učinka, kot bi želeli, večkrat pa delavke pri delu celo ovirajo. Vse navedene težave in probleme pa bi kljub akutnosti še uspeli zadovoljivo reševati, če bi imeli na razpolago dovolj drugih, lažjih delovnih mest in če invalidska komisija zaradi pomanjkanja sred-(dalje na 2. strani) CENTRALNI DE|_AvSkI SVeT 2. seja CDS Dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 1. redne seje CDS. 2. Pregled sklepov 1. redne seje upravnega odbora. 3. Razpis delovnega mesta glavnega direktorja in imenovanje treh članov razpisne komisije. 4. Sklepanje o odstopu nekaterih zemljišč. 5. Sprememba pogodbe o ustanovitvi Poslovnega združenja tekstilne industrije. 6. Poročilo o proizvodnji in prodaji meseca aprila in maja in kumulativno. 7. Sklepanje o investicijah v obratni ambulanti. 8. Imenovanje 2 članov v uprav, ni odbor Delavskega doma. 9. Sklepanje o zaposlitvi sezonskih delavcev v letošnjem letu in 10. Tolmačenje 74. in 75. člena pravilnika o delovnih razmerjih. Dnevni red je bil enoglasno sprejet. SKLEPI Ad 1) 1. Potrdi se zapisnik 1. redne seje CDS kot je bil predložen. 2. Žnidaršič Ivanu, mojstru v predilnici II, se omogoči nakup trosobnega stanovanja v letošnjem letu pod pogoji, kot so bili dolo- mi po sklepu CDS z dne 13. 5. 1968. Ad 2) 1. Sklepe 1. redne seje UO se vzame na znanje, kot so bili predloženi. Ad 3) 1. Prične se postopek za imenovanje glavnega direktorja Tekstilne industrije Tekstilindus Kranj. 2. Formira se razpisna komisija iz 6 članov, v katero se iz našega podjetja imenujejo naslednji člani: Srečko Teran, Viktor Kompare in Tine Rojina. Izvršni svet skupščine SRS v Ljubljani imenuje 2 člana za to komisijo. Občinska skupščina Kranj imenuje 1 člana. 3. Imenuje se komisija za ocenitev poslovanja podjetja za obdobje od leta 1964 do 1968, in to v naslednjem sestavu: Franc Remic — predsednik, člani: Tone Vimik, Zvone Černe, Marjan Strniša, Polde Jenko, Stojan Pečnik, Ivan Mauser, Pavle Gregorc, Mirko inž. Pogačnik, Boris Soklič, Franc Istenič, France inž. Indihar in Tone Čare. Ad 4) 1. Občini Kranj se iz ZK vložka št. 1228 k. o. Kranj brezplačno odstopi del parcele št. 892/16 ki meri 390 m2, in to v korist družbene lastnine v splošni rabi. 2. Jugoslovanskim železnicam oziroma Združenemu železniškemu transportnemu podjetju v Ljubljani se iz ZK vložkov št. 1606 in (dalje na 2. strani) Izvršitev plana meseca maja, junija in kumulativno Okolica kotlarne je sicer lepo urejena, kazi pa jo podrtija, ki jo prikazuje slika. Tudi to bo sčasoma treba urediti (Nadaljevanje s 1. strani) bolj redko tkanih artiklov, kii so predvideni za izvoz. S prejo jo [bila enota količim-sko v redu oskrbovana, pri 'kvaliteti pa so bile težave s stanično prejo. Izkoriščanje istaitev je ibilo maja '87,7 %, I. kvalitete pa je bilo 85,0 %. Meseca junija je tkalnim izvršila svoj osnovni plan v tm, vendar je kumulativno še vedno pod planom. S prejo je bila dobro preskrbljena, tudi s kvaliteto je bilo stanje zadovoljivo, razen, že znanih napak, kot so odebljena mesta ih neenakomernost. Te napake kvarijo izgled tkanine, predvsem finejše. Zaloge preje so se nekoliko znižale nasproti zalogam v mesecu maju. Izkoriščanje statev je bilo junija 88,1 %, I. kvalitete izdelkov pa TKALNICA II V tm je naredila 98,5 %, v vot-kih pa 101,7 %. Junija je njen rezultat dokaj boljši, in sicer 100,9 % v tm in 103,8 % v votklh. Tako ima kumulativno 96,5 % v tm in 98,9 % v votkih. Tkalnica II je torej maja presegla plan v votkih, v tm pa je le nekoliko pod planom, in to zato, ker je izdelovala artikle z večjo gostoto po votku. Tekom meseca je potekala proizvodnja v redu, kar je posledica dobre preskrbe s prejo. Pozitivno vplivajo tudi povečane kapacitete predilnice II, ker tkalnica II ni več v tolikšni meri vezana na tujo prejo, kot je bila poprej. Obstaja pa še vedno problem zaradi premajhne porabe česane preje, kjer je zaloga ponovno porasla. Zaradi tega je nujno, da se disponiranje bolj prilagodi proizvodnim možnostim, si- PREDLOG SPREMEMB POKOJNINSKE ZAKONODAJE IN DELOVNI POGOJI ŽENA V TEKSTILNI INDUSTRIJI (Nadaljevanje s 1. strani) štev v skladih socialnega zavarovanja pri določanju invalidnosti ne bi bila tako stroga. V podjetju imamo še vedno precej delavk, ki bi jih morali prestaviti na lažje delo, vendar takih delovnih mest ni več na razpolago. Ekonomske enote nastale probleme rešujejo na ta način, da delavko začasno ali pa za stalno premestijo na lažja, pomožna in tudi improvizirana delovna mesta. Na takem delovnem mestu dobava delavka tri mesece isti osebni dohodek, kot ga je dobivala na prejšnjem delovnem mestu ali pa gre na invalidsko komisijo, zaradi ugotovitve še preostale delazmožnosti. Ce jo komisija prizna za invalida, poizkušamo dobiti zanjo drugo delovno mesto, če pa jo ne prizna za invalida, ima delavka dve izbiri: da gre ponovno na staro delovno mesto ali pa da dela priložnostno po obratu in dobiva manjši osebni dohodek. Strah pred obolelostjo in njenimi posledicami povzroča pri delavkah nevrozo, ki se pogosto stopnjuje do pravega obolenja. Odveč je govoriti o počutju delavk, ki so spoznale, da so postale breme ekonomski enoti, čeprav imajo samoupravni organi in vodstva enote za te probleme dovolj razumevanja. Kaj bi se zgodilo, če bi se ekonomske enote postavile na stališče, da je edino pomemben ekonomski interes enote, socialne probleme pa naj rešujejo za to postavljene ustanove? K sreči zaenkrat takih teženj še ni, čeprav je finančni položaj predvsem v bombažni tekstilni industriji in seveda tudi v našem podjetju skrajno kritičen. Zadnja dva stavka sem napisal zato, ker je Iz predloga sprememb in dopolnitev pokojninskega zavarovanja očita težnja, naj bo pokojninsko zavarovanje predvsem ekonomska kategorija, socialne momente pa naj se upošteva čim manj. Menim, da sem s predhodnimi ugotovitvami, ki obravnavajo delovne pogoje delavk v našem podjetju, dovolj jasno prikazal, da bi bil nesmisel podaljševati delovno dobo žena, ker že sedanja delovna doba povzroča pri posameznih kategorijah delavk obup. Lahko je dočakati pokojnino delavkam, ki delajo v pisarnah in na lahkih delovnih mestih v industriji. Ne smemo pozabiti, da so delavke v tekstilni industriji tudi matere in da morajo poleg napornega dela v proizvodnji, krepko delati tudi doma. Res je, da sol naše žene tudi pravno izenačene z moškimi, dejansko pa so od enakopravnosti še zelo daleč. To še posebno velja za delavke v tekstilni industriji, kjer je kvalifikacijska struktura še zelo nizka. Pri svojem delu imam večkrat primere, da delavke po nočnem delu in pred nočnim delom doma nadaljujejo s hišnim delom, namesto da bi šle počivat. Ce bo res prišlo do izenačenja delovne dobe med moškimi In ženskami, potem je edino pošteno, da se izenačijo delovne dobe vseh kategorij in poklicev. Upam si trditi, da so delovna mesta predilk in tkalk ravno tako naporna kot delovna mesta starešin v JLA, ali pa še bolj. Zanimivo je tudi to, da nekatere republike še sedaj ne priznavajo povečanja delovne dobe od 35 na 40 oz. od 30 na 35 leti mi pa že razpravljamo o povečanju delovne dobe žena na 40 let. Tudi Kongres sindikatov v Beogradu je razpravljal o tem in predlagal, naj se delovna doba za žene zniža od 35 na 30 let. Brez dvoma je problem financiranja eden najvažnejših faktorjev v sistemu pokojninskega