Št. 82. V Gorici, v sredo dae 14. oktobra 1903 Taca] XXXIII. tabuja trikrat a« te**a t šestih Isdaajlh, in sioer: vsak torek, eetrtek to ¦•»•to, ijatraaje li-danj« opoldne, ta jem« liaaaje pa ob 3. uri popoldne, in stane t uredniškimi izrednimi prilogami er h .Kažipotom' ob novem leta vred po poŠti pre-emu* l ali t Gorici na dom pofiiljana: Vse leto ....... 13 K 20 h, ali gld. 6 60 pol leta ....-..- 6 , 60 , , ¦ , 330 Setrt lata.......3 , 40 . , , 170 Posamične Številke stanejo 10 vin. -.-" Od 83. julija 1901. do preklica izhaja ob sredah n sobotah ob 11. uri dopoludne. Naročnino sprejema upravniStvo t Gosposki olio «ˇ. 11 t Gorici t .Goriški Tiskarni. A. Gabittek vsa! dan od 8. ure zjutraj do 6. »večer; ob nedeljah pa od 9. do 19. ure. Na naroeila brei aapoalane narolatln« »e k« cstramo. Oglati In p»»l«*U« se nfionijo po petit-frafaK' 5e tiskano 1-krat 8 kr., S-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. s«kg ?rsta. Večkrat po pogodbi. — VeCje Črke po prostora. — Reklame in spisi v uredniškem dela 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost- Uredništvo ?e rsbaja v Gosposki ulioi St 7 v Gorioi v I. ntdstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12, dopoludne ter od. 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo s s nahaja v Gosposki ulici it 11. Narofinlno in oglase Je plaeatl loco tiorlea. Dopisi n..J se pošiljajo le uredulfitvn. Naročnina, rekli spadajo v delokrog uprarnifitva. |e in druge reS, katere ne -^tva, naj se poSiljajo le »Vse za omiko, svobodo in napredek.!« Dr. K. LavHč „PRIHORIC« izhaja neodvisno oi «Sode» vsak petek in stane vse leto 3 K SO h ali gld. 1-60. l L «SoBa» in «Fnmoreo» se prodajata v Gorioi v to-bakarni 8ohwarx v Šolski ulioi «o Jellersit* r Nunski ulioi; — v Trstu v tobakami Lavrenfiifi na trgu della GSaserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. >Gor. Tiskarnat A. GabraCek (odgov. Iv. Meljavcc) tiska in zal. Vodovod za Gorico aH zmešnjava nad zmešnjavo. — o. So vprašanja, ki leže pokopana globoko v smoli; osmoli se vsak, kdor se jih loti. Včasih zopet leže vprašanja z odgovori na dlani, jasna, vsak trenutek rešljiva; kakor hitro se jih pa lote smolarji, jih že ovijejo v smolo in onemogočijo rešitev. Med zadnja vprašanja spada goriško vodovodno vprašanje, med pravcate sraolarje pa mero-dajna gospoda goriška. Prijatelj Ahazver bi krstil te gospode v svojem nevsahljivem humorju pristno nemški za .pscerje*! Najprej bodi omenjeno to, kar je dandanašnji v Gorici na vodovodnem dnevnem redu: napeljava vode iz H ti bij a ali iz tolminskih izvirkov pri Kamnem. — Tako se razlega po mestni hiši, tako se modruje v kavarnah, tako se agituje v Časopisih pro in eotitw, »Corriere Friul.* je celo poklical na pomoč inženerja Batzinanna iz Koroške, ki je sicer precej desetletij trdovratno molčal, naenkrat pa v zadnjem ali predzadnjem listu iznašel in potrdil sedaj edino vporabljivo vodo Hubelj alt Krnimo. Na možu se je s tem dokunienlovulo na nedvomen način, da goriška gospoda še vedno razume vsako stvar prirediti ad usum delphJni in tudi v resnih položajih igrati nekoliko komedije. Da obudimo nekaj spominov: 2e desetletja iščejo mestni svetovalci večjega in manjšega kalibra vode za Gorico. Vglobljeni v idejo lastne svoje razsodnosti in nezmotljivosti so se lotili v tem času najrazličnejših raz-iskavatij, preiskali — najrazličnejše studence, delali vse mogoče kombinacije, reševali naj-U^a tehnične probleme — po svoje seveda — aH čudo vseh čudo v, niti Hibelj niti tolminski studenci niso prišli kitaj v najmanjše resno pošlevanje. Ti mestni očetje so zapravili v svoji domišljavosti in nezmotljivosti deseltisoče in desettisoče mestnega premoženja, približno 100.000 K, večinoma za Mrzlek, konečno pa so se po vseh teh žrtvi h ss žalostjo ozrli na pokopano ponudbo someščana Cecconija in v>,dihnili: Mrzlek — da, Mrzlek, ta bi bii le najboljši, alt pa Soča, ki jo imamo tako blizu pred nošo m! Mestni inžener g. Bresadola, ki je nastopil lansko leto v svoji brošuri z vso hvalevredno vnemo za naglo rešitev vodovodnega vprašanja, v svojem zgodovinskem pregledu Hublja in tolminskih studencev niti resno ne omenja, ker iz spisov in iz ustnih poročil o teh vodah gotovo ni ničesar izvedel. Sedaj pa so Hubelj in tolminske vode prišle na enkrat na površje, Mrzlek pa je usahnil in vrh tega ga je še dr. Braino s svojo brošuro ostrupil, Pomislite, ljudje goriški, isti Mrzlek, katerega preiskovanje je stdo ogromno denarja, ne da bi bil baje opetovuno kemično analizo-van, tako, da se je še po desetletjih drage preiskave in še dražje zamude mestnega razvoja, tega toli zlorabljenega »sviluppo della citla' zdravnik dr. Bramo s svojim (ad usutn delphini ?) sestavljenim parerom proslaviti za-mogel! No, bodi si tej za mestni zbor skrajno žalostni slavi dr. Brama tako ali tako, — pri svoječasnem zagovoru v prilog Mrzleka smo stali pred alternativo dobave talne vodo, torej novih obširnih in dragih preiskavanj in še dražje naprave In režije, pred kojo alternativo nas je spravil takrat jako impul-zivni mestni inžener g. Bros idola. Sedaj pa, ko se je odstavil Mrzlek in postavi! na dnevni red Hubelj ali Kamno, naj nam bode dovoljeno v novic govoriti ad retn, pa bodis*. tudi na riziko, da v doglednem Času, ko še vedno ne bode vode v Gorici, izgineta tudi Hubelj in Kamno s površja, in bodo takrat mestni očetje debatovali zopet o uporabi drugih vodtt — niakari daljnega izvirka bistre Soče. — Saj zato so smolarji! * . Gre se pred vsem za dopustnost odvzeme potoka Hublja ali tolminskih vodfi za goriški vodovod, o katerem vprašanju goriški gospodje še niso na čistem. Odvzema vode je brez-dvomno dopustna, in dotieno postopanje v kratkem času izvedljivo. Dovoljeno naj nam bode opozoriti na povsem analogen slučaj nameravanega vodovoda za Trst iz potoka Bistrica na Kranjskem in iz Reke-vode. Razsodbe so podučne tudi za širše kroge in določajo v bistvu ; Razsodba c. kr. okrajnega glavarstva v Postojni sporazumno s c, kr. okrajnim glavarstvom v Sežani z dne 11/2.1895. Št, 1081; 1. Mestna občina tržaška sme (poleg že prej dovoljenih 28.000 m3 iz Reke-vode) odvzemati iz potoka Bistrica vsak dan 1 2. 0 0 0 h.8; odvzemanje vode se sme vršiti (vsled pritrdila mestne občine tržaške) 1 e v času od 6. zvečer do 6. zjutraj. 2. Mestna občina bode morala posestnike vodnih prtvic odškodovati, v kolikor se njih škoda vsled vodovodne naprave i z k a ž e ; to oSkodnino doženejo pozneje, ako ne pride med tem do sporazumljenja, upravne od nosno sodne oblasti, 3. Podrobni načrti k splošno označenemu glavnemu načrtu se bodo morali pred pričetkom dela predložiti v pregled in odobritev. Na pritožbo približno 40 kranjskih občin v zvezi z deželnim odborom kranjskim In nad 100 mlinarjev in Žagarjev je c. kr, deželna vlada kranjska z razsodbo de int. i2./3. 1896. št. 5589 prošnjo mestne občine zavrnila, in sicer iz javnopravnih ozirov, češ, da bi v času nedostajanja vode prebivalci bistriško-reške doline sami imeli premalo vode iti da bi je za dobro razvito domačo mlinarsko in žagarsko obrt vsekakor nedo« stajalo, konečno tudi, da Trst lahko dobi vode drugje, ker se je občini 9 varijant predložilo in se je izbral bistrisko-reški projekt iz ternc prav tako, kakor bi se lahko izbrala kaka druga varijanta. Na pritožbo mestne občine je izdalo c. kr. ministerstvo zi poljedelstvo že čez nekaj mesecev (pač nenavadna naglica!) razsodbo de int. l./ll. 96. št. 22.833., s katero je ugodilo pritožbi ter dovolilo odvzemo 12.000 m3 vode s sledečimi bistvenimi dodatki : 1. da mora ostati najmanj 3000 m3 vode domačemu prebivalstvu za dnevno porabo, 2. da se imajo odškodnine za vodne upravičence (mlinarje, Žagarje, ribiče i. t. d.) dognati še pred začetkom dela, pač pa se smejo po napravi vodovoda določiti tiste odškodnine, katerih visokost bi bila povzeti še 1 e iz obrata nove naprave. Upravno sodišče jo zavrnilo (tudi jako naglo) z razsodbo z dne 23./6. 