zavarovanja, vendar nam mora biti skrb za delovnega človeka na prvem mestu, zato ne bi smeli premišljati, da bi ob takih življenjskih in delovnih pogojih, kot jih imajo žene danes, lahko govorili o kakršnemkoli podaljšanju delovne dobe. O predlogu sprememb in dopolnitev sistema pokojninskega zavarovanja so razpravljali na skupni seji tudi: konferenca za družbeno aktivnost žensk Slovenije, predsedstvo zveze prijateljev mladine in koordinacijski odbor za načrtovanje družine. Predstavniki omenjenih družbenih organizacij so si bili enotni v tem, da predlagano gradivo še zdaleč ne vsebuje takih argumentov, ki bi govorili za to, da je upravičeno povečati delovno dobo ženam od 35 na 40 let. Predlagani material ne izhaja iz sedanjih delovnih in življenjskih pogojev žena in je po svoji vsebini izrazito asocialen. Vsi disku-tantje so bili enotnega mišljenja, da je treba vse sile vložiti v to, da bo skrb za matere — delavke boljša, ne pa, da tudi na te probleme gledamo samo skozi dinar. Prav tako je nemogoče primerjati delovne pogoje žena v razvitih zahodnih državah in delovne pogoje naših delavk, ker je znano, da so in bodo še lep čas delovni in življenjski pogoji naših delavk precej slabši, kot v razvitih zahodnih državah. Ce bi osvojili predlog sprememb pokojninskega zavarovanja, bi prizadeli predvsem tiste delavke, ki so delale med vojno in po vojni, ko ni bilo zadovoljivo urejeno zdravstveno varstvo in ko so bili delovni in življenjski pogoji izredno težki. Na posvetu so omenjene družbene organizacije sprejele 3 zelo pomembne sklepe, in sicer: 1. Zavrača se predlog sprememb in dopolnitev sistema pokojninskega zavarovanja, ker ne izhaja iz realnega stanja življenjskih in delovnih pogojev našib delavk. Preden se predloži republiški skupščini predlog sprememb pokojninskega zavarovanja, je potrebno izdelati temeljito analizo v naših gospodarskih organizacijah, ki naj objektivno prikaže dejanske razmere, v katerih delajo naše delavke. 2. Predlog skupine, ki je pripravljala spremembe pokojninskega zavarovanja, naj se ne smatra kot predlog republiške skupščine, ampak naj se tolmači kot mnenje skupine ljudi, ki je tak predlog pripravila. O vsem tem naj se pravilno informira tudi širša slovenska javnost, in to prek časopisov ter radia. 3. Celotno gradivo iz posvetova- nja naj se predloži republiški skupščini, da bo informirana o stališčih do predloga sprememb sistema pokojninskega zavarovanja. Franc Dolenc cer bo prišlo do disproporcev glede preje. Junija je naredila enota še več, saj je presegla svoj osnovni plan v tm in votkih. Kumulativna izpolnitev plana pa ni dosežena, in to zaradi zastojev na začetku leta. Na boljši rezultat vpliva to, da se je proizvodnja umirila in ni več toliko sunkovitih menjav, ki nujno povzročajo zastoje. Preskrba s prejo je bila v redu, problem premajne porabe česanke pa še vedno ostane. Ker se mora predilnica prilagoditi potrebam tkalnice in zato presti nižjo povprečno številko, kot jo zmore, ima razumljivo težave okrog izpolnitve plana. I. kvalitete izdelkov je bilo narejenih 83,3 %. PLEMENITILNICA I V tekočih metrih je naredila i97,5 %, v kvadratnih pa 96,3 %. Junija je dosežek še manjši, saj je naredila v tm le 87,5 % in| v mJ le 86,1 %. Tako ima kumulativno v tm 91,4 °/o in v m2 90,8 %. Podatki povedo, da enota plana ni izvršila. Ce primerjamo 'tiskane in ibartvane tkanine, je le-te izvršila s 95,1 %, surove pa 113,9 %. Ce upoštevamo usluge, pa je dosegla 98,3 % plana. Zaradi izpada proizvodnje tkanin tekom tega leta, se je zvišala nedovršena proizvodnja. Nujno je, da plemenitil-niea I poveča proizvodnjo tiskanih in barvastih tkanin, adjustir-niea pa bo tudi morala adjusitdrati vse surove tkanine, ki so predvidene v planu in namenjene za izvoz. Le tako bo možno nedovršeno proizvodnjo postopoma znižati na normalno količino. To pa je seveda možno doseči, le Z razumevanjem in sodelovanjem komercialnega sektorja. Gre predvsem za nujnost, da se vsaj pri cenejših artiklih izbere take (lesene, ki jih je možno itiisfcati na manjbartvnih tiskarskih strojih, ker bi bile potem kapaciteto teh strojev bolj smiselno izkoriščane. Zahteva, 'da se cenejše artikle tl-ska s polnimi vzorci je nelogična in hromi proizvodnjo. Maja so bili še vedno problemi z nabavo barv in kemikalij. Enota je zato morala uporabljati tudi nadomestila, pa je bila zaradi tega kvaliteta v pogledu nians in nasploh slabša. Današnji zahtevki (zahtevnejši vzorci, 'boljša in težja obdelava tkanine) narekujejo, da se izvede najnujnejše investicije, ki so v tej enoti že dalj časa predvidene. Junijski rezultat je še nižji, saj zn aša skupno, z uslugami le 91,0 % plana. Znižalal se je zato tudi kumulativna izvršitev. Zadnje mesece so usluge močno padle, kar seveda negativno vpliva na izvrševanje plana in tudi na osebne dohodke zaposlenih. Na slabo izvrševanje plana vpliva več objektivnih težav, kot so: pomanjkanje barv in kemikalij, dispozicije za izvoz so Ibdle zielo številne in so — skupno z izvoznimi viški — zna_ šale kar 80 % vseh planiranih tkanin za junij. Zaradi izvoznih tkanin se je pojavilo ozko grlo v tiskarni, ker so deserti tako zahtevni, da jih ni možno tiskati na vseh strojih. Tako je 'bila tiskarna prisiljena tiskali na -boljših strojih tuldi v nočni izmeni, medtem ko so manjfoairvni stroji v dopoldanski in popoldanski izämemi stali. Kljub nočni izmeni pa tiskarna ni dosegla predvidenega povprečja tiskanih tkanin, ker je proizvodnja nekaterih desenov na rolojih nižja, kot 'bi bila na filmskem tiskarskem stroju. Prav bi bilo, da hi nekatere talke desene tiskali na filmskem tiskarskem stroju. Izredno zahtevni deseni povzročajo težave tudi gravuri, ki je že močno zaostala zaradi zastarelega strojnega parka. PLEMENITILNICA II Maja je naredila 94,7 % v tm in 98,1 % v m2, junija pa 93,4 % tm in 99,7 % v m2. Kumulativno ima ta enota koncem junija 88,1 % v tm in 91,5 % v m2. Ce upoštevamo usluge, je enota izvršila plan tako meseca maja kot tudi junija. Tekom meseca maja se je zmanjšal pritisk na širinsko be-lilnico, kar je vplivalo tudi na boljši dosežek. Zaradi zmanjšane proizvodnje tkanin iz česane preje se polagoma prehaja na enostavnejši asortiment, kar se že odraža v strukturi proizvodnje. Prihodnje mesece bo to še bolj očito. Premajhna poraba česane preje bo povzročila negativne posledice tudi v plemenitilnici. Proizvodnja domačih tkanin je zastajala tudi zaradi pomanjkanja transportnih sredstev, ki so zasedena zaradi nedisponiranih tkanin, ki se zadržujejo v medfazni proizvodnji in adjustirnici. Delno je zastoj tudi v sami adjustirnici, kjer morajo zavijati 30 do 40 metrske komade, kar zahteva veliko ročnega dela ter zato zmanjšuje produktivnost. CENTRALNI DE|_AvSkI svet (Nadaljevanje s 1. strani) 975 KO Kranj odstopi dele parcel št. 1100/2, 1102/2, 1148/10, 1174/3, 1173/3, 1097, 1103, 1125, 1124/1, 1123, 1120, 1121, 1148/8, 1143/6, 1143/3, 1177, 1143/5, 1143/4, 1143/2, 1179, 1178, 1101/2, 1145/2, 1143/1, 1125/2, 1216, 1148/9, 1.138/2, 1176/2, 1148/2, 1173/2 in 1182 v Skupnem iznosu 26.752 m2 s tem, da Jugoslovanske železnice odstopijo našemu podjetju del parcele 1104/1 (1128 m2) in 1248/1 (10382 m2) v skupni izmeri 11.510 m2; razliko 15.242 m2 plača Združeno železniško podjetje v Ljubljani, in to m2 po 2 nova dinarja. Ad 5) Odobri se sprememba pogodbe o ustanovitvi Poslovnega združenja tekstilne industrije v Ljubljani: členi: 4., 6., 11., 12., 13., 14., 18., 24., 29., 37., 43., 48., kot je bilo predlagano. Ad 6) Poročilo o proizvodnji in prodaji za mesec april in maj ter kumulativno se vzame na znanje. Ad 7) Iz sklada skupne porabe se odobri 30.000 novih dinarjev za nakup zobozdravstvenega stola z opre- Ad 8) V upravni odbor delavskega doma v Stražišču se imenuje: Dominika Šoštariča in in Sonjo Ber-gelj. Ad 9) L V letošnjem letu se meseca jhlija zaposli 65 sezonskih delavcev, avgusta pa 64. 