97. §t, 3559, pritožbo občin in vodnih upravičencev. Razsodba c. kr. ministerstva in c, kr. upravnega sodišča temelji na sledečih načelih: Kraji in občine, ki nimajo dovolj vode za svojo porabo, imajo pravico do razlastitve privatnih voda in vodno - uporabnih pravic proti primerni odškodnini upravičencev; domačinom mora pa ostati toliko vode, kolikor je za isti namen (pijača in dnevna poraba) sami potrebujejo. (§ 16. drž. vod. zak, in in §§ 5. in 57. dež. vod, zak.) Posebej še izrekata obe razsodbi: Mestna občina tržaška notorično potrebuje pitne vode za domačo porabo. To vodo si ima po državnem in deželnem zakonu pravico odvzeti, kjer je občini najbolj primerno brez ozira na druge možno v a r i j a n t e. — Upravičeni mlinarji in Žagarji itd. se temu n e m o r e j o upirati, ker pridejo po vodnem zakonu njihove pravice Se le v drugi vrsti v postov; oni so morajo torej umakniti proti odškodnini, katera se ima določiti načeloma kjer mogoče pred pričetkom dela, tam pa,kjer bi se dala visokost škode dognati ali odvzeta vodna sila nadomestiti še le pozneje po otvoritvi in uporabi vodovoda, se sme tudi od škodnina empirično določiti še le pozneje po dogna-nih praktičnih skušnjah. Zanimivo je Še, da je bil tržaški vodovod preračunjen na približno 12 miljonov gold. ali 24 miljonov kroti in da se je približno računih* odškodnina za nad 100 mlinarjem in Žagarjem (med temi nekateri z jako obširno obrtjo) na 400.000 gld. ali 800.000 K. — Najmanjša vodna množina potoka Bistrica je bila dognana z 22,—25.000 ma na dan, potrebna vodna množina pa ižračunjeha za mlinski kamen 13—16000 m3, za žago 27.000 do 33.000 m3 na dan. Vse to na naš povsem analogni slučaj preneseno poceni: Goriško mesto, ki noto-ričnr potrebuj pitne vode in si je vkljub 30-lctnemu h jnju še danes ne ve* poiskati, je po § 16. tirž. vodnega zakona in §§ 20. Trije mušketirji. Napisal Alesandre Dninas. ONJe.) »Zdaj vidite, da še niste tako izven vsake nevarnosti, ker trepetate vsled jedne same besedice, in priznavate sami, da bi bili izgubljeni, če bi kdo slišal to besedico. Ah, milostiva.t pravi d'Artagnan ter jo prime za roko, zroč v njo z žarečim pogledom, »bodite odkritosrčna, zaupajte mi. AH ne citate v mojih očeh, da mi v srcu prebiva samo udanost in simpatija ?« >Pač,« odvrne gospa Bonacieux; »in če me vprašate po mojih skrivnostih, vam jih razodenem, toda drugače je s tujimi zadevami.* »Prav,c reče d'Artagnan, »hočem jih razkriti; ker te skrivnosti morejo vplivati na vaše življenje, morajo te skrivnosti postati moje.« »čuvajte se,« vsklikne mlada žena strogo, da d'Artagnana nehote* strese groza. »Ne mešajte se v stvari, ki vas nič ne brigajo; ne poskušajte me pri mojih namenih podpirati; in tega vas prosim v imenu zanimanja, katero kažete za me, v imenu usluge, katero ste mi izkazali in katere ne pozabim celo svoje življenje. Raje se uklonite mojim besedam. Ne zanimajte se več za me, za vas naj jaz nič več ne živim, in bode naj, kakor da se nisva nikdar videla.« »Ali mora Aramis tudi storiti tako, kakor jaz, milostiva?« vpraša d'Artagnan s pikrim naglasom. »Že zopet ste izgovorili to ime dvakrat ali trikrat, gospod, dasi sem vam povedala, da ga ne poznam.« »Vi ne poznate človeka, na katerega okno ste trkali? Vsekakor me imate za nekoliko preveč lahkovernega, milostiva.« »Priznajte, da ste si izmislili to bajko samo zato, da bi mi razvozlali jezik, in da ste sami vstarili to osebo.« »Jaz si nisem ničesar izmislil in ničesar vstvaril, milostiva, ampak govorim golo resnieo.« »In pravite, da prebiva v tej hiši vaš prijatelj?« »Da, in tretjič ponavljam, da v tej hiši prebiva moj prijatelj, in ta prijatelj jj* Aramis.* »Vse to se razjasni pozneje,« zamrmra mlada žena; »a sedaj molčite, gospod!« »Če bi mogli videti v dno mojega srca, t pravi d'Artagnan, »bi čitali v njem tako veliko radovednost v dobrem pomenu besede, da bi se vam zasmilil, in tako veliko ljubezen, da bi takoj zadovoljili mojo radovednost. Od onih, ki nas ljubijo, se nam ni bati ničesar.« »Vi govorite o ljubezni jako hitro, gospod,« pravi mlada žena in zmaje z glavo. »Ker se mi je vzbudila ljubezen hitro in prvikrat v življenju, in ker nimam še niti dvajset let« Mlada žena se skrivaj ozre vanj. Cujte, jaz sem že na sledi,« pravi d'Artagnan. »Pred nekaj meseci je zaradi robaa, ki je bil jednak temu, ki ste ga pokazali ženski v njegovi sobi in o katerem sem prepričan, da je imel isto znamenje, med menoj in Aramisom prišlo skoro do dvoboja.« »Gospod,« pravi mlada žena, »prisegam vam, da me s tem izpraševanjem silno dolgočasite.« »Toda v svoji modrosti vendar pomislite, milostiva, če bi ne bili razkriti, ako bi vas vjeli in našli pri vas ta robec?« »Zakaj pač ? Ali niso te začetnice moje: O. B. Constance Bonacieux?« »Ali Camille de Bois-Tracy.« Molčite, gospod, molčite! Ali, če vas ne morejo nevarnosti, v katerih sem jaz, brzdati zaradi mene, naj vas brzdajo vsaj one, v katerih ste sami!« »Jaz ?« »Da, vi. Poznati mene, to je združeno z nevarnostjo zapora, z nevarnostjo smrti.« »Zato vas ne zapustim nič več.« »Gospod,« pravi mlada žena proseče in sklene roke, »oddaljite se v imenu neba, v imenu vojaška časti, v imenu plemiškega viteštva; čujte, ura bije polnoči, in ta čas me pričakujejo.« »Milostiva,« pravi mladi mož in se prikloni, »človeku, ki prosi tako, ne morem odreči ničesar; bodite brez skrbi, jaz se oddaljim.« »Ali mi ne bodete sledili ? me ne bodete na skrivnem poslušali?« »Takoj se vrnem v svoje stanovanje.« »Ah, dobro sem vedela, da ste pošten mludenič!« pravi gospa Bonacieux ter mu poda roko, dočim drugo položi na kljuko majhnih vrat D'Artagnan zgrabi roko, ki mu jo je podala, ter jo gorko poljubi. ^ 75—88 4eLIneg* vojflnega zakona za 60- j riško brezdvomuo opravičena, potrebna vodo odvzeti tudi iz potoka Hubelj ali Kamno, ako ostane v tistih krajih Se vedno dovelj pitne in porabne vode in ako se prej aH pozneje odSkodujejo vodni upravičenci (mlini, žage, industrijama podjetja) za dokazljivo škodo, ki bi jim nastala vsled zmanjšane vodne sile. Ta slednja Skoda bi se dala pred dovolitvijo ali po dovolitvi razlastitve in pred napravo ali po napravi vodovoda poravnati enkrat za vselej v denarjih ali pa s takimi tehničnimi napravami (turbinami, parnimi stroji i. t. d.), ki odvzeto vodno silo ob nižkemvodnem stanju nadomeščajo. Ako se računi vodna množina, potrebna za Gorico, empirično na 4500-5000 m3 (in več je vkljub vsem nasprotnim trditvam po skušnjah drugje za dogleden čas ne potrebuje 1) in ako se vpoSteva Se možnost, pri »obiti približno 1000 m8 iz obstoječih in vporabljivih kronberSkih studencev, potem bi odvzelo v časih nizke vode mesto Gorica Hublju ali kamenskim izvirkom največ 4000 m9 na dan, to je komaj toliko vode, kolikor je potrebuje >/« mlinskega kamna ali Vs doDre žage; z drugimi besedami: mestna občina goriška bi odvzela vsakej večji vodi, osobito tudi Hublju,malenkost, ki kot vodna sila za obrtna ali industrijalna podjetja prihaja komaj v postevl Odškodnina v denarjih ali mehanični surogat za odvzeto vodno silo bi bil jako neznaten, — ako bi se pa celo voda zajemala v re-servo&rje le po noči, (kar seveda izdatno podraži vodovodne naprave vsled potrebnega povečanja cevi in reservoarjev !) bi bila odškodnina, bodisi že dognana pred napravo v sporazumljenju ali po napravi vodovoda administrativnim potom, naravnost malenkostna 1 Toliko o dopustnosti vporabe ene ali druge danes »moderne« vode za goriški vodovod, katero vprašanje se da rešiti v 2—3 letih, ako računimo za uradne preiskave c kr. okrajnega glavarstva v Gorici ali Tolminu in eventuelno glede Hublja tudi c. kr. okr. glavarstva v Postojni 1 leto in do pra-vomočnosti sodbe 1—2 leti. Ob naklonjenosti, katero povsod vživajo gospodje italijanske stranke (glej sodbe gledč Trsta 1), ni dvoma, da bi Slo uradno postopanje kakor namazano! Drugo vprašanje, in sicer vsaj tako važno kakor prvo, je vprašanje troškov take naprave v primeri z drugimi že znanimi varijantami. Gotovo je gravitacijski vodovod, ki ima skoraj neznatne obratne troSke, vse kaj drugega nego črpan vodovod, ki potrebuje drage priprave in drago letno režijo. Tu je pač treba vzeti svinčnik v roke, in sicer v roke, ki se drže strokovnjaške glave, treba računiti in primerjati, ne pa mlatiti prazno slamo in delati .čakole", kakor so vajeni izvestni gospodje ! Ako nam kaj jemlje nadejo, da tudi nova voda ne postane se vodovod, je vzrok tej bojazni ta vražja goriška navada in dosedanja uprav škandalozna zgodovina vodovodnega vprašanja: postopalo se je in postopa se brez glave, brez vajeti, brez ener-žije, vsak mestni oče po svoji umišljeni nezmotljivosti, po svojih simpatijah in antipatijah sedaj do tega, sedaj do onega, — vsi skupaj pa brez najmanjše ljubezni in vneme do stvari, brez najmanjšega pojmovanja iste in vsled tega tudi brez najmanjšega vspehaf Vsaj to smemo pri pr^tičnih in no-tabene dragih delih mestne uprave zahtevati, da eden (bodi že Peter ali Pavel, ako že g. župan ne more!) — vzame predpriprave v roke, da se pa delo ne odlaga iz nevednosti od meseca do meanca in od leta do leta, temveč da se za praktično izvršitev pokličejo praktični ljudje — strokovnjaki. Gospodje iz komiteja vodovodnih ne-vspehov, pokličite vendar v konkurenco znane tvrdke za vodovodna dela, namesto da paktirate a posamezniki za kulisami! Povabite tri, pet ali Se več znanih tvrdk, in bodite uverjeni, da sevam odzove za bodoče delo 1V2—2 miljonov E vsaka brezplačno, da vam pošlje svoje inženerje, da vam pregledajo ti inženir ji vse vpoStevanja vredne vode in izdelajo varijante in približne proračune. Samo ganite se z nekolikim razumom in nekoliko ljubeznijo do stvari in imeli bodete na izber vsega — morda še preveč. Goriško meščanstvo brez razlike narodnosti pa zahteva nujne rešitve tega za mestopo železnici najvažnejšega vprašanja, ono zahteva glasneje in glasneje že enkrat odločitve ne pa večnega laviranja, izvi.rajočega iznerazum-nosti in medsebojnih intrig! Zajedno pa zahteva javno kontrolo te rešitve, ki se da na najcenejši in najpriprostejsi način doseči s poklicanjem in sodelovanjem praktičnih tvrdk za vodovodna dela javnim konkurenčnim potom. Tako se dela drugje, kjer ni doma dovolj' izkušenih