2. Drugi odstavek 43. člena besednega dela pravilnika o delitvi OD v vseh e. e. se spremeni in glasi: »Sezonski delavci prejmejo za svoje delo plačilo v višini 1,00 do 1,50 novih dinarjev na uro.« Ta sprememba velja od 1. 7. 1968 dalje. Ad 10) Na podlagi 174. člena pravilnika o delovnih razmerjih daje CDS naslednje tolmačenje: »Pri odmerjanju dolžine letnega dopusta po 74. in 75. členu pravilnika o delovnih razmerjih 'podjetja Tekstilindus Kranj se jemlje za osnovo — tako pri skupni delovni dobi kot pri delovni dobi v podjetju — le tista delovna doba, ki se upošteva pri izračunavanju pokojnine kot pokojninska doba.« To tolmačenje velja tudi za vse druge pravice, ki jih imajo delavci iz delovnega razmerja z našim podjetjem in izhaijajo iz delovne dobe. Sodeluj v Tekstilcu! PRVA POMOČ - NADALJEVANJE - KRVAVITVE HUDA KRVAVITEV je druga neposredna nevarnost za življenje. Lahko je notranja — to je, v globini telesnih votlin ali pa zunanja — na površini telesa. Notranja krvavitev je posebno nevarna, ker je ne moremo takoj ugotoviti in ne ustaviti. Bolnika moramo opazovati. Dobro vidna je krvavitev iz pljuč, ko bolnik IZKASLJUJE svetlo rdečo penasto kri. Vzrok krvavitve je lahko poškodba prsnega koša ali bolezenski proces na pljučih ( tuberkuloza). Bolniku pomagamo tako, da mu naredimo ležišče z DVIGNJENIM zglavjem,, na prsi mu položimo mrzel obkladek ali vrečko z ledom, če je pri roki. Bolniku damo piti ledeno mrzlo pijačo, predvsem pa ga moramo pomiriti in mu čimprej omogočiti prevoz v bolnišnico. Če bolnik BLJUVA kri, je to lahko zaradi notranje krvavitve v požiralniku ali želodcu (razjeda — rana). Kri je v tem primeru črno rjava, le če krvavi zelo močno je rdeča. Prva pomoč (v nadaljnjem besedilu PP) je, da bolnik leži na NIZKEM vzglavju, na trebuh pa mu damo mrzel obkladek, ali vrečko ledu. Takoj nato ga moramo prepeljati v bolnišnico. KRVAVITEV IZ NOSU je pogosta in nastane lahko brez vzroka (nekateri ljudje so nagnjeni h krvavitvam) ali pa zaradi poškodbe. PP: s palcem in kazalcem stisnemo obe nosnici in jih stiskamo 10 do 15 minut, na zatilje damo mrzel obkladek. Nosu ne smemo izpirati z vodo, ker to še pospeši krvavitev. KRVAVITEV IZ UŠES nastane po poškodbah lobanje in je nevarna zato, ker je v večini primerov zanesljivo znamenje za prelom lobanjskega dna. V tem primeru ima ponesrečenec tudi močne podplutbe okrog oči (modri kolobarji). Pogled ni posebno očarljiv Vseljudska obramba je pogoj za uspeh! ŽE KOlNCEM LETA NOV ZAKON O NARODNI OBRAMBI, CIVILNI OBRAMBI IN VOJAŠKI OBVEZNOSTI Sedanji zakon o narodni obrambi je bil sprejet leta 1955, pred tremi leti pa je bil zgolj formalno usklajen z novo ustavo. Zaradi tega je postal pomanjkljiv in zastarel, saj ne upošteva hiter razvoj vojaške tehnike in znanosti v zadnjem desetletju. V tem času so namreč nastali novi (pogledi in nove koncepcij ske rešitve, od katerih bo v primeru vojne bistveno odvisna uspešna obramba naroda, pa naj gre za klasično ali pa atomsko vojno. Ljudje ,se danes vse premalo zavedamo, da je Jugoslavija, zaradi svoje lege izredno izpostavljena im lahko bi rekel — stalno ogrožena. V takih razmerah živeti brezbrižno in biti nepripravljen je napak in neumno. V takih razmerah govoriti, da imamo že tako preveliko armado in da dajemo iz državnega proračuna žarijo preveč sredstev je laično in neutemeljeno. Biti pripravljen v današnjem času še ne pomeni, če imaš moderno opremljeno armado, ker to še zdaleka ni dovolj, ker bo taka vojna povsem drugačna od vojn v preteklosti, predvsem zaradi možne uporabe sredstev za množično uničevanje in drugih karakteristik. Prav zaradi tega se. moramo pripraviti na vseljudsko obrambo, kar pomeni maksimalno im organizirano angažiranje vseh sil in viirov države,, in to na vsem njenem področju, torej na fronti in v zaledju. Gre torej za vključitev vseh Jugoslovanov, kjer bosta vojaški in civilni sektor sestavljala celoto. Ta koncepcija vseljudske obrambne vojne sestoji torej iz organiziranja in vsklajevanja odpora ljudstva in armade. Karakterizirajo jo kombinirane dejavnosti, in to: aktivna in žilava borba enot operativne vojske na fronti in stalno ofenzivna dejavnost partizanskih in teritorialnih enot v zaledju sovražnika. Tak način boja bo osnova za uspešno obrambo proti močnejšemu sovražniku in tudi proti jederskemu orožju. Izvedba take koncepcije pa seveda ni enostavna, ker zahteva velika denarna sredstva in še prav posebno spoznanje in .pripravljenost državljanov, da je potrebna in nujna. 21. junija je bilo v Kranju posvetovanje, ki ga je organiziral Koordinacijski odbor za vprašanja narodne obrambe, ki je bil formiran pri občinski konferenci SZDL. Na tem posvetovanju so govorili o položaju Jugoslavije v svetu in o prej omenjeni koncepciji vseljudske obrambe. (Izvleček s posvetovanja boste brali v prihodnjem Tekstilcu.) Za zaključek naj še povem, da je komisija za splošno obrambno vzgojo prebivalstva (imenoval jo je koordinacijski odbor!) že naredila predlog nalog z naslednjo vsebino: prebivalstvo je treba poučiti, kako naj postopa in se zavaruje v primeru vojne z jedrskim, biološkim in kemičnim orožjem, ob umiku iz mest, industrijskih središč in drugih ogroženih naselij. Vplivati, da se čim več prebivalcev oskrbi z osebno zaščitno opremo. Dalje bo treba razširiti in popestriti program obrambne vzgoje prebivalstva in seznaniti občane z značilnostmi sodobne vojne, z načeli vseljudske obrambne vojne itd. Vse te spremembe in priprave v prihodnje nam ne narekujejo neke (grozeče politične spremembe, temveč želja, da bomo v danem trenutku pripravljeni in sposobni braniti svojo domovino in svobodo pred napadalcem. Ne gre zato za preplah, temveč za nado-knadenje tistih priprav, ki jih v preteklosti nismo naredili. P. G. Pred predilnico I — razbiti zaboji, ven pa padajo cevke PP: poškodba lobanje je nevarna. Ker nikoli ne vemo, če niso poškodovani tudi možgani, moramo s ponesrečencem previdno ravnati. Pogledati moramo, če je pri zavesti. Če je pri zavesti, mora ponesrečenec mirno ležati na hrbtu, le vzglavje naj bo nekoliko DVIGNJENO, da ne krvavi v možgane. Morebitno rano sterilno pokrijemo, prav tako uho iz katerega krvavi. Ušesa ne smemo izpirati z vodo, da ne bi okužili notranjosti glave. Bolnik mora čimprej v bolnišnico. Če je ponesrečenec NEZAVESTEN, ne sme ležati na hrbtu vznak, ker se lahko zaduši z lastno slino in izbljuvki (pri poškodbah glave je bruhanje zelo pogosto). Zato mora ležati na boku napol nagnjen na trebuh, spodnja noga mora biti upognjena v kolku in kolenu. Glej sliko št. 1! Tak položaj je primeren pravzaprav za vsakega nezavestnega bolnika pri katerem je prišlo do nezavesti zaradi poškodb, zato si ga zapomnite! Ostala oskrba pri poškodbi glave je pri nezavestnem bolniku ista, kot pri zavestnem (oskrbeti rano in bolnika čimprej prepeljati v bolnišnico). To bi bile najpogostejše notranje krvavitve, ki so vidne. Težje ugotovimo nevidne krvavitve; v takem primeru nam bolnik sam govori o slabem počutju, utrujenosti in žeji, megli in temni se mu pred očmi, v ušesih mu šumi, ima občutek omedlevice in strah ga je. Poleg tega vidimo, da je ponesrečenec bled in nemiren, koža je hladna, dihanje je hitro, utrip žile v zapestju prav tako pospešen. Če opazimo taka znamenja moramo pomisliti na skrito notranjo krvavitev, te poskrbeti za čimprejšen prevoz v bolnišnico. ZUNANJE KRVAVITVE nastanejo pri poškodbah na površini telesa, kot so: udarci, vreznine, vbodnine ter drugo. Ponesrečencu pomagamo tako, da krvavitev USTAVIMO in rano STERILNO pokrijemo (sterilno pomeni čisto v popolnem pomenu besede) kužne klice, ki, povzročajo zagnojitev so s posebnim postopkom — sterilizacijo uničene). Obveze si doma ne moremo pripraviti popolnoma sterilne, ker zato nimamo potrebnih naprav, zato sterilno gazo kupimo v lekarni in jo je dobro vedno imeti pri roki. Vendar, če nimamo ničesar drugega, si pomagamo v sili s čisto belo prelikano krpo ali robcem, ki ga položimo na krvaveče mesto in obvežemo s povojem. Tako zaustavimo manjše krvavitve, ki so na srečo najbolj pogoste. Hujše krvavitve, pri katerih je poškodovana velika žila utripalnica (v tem primeru kri v velikem curku brizga iz rane — glej sliko št. 2) Koliščarji v Tekstilindusu! Slika št. 1: nezavesten ponesrečenec naj leži na boku, obraz pa naj bo obrnjen navzdol! ustavljamo S PRITISKOM na ra- viti krvavitev pri odtrganem ali no ali v rano samo, če je globo- odrezanem udu, sicer pa v nobe-ka. Na krvaveče mesto naglo pri- nem drugem primeru ne, ker z tisnemo plast sterilne gaze, čisto njo več škodimo kot pa koristi-belo krpo ali brisačo z vsemi šti- mo. rimi prsti — glej sliko štev. 3. Pritisk mora biti dovolj močan, da stisne žilo ob kost in s tem prekine dotok krvi. Tako stiskamo rano, dokler ne dobimo vsega, kar je potrebno za trdno, tako imenovano KOMPRESIJSKO obvezo. Slika št. 2: krvavitev iz žile utri-palnice; kri v velikem curku brizga iz rane! Slika št. 3: pri krvavitvi iz žile utripalnice pritisnemo na rano plast gaze s štirimi prsti! Pri nastavitvi te obveze je najbolje, da nam nekdo pomaga, ker pritiska na krvaveče mesto ne smemo popustiti. Ko nastavljamo kompresijsko obvezo, previdno dvignemo krvaveči ud navpično, med mestom krvavitve in srcem pa močno pritisnemo žilo ob kost in na ranjeno mesto hitro nastavimo debelo plast sterilne gaze, nato več plasti vate, spet gazo (na rano samo vate ne smemo dajati, vmes mora biti gaza ali gladka tkanina) in čez trdno povežemo s povojem. Glej sliko št. 4! Če obveza prekrvavi, dodamo še eno ali pa damo na mesto ranitve nerazvit povoj in ga prevežemo z drugim povojem. Ponesrečenec naj po možnosti leži, ker je oslabel, ranjeni del pa držimo navpično v zrak. Kompresijsko obvezo moramo večkrat gledati, če ni pretesna, ker v takem primeru ud pomodri in če se to zgodi, je moramo nekoliko popustiti. Preveza uda z gumeno cevjo, trakom ali pasom se uporabi le v primeru, če hočemo usta- HWW. Slika št. 4: kompresijska obveza z gazo (1), vato (2), gazo (3) in povojem (4) KRVAVITEV IZ KRČNIH ŽIL: Krčne žile so razširjene podkožne vene, ki nastanejo največkrat na nogah zaradi dolgotrajnega stoječega položaja telesa pri delu in pri ženah, ki so večkrat rodile. Vene so vozlasto ali vretenasto razširjene in je koža nad njimi tanka kot papir, že ob najmanjši ranitvi pride lahko do hude krvavitve. PP: nogo dvignemo navpik, na krvaveče mesto pritisnemo debelo plast sterilne gaze. Bolnik naj en dan leži, noga naj bo dvignjena (v ta namen podložimo blazino) krvaveče mesto naj bo dobro prevezano, vendar ne pretesno. A. Kako se obvarujemo prezgodnje arterioskleroze ZDRAVJE V SVETU JUTRIŠNJEGA DNE V okviru te teme naj 'bi bilo kot o najbolj perečem zdravstvenem problemu sedanjega časa največ govora o boleznih srca in ožilja. Zavod SRS za zdravstveno varstvo je na to temo pripravil več člankov naših priznanih medicinskih strokovnjakov. Izmed njih smo za to številko našega lista izbrali pričujoči članek dr. Bojana Acetta. Z njim želimo naše bralce seznaniti z enim od perečih zdravstvenih problemov našega časa. »Milijoni in milijoni ljudi širom po svetu si postavljajo mnogokrat to vprašanje; in to ne samo v razvitejših deželah sveta, kjer je arterioskleroza! s svojimi kotnpli-kacijaimi vred prav gotovo naj-večji socialino-Zdravsitveni problem — temveč tudi v naši deželi — saj 'tudi pri nas prav v obdobju po 'drugi svetovni vojni zelo narašča število teh 'bolnikov. Med vsemi boleznimi, ki jih morajo intenzivno obravnavati zdravstvene institucije, je tudi v Jugoslaviji najpogosrtnejša ahte-riosikleroza. Saj' je že leta 1062 umrlo za arteriosklerozo in njenimi posledicami v Jugoslaviji kar 38.825 prebivalcev, kar je 20,8 % od vseh umrlih v item letu. Število umrlih za to boleznijo pa se iz leta v leto veča, 'tako da Jugoslavija že ni dosti pod procentom umrlih v razvitih deželah; še posebno pa velja to za Slovenijo. Zakaj je prav v Sloveniji število za arteriosklerozo in njenimi posledicami umrlih najivečje? Zaradi tega, ker je število starih prebivalcev med vsemi jugoslovanskimi narodi največje v Sloveniji, arterioskleroza pa 'je maj-pogostejša prav v obdobju od 60. leta starosti dalje. Dogajanje v ožilju Kaj' se pravzaprav dogaja v ižilju in organih, katerih žiije je arteriosklerotii&io spremenjeno? Stena arterije ali dovodnice ob tem bolezenskem procesu najprej na,breka, v steni sami pa se nabirajo posebne maščobe, ki jih s skupnim imenom imenujemo lipodde — posebno holesterol. Notranji sloj žilne stene ob tem procesu odmira in prej ali slej propade. Nastale ranice se .počasi zabrazgotinijo z brazgotin-sikim vezivom, ki na tem mestu prepleta nastali krvni strdek, kasneje pa se od tod nalagajo še DEVIZE Devize so plačilno sredstvo v mednarodni menjavi. Njihov pomen je širši od pojma valuta. Po naših predpisih so devize vse terjatve v inozemstvu na kakršnikoli osnovi, v katerikoli valuti, v najširšem pomenu te besede ne glede na svojo obliko (ček, menica, telegrafski ali telefonski nalog in podobno). Edino izjemo predstavlja, kot smo že omenili, ko smo govorili o valuti zlati kovani denar, ki spada po naših predpisih v kategorijo plemenitih kovin. Deviza pomeni pravico do razpolaganja z določenim delom deviznega denarja neke tuje dežele. Dobimo ga lahko na razne načine, predvsem pa z izvozom blaga, uslug, vnašanjem kapitala, posojil itd. Devize lahko dobimo tudi s turizmom, s transportnimi stroški za pomorski ali drugi prevoz blaga, z nakazili izseljencev itd. Devizni kurz izraža enako kakor pri valuti ceno tujega denarja v našem denarju. Zato se praviloma najprej ugotavlja pariteta — vrednost tujega denarja izražena v zlatu ali v dolarjih USA. V mednarodnem plačilnem prometu je več meril, po katerih se razvrščajo devize. Predvsem imamo delitev na svobodne ali konvertibilne devize in klirinške ali nekonvertibilne devize. Potem imamo delitev na promptne (to je tiste, ki jih lahko v vsakem trnutku izkoristimo) in na terminske devize (njihova plačljivost je vezana na potek določenega roka. Imamo tudi druge posebne izraze, kot so