tehničnih moči na razpolago, in tako bi si lahko pomagal tudi goriški mestni svet, ako bi le nekateri svetniki odložili nekaj svoje neumestne domišljavosti 1 Vemo pozitivno,- da so se prostovoljno zglasile znane tvrdke in ponudile se za pripravljalna dela, ne da bi se bila mestna uprava na to v najmanjši meri ozirala! Da, dolga je pot do boljšega spoznanja, vendar upamo, da mestni očetje tudi to dolgo pot premagajo in konečno store, kar so bih* v interesu goriškega mesta in njegovega, prebivalstva storiti že davno, davno dolžni! Odločitve zahtevamo! Učiteljska letu taiferem m ie Mtaj dragega. (Iz učit krogov.) Dne 7. t m. je imelo učiteljstvo gor. okraja svojo redno uradno letno konferenco, ki se je obdržavala v telovadni dvorani žensk, učiteljišča v Gorici. Taki zbori, ki se vrSe vsako leto za vsak okraj posebe, imajo nalogo vrediti Šolske, uradne in učiteljske zadeve za tekoče leto, imajo učiteljstvo bodriti in voditi k enotnemu skupnemu delovanju in je sploh podkrepiti v njegovem težavnem poslu. Konference se je udeležilo vse učiteljstvo. Otvoril, vodil in poročal pri isti je gosp. Fr. Finžgar, c. kr. nadzornik. Kakor se sam kaže, pa tudi iz njegovega delovanja in poročita se vidi, da mu je napredek ljud. šole pri srcu. Naklonjen pa je tudi učitelj-stvu. Žal, da se o njegovem poročilu ni smelo debatirali. Menda je pa to povsod enako. O poučevanju slov. slovnice in o novi knjigi je temeljito poročal gosp.nadučit.Fur-lani; enako lepo je poročal, g. Lavrenčič in ga. Bovcon o računstvu z ozirom na Močni-kovo in Cernivčevo računico. Zelo zanimivo je bilo nadalje slišati, kako se jecljajoče nauči gladko govoriti, kar nam je g. Križman pokazal na fantiču, ki sedaj prav gladko govori, ali je pred dvema mesecema grozovito jecljal. — Tudi pismeno nalogo: šola v boju proti alkoholu je učiteljstvo skrbno in dobro rešilo. Večina je bila za to, da se alk. pijače zmerno vživa. Izmed najtemeljitejsih poročil je bilo ono g. Bajta iz Ajdovščine, ki si je kot abstinent in bojevnik proti alkoholu res prizadel pokazati istega v temni barvi. — Debate so bite precej živahne. Zlasti se rad oglasa nas Lojze ter gostoli in veže.,.. Predlogov je bilo več, ki so jih posamezniki vložili in kateri so bili sprejeti. A bilo je tudi nekaj takih prijavljenih, ki niso prišli v obravnavo, in najvažneji je bil oni, ki se tiče glede načrta novega 3. zakona za Goriško. Ta seveda ni bil sprejet. Pritisk je menda prišel naravnost iz Trsta, da kaj takega Bog varuj! Kar se je smelo marsikje na Štajerskem, Kranjskem, v Sežani zgoditi, ni se smelo v Gorici. Tu ne! Ako neče dež. š. svet in morda celo sam oče Berbuč, da ne, je ne in ne; je amen l Vidi se, da plava v naši deželi nad učitetjstvom neki drzen absolutistični duh, ki vsako pravo delovanje mori in zatira ter učiteljstvo res k tlom pripogiba in njegovo pravno razmerje ter gmotno stanje v blato tepta. Učiteljski zastopniki v stalnem odboru nimajo srca in glave, da bi se znali za to najubornejše učiteljstvo postaviti v bran. Kedar kandidirajo, so polni obljub in prijaznih besedi, kedar pa sede prt sicer mali skledici kaše, pa so polni ozirov na vzgor ter povsod kade... Učiteljstvo pa se spogleduje in tiho zgraža. Ti »zastopniki* v stalnem odboru niso zastavili svoje resne besede za učiteljstva najvažneji predlog. Kimali so in kimali in žele, da se v to dremotno omot'co zaziblje vse izrabljevano učiteljstvo. Možje, kje je VaS ponos, vaša dolžnost, kje je vaša pamet ?! Smo li res mi le za Stafažo in vi le za to, da nosite dvomljivo časti? Višja oblastva ne dovole, da bi se v Sol. zadeve kaj utikali posestniki aH občine, ki za šolo plačujejo. Največo besedo ima država, ki, če tudi nič ne plača, s svojo vlado v vsem razpolaga. Po postavi in odredbah se v razne zastope glede š. zadev voli tudi učit. zastopnike. Ti zastopniki pa naj bi bili le po imenu učiteljski, v resnici pa le kimovci in priganjači. Pri na« se to do zadnjega v resnici tudi vrši. Kajti že pri volitvah vtikajo nepoklicani Sol. .prijatelji" svoje nosove v učit. vrste in s prstom kažejo, koga naj se .voli". Ta želja se tudi največkrat upošteva; zato pa imamo take .previdne", .taktne", .zmerne", .priljubljene" itd. .zagovornike", da nas Bog previdi.... Največemu .prijatelju" učiteljstva v naši deželi je bolj pri srcu in v čislu kak visoko plačan ud dež. ali okr, s. sveta kakor pa vse stradajoče učiteljstvo s':upaj, in vender kedo reprezentuje šolo in napredek v deželi;kedo tvega moč in zdravje v dobrobit zapuščene raje? Kolegi! Vi, ki zavzemate kako vodilno mesto v našem kroga, vrzite nevredno prili-zovanje in ostudno Strebarstvo stran, pa bodite v istini zastopniki in učitelji! Naši poslanci in zastopniki naj bi vendar doznali, da je učiteljstvo sito grtfc komedije ter da vsako priliko in vsak slučaj hoče porabiti, da glasno in odločno zahteva svojih pravic. Živeti je vendar tudi treba! Učiteljstvo brez zavesti in ponosa pa je vredno takih zastopnikov in poslancev, ki so deželi in ljudstvu na sramoto in kvar, in čakati je le časa, da se ono ljudstvu zdrami ter samo obračuni s takimi troti!.. Domače ii razu novice. Smrtna kosa. — Umrl je v nedeljo tridentski knezoskof msgr. dr. Evg. Valussi. Rojen je bil pri Vidmu 1. 1837., študiral je v Vidmu in v Gorici, kjer je bil imenovan 1. 1880. proštom. Škof je postal 1, 1886. Ko je živel med nami, je posegal tudi v politično življenje, vodil ,L'Eco del Lit orale" ter bil državni poslanec kmečkih občin v Fur-laniji od 1. 1873. do 1886. Kot državni poslanec je bil zvest pristaš Hohenwartovega kluba. Bolan je bil že dolgo časa, tako da se je mislilo že na pomožnega škofa, ki bi imel postati baje sedanji prost v Gorici dr. Faj-dutti................................... Kmetijski shod bode prih. nedeljo ob 3 V, pop. v Dobravljah. (Dalje v prilogi.) »Ah, da bi vas nikdar ne bil videl !« vsklikne d'Artagnan z ono naivnostjo, ki jo imajo ženske mnogokrat rajše, kakor nežno uljudnost, ker razkrije misli do dna in dokazuje, da so čustva premagala razum. »No, no!« odvrne gospa Bonacieux s skoro Ijub-kujočim glasom ter stisne d'Artagnanovo roko, ki še ni spustila njene, »no, no, jaz ne pravim tako, kakor vi: kar je izgubljeno za danes, še ni izgubljeno za bodočnost. Kdo ve, če nekega dne, ko bodem prosta, ne bodem mogla ustreči vaši radovednosti?« >In mi obljubljate isto z ozirom na mojo ljubezen?« vsklikne d'Artagnan v pijanosti veselja. »O, z ozirom na to se Še ne morem vezati; to je odvisno od čustev, katera mi bodete znali vdahniti.« »Torej danes, milostiva...« »Danes sem vam samo hvaležna, gospod.« »Ah, vi ste predražestna,« pravi d'Artagnan žalostno, »in vi izrabljate mojo ljubezen.« »Ne, jaz vporabljam vašo plemenitost, to je vse Toda verjemite mi, napram iz vestnim ljudem je vse mogoče.« »Ah, vime napravljate najsrečnejšega med ljudmi. Ne pozabite tega večera, ne pozabite te obljube.* »Bodite brez skrbi, svoj čas se bodem spominjala vsega tega. Toda končno vendar že odidite, za božjo voljo. Pričakujejo me prav o polnoči, in zakasnila sem se že.« »Za pet minut.« »Da; toda pet minut je v razmerah lahko pet stoletij.« »V ljubezni.« »Dobro torej. In kdo vam pravi, da nimam opra viti z zaljubljenim človekom ?« »Ali vas pričakuje možka oseba?« vsklikne d'Artagnan, »možka oseba?« »Pojdite, tu se pričenja izpraševanje znova,« odvrne gospa Bonacieux z lahkim smehljajem, ki ni prikrival nestrpnosti. »Ne, ne, jaz grem svojo pot, jaz hitim; zaupam vam; zaslugo svoje udanosti hočem imeti celo, in če bi imela ta udanost biti tudi neumnost. Z Bogom, mi-lostiva, z Bogom!« In kakor bi se od roke, katero je držal, mogel ločiti samo z nakratnim odlokom, odhiti v hitrem teku, dočim gospa Bonacieux potrka trikrat počasi in v jed-nakih premorih kakor prej na okno. Ko pride do ovinka, se še enkrat obrne nazaj: vrata so se odprla in zopet zaprla, dražestna trgovka je izginila. D'Artagnan je nadaljeval svojo pot; zavezal se je, da ne bode zasledoval gospe Bonacieux, in če bi bilo od kraja, kamor je hotel iti, ali od osebe, ki jo je imela spremljati, odvisno njegovo življenje, bi se bil d'Artagnan vrnil domov, ker je obljubil. Za pet minut je bil v ulici des Fossoveurs. »Ubogi Athos,« pravi, »ki ne bode vedel, kaj naj vse to pomeni. Pričakoval me je ter pri tem zaspal ali pa je odšel domov ter pri povratku zvedel, da je bila pri njem neka ženska. Ženska pri Athosu! Vsekakor,« nadaljuje d'Artagnan/ »je bila jedna tudi pri Aramisu. Vse to je zelo nenavadni., in res bi rad vedel, kako to konča.« »Slabo, gospod, slabo,« odvrne glas, katerega mladi mož spozna, da je Planchetov; dočim je namreč po načinu ljudi j, ki se popolnoma zatopijo v kako misel, pričel govoriti monolog, je zavil v hodnik, na katerega koncu so se pričele stopnice, vodeče v njegovo sobo. »Zakaj slabo? Kaj hočeš povedati s tem, tepec?« vpraša d'Artagnan. »Ali se je med tem kaj pripetilo? »Bazne nesreče.« »Kakšne ?« »Najprej so zaprli gospoda Athosa.« »Zaprli! Athosa zaprli! Zakaj ?* »Našli so ga v vašem stanovanju ter mislili, da ste to vi.« »In kdo ga je zapri?« »Stražniki, katere so prignali Črni možje, katere ste vi pregnali.« »Zakaj ni povedal svojega imena? $akaj ni povedal, da nima s to zadevo nič opraviti?« »Tega se je čuval, gospod, in še več: stopil je k meni ter mi rekel: »Tvojemu gospodu je ta hip prostost potrebna, ker on ve vse, in jaz nič. Mislili bodo, da je zaprt, in to mu dž čas; v treh dnevih jim povem, kdo sem, in morali me bo Jo izpustiti.« »Bravo, Athos, plemenito srco!« zamrmra d'Arta-gnan, »po tem te spoznam. In to so napravili ogleduhi ?« »Štirje so ga odvedli ue vem kam, v Bastijo ali v Forx-l'Ev§que; dva sta ostala pri črnih možeh, ki so vse preiskali in vzeli s seboj vse papirje. Končno sta poslednja dva tekom te preiskave stala pri vratih za stražo; potem ko je bilo vse končano, so odšli ter pustili hišo prazno in odprto.« »In Porthos in Aramis?« »Nisem jih našel, in zato nista prišla.« »Toda prej ali slej bi mogla priti, kajti gotovo si naročil, povedati jima, da ju pričakujem.« »Da, gospod.« »Dobro, torej, ne gani se z mesta, če prideta, jima povej, kaj se mi je pripetilo in da naj me počakata v krčmi pri Smrekovem Storžu, tu bi' bilo nevarno, ker so morda okoli hiše nastavljeni vohuni. Jaz grem najprej h gospodu de Treville, da ga obvestim o vsem, kar se je pripetilo, in pridem za njima tje.« Priloga Joft?" it. 82. z dno 14. oktobra 1903. .Kažipot* po Goriškem, Tratu in Ljubljani izide tudi za 1. 1904. kot brezplačna priloga »Soče". — Korekturne odtise so dobili že po vseh ohčinah in veČina jih je te dni že vrnila. Kdo< še ni popravil, naj to gotovo stori in dopošlje do konca oktobra. Morebitne spremembe do 15. decembra naj se nam naznanijo po dopisnicah, ker v tisek pojde hkratu cela knjiga v drugi polovici, decembra. Tako bo naš »Kažipot« preskrb-' ljen z najnovejšimi podatki. Važnost in vrednost našega »Kažipota* se čedalje bolje upošteva; da, knjiga postaja v mnogih ozirih naravnost neizogibna potreba. — Toda le kratek up&gled v~| to knjigo prepriča vsakogar, da je to prav težavno, zamudno in drago delo, ki zasluži večje gmotne zaslorobe nego smo je bili doslej deležni. Središče Slovenije, bela Ljubljana, bo letos se točniše zastopana. In kdo nima te ali one zveze z Ljubljano ? Vsakega Slovenca bo jako zanimal .Kažipot* po središču Slovenije. Oglasi v tem .Kažipotu1 imajo veliko vrednost, ker knjiga je v rabi celo leto. Kadar kdo česa potrebuje, pogleda v .Kažipot* in si poišče naslov trgovca ali obrtnika, pri katerem potem naroči..... Oglase že sprejemamo. Kdor hoče dati v .Kažipot" svoj oglas, naj se čimprej prijavi. Cene so nenavadno nizke. Lepak as voznimi urniki za zimsko dobo izide kakor vsako leto v novembru kot brezplačna priloga »Soče*. Vrhu tega jih razpoSljemo več sto na javne lokale po "vsej Sloveniji. — Kdo ne pozna tega lepaka, saj visi povsod?! Oglase sprejemamo, dokler je Se kaj prostora. Lani nismo mogli sprejeti vseh oglasov. Kdor prej j ride, prej melje. Prostor za oglase je namreč omejen. Kdor želi, da bo letos gotovo na tem lepaku, naj se takoj oglasi. .Goriški Sokol* je priredil posebne telovadne ure za stareje gospode, in sicer vsaki ponedeljek in četrtek od 6*7 ure zvečer. Kdor želi pristopiti tej skupini, naj se oglasi v društveni telovadnici ob imenovanih dnevih. €. kr. šolska oblast f službi ,Cor-rlera*. — Kakošne sitnosti in Škode delajo lahonski napeteži hotelu .pri zlatem jelenu" edino zaradi tega, ker je prešel v last desetorice naših domačinov, smo že povedali. Zdaj pa čujte, kako ginljivo pomaga našim sovražnikom tudi c. kr. šolska oblast! Veliki salon ima že od početka Štiri okna na dvorišče ženskega učiteljišča. Okna so zamrežena in za zidom je gosto grmičevje, da je pogled tje ven, kjer se šetajo v odmorih kandidatinje, skoro nemogoč, od tam noter v salon pa docela izključen. Živ krst doslej, dokler je bil gospodar tujec, ni naSel v tem kaj nepriličnega ali celo spod-takljivega, ker kandidatinje Se niso nune in imajo za smehljajoče in vabljive poglede do- volj prilike drugod, ako hočejo, ne pa pred očmi profesorjev v..... javen lokal. In tudi res ni bilo doslej Se nikoli slišati, da bi bila tista okna pokvarila kako nedolžnost, sploh nikoli niti besede, ki bi sumničila čast tega zavoda. Tako je bilo dotlej, dokler je bil gospodar tujec, dasi so bili ondi vsakdanji gostje poleg vseh možnih c. kr.. funkcijo- narjev in vzgojiteljev tudi verni pristaši 7Ciirr1m*rv -^------ .-^^ Odkar pa so gospodarji domačini, se je nakrat obudila v neki ženski duši velika skrb za dekliško nedolžnost, katero bi utegnili oskruniti greSni moški pogledi skozi tista okna. In obudila se Je obenem najbrže tudi črna zavist radi tistih skrivnih pogledov in tihih vzdihov, in pomočila je pero v belo* rdeče-zeleno pobarvano žolč ter poslala v .Corriere* strupeno pušico proti tistim oknom, odkoder bi utegnil bog Amor pošiljati svoje nebeške pušice v mlada dekličja srca onkraj grmičevja. Pomagalo je, in to takoj! Ako se slovensko časopisje pritožuje še tako opravičeno naravnost poti krivicam, se ta glas ne sme slišati, ne gane se z mezincenu, da bi se izpolnila kaka naša zahteva, in sicer prav zato, ker so Slovenci tako in tako hoteli. Najslabše za nas Slovence je tedaj, ako je kjerkoli za načelnka kak Slovenec! Ta nam prav gotovo ne izpolni niti ene želje, da se ne poreče, da dela Slovencem na korist, kjer kaj more; ako pa pridejo do njega Lahi, tedaj ga je sama po-strežljivost in uljudnost, da porečejo: »lejte, saj nam postreže, saj je .objektiven* itd., dasi je Slovenec*. Prišli smo srečno tako daleč, da je največkrat najbolje, ako nimamo opravila z birokrati, ki se štejejo 2a Slovence. Proti Lihu ali Nemcu se vsaj lahko pritožimo, proti Slovencu pa je to največkrat težavna reč. Toda odmaknili smo se od glavnega zrna današnjega slučaja I — .Corriere" je torej spustil znano hrulacijo, in — glejte čudo birokratskih čudakov — v par dneh že so rastle pred vsemi okni nad 2 metra visoke lesene stene, ki so smešen dokaz, kako lahko jedna sama prismojena babnica zmeša tako grozno pametne c. kr. možgane. Pesem o .zaplankani deželi* in o .das Land mit Bret-tern beschlagen* navadno ni spričalo o bistroumnosti njenih stanovalcev, na označeni način zaplankano c. kr. učiteljišče pa izpostavlja splošnemu zasmehu merodajne činiteljein vso učečo se mladež. Tiste planke stoje pa zdaj ondi kakor prepovedano drevo sredi raja. Devica Eva bi najbrže ne bila niti opazila tistega drevesa, da jej ni bilo prepovedano. In prepričani smo, da doslej nobeni Evici na učiteljiščnera dvorišču še ni padlo na um, da bi s svojimi ženskimi pogledi prodirale daleč tje skozi grmovje in skozi le solčnim žarkom prodirno steklo v salon... Zakaj pa niso zaplankali okna tje proti... osrednjemu semenišču ? Saj so duhovski krogi svoječasno ogorčeno protestovali proti zidanju učiteljiščnega poslopja na onem mestu, ker so se zaresno bali žarečih pogledov tjekaj čez, kjer le s težavami krotijo hudiča v niladeniškem mesu. Skušnja uči, da skrbni duhovni cčetje se niso bali brez vzroka, kajti marsikateri mladenič jim je vrgel pod noge kuto in kolar ter izlete! ven na zlato svobodo, kjer je lahko brez skrbi sr*al med iz oči j svoje Dulcineje, kr mu~je-prej .med strahom in upom pošiljala doli čez ulico žarke poglede, dehteče mu: .Škoda te je !* Kaj čemo, prepovedan sad je bolj mikaven in bolj gre v slast; brez prepovedi bi izgubil ves svoj izredni čari — Zato tudi doslej Se ni bilo nikdar slišati, da bi se, bilo pripetilo kaj nepriličnega pri tistih zamreMnih oknih. — Ali odkar stoje* pred okni one planke, se je obudila splošna pozornost, kaj neki tako dragocenega varujejo tam zadaj! In s krohotom sledi odgovor; To so .Keuschheitsg&r-tel-ci« za .zaplankano dekličjo nedolžnost 1* Ali ni to za počt'?! — Pa to še ni vse! Hudič je takoj poleg s svojimi skušnjavami, in razni gostje bi si zdaj pa res privoščili pogled na tisti pisani živ-žav tam na oni strani, ter hočejo, naj se napravi terasa še nad veiikim salonom, kakor bo nad steklenim. Ideja ni slaba! In ti vražji slovenski špeku-lantje bi si menda radi polnili svoje nikdar polne žepe celo z grešnim razgledom na še-tajočo se nedolžnost. Razgled doli s terase bi bil naravnost diveni Ta predlog zasluži resnega uvaževanja, kajti ako ne izginejo one lesene stene, ki delajo v salonu temo, bo | treba gostom preskrbeti svetlobe, najbolje ' torej kar s teraso nad salonom. Redar jim bo mraz, jih bodo greli žgoči pogledi od zdolaj! Radovedni smo, kakošne š panske stene zrastejo potem, da zabranijo švigajočim pogle« dom pot gori in doli,... Toda šalo v stran! Zdaj, ker so gospodarji Slovenci, se mora takoj poslušati bedasto bevskanje histerične prismode ter prikrajšati svetlobo tako velikemu salonu I Noben Lah bi se ne bil upal ustreliti takega kozla v zasmeh zavoda in v posmeh vs» pametnih ljudij. Klerikalci In splošna volilna pravica. — Sedaj, ko .zboruje* kranjski de želni zbor, se govori po katoliških listih zopet mnogo o splošni volilni pravici. .Ljudstvu pravice* ! kriči zbeeneli lažnjivi prerok po kranjski zbornici in ž njim tulijo katoliški časnikarji. V resnici pa je klerikalnim