turistične, izseljenske in druge devize. (Iz lista IMT) INDEKS Indeks je latinska beseda in pomeni seznam, kazalo, merilo. V ekonomski statistiki predstavlja razmerje med istovrstnimi podatki. Kaže nam, kolikokrat je nek podatek večji ali manjši od drugega primerljivega podatka. Indeks je pravzaprav količnik, v katerem je števec podatek, ki ga primerjamo, imenovanec pa podatek, s katerim primerjamo. Najlaže bomo to pojasnili na primeru. Leta 1963 smo v Jugoslaviji izdelali 117.000 televizorjev, leta 1965 pa 254.000. Če bi sedaj hoteli z indeksom izraziti, kolikorat je bila povečana proizvodnja televizorjev v letu 1965, v primerjavi z letom 1963, delimo 254.000 s 117.000. V tem pri. meni dobimo količnik 2,17. To pomeni, da je bila proizvodnja televizorjev v letu 1965 2,17 krat večja kot v letu 1963. če pa osnovno leto (1963) izrazimo s 100 je bila proizvodnja v letu 1965, izražena v odstotkih, 217 odstotkov. V tem primeru rečemo, da je bil indeks proizvodnje televizorjev v letu 1965 v primerjavi z letom 1963 217 odstotkov. Navedeni primer predstavlja indeks dinamike. Kaže nam odnos obsega količine v opazovanem obdobju v primerjavi z obdobjem, ki ga izberemo za primerjavo. Ta indeks najpogosteje uporabljamo. Poleg tega pa imamo še druge indekse, na primer indeks strukture itd. Naša statistika prikazuje mnogoštevilne indekse. Kažejo nam tisto osnovno razmerje, ki smo ga pojasnili na gornjem primeru, čeprav je način izračunavanja za posamezne indekse zelo različen. Tako imamo indeks fizičnega obsega industrijske proizvodnje, ki kaže gibanje industrijske proizvodnje v enem letu v primerjavi z nekim prejšnjim letom, nato indeks zaposlenega osebja, produktivnost dela, indeks cen, življenjskih stroškov, realnih in nominalnih osebnih dohodkov, indeks zaposlenosti, uvoza in izvoza itd. Omenimo naj še eno vrsto delitve indeksov — na navadne in verižne. Navadni indeks imamo, kadar je osnova stalno število (če vzamemo na primer za osnovo za primerjanje porasta industrijske proizvodnje, proizvodnjo v letu 1939, ki jo označimo s 100, je bil indeks proizvodnje leta 1953 311 odstotkov, leta 1960 451 odstotkov in leta 1965 748 odstotkov). Verižni indeks imamo takrat, kadar je osnova spremenljiva, če na primer označimo industrijsko proizvodnjo leta 1963 s 100, dobimo v naslednjih letih tako verigo verižnih indeksov: 1961 : 1960 = 107%, 1962 : 1961 = 107%, 1963 : 1962 = 115%, 1964 : 1963= 116% in 1964 : 1965 = 108%. (Iz lista IMT) kalcijeve soli. 'Ob vsem tem procesu se vedno bolj oži svetlina žile odvodnice, dototk (krvi v organe, ki jih je takšna žilica prehranjevala, je vedno manjši, tkivo organov ipositaja zia delo manj sposobno, manjša ise, v naj-hujiših primerih pa lahko prizadeti del organa tudi odmre ali propade. Proces, ki je prav v zadnji fazi privedel do takega nepopravljivega stanja, kot ga zdravniki ugotavljamo tako na srčni mišici, možganih, spodnjih okončinah in ledvicah, je za človekovo življenje lahko usoden. Posledice arterioisklerotiično spremenjenega žiija, ki prehranjuje srčno mišico, poznamo po imenih angina pectoris — če gre le za prehodne okvare — in mdokardni infarkt — če gre za trajno okvaro srčne mišice, ki zapušča tudi stalno invalidnost. Arterioskleroza tistih žil odvodnic, ki prehranjujejo možgane, vodi do arteriosklero-t i č n e in tudi starostne slaboumnosti, v najhujšem primeru pa do možganske 'kapi. Posledice arterioskleroze na spodnjih okončinah se v svoji najhujiši obliki kažejo kot gangrena ali odmrtje uda, arterioskleroza na ledvičnem žil-ju pa pomeni prenehanje ledvičnega delovanja in slednjič smrt zaradi zastrupitve organizma s telesnimi presnovki, ki bi se morali izločati s sečem. Med spremembe, (ki se odigra^ vajo v žili (arterijski) steni in sodijo v proces arterioskleroze, smo prišteli tudi nastanek krvnega strdka ali trombus a. Ta proces imenujemo s strokovnim imenom trombozo. Cim starejši je človek, tem intenzivneje se odigravajo ti procesi na arterijski žilni steni, enkrat bolj na arterijah tega, drugič bolj na arterijah onega organa. Ne smemo pa misliti, da se začenja arterioskleroza šele okoli 60. leta starosti. Ze zdavnaj- je bilo ugotovljeno, da seže začetek arteniosklerotiičnaga procesa že v 3. desetletje človekovega življenja. Res. pa je, ida včasih napreduje ta proces hitreje, včasih počasneje. Z napredovanjem ar-teriosklerotičnega procesa se človek tudi stara; zato ni čudno, da je klasični nemški’ patolog Wir-chov že pred 100 leti zapisal znameniti stavek: »Človek je toliko star, kolikor so stare njegove žile«. Vzroki za nastanek arterioskleroze Kj-e 'je torej vzrok za nastanek kakor tudi zelo hiter potek arte-rioslkieiroze pri nekaterih ljudeh? Mnotgi zmamlsfveniki so delali v zadnjih dvajsetih letih najrazlič-nejiše epidemiološke študije. Napravili so mnogo poizkusov na živalih, s katerimi so želeli dokazati vzrok nastanka in hitrega razvoja arterioskleroze. Vzrok obolenj a za arteriosklerozo v c e -loti do danes še nikakor ni r a z j- a s n j- e n. Raziskave pa kažejo tudi, ida ne gre pri nastanku arterioskleroze za en sam vzrok, in da id e 1 u j- e pri tem mnogo vzročnih dejavnikov, ki se med seboj prepletajo in povzroče to obolenje. Danes poznamo že ‘mnogo bolezni kakor tudi nekatere zunanje in notranje faktorje, ki pospešu-jejo nastanek arterioskleroze. Med najvažnejša obolenja vsekakor sodijo: h i p e r t o n i j a ali povišan pritisk, sladkorna bolezen, putika, h i p o -t i r e o i d i z e m , n e f r o z a ali degenerativno obolenje ledvic, Med zunanjimi in notranjimi faktorji pa je treba omeniti v prvi vrsti nepravilno hranjenje s čezmerno uporabo živalskih maščob, kar vodi tudi do porasta lipoidov in holesterola v krvi, povzroča zmanjšano telesno aktivnost, ki, prav talko sodeluje pri nastanku de belo-s t i. Med pospeševalce arterioskleroze sodijo tudi intenzivno kajenje cigaret, dalje »stresne« ali tako imenovane konfliktne — težke duševne — situaci j-e, v katerih se tolikokrat znajde sodobni človek, in konično genetični ali dedni faktor. Vsa ta obolenja in zunanje ter notranje faktorje, ki smo jih našteli, prištevamo med t. i. rizične ali nevarnostne faktorje v nastanku arterioskleroze. En sam nevarnostni faktor največkrat še ne zadostuje za nastanek arterioskleroze. Cim več nevarnostnih faktorjev najdemo piri posamezniku, tem večja je verjetnost za zgodnji nastanek arterioskleroze. Stadije nekaterih avtorjev so pokazale, da še naj-češče nastojpa arterioskleroza ob kombinaciji hipertonije z debelostjo in naminoženo količino di-poidov v krvi ter 'intenzivnim kajenjem cigaret. Kako se obvarujemo prezgodnje arterioskleroze Odgovor je na dlani. Vsekakor moramo zdraviti tista obolenja, ki sodijo v skupino nevarnostnih faktorjev, odstra- njevati pa moramo tudi vse tisto, kar smo že navedli v skupini nevarnostnih faktorjev. Hipertonija ali povišan krvni pritisk sodi med obolenja, ki intenzivno propagirajo nastajanje artoriosklcrotičn idr sprememb. To obolenje, ki se pojavlja največkrat že med 40. in 60. letom — pogosteje in znatno prej pri moškem kalkor pri ženski — je treba z vso zavzetostjo zdraviti in tako preprečevati zgodnji nastanek arterioskleroze. Zdravilnih. sredstev, s katerimi zdravimo hiper-tonijo, je danes; že izredno mnogo na voljo. Vsekakor pa je nujno potrebno, da zdravnik