kolovodjem za splošno volilno pravico, kakor bi morala ista res biti, da bi prinašala ljudstvu haska, toliko, kolikor za lanski snog. Klerikalcem je le do tega, da bi dobili večino v kranjskem dež. zboru. Splošna volilna pravica po njihovem receptu bi vrgla gospodom po'farovžih le še nekaj več nezavedne mase v roke, ki bi volila tako, kakor hočejo nunci po farovžih. Tako volilno pravico si hočejo izposlovati. Klerikalno ljudstvo je dandanašnji tako zaslepljeno, neumno in fanatizovano, da stori vse, kar ukaže nune. In ako bi se k volitvi pritegnili še drugi sloji, ki sedaj ne morejo voliti, bi bil pri nas rezultat ta, da bi imeli duhovniki Ue nekaj tisoč glasov več na razpolago. Taka .splošna volilna pravica* bi bila v resnici nekak privilegij farovžev, H ¦ bi razpolagali z glasovi novih mas, kakor bi hoteli. Kaj tak namen naj ima splošna volilna pravica?... Splošna volilna pravica v pravem pomenu besede potrebuje zrelega in razsodnega ljudstva, da da na površje ljudske zastopnike v pravem pomenu besede ne pa — duhovnike in njihove podrepnike. Klerikalcem ni v resnici nič mar za pravi namen splošne volilne pravice, ampak za to jim je, da bi dobili farovži potom te splošne volilne pravice še več moči nad ljudstvom, da T)i dobili potem večino v deželnem zboru ter tam gospodarili, kakor bi se jim zljubilo. Sedaj si pa mislite za gospodarja dr. Šu-stersiča v kranjskem deželnem zhoru 11 Korel za vrtnarja! Škofovim nepotrebnim zavodom bi se godilo dobro, cerkve in farovži bi ne bili zapuščeni, pa tudi nase bi ne pozabili katoliški gospodje poslanci! Uboga dežela bi bila Kranjska, ako bi se uresničile Šusterši-čeve nakane. Najnevarnejši element proti ljudskemu biagru bi prišel do gospodstva nad prebivalstvom, in izsesovalni stroji bi delovali z vso skrajno silo..., le gospodom po farovžih in cerkvah ter izbranim »kato-liškim* možem bi se godilo dobro. Zato da bo ta nesrečni človek, to največje zlo slovenskega naroda, rogovilil z večino po deželni h'ši ter neomejeno gospodaril v deželi, zato naj se da .ljudstvu pravice", zato naj se uvede splošna volilna pravica! To je naj-frivolnejša igra s splošno volilno pravico, katero si je mogoče sploh misliti. Quouique tandem... Dr. Šusteršič In slovensko vseučilišče. ~ Neodpustljivo, velik naroden greh je Šusteršičevo norčevanje s slovenskim vseučiliščem. Povsodi po celi Sloveniji se smatra to vprašanje za sveto, resno stvor, o kateri se govori le svečano, kakor tudi zasluži tako velevažna naša kulturna potreba. Naša aka-demična mladina se unema zi> ¦-ufjlisko vprašanje s srčnim ognjem, l vso narodno navdušenostjo, resni politiki jo podpirajo, ali tu je prišel dr. Šusteršič, ki profanuje to našo najvitalnejšo potrebo za naš obstanek v svojem obstrukcijskem deliriju. Ta človek grabi okoli sebe in kar baš preleti njegovo ekscentrično glavo, nad katero se noče spuščati sv. Duh, da bi ga razsvetlil, isto po- . prime ter z istim maha okoli sebe kakor iz norišnice ubegli umobolni človek. Nobena reč mu ni sveta, tudi potreba vseučilišča ne. Ta velik katoliški mož je vrgel to vzvišeno naše kulturno vprašanje v blato svoje frivolneob-strukcije, izstrigel iz raznih razprav nad 400 stranij dolgo interpelacijo ter jo postavil v deželni zbor kot oviro neobhodno potrebnemu delovanju za blagor dežele, brez katerega delovanja trpi neznosno cela dežela. Tu pač se je pokazal dr. Šusteršič v svoji nagoti, tu je pokazal, da mu ni nič za sloven- tPrav, gospod,« pravi Planchet. »Toda ti ostaneš, saj se pač ne bojiš!« pravi d'Artagnan, obrnivši se na peti, da bi opogumil svojega slugo. >Bodite mirni, gospod,« pravi Planchet, »vi me še ne poznate; kadar se odločim, sem hraber; pojdite ; vsa stvar obstoji v tem, da se odločim; sicer pa sem Pikardinec« »Stvar je torej sklenjena,« pravi d'Artagnan; »prej se pustiš usmrtiti, kakor zapustiš svoje mesto.« »Da, gospod, in storim vse, da gospodu pokažem, da sem ga vreden.« »Prav,« pravi d'Artagnan pri sebi, »metoda, po kateri sem ravnal s tem mladeničem, je vsekakor videti dobra; o priliki se vrnem k nji.« In dasi je bil že nekoliko truden vsled svojih potov po dnevi, odhiti, kar najhitreje so ga nesle noge, proti ulici de Colombier. Gospod de TreMUe ni bil v svoji palači; njegova stolni j a je bila v Louvru na straži, in bil jevLouvru pri svoji stotniji. Na vsak način je moral priti h gospodu de Trčville; bilo je velike važnosti, da ga obvesti o tem, kar se je zgodilo. D'Artagnan je sklenil poskusiti priti v Louvre. Gardna uniforma gospoda Des Essarts mu je morala biti za vstopnico. Krenil je torej v ulico des Petits-Augustins ter odšel po nabrežju, da bi dosegel Pout-Neuf. Trenotek je mislil, da bi se prepeljal, a ko je prišel na breg, je mehanično segel v žep in opazil, da nima denarja, s katerim bi plačal vožnjo. Ko pride vrh ulice Gušnegand, zapazi prihajati iz ulice Dauphine družbo dveh oseb, katerih zunanjost je vzbudila njegovo pozornost. OižBbi, ki ste tvorili družbo, ste bili mož in žena. Žena je imela stas gospe Bonacieux, in mož je bil tako podoben Aramisu, da bi ga človek skoro moral zamenjati. Razun tega je bila žena še ogrnjena s črnim plaščem, kakoršnega je videl d* Artagnan pri oknu ulice de Vangirard in pri vratih ulice de La Harhe. Še več, mož je bil oblečen v mušketirsko uniformo. Kapuca žene je bila potegnena na obraz, mož je držal robec pred obličjem; obema — ta dvojna previdnost je pričala o tem — obema je bilo na tem, da ostaneta nespoznana. Šla sta proti mostu; to je bila tudi d'Artagna-nova pot, ker je šel v Louvre; d'Artagnan jima je sledil. — D'Artagnan ni še napravil dvajset korakov, ko je bil že prepričan, da je ta žena gospa Bonacieuxin da je ta mož Aramis. * V istem hipu je začutil vso ljubosumnost, ki je pričela vstajati v njegovem srcu. Bil je dvakrat prevaran, i od svojega prijatelja i od one, katero je že oboževal kot svojo ljubico. Gospa Bonacieux mu je prisegla pri najsvetejšem, da Aramisa ne pozna, in četrt ure po tej prisegi jo je našel na Aramisovi strani. D'Artagnan ni mislil na to, da pozna lepo trgovko šele tri ure, da mu je dolžna samo hvaležnost, ker jo je oprostil iz rok njenih Črnih sovražnikov, in da mu ni obljubila ničesar. Čutil se je razžaljenega, varanega, zasmehovanega ljubčka; kri in jeza ste mu stopili v obraz, bil je odločen, razjasniti si položaj. Mlada žena in mladi mož sta spoznala, da jima nekdo sledi, ter zato podvojila korake. D'Artagnan je pospešil svojo hojo še bolj, ju prehitel, se potem obrnil in ju srečal v hipu, ko sta bila pred bolnišnico na kateri je gorela svetilka. Luč je padala na ves ta del mostu. D'Artagnan obstane pred njima, in tudi ona dva obstaneta. »Kaj želite, gospod ?< vpraša mušketir, stopivši korak nazaj, v tujem narečju, ki je d'Artagnanu dokazoval, da se m v jed nem delu svojih slutenj motil. »To vendar ni Aramis!« vsklikne. »Ne, gospod, to ni Aramis, in po vašem vskliku vem, da ste se zmotili, ter vam oproščam.« »Vi mi oproščate!« vsklikne d'Artagnan. »Da,« odvrne tujec. »Pustite me torej iti, ko z menoj nimate ničesar opraviti.« »Prav imate, gospod,* odvrne d'Artagnan, »z vami res nimam ničesar opraviti, pač pa imam opraviti z milostivo.« »Z milostivo! Saj je ne poznate,« pravi tujec. »Motite se, gospod, poznam jo.« »Ah,« pravi gospa Bonacieux z očitajočim glasom, »ah, gospod, imela sem vašo vojaško in plemiško besedo ter upala, da se smem zanašati na njo.« »In vi, milostiva,« reče d'Artagnan v zadregi, »ste mi obljubili.« »Vzemite mojo roko, milostiva,« pravi tujec, »in pojdiva svojo pot.« D'Artagnan je omamljen, potrt in uničen vsled tega, kar se mu je pripetilo, stal ravno in prekrižanih rok pred mušketirjem in gospo Bonacieux. Mušketir napravi dva koraka naprej ter ga porine z roko na stran. D'Artagnan odskoči nazaj in potegne svoj meč. V istem hipu in z bliskovo hitrostjo tudi tujec potegne svojega. »Za božjo voijo, milord!