najprej ugotovi, kakšne oblike je bolezen hipertonija,. Edinole zdravnik naj tudi predpiše visaki obliki ustrezno zdravljenje. Poleg zdravljenja z zdravilnimi sredstvi je za bolnike s hipartonijo priporočljivo, da zmanjšajo v hrani tudi količino kuhinjske soli, pri jedi in pijači naj bodo zmerni, popustijo naj kajenje in se izogibajo ka-kršniBkuli duševnih pretresov. Glanek je vzet iz glasila KOLEKTIV tovarne »LEK« v Ljubljani. Nadaljevanje bomo objavili v 8. številki Tekstilca. Uredništvo. MALI LEKSIKON KAJ JE SKUPNI DOHODEK Skupni dohodek sestavlja vrednost prodanega blaga in izvršenih uslug. Ta vrednost se določa na podlagi izstavljenih faktur (računov). Po sedaj veljavnih predpisih pa temelji skupni dohodek na' plačilni realizaciji. Toda po -predlogu temeljnega zakona o- ugotavljanju skupnega dohodka in dohodka naj bi se skupni dohodek ugotavljal na osnovi vseh izdanih fakituir, ne glede na to ali so že plačane ali še niso. (Ta predlog odbora za družbeno ekonomske odnose pri zvesznem svetu zvezne skupščine je bil poslan zveznemu svetu). Skupni dohodek sestavljajo tudi tisti zneski-, za katere ni bila izstavljena faktura, to je za blago in usluge, za katere se faktura ne izstavlja in za (druge vrednosti. Pod te druge postavke spadajo na primer zavarovane škode, naknadno plačane, a že odpisane terjatve, plačane tare, bonifikacije in ostali izredni dohodki, ki jih ostvari delovna organizacija. V skupni dohodek se všteje tudi vrednost proizvodnje in uslug, ki jih je delovna organizacija izvršila za svoje investicijske potrebe, kot tudi vrednost dajatev in uslug, (ki jih je delovna organizacija naredila drugim brez nadomestila. V skupni dohodek se računajo tudi sredstva, iki 'jih dajo drugi organi ali organizacije kot dotacijo, darilo ali za saniranje poslovanja. KAJ JE FAKTURA To je listina, ki jo prodajalec izda kupcu za prodano blago oziroma izvajalec del ali uslug naročniku. Faktura vsebuje: naziv in naslov izstavitalja, oznako faktura ali račun, datum izstavitve, naziv in naslov kupca ali naročnika, način izvršitve naročila, naziv hla-ga ali usluge in količino, ceno blaga ali usluge in znesek, podpis za podpisovanje pooblaščene osebe. Vnesejo se lahko tudi druge sestavine posebnega pomena. KAJ JE REALIZACIJA V gospodarskem smislu se razume potd realizacijo spremembo blaga v denar, to je prodajo. V sistemu blagovno — denarnih, odnosov je realizacija proces, v katerem se družbena proizvodnja s spremembo v denar privede do svojega namena. Ce gledamo na njo s tega stališča, postane realizacija merilo družbene (koristnosti proizvodnje, saj šele po realizaciji vidimo, koliko je družba priznala (koristnost vlaganja in porabe živega dela ter materialnih sredstev. KAJ JE BONIFIKACI.A Bonifikacija je nadomestilo, odškodnina ali popust, ki se odobrava za blago, ki je bilo dobavljena deloma -poškodovano! ali- po svoji kvaliteti ne ustreza dogovorjenim pogojem. Bonifikacija je tudi zmanjšanje cene v obliki popusta, iki, ga daje dohavitej svojim kupcem kot vzpodbudo za nakup večjih (količin izdelkov ali uslug. (Preš servis) Čudna šahovnica Veliki kalif (prej poglavar islamske vere — kasneje tudi naslov za turškega sultana) iz Bagdada je vprašal svojega učenjaka, kaj bi si najraje želel za darilo. »Veliki kalif, moja želja ni skromna in navadna,« mu je odvrnil čudni učenjak, »želel bi si toliko pšeničnih zrn, kolikor se jih nabere na zadnjem polju tvoje šahovnice, če se na prvo polje položi samo eno pšenično zrno in na vsako naslednje dvojno število zrn od prejšnjih«. Veliki kalif se na glas zasmeje, ker je bil prepričan, da si ta čuden učenjak iz te skromne količine žita ne bo mogel speči niti hlebec kruha. Kmalu pa je bil zelo začuden. Število teh žitnih zrn se namreč računa: 1x2 = 2, 2x2 =4, 4x2 = 8, 8x2 = 16 in tako dalje do zadnjega polja. Ker ima šahovnica 64 polj! se dobi število žitnih zrn na zadnjem polju, če se številka 2 pomnoži 63 krat (2x2x2x2x2... itd.). Po posebni in hitri metodi (loga-ritmično) izračunano je ta številka: 9,223.372.036.854.775.808. Kaj ta astronomska številka pomeni, nam bo šele jasno, če predpostavljamo, da je velikost žitnega zrna ca. 45 mm3 in da je dejansko štetje pokazalo, da vsebuje 1 liter okroglo 22.000 zrn (1 liter je 1 dm3). Kocka, ki bi vsebovala vso izračunano količino žitnih zrn, bi potem imela 7,48 km dolge stranice. Lepa kocka — kaj ne? Da bi si to količino žita še lažje predstavljali, si jo je dal veliki kalif preračunati v število kamel, vsako natovorjeno s 150 kg žita, kar bi znašalo 2.303.539.469.744 kamel. Če bi te hodile v gosjem redu bi bila razdalja med prvo in zadnjo kamelo kar 11.517.697.348.720 m ali nad 11,5 milijard km (vsaka kamela zavzame 5 m dolžine). To je 8 kratna razdalja Saturna ali 50 kratna razdalja Marsa od sonca. Seveda na takšno darilo tudi veliki kalif ni mogel pristati. modna stran ■ nasveti - za družino Igra črt Nešteto možnosti imamo v kombinaciji prog in enobarvnega blaga. Lahko jih prilagaj amo različnim postavam, vitkim ali bolj okroglim. Več možnih kombinacij imajo vitke postave, okrogle pa se morajo izogibati bolj širokih in vodoravno položenih črt. Zek> zanimivo je kombiniranje črt z enobarvnim blagom, le paziti moramo, da se ujemajo kva- in barv na mehko stoječ »vulkanski«, delli. Obleka je krojena v trapez liniji. Kvaliteta blaga je enobarven in potiskam gabanden ah pike. 2. Prav tako v trapez liniji krojena obleka, le da so zgornji deli, sprednji in zadnji, ter rokavi ukrojeni iz črtastega blaga. 3. Lepa kombinacija črtastega in enobarvnega blaga. Ovratnik 5. Krilo krojeno v trapez liniji z zanimivimi sprednjimi šivi, ki so radi večjega efekta še dvojno obšiti. 6. Ljubko krilo krojeno tudi v trapez liniji; v sprednjih stranskih šivih so vstavljeni še žepi z isto-barvnimi gumbi. 7. Tretje krilo pa ima kot posebnost tri globoke gube spredaj. Vsaka guba pa ima še okrasne šive, ki tečejo od pasu navzdol. 9. Za oblekico, 'ki služi tudi kot predpasnik vzamemo enobarven kretom, obroba in gumbi pa so kontrastne barve. 10. Igralne hlačke so ukrojene iz enobarvnega in pikčastega blaga živahnih barv. 11. Oblekica s podaljšanim enobarvnim životkom in pisano vo-lančko spodaj. Okrasimo jo še s pisano bordurico in enobarvno pentljo. 12. Predpasnik iz enobarvnega kretoma in kontrastno obrobo se veže na ramah v pentlje. 13. Igralna garnitura je sešita iz pikčastega blaga in poudarjena z drugobarvno obrobo. MaK O Borisovem dejanju se je kmalu razvedelo v šoli in v očeh učencev je postal pravi junak. »Prosim vas, ne delajte iz tega toliko hrupa,« je dejal on. »Jaz imam na poti v šolo in iz šole samo odprte oči!« Veliko lepega se lahko vidi na tem svetu, toda ne iz bolniške postelje. Zato, kakor Boris, ko greste domov ali od doma, imejte oči vedno odprte in bodite oprezni! F. D. litote blaga. Prav tako je treba paziti na barvni sestav, ker morajo priti barvne proge do izraza. Lepo se kombinira belo blago s progastim. 1. Lepa kombinacija enobarvnega blaga s cik-cak črtami. Životek je podaljšan z všitimi stranskimi gumbi pa so v barvi enobarvnega blaga. 4. še ena ljubka obleka v takšni kombinaciji, le da sta samo gornja dela, sprednji in zadnji iz črtastega blaga. Rakavi so dolgi, spodaj rahlo razširjeni in zaklju. čemi s črtastim blagom. 