« vsklikne gospa Bona^ sko vseučilišče, kajti drugače bi pač ae vlaCil tako resne, stvari v svojo brezmiselno ob-strukcijo, v svoje grde namene. Tu ga vidite moža pri delu za naše kulturne potrebe. Ka-fcoršen je general, taka je tudi Čreda. Kakor generalu ni niC mar za to, kar je slovensko, marveč Ie za ono, kar je rimsko-katoliško, istotako ni v resnici nič mar tudi drugim, ki stojijo pod ožlindrano zastavo tega katoliškega pajaca, za naše narodne potrebe, marveč gorijo le za vse tisto, kar nosi na stbi pečat rimsko-katoliško; na narodnost se lu ne ozirajo. Hurobug, grd humbug je po naših katoliških listih vse tisto pisarjenje o slovenskem vseučilišču, ker v resnici gorijo le za katoliško vseučilišče v Solnogradu, ki bo seveda nemško — in kdo ve koliko denarja gre v namen tega vseučilišča iz Slovenije?! Šusteršičevo profanovanje našega vse-učiliskega vprašanja z znorelo obstrukcijo pa stoji prav v skladu z dejstvom, da je poslal svojega sina na nemški gimnazij. Njemu ni nič za slovensko vzgojo svojega otroka, zato ga je poslal tje, kjer ga bodo vzgajali nemški, kjer se bo učil vse mogoče o nemški slavi in nemških junakih in kjer bo čul iz ust kakega zagrizenega nemškega profesorja o Slovanih le kako psovko, ali ta hoče oče, dr. Šusteršič, ki svojega sina tako gotovo ne pripravlja za slovensko vseučilišče! Sina v nemški gimnazij, slovensko vseučiliško vprašanje pa v obstrukcijo, to sta dva čina iz najnovejšega časa, ki kažeta, kako — klavern junak jo ta Šusteršič. Klerikalizem je breznaroden. to je zopet dokazal dr. Šusteršič in razkrinkal s tem svojo stranko za bre?narodno, kajti kakoršen pastir, taka čreda! Klerikalizem pomeni narodno smrt Slovencem! Kdo bo vlSJl poStni upravitelj t Gorici t — »Gorriere« piše proti g. Furla-niju, ki je sedaj poštni kontrolor v Carigradu pri avstr. pošti, da ne sme biti imenovan višjim poštnim upraviteljem v Gorici, nd, ker je Slovenec in domačin. Prismode rogovilijo proti vsakemu imenovanju v Gorici, češ da je .laška". Pošta ima pa največ posla s Slovenci (zveza Gorica-Trbiž, Vipavsko, vsa okolica), v Gorici jej damo mi sami več dela nego vse laške tiskarne skupaj. — Gosp. F, je znan kot miren, tih mož, ki je enako priljubljen v slov. kakor v laških krogih, edini greh njegov je ta, da ni postal renegat. In zato naj bi ga ne imenovali na mesto, ki bi . mu tikalo glede sposobnosti ter gledč vestnega službovanja dolgo let na težkih in odgovornih mestih izven Avstrije ? t Lahi bi imeli rajši Nemca, samo ne domačina-Slovenca! Tako daleč gre njihovo narodno sovraštvo. Merodajni faktorji se pač ne smejo ozirati na take glasove iz laškega tabora! Ne prlsmojenost In še manj hudobija. — »Gorica* je odgovorila z nervozno brbljavostjo na neko notico v »Slov. Narodu* o znani aferi z gostilničarsfcokoncesijo v hotelu »pri zlatem jelenu". — „Na-rod* je poročal v bitstvu po „Soči*\ toda dodal je še nekaj o zvezi klerikalcev s Hap-pacherjem .pri zlatem angeljuV Ta dostavek je došel v .Narod* gotovo le po napačni informaciji, katere pa ni dal nikdo od .Soče*, torej tudi ne pisec poročila v našem listu. Zategadel zavračamo z vso resnobnostjo podtikanja v klerikalnem trobilcu. — Priznavamo, da oni dostavek ni bi! umesten, kajti ako bi bil, bi že .Soča* primerno ožigosala take vrste pojav, brez kake bojazni pred goriškimi klerikalci. Torej vsakemu svoje t Prismojenost in hudobijo pa naj si Suholazec sam zapiše za uho i Mlekarnlca t Ornlčaa bode skoraj izvršena. Majhno, toda jako mično zadružno poslopje je preskrbljeno z vsakojakimi modernimi mlekarskimi stroji, ki bodo nado-mestovali nekdanjo domaČo nesnažno pripravo. Tudi zadružniki sami so si nabavili novo kositerno molzno in mlečno posodo, katera se mnogo lažje čisti nego lesena. Celo hleve, ki stoje pod nadzorstvom potovalnega učitelja, so prenovili in boljše vredili. Kar se tiče snage, prekosi torej črniško mleko vsaku drago. Pa tudi dobrota bode izvrstna, kajti prejšnje roršave krave so zamenili zadružniki s čilimi, zdravimi, katere krmijo po predpisu. Ker so si nakupili tudi mnogo več mlečne živine, nego so jo imeli prej, ko so svoje seno prodajali v Gorico in na ta način ropali svoje polje, ki ni dobivalo dovolj gnoja, je upati, da bode dobivala zadruga vsaki dan okoli 500 1. mleka. Prihodnji teden se otvori v Gorici (via Morelli št. 5.) razprodajalnica. Naši rojaki v mestu bodo gotovo vsi stalni odjemalci. Cena mleku je navadna, vendar pa prekosi dobrota vsako drugo. Kedor hoče, da se mu dopošlje mleko na dom, naj se oglasi z dopisnico ali pa prihodnji teden v prodajalnici. Električna gonilna sila na novi železnici. — .Eisenbahnblatt" poroča, da se je železniško ministerstvo obrnilo do vseh avstrijskih tvrdk, ki se pečajo z električnimi napravami, s ponudbo, da naj predložijo do 31. decembra t. I. načrt za električno gorilno silo na novi železniški zvezi s Trstom. Smodko z malo nikotinom. — Pred kratkim so prišle v promet smodke »Se-lectos* in .Rosita*, v katerih je mnogo manj nikotina nego v drugih smodkah. Po večkratni kemični analizi imajo »Selectop« 0'69 do 0*74% nikotina, .Rosita" pa 0*73 do 0*81. Največ nikotina imajo viržinke, 3*90%, regalitas 2*90, »kratke* 1*88, panetelas 1*81, trabuke 1*61, kuba-portorike 1*51, brazil-viržinke 1*47, operas 1'43, poriorike 1*41, britanike 1*29. Torej se jasno vidi, da je v novih smodkah sorazmerno malo nikotina. Ne voza ne voznika nI bilo nazaj. — G. Drešček v Kobaridu je naroČil svojemu delavcu H. Furlanu, da naj pelje dva mladeniča v Gorico, od koder gresta k vo-jekom. Furlan je to storil, ali nazaj ga pa potem ni bilo. Odšel je iz Kobarida 5. t. m. ker ga le ni bilo, je poslal g. Dr. nekega svojega uslužbenca pogledat v Gorico, kaj da je vendar z vozom in voznikom. Ta je našel voz in konja v nekem hlevu, voznika pa ni bilo nikjeri. Vso reč je naznanil potem policiji, ki je poiskala Furlana ter ga spremila v zapor, kjer bržčas pride zopet k pameti. Po drugi strani pa čujemo, da je vzel ta Furlan svojemu gospodarju okoli 200 K, in da se radi tega ni vrnil, marveč živel komodno v Gorici. I Slepar. — Neki 27-letni Strmčnik Franc s Štajerskega se je izdajal za sodružnika tvrdke Saunig & Dekleva v Gorici ter hodit okoli ljudij, ki so imeli šivalne stroje, in si dajal tupatam izplačevati predplačila. Od neke Komavli v Pevmi je vzel stroj ter predplačilo 24 K. Stroj je peljal v Gorici v neko gostilno na Komu, radi česar je o tem Ka-mavlijevr obvestila svojega moža. Ta^je Sel poprašat k tvrdki S. & D., kjer pa so mu povedali, nske k plesu proste. Na mnogobrojno udeležbo uljudno vabi odbor. Zlomil si Je tilnik 53-Ietni zidar Ivan Silič iz Ovcjedrage. Ko je meril zid na neki novi hiši v ulici Androna della Pergola, je prišel ob ravnotežje, stoječ kake 3 m visoko od tal, padel na spodnjo podstavko kaka 2 m nižje, ter udaril s tilnikom ob tram, si zlomil tilnik ter ostal mrtev. Pustil je ženo in nedorasle otroke. Truplo so prenesli v tukajšnjo bolnišnico. Opozarjamo na oglas v današnji številki glede dopisnic s fotografijami,, ki se napravljajo tekom 10 m. Izdelovateij nam je pokazal več takih razglednic, ki so vspele prav dobro. Opozarjamo na oglas g. J. Medveda v današnji številki. Naznanilo otvoritve. Podpisana naznanjava slavn. občinstvu iz mesta in z dežele, da otvorlva 15. t. m. mehanično delavnico, zalogo šivalnih strojev In dvo-kolas raznih sistemov kakor tudi puik In samokresov ? ulici Riia Castello štev. 4 (konec Rašte!t .) Sprejemava vsako popravo in rekonatru-iranje bodisi šivalnih strojev ali dvokoles. Vsako popravo, šivalni stroj ali dvokolo jamčiva. Z ozirom na najino dolgoletno skušnjo, zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vrste in trpežni, ter izvršujeva vsako popravo bodisi šivalnih strojev ali dvokoles točno in dovršeno. Naklonjenosti cenj. občinstva se toplo priporočava udana -------------------Kerževaniife fafc. Razgled po svetu. Kranjski deželni zbor. — V seji v petek je izjavil med drugim tudi sam deželni glavar, pl. Detela, član klerikalne stranke, da smatra obstrukcijo za nevarno orožje, s katerim se sekajo smrtne rane parlamentarizmu in ki ne more roditi drugega nego absolutizem ali anarhizem. Klerikalna stranka seveda, kljub taki izjavi, nadaljuje obstrukcijo. V dopld. seji je bilo to, popoldne pa so začeli citati Šusteršičevo interpelacijo o slovenskem vseučilišču, citati so jo v soboto in Citanje se nadaljuje tudi danes, pa še ne bo konec. Ker bo treba le še Citati in to komedijo tiskati, bo stal ta Šusteršičev ,spas* deželo kakih 6000 K..... Večina je storila vse, da bi omogočila delovanje dež. zbora, sprejela je nujnost predloga o volilni reformi, odstopila klerikalcem v finančnem ods.'u celo predsedstvo, ali nočejo pa roCejo. Ne rednim potoni, po treznem prevdarku in študiranju naj bi se prišlo do izvedbe volilne reforme, ne, ampak kar čez noč naj bi jo zbornica sprejela, prav tako, kakor hoCe dr. Šusteršič 1 To je parlamentarec! Uboga dežela, koliko trpi vsled politike črne suknje in prismuknjenih ljudij! Kriza na Ogrskem. — Cesar je sprejemal te dni več važnih politikov, ki so ga informovali o položaju, pa tudi v to svrho, da bi si izbral koga izmed njih za to, da sestavi novo ministerstvo ter prevzame vodstvo vlade. Szell, Lukacz, Andrassv, največ pa se imenuje grof Štefan Tisza, v katerega bi stavils« krona upanje, da skonča krizo z novo vlado. Vsa Ogrska tr$;i pod krizo, ker se čuti v vsem gospodarstvu; to bržčas tudi pripomore k rešitvi krize! V deškem deželnem zboru delajo Nemci obstrukcijo. Sprejetih je bilo nekaj predlogov, ki Nemcem niso všeč, zlasti pa so hoteli spraviti z dnevnega reda premembo obč. volilnega reda. Zato stavijajo prazne predloge ter zahtevajo glasovanje po imenih. Tako obstrukcijo hočejo nadali.?v?.M, V Opatiji je bilo navzočih dne 7. t. m. 1271 oseb. Od 1. do 7. t. m. jih je priraslo 504. cieux, se vrže med bojevnika in zagrabi meče z rokami, j »Milord!« vsklikne d'Ariagnan, ki ga razsvetli' nepričakovana ideja, »milord! oprostite, gospod, če ste morda...