8. Za dopust, igro in tople poletne dni Ukrojimo enostavne oblekice za naše najmlajše. Iz drob-novzorčastega blaga, živahnih barv ukrojimo enostavno oblekico in jo obrobimo še z enobarvnim blagom. Imejte odprte oči! Boris je bil dijak. Živel je na vasi in moral precej dolgo pešačiti da šole, toda on se ni zmenil za to. Med potjo se je srečaval z vrsto zanimivih stvari, zato ni nikoli pomislil, da ima dolgo pot do šole. Med potjo Borisovim velikim očem ni ušla nobena podrobnost, ki je bila za njega zanimiva. Vedel je, kje ima sraka gnezdo in vsako jutro je opazoval mladiče, kako se učijo letati. Vedel je, kje se skriva zajec in če se je pritihotapil na rob hriba, je lahko videl, kako se mladiči igrajo. Bile so tudi mravlje, ki so delale čudovite mravljinjake. O da, med potjo je bilo res veliko za videti. Večino poti do šole je šla cesta tik mimo železniške proge. Pred mostom se je cesta križala z železniško progo. Čeprav je Boris vedel, da mora biti prehod zaprt z zapornicami kadar prihaja vlak, je pri prečkanju proge vedno pogledal levo in desno, če kljub temu mogoče ne prihaja vlak. Z eno besedo, Boris je bil oprezen. Poleg križišča je stala hišica, v kateri je stanovala stara gospa Marta. Njena dolžnost je bila, da odpira in zapira zapornice ob prihodu in odhodu vlaka. Boris je vedno gledal, kako se iz dimnika njene hiše vali dim. Kadar se je valil preko proge, je vedel, da piha iz zahoda, če pa se je valil iznad ceste, je pihal vzhodni veter. Nekega jutra je Boris kakor običajno gledal dimnik gospe Marte. Na njegovo presenečenje se iz dimnika ni kadilo. Drugi deček na njegovem mestu o tem sploh ne bi razmišljal, toda Boris je bil deček, ki je imel oči in ušesa vedno odprta in pri tem je znal tudi misliti. Tako je začel premišljevati: Gospa Marta je vedno kuhala zajtrk ob istem času. Da je zakurila, bi se skozi dimnik vil dim. Če ni dima, tudi ni ognja. Če ni ognja, si stara gospa ne more skuhati zajtrk. Zakaj gospa Marta ne želi zajtrkovati? Razmišljal je o tem in se na kraju odločil, da bo potrkal na njena vrata, da vidi, ali ni z gospo kaj narobe. Ko je potrkal, ni bilo nekaj časa nobenega odziva, potem pa je zaslišal slaboten glas: »Naprej!« Na njegovo presenečenje je našel gospo Marto ležati na tleh. Padla je z lestve in si zlomila nogo. To je bil razlog, da ni zakurila ognja. »Boris,« reče ona. »Veselim se, da te vidim. Prišel si ravno pravi čas. Hitro steci ven in odpri rampo za prihod vlaka. Vlak bo prišel vsak čas. Zdrobil bo rampo na drobne komade, ako mu ne naredimo prehod. Lahko se zgodi velika nesreča« Boris je stekel ven. V daljavi je zagledal vlak, ki se je vedno bolj bližal. Stekel je do rampe in jo poslednji trenutek odprl. Bil je zadnji čas, kajti vlak je bil hip nato že odbrzel mimo. Vrnil se je v hišo. Spomnil se je, kaj se je učil za lekcijo prve pomoči. Gospo Marto je udobno namestil na klopi, vendar tako, da je čimmanj premikal njeno zlomljeno nogo. Nato je stekel v mesto po zdravnika. Naš počitniški dom v Novigradu je sedaj čudovit Pred leti sem nekoliko kritiziral plažo in pomanjkanje športnih naprav v Novigradu. Res je bilo takrat žalostno gledati otroke, ki so se hodili gugati k sosedovim, ker je bila naša gugalnica pokvarjena. Tudi stalno pomanjkanje vode je bila nadloga, ki ne spada v kraj počitka in razvedrila. Po treh letih sem bil letos zopet v Novigradu. Reči moram, da mi sedaj zelo ugaja, saj je narejeno vse tisto, kar sem tedaj pogrešal: več gugalnic za prav majhne in večje otročke, viseče kegljišče za odrasle, plaža je bistveno izboljšana, menza je res lepa in dovolj velika, kuhinja je vsa prenovljena in opremljena z modernimi stroji in napravami, zunanji prostor za pripravo hrane je pokrit in čist, imajo pa tudi hladilnico, pralnico in skladiščne prostore, torej res vse, da je delo prijetno in higienično. Nasadov je več kot poprej, nove hišice so izredno lepe in tudi cesta je polita z oljem, da ne praši. Letovalci pravijo, da je tudi vode dovolj. Še to je treba povedati, da so tudi sanitarije v menzi čiste in lepo urejene, kar pred leti ni bilo. Z eno besedo rečeno je naše naselje v Novigradu sedaj primemo za letovanje domačih in tujih letovalcev. P. G. ililllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllll!l|ll|EI!l!llllllll| Še prigombe na predlog za podaljšanje delovne dobe žena... Tovariš Dolenc je sicer lepo prikazal nesmisel talkšnega predloga, je pa izpustil morda najpomembnejši razlog, ki govori proti podaljšanju. Ta razlog je: KAKŠNE BODO BODOČE DRUŽINE, CE SE PREDLOG OSVOJI? Preprost človek ve, da je zdrava in trdna družina 'temelj naše in vsake družbe. Brez take družine ni zdravega in sposobnega naraščaja, brez njega pa tudi družba ne more obstajati in še manj napredovati. Pameten človek; pa ve, da je -prav mati,, torej žena, najvažnejši faktor vsake družine, posebno kar zadeva rojstva, razvoj in vzgojo naših potomcev. Ker je tako, je treba zaposleni ženi všteti tudi to veiilko obveznost oziroma doprinos takrat, ko primerjamo njeno enakopravnost z moškim, ko ocenjujemo njen doprinos družbi. Zelo krivično je utemeljevati nov predlog s podatki in (trditvami, da je sedaj žena v boljšem položaju nasproti moškemu, posebno zato, ker je njena poprečna življenjska doba daljša. Pravilno bi bilo prav nasprotno: doprinos žene je še vedno večji, čeprav je njena delovna doba za pet let krajša! Moja trditev valja seveda za matere, v določenem smislu pa tudi za neporočene ženske, vendar bodoče matere. Tudi te morajo ostati zdrave in močne, če naj bodo kasneje sposobne izvrševati mnoge obveznosti in težke naloge matere in žene. Prav to pa je danes problematično, ker mora že osemnajstletno dekle pričeti z nočnim delom, ki zelo utru- ja vsako žensko, pa naj bo samska ali poročena. Nočno delo je namreč fizično in psihično bolj naporno, nevarno pa še posebno zato, ker žene običajno pred nočnim delom ne počivajo dovolj, ker si tudi po nočnem delu ne morejo privoščiti prepotrebnega počitka, ki je pogoj za zdravje. Ce se povrnem na mater in njene materinske obveznosti, potem je na dlani, da zaposlena žena, ki dela v treh izmenah, ne more narediti še vseh družinskih obveznosti 100 %, ker enostavno nima dovolj časa, ker ni spočita, ker je živčna iln prepogosto tudi bolna. Za vzgojo otroka pa je potrebno mnogo nežnosti, velika nega in mirno ter prijetno okolje. Kako naj zaposlena mati vse to nudi otroku, če je zgarana, utrujena in bolehna, če zaradi skrbi ne ve kaj bi naredila? Kako naj taka mati vzgoji zdravega in sposobnega človeka, če ji primanjkuje prav vsega: denarja, časa, zbranosti in še in še? Tovariš Dolenc navaja, da le redko katera delavka v tekstilni industriji doseže normalno upokojitev. Mar ni toi znak, da je njena delovna doba že sedaj predolga? Kje je potem logika v podaljšanju? Svoje čase smo veliko govorili o skrbi za delavnega človeka in prav posebno smo skušali olajšati delo naših žena. Mnogi politični funkcionarji so ženam obljubljali, da je nočno delo le prehodnega značaja, le kratkotrajna nujnost, ker so se zavedali, da jih to delo uničuje. Vse kaže, da bo (dalje na zadnji strani) Sodelujte v Tekstilcu • Mi ga več med nami 1. julij je bil usodni dan za našega Franceta. Ob 13.15 uri, ko se je odpravljal na delo na popoldansko izmeno, je 10 metrov od svojega doma postal žrtev prometne nesreče. Težko ranjenega so takoj prepeljali v bolnišnico Petra Deržaja v Ljubljani, kjer je, kljub skrbni negi bolniškega osebja, kmalu podlegel poškodbam, star komaj 41 let. Odšel je od nas in od svoje drage družine brez slovesa. (nadaljevanje s 5. strani) ta »kratkotrajna nujnost« trajala še desetletja, saj nismo naredili drugega, kot skovali nov predlog, ki postavlja žene v še težji položaj. žalostno pri tem je to, da vse to delamo zaradi dinarja, čeprav pravijo socialistična načela, da v naši družbi ne more in ne sme biti izkoriščanja človeka. Je ta predlog kaj drugega? Mar ne želimo z njim iztisniti iz naših delovnih žena še zadnjo trohico moči, jim mar z njim ne želimo ukrasti 5 let pokoja, za marsikatere zadnjih pet let življenja? Ce že hočemo narediti kaj pametnega in koristnega, potem bi morali obvezno skrajšati delovno dobo za matere, ker bi jim s tem omogočili, da se posvete vzgoji otrok in utrjevanju družine. Prepričan sem, da predlog za podaljšanje ne bo osvojen, čeprav bo zaradi tega sklad za pokojninsko zavarovanje prikrajšan za nekaj dinarjev. To pa ni nič hudega zanj in za socialno zavarovanje, če bo znalo izrabiti vrsto notranjih rezerv, ki skrivajo v sebi še znatno več dinarčkov, kot bi jih prineslo podaljšanje. P. G. 7. nagradna križanka... 7. nagradna križanka VODORAVNO: 1. sladkovodna niba z drugim imenom glavač, 7. prežvekovalec iz družine goved, 12. vodilni uslužbenec podjetja, 14. skupek kemičnih postopkov pri presnavljanju, 16. ploščica s pikami za zabavno igro, 17. človek na volišču, 19. naša strupena kača, 21. rastlina iz družine lilij, ki raste v Indiji in Afriki, 22. zastor, 23. prečni drog v kozolcu, 24. redkejše ime za Kitajsko, 25. oglata posoda za bencin, 26. znesek, ki ga je treba odvesti državi, 29. češka pritrdilnica, 30. zimsko prevozno sredstvo, 31. spletkar, 32. kratica mednarodne človekoljubne organizacije, 33. začetnici odličnega igralca ljubljanske Drame, 34. glasbena solistka, 35. del Panonske nižine severovzhodno od Donave in Tise, 36. tuje žensko ime (nekdanja balerina Mlakarjeva), 37. izvoljenka kralja Matjaža, 39. drevesni škodljivec, 40. naslovni junak Shakespearove tragedije, 41. žrtvenik, 42. časovna naprava, 43. grad v Halozah v bližini Ptuja, 44. ime ameriškega filmskega režiserja Kazana, 45. prebivalec balkanske države, 46. berilo, 48. v bitki zajeto blago, 49. izvoljenka rimskega pesnika Tibula, kateri je posvetil večino pesmi (orig.), 51. mesto v severni Italiji, kjer sta živela Romeo in Julija, 53. pregovor, izrek, 54. ženska oseba iz Hemingwayevega romana »Komu zvoni« (iz istih črk kot LIPAR), 55. premikanje zračnih plasti, 56. začetnici ameriškega humorističnega pisatelja, avtorja »Toma Sawyerja«, 58. začetnici največje slovenske slikarke, 59. današnji dan, 60. okrasni dragoceni predmeti, 61. župan v naših krajih pod Francozi, 62. glavni junak romana Julesa Verna »Carski sel«, 64. slavna romunska atletinja, svetovna prvakinja v skoku v višino (Jolanda), 65. pomembno jadransko pristanišče na jugu Italije, 66. žganje iz riža, 67. sodobni slovenski skladatelj zabavne in filmske glasbe (Bojan), 69. idol, 70. prebivališče, 71. vrsta močnega razstreliva, 73. redka bombažna tkanina za previjanje ran, 74. uvajalec novosti, 76. drugo ime za rastlino dalijo, 78. nekdanji pravniški poklic, 79. izvrtana luknja. NAVPIČNO: 1. japonska ženska obleka s širokimi nešivanimi rokavi, 2. operni spev, 3. pojav na razburkani vodi, 4. znamka gospodinjske opreme, ki jo po licenci izdeluje tovarna »Georgi Naumov« iz Bitole, 5. kratica za »ljudska tehnika«, 6. ime soproge maršala Tita, 7. drugo ime za volčjo češnjo, 8. naziv, 9. ljudski izraz za smešnico, 10. začetnici Osipa Zadkina, 11. odposlanec; volilo, 12. prebivalka doline, 13. odmaknjeni kraji visoko v gorah, 14. ocet, 15. snov, gradivo, surovina, 16. glavno mesto afriške države Senegal, 18. ime italijanske filmske igralke Massari, 20. pobiralec davka, 22. izdelovalec zank, 23. varuh ognjišča pri starih Rimljanih, 25. krokarju podobna ptica pevka, 27. Ober, 28. kratica jugoslovanskega podjetja za letalski promet, 30. mesto v Bački ob J r* 2 7"" 5 6 L j 7""" 7T" 11 L _J 12 13 u 14 1S L 16 n 17 18 n 19 20 21 ■ ■ n n □n 23 24 n 25 n 26 27 28 29 n 30 n n n 32 33 n 34 n 35 n 36 n 37 38 n 39 n 40 □ 4l n 42 r j 44 nn 45 n 46 47 C ■ 48 49 50 n 51 52 L 53 ■ n 54 n n 56 57 58 n S9 □ 60 □ 61 62 63 n 64 , n 65 66 ■ 67 68 n 69 70 □ 71 72 . ; . □ 73 h % n 76 77 r n 78 i r n 79 r Tisi, 31. pokrivalo, 34. zdravilna rastlina iz družine košaric, 35. ladja, 36. pokriti del železniške postaje, 38. butec, tepček, 39. sel, 40. vedno zelena rastlina z lepo dišečim listjem, 43. duhovniško pokrivalo, 44. elementarni delček, ki ima najmanjšo množino elek-trine, 45. ton, zvok, 46. človek, ki veliko govori in malo pove, 47. v grški mitologiji mati vseh voda, hči Urana in Gee (Tetida), 48. infekcija, gnojna okužba, 49. italijansko moško ime (filmski režiser Laurentis), 50. brekončna veriga za dviganje sipkih snovi npr. premoga, žita, 52. ime dveh celin (Severna in Južna), 54. otok v severnem delu Jadranskega morja, 55. kokošje opravilo, 57. tesno prilegajoča se pletenina, 59. ladje-delniški objekt, 60. nakazana možnost, 61. jagodi podoben gozdni sadež, 63. špansko moško ime, 64. nekdanji kraljevi namestnik na Hrvatskem, 65. najmanjša krogla pri balinanju, 68. poklon, darilo, 69. svečeniki starih Perzov in Medov, 71. »prijatelj« tuje lastnine, 72. del umetniškega imena prve slovenske filmske igralke Ide Kravanje (...Rina), 73. žival, ki živi v rovih pod zemljo, 75. kratica za »vojni odsek«, 77. oranje. IZŽREBANI SO BILI: 15,— FRANC MIHELČIČ 12,— ALOJZ PODGORŠEK 10,—PAVLE VILFAN 10,— JUSTA FABJAN 9,— MIRA ROGELJ 8,— MAJDA KRIVEC (hči) France Pipan Z njegovo prerano smrtjo nismo izgubili samo dobrega tovariša, temveč tudi vestnega mojstra in strokovnjaka, ki je znal reševati včasih tudi težke probleme v tiskarni. Zato je bil priljubljen pri delavcih in tudi pri nadrejenih. Priljubljen in cenjen je bil tudi v sekciji tekstilnih mojstrov, kateri je s svojim strokovnim znanjem rad priskočil na pomoč, kar je posebno pokazal na lanskem posvetu plemenitilcev iz Kranja in Maribora. Kot mlad fant se je odzval klicu zasužnjene domovine in stopil v vrste borcev. Boril se je proti okupatorju, zavedajoč se, da bo le tako slovenski narod postal svoboden. Kot borca smo ga pokopali 4. julija, prav na dan borca. Dragi France: Ohranili Te bomo v trajnem spominu. Naj Ti bo lahka slovenska zemlja, v kateri sedaj počivaš. š. F. ZAHVALE Ob nenadni smrti mojega moža se najtopleje zahvaljujem sindikalni podružnici za venec in finančno pomoč. Iskrena hvala tudi tovarišu Sladiču iz obrata I in tovarišu Bregarju iz obrata II ter vsem sodelavcem, ki ste ga pospremili na njegovi poti. Slavka Zupančič žena Ob smrti dragega moža Toneta se lepo zahvaljujem vsem sodelavcem in predpostavljenim iz tkalnice I (II. izmena) za denarno pomoč in za izrečena sožalja. Slavka Vehovec Ob smrti mojega dragega očeta se iskreno zahvaljujem sekciji tekstilnih mojstrov, pripravnikom, sodelavcem in sodelavkam tkalnice II v obratu II, in to za darovano cvetje, za venec in za izrečeno sožalje. Lepa hvala tudi vsem, ki ste ga spremili na njegovo zadnjo pot. Jakob Šimnovec, tkalnica II REŠITVE ODDAJTE DO 25. VIII. 1968!