< »Milord vojvoda TSuckinghain,« pravi gospa Bcna-cieux polglasno; »in zdaj nas morete vse pogubiti. »Milord, milostiva, oproščenje, stokrat oproščen je; toda jaz sem jo ljubil, milord, in sem bil ljubosumen; vi veste, kaj se pravi ljubiti, milord; oprostite mi in povejte, kako naj se dam usmrtiti za Vašo Milost.' »Vi ste pošten mladenič,« pravi Buckingham in poda d'Artagnanu roko, katero ta spoštljivo stisne »ponujate mi svojo pomoč, in sprejemam jo: pojdite dvajset korakov za nama, in če bi naju hotel kdo zasledovati, ga ubij te. < D'Artagnan vzame svoj goli meč pod pazduho pusti gospo Bonacieux in vojvodo iti dvajset korakov naprej ter jima nato sledi, pripravljen, izvršiti povelje plemenitega in elegantnega ministra Karola I. dobesedno. Toda na srečo novi pristaš ni- imel nikake prilike, da bi dal vojvodi ta dokaz svoje udanosti, in mlada žena in lepi mušketir sta stopila skozi vrata de TE* chelle v Louvre, ne da bi ju kdo vznemirjal. D'Artaguan se je takoj napotil v krčmo k Smrekovemu Storžu, kjer je našel Porthosa in Aramisa, ki sta ga pričakovala. Ne da bi jima natančneje pojasnil, zakaj ju je vznemirjal, jima je samo povedal, da je zadevo, pri kateri bi bil za hip potreboval njune pomoči, izvršil sam. In prišedši na to mesto svoje povesti, hočemo pustiti trojico prijateljev, da se vrnejo na svoje domove, a mi sami hočemo slediti vojvodi Buckinghamu in njegovi spremljevalki na skrivna pota Louvra, XII. | Georges Villiers, vojvoda Buckingham. ; Gospa Bonacieux in vojvoda sta brez težav dospela v Louvre; o gospej Bonacieux so vedeli, da jej kraljičina služabnica ; vojvoda je bil oblečen v uniformo mušketirjev gospoda de Treville, ki so bili, kakor smo povedali, ta večer na straži. In če bi se bilo kaj pripetilo, bi biii obdolžili gospo Bonacieux, da je pripeljala •* Louvre svojega ljubčka; to je bilo vse, vzela je krivdo na se: vsekakor bi bila izgubila svoje dobro ime, toda kakšno vrednost ima pač na svetu dobro ime majhne trgovke? Prišedši v notranje prostore dvora, sta Šla vojvoda in mlada žena kakih petindvajset korakov ob zidu; nato je gospa Bonacieus pritisnila na vrata, ki so bila določena za služabništvo ter po dnevi odprta, po noči pa navadno zaprta; vrata so se odprla; vstopila sta, in obdala jo je tema, toda gospa Bonacieux je poznala vsa pota in ovinke v tem delu Louvra, kjer je prebivalo služabništvo. Zaprla je za seboj vrata, prijela vojvodo za roko, tipala nekaj korakov pred se, prijela z roko za ograjo pr: stopnicah, stopila z jedno nogo na stopnico in pričela stopati navzgor : vojvoda je naštel dve nadstropji. Nato je krenila na desno, odšla po dolgem hodniku in zopet za jedno nadstropje navzdol, napravila še nekaj korakov, vtaknila ključ v ključavnico, odprla vrata, potisnila vojvodo v sobo, ki jo je razsvetljevala nočna svetilka, in rekla: »Ostanite tukaj, milord - vojvoda; že pridem.« Nato je odšla skozi ista vrata in jih zopet zaklenila, tako da je bil vojvoda v pravem pomenu besede jetnik. Priznati se mora, da vojvoda kljub temu, da je bil (tako osamljen, ni niti trenotekčutil strahu; }r.*-)\naj- bolj značilnih stranij njegovega značaja je bilo hrepenenje po nenavadnih dogodkih in romantični ljubezni. Pri njegovi hrabrosti, predrznosti in podjetnosti ni bilo danes prvo pot, da je stavil svoje življenje v nevarnost s podobnim poskusom; tevedel je, da je poročilo Ane Avstrijske, vsled katerega je prišel v Pariš, ponarejeno in zanjka, v katero naj bi se vjel, a mesto da bi se vrnil na Angleško, je izrabil položaj, v katerega so ga spravili z zvijačo, izrabil ter javil kraljici, da ne odpotuje, ne da bi se sešel ž njo. V pričetku se je kraljica odločno obotavljala, končno pa se je zbala, da bi vojvoda ne napravil v svoji raz-draženosti kake neumnosti. Že se je odločila, da ga sprejme in prosi, naj hitro odpotuje, ko je še oni večer, ko je prišla do tega odloka, izginila gospa Bo-nacieux, ki je imela nalogo, iti po vojvodo ter ga privesti v Louvre. Dva dneva ni bilo po nji niti duha niti sluha, in vse je plavalo v zraku. Ali ko je bila zopet prosta, ko je prišla zopet v zvezo z gospodom de La Porte, so se stvari vrnile v svoj stari tir in izvršila je nevarno podjetje, katero bi bilo izvršeno že pred tremi dnevi, da je niso zaprli. Ko je bil Buck«"ngham sam, je stopil pred ogledalo. Ta mušketirska obleka mu je pristojala izborno. S svoj-Vj petintridesetimi leti, katera je imel tedaj, je popolnoma opravičeno veljal za najlepšega plemiča in najelegantnejšega kavalirja Francije in Anglije. Kot ljubljenec dveh kraljev, z milijoni * premoženja, vsemogočem v kraljestvu, katero je mogel po svoji fantaziji razburjati in po svoji volji zopet pomirjati, je Georges Villiers, vojvoda Buckingham, pričel jedno onih bajnih eksistenc, ki ostanejo v teku stoletij za poznejše rodove slične čudežem. (Dalje pride). Rasti e»r za aedaj *ae pojdejr Rim, baje radi tega ne, ker se je bati nepriliVod strani socijalistov, pa baje tudi radi tega ne, ker vsled važnih notranjih dogodkov ne more z doma. Kakor se da posneti iz listov iz Italije, pa pride ruski car v Rim na vsak način, samo kedaj, to Se ni določeno. Zborovanj« Cahov brei konfeslje. — Pretekli mesec se je vršilo v Pardubicah zborovanje Cehov brez konfesije. Udeležni-' kov je bilo 346, med njimi 146 delavcev, 30 privatnih uradnikov, 17 Časnikarjev, 9 trgovcev in krcmarjev, 6 zdravnikov, 3 kmetje, 2 obrtnika, 2 dijaka filozofije, 1 doktor prava, 1 učitelj, 80 žen in 49 mladoletnih. Sprejeli' so resolucijo, v kateri zahtevajo med drugim obligatoriCno uvedenje civilne poroke, odpravo smrtne kazni in kaz. §§ 122, 283,285, 300—305, prisege pri sodniji, ioCitev od države in cerkve kakor tudi obligatoriCno sežiganje mrličev. Belgijski kralj pride torej vendar na Dunaj. To se zgodi že 17. t. m. Namen je bržčas dvojen; zbližanje kralja s hčerjo Štefanijo in pa baje lioCe kralj naprositi našega cesarja, da bi prevzel nalogo razsodnika med Anglijo in Kongo, drfeavo Leopoldovo, katero napada Anglija. Vojn« med Kusijo In Japanom? — Po listih kroži vest, da so Japonci zavzeli Masanpo na Koreji. Po drugi stranki se de-mentuje ta vest. Japonska pa hoče na vsak način Rusijo iztisniti iz Mandžurije. Strajk radarje? v Trbovljah traje dalje. Delavci zahtevajo; za kopače 3 K, za voznike 2 K 60 vin., za ženske in mlade delavce 1 K 60 vin. Do sporazumljenja de ni prišlo. — V Trbovlje in Hrastnik pa so poslali par stotnij vojakov h Ljubljane! Bazne vesti. — Gzedsko močvirje na Ogrskem v obsegu 600 oralov je gorelo te dni. Ogenj se je Siril grozovito naglo. Gori 10—15 cm na globoko. 4 osebe zgorele, več his posutih. — Poročajo o velikem deževju v Ameriki. V Pattersonu je odplulo 50 hi8, 500 rodbin brez strehe. — Nekemu delavcu Jak. P. v Trstu je izginilo iz žepa 400 K., kar je opazil, ko je hotel domov. Sumijo 12 letnega vajenca E. P., katerega so zaprl'. — Neki nemški Študent Dippold je kot od-gojevatelj v družini berolinskega bankirja Kocha izročena mu dečka tako trpinčil, da je jeden umrl, drugt je pa sključen. Sodnija ga je obsodila na 8 let ječe. To je cvet nemške kullare! — V Londonu je bilo oddano 30.000 K za neko dunajsko banko, pa Se ni dospelo na Dunaj. Ker je izginilo tudi neko drugo pismo s 160.000 K, se sumi kako poneverjenje. — Na Kitajskem se je pojavila kuga in kolera. Iz Port Artura je radi tega hitro odSlo ruako brodovjp, okoli 90 ladij. zaklada za tako vsiljujočo se jim oglato in trakuljasto divjačino, gabi in njim vsako veselje in zanimanje do risanja zaduši, je umevno in umeven je nas risarski goro-stasni poraz, katerega se moramo danes po 33 letni novi šolski dobi pred drugimi narodi sramovati. K sreči se je začelo zariti tudi na risarskem obnebju. Učitelji in strokovnjaki v zvezi probujajo, govorijo idpiSejo v novejfenFiSsti^ž* Trgetnt^silami ztHsemeljito preosnovo risarskega pouka, in upati smemo, da Audi njemu napoči kmalu beli dan, da se tudi temu določi dostojno vplivno mesto pri splošni harmonični odgoji človeštva. Strokovnjakov in učenjakov —. za * pametrto preosnovo se boreče in vso sedanjost zavladajoče — nazore vpoštevSi in spodbujen 1. s Itoferlmi odgovori mojih avgusta 1901. v 1000 komadih razposlanih 15erih vprašanj in 2, s prijaznim odobravanjem mojih nazorov pri osmih uradnih učteljskih konferencah sem se odločil na mnogostransko zahtevanje in prigovarjanje za založbo ravnokar dovršene knjige ,R i s a n j e v ljudski Soli* z naslednjo vsebino: A. 1. predgovor; 2. namen in naloga pouka v risanju; 3. splošno Specijelno — metodiska navodila; 4. meto-diska in stvarna navodila k posameznim uzorčnim listom; 5. deset popolnoma izvršenih učnih slik; 6. naučni načrti. B. 34 vzorčnih listov s 90imi skupnimi pred vaja m i za risanje in pisanje, 400 predmetov iz živ* Ijenja in okolice učencev in nad 70 historičnih in modernih ornamentov. Knjigo, kije deloma sad skupnega premišljevanja in dela, izročim cenjenim tovarišem in tovarišicam, nadejaje se, da pridemo ž njo sigurno naprej, ter prosim, da mi blagovolite prilično svoje nazore, bodisi ugodni ali neugodni, odkritosrčno naznaniti. Knjiga se razprodaja vkljub ogromnim troškom zelo ceno po 4 K s poštnino vred in se naročuje pri meni ali knji-gotržcu Carl Scheidbach-u, Gosposke ulice, Maribor. S. J. Marin. .Išče .se za stalno službo n.ladega marljivega moža in ženo. Mož kol čuvaj, za vrejevanje po vrtu in druge posle; žena zn snažanje stopnic in drugo. — Ponudbe na naslov: G. Ružič, tovarna fcdž, Reka (Fiume). ....."*......" Injiževnosf. Nova knjiga; Risanje v ljudski Soli. — (Konec). — V* tem, ko rišejo Američani, m njimi Angleži, Francozi in v najnovejši dobi Nemci že davno razne predmete, kakor nam jih ponuja narava in življenje v otroškem okrožju, rišemo mi Se trdovratno po pikah in mrežah raznovrstne trake, zvezde, pleteže, tri — in mnogokotnike, tapete in kroge — seveda vse s prosto roko —če nas učitelj gleda l Da se taka neslana, moralna pedagoška piča učencem, ki nimajo prav nobenega sperc«»puječ>ga predstavnega priporoča o priliki praznikov T.jch Snetih Pran Podberšič avtorizovan kamnoseški mojster v Gorici, Tržaška ulica št. 17. Izdelki so vsi iz kraSkega kamna naj-j bolje vrste. Gena nngrobnim spomenikom je od 15 kron više. V zalogi ima kamnite plošče, umivalnike za kuhinje itd. Veliki požar! zamoreTs^lalko In naglo pogasiti samo s Smekalovimi = = brizgalnicami nove sestave, koje od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnioe nepotrebno! R. A. Smekal Zagreb, skladiSfie vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev. 11 129 odlikovanj 11 Prodaja zemljišč v Vipavi t soboto dne* 17. oktobra vseh Strancarjevih usnjarskih in kmetijskih zemljišč vložn. št. 3; 7, 8, kat. cbc. Vipava in St. 142 kat. obe. Vrhpolje, z delavnico za usnje in z drugimi poslopji vred — na javni družbi ob 9. url dopolndne pri sodniji v Vipavi. — Klicale se bodejo, ako ni za celoto nobenega kupca, sledeCe posamezne parcele vipavske davčne občine, za nastopne cene: štev. 85/1, 85/2 in 1689/2, pri teh je hiša št. 2 in 3 in vrt, za , .......K 5157*20 , 2546/97 gozd . . ...... 100*— -„-2302-----njiva strtami .;.»" 320^48 , 2372 travnik ....... 47440 , 2576/75 gozd......., 100'— » 87 hiša v kateri stanuje Anton Šmuc, za . , , 2340'— „ 2544 vrt za zelenjad . . , „ 3108 » 1525 travnik....., „ 378*40 , 2513 travnik ..,.,., 205*10 , 1578 njiva s trtami .... 1003-92 , 1587 njiva i trtami . . . , 768iJ4 , 1590 njiva s trtami . . . , 1298*40 , 1588 njiva s trlami , , , „ 403*92 » 2540/128 gozd.......t 100'— potem se še kličeta dve parceli davčne občine Vrbpoljske št. 826 in 878 travnik za K 739«54 Zemljeknjižni ekstrakt in dražbcni pogoji in druge podatke se, razven pri Vipavski sodniji, tu Ji poizve pri podpisanem. Dr. F. Papež, odvetnik v Ljubljani. Naznanilo. Podpisani naznanja slavnen.u občinstvu iti svojim cenj. naročnikom, da otvori s IS. oktobrom brivsko podružnico na Stolnem trgu štev. 2, kjer bode mogel postreči posebno naročnikom spodnjega dela mesta ter onim z dežele, bolje nego je to storil doslej. Obe brivnici sta preskrbljeni z izbornimi delavskimi močmi, da je vsakdo točno postrežen. V zalogi so vedno v veliki izberi vse potrebščine brivske stroke, kakor fina in navadna mila, razne parfumerije za dame in gospode, vse po zmernih cenah. Rojakom z mesta in z dežele se toplo priporoča udani Anton Pucelj, brivec. Gorica ¦ Gorica Hčtel jri zlatem jelenu' v trgovskem srediSČu nasproti nadškofijski palači. — Sobe za pronočiSČa po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. - V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izboraa kuhinja. Domača in p tu j a vina. Izvirno plkensko «prazdroj» -pivo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlesti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili. Vsak Član ima po preteku petih let pravico do dividende. vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odikodnlifi In kapltallje: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države s vsMkosI dlovanako-iiarodno uprav«. Vat pojasnil« daje: Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastnej nančnej hiši Gospodskih ulicah štev. te. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih! cenah. Škode cenjuje takoj in naj-j kulantneje. Uživa najboljši sloves,i koder posluje. i Dovoljuje iz čistega dobička izdatne! podpore v narodne in občnokoristne namene. j J_ Medved Gorica, ulica Corso Verdi št. 38 naznanja, da otvori v nedeljo 18. t. m. trgovino izgotOV-Ijetlih oblek po najnovejšem dunajskem kroju za gospode, dame, deklice in dečke. *^fJQ| Skladišče je v petek in soboto slavnemu občinstvu na ogled, ne da je treba kaj kupiti. To izvanredno izložbo na goriškem trgu naj bi blagovolilo počastiti s svojim posetom slavno občinstvo iz Gorice in okolice. Pfaff-ovi šivalni stroji To sliši kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve kaj je šivalni stroj, in Se no ve kako se upelje nit v šivalni stroj, tem manj kako isti Šiva. toda mi smo po naSi več kot 20-letni poskušnji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res Pfaffavl šivalni stroji najbolj trpežni, ter se nvenb da se ne dela z nobenim drugim slrnjem tako natančno kot s PfaaTaviaa. Pfaffmi irvaim stroji i!L^.p° ""**dobi Se "*" Pfaffnvi fiwlni sinji L5225?" a'"»fo"Wto IU«f(fi.<; «H*ilai •fanii so posebno pripravni za umetno vezenje naiiufl SWilM alnijl (recainirenje) ter se poninje brezplačno. Pfaffo« šival« stroji EttfJiZ"raako lovarn° Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pf.ffove šivalne stroje.^ Ifaf&mh šivalnih ia togih strojev y Borici Yia ituncip steir. 1 SAUNIG & DEKLEVJt. Popravljalniea fllvalalh strojev, avokrte« Nunska allca 1*. Agenturo Zwilchenbart v Buchsu «11 Batlu (Švica) Generalno zastopstvo francoske prekmorske brzoparobrodne družbe ^ Na vsako vprašanje daje se kretom pošte in brezplačno odgovor in pojasnila. Karol praščil^, p3kov8ki mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 8» PnporoCa vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstva za nmogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po iako zmernih cenah. Anton Pečenko pristna bala in črna vina izvlaavaklh, f«rlMSfclfc, Dostavna na dom is razpofuja po železnifli na vse kraje avgtro - ogerake monarhije v sodih od 56 'Uro* naprej. Na zahtevo poSilja tudi uzoroe. C. Zahtevajte ni(»j iluatrovani cenik z val kakor 500 podala«! od ar, zlatih, srebrnih ia maziktlfČHih predmetov, katerega poiilja zastanj in presta Hanns Konrad, tvornica ur ia ekspertna hiša Masi M. 249. — (ČeSko). Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Fran Melinek krčroar in zidarski mojster na Vrhovljah St, 30 ,Na Planini* priporoča svojo = gostilno, : kjer toči pristna domača bela !n orna vina In vedno sveže pivo. Tma izvrstno kuhinjo z mrzlimi in gorkimi jedili ter prenosa ?.* pfn'ke in hleve zn kon!«\ KMT1* Cene zmerne. Novost za Gorico! Trj|o\/$ko~obrtna re^ijtroVarja zadruga z neomejenim jamstvom v Oorlol. Hranilna vloga obrestuje po l%1t, - večje Htaine, naložene najmanj na jedno leto, po 5»;.. —- Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti. -~ Rentni davek plačuje zadruga sama. Poaajlla daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih aH mesečnih obrokih, — proti vknjižbi varščine tudi na I0-lotno odplačevanje Zadruialhl vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron. Stanje 31. avgusta 1903: Dalasi: a) podpisani.........K 1,210.300-- b) vplačani.........» 405.188 — Oaaa paaajlla..........» 1,631.164'— Vlaaa................» 1,203.438--- ®&&&&&&&&®&^ Med. univ. dr. B. Piki, zobozdravnik v Gorici naznanja, da je preselil svoj zobo-zdravniški atelje s I. oktobrom 1003. v Corso Ginseppe Verdi 19. (poprej Vrtne ulice) nasproti ljudskemu vrta in or din nje od 9-12 dopold. in od 2—5 popol. Prva kranjska z vodno tih ia turbino delujoča tovarna stolov Fran Švigelj na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko priporoča si. občinstvu, prečast duhovščini, iraete-Ijem in predstojnikom zavodov in šol, krčmarjera in kavarnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. natančno in trpežno Izdelane stole, fotelja, vrtne stole, gugalntke, naslonjače Itd. itd. Blago je izdelano iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni barvi imitirano. Največja izbira stolov, naslonjačev in gugalnikov iz trstovlne. Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko. Naročevalcem na debelo se dovoli znaten popust. r V Ameriko potujoči naj se blagovolijo obrniti na Na tekališču Frana Josipa v bližini hiše št. 41. Dopisnice i lastno fotografijo, gotove v 10 minulih izdelane na najfineji platinov način. — Garantirano najlepši izdelek. Ua za jednega pHnega zdravnica je razpisana v Javni bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici, z letno plačo 1000 kron, z brezplačno hrano I. razreda, z brezplačnim stanovanjem, kurjavo in razsvetljavo. Prošnik za imenovano službo mora biti dr. splošnega zdravniškega znanja, samskega stanu in vešč laškega in slovenskega jezika. Prošnja naj se vloži na prednika samostana usmiljenih bratov v Gorici do 1. novembra t. I., s pridjanim zdravniškim diploinom, krstnim listom ali domovnico in ako mogoče s spričevalom dosedanjega delovanja. Posnemanja vreden je odločen nastop skrbnih gospodinj: ono zahtevajo le »Ilirske testenine" in si ne pustš vsiliti drugih. Te testenine izdeluje le Prva kranjska tovarna testenin Žnideršič & Valenčič v H. Bistrici.