hhajs. vsako drugo in falrto sredo mcsecti; ^**\A Oziwnila s L^L, 6 " " " " 5 krlt .»Lt'eil ~; so tr. ^Btk m ¦ IB w m wam'St*" po"pro"toru in mkv,t« ra NEDRU/.TVKNIKE: I W| H Hk IB vB - • T7" , za Po1 teta....... A ^B H| ^B ^B F ¦¦ ^H Vrcdnistvo in opravnistvo jc v hiSi St. 86 ta tela...... B V H jV ^B i ^H ^B I ^^ ., Conifaia Maestlt. Posamefoi listi se dablvajo r,o to kr. pri FX*^ ^Jp ^^»/ ^L^^P^F Narocnina naj se blagov'oljno posiljit pod tiHjtg»rfu C. Sochar-ju v Ooriri. ^^ naslovom: Viklor Doiene v Gorici. Organ slovenskega politicnega družtva goriškega za brambo narodnih pravic. St 8 "V <*oi-toi ^ii. .Julija IHT1. I. V* & bi i O ii«s:idilnaviNeim's(i)j)ip)jihz:isi»t!ajonavailni mi-i želnih zborov lako, da bo mogel vsaki v disto j. -v, **^> nistri Ta sld je \>\\ si,vrze vzamdu piska v, n voiulur' deželnih zadevah nodvisno sam sklepali in delati h tihrnmu ttmru /-»//V. >lv,itiut ,*•»',• > /.jvAforf/i Sl>S" ni ".* K»j>l»l'« ^'l'K« I^J«''".,h '•' «i"K«l /.i»»loj j na kciri»t in razvoj svoje dežele, katero on naj ...tI„v „,..;•/,. ,;,.. in aynllftta t I Ah 9 n. lu]\r't>u- Hni^.sKniv) se v /,,,/,/rV,,, ./,-»:•/,» J1'1'. N «¦ K"'^' i"«' *"•[>«¦] |»»«'h' |Hi/ii«li in, Kdor ima z oblinami uradno opravljati, ali AVri <*/ *fomi*M< /.-.^«.r-; , rtih nI tt :h:,r»,i K:,.k" |,n ,",'m,;,xi »';'>'"«»]>" 'a«l'-y postopat,, da . kdor po deželi hodi i» se pogovarja iljudmi, pr* \, dn jih jo starešin, in tudi nekaj žu-*f'*y|' ^ /adi»>ti. Vm- poprejšnje \ludi> so za to skrbelo,: panov, ki di)lno'no poznajo svojih pravic in dolž- 3. Vttula naj st uzu-.i, lednr /,W«-;'»,,- }>une ,!;i sn mrude med «e|n»' razdra/ile s Umu d i so U0Hti' '*,,tm Jc bilo sliflati o županih, kateri bo ne- sl«zW r/.n. m.«/, „-i ./,,,:/„„.,„ ,*¦',> ,,„/„/.,¦ ' ¦»» P^'.«" 1"> v,/lirni u.eri delilo da s,,' pulilo K"'".r1"![ *«Pnni» »!«v.°i« ?'*^celdfcri?n »MIK ; y ' ' .' . ' ,. ' "l- lM y I '»jS|,»-1 Marsikedo izmed iijili je mislil, da je absolutni, da »seUjMere so ztit>.;.lt- n,-:,'(itth ,«-;;/..¦.. ,u /¦»- «*«••' jc-.s|i:itiMMii, a «iiu-e liiapocvati ttiliKu rasa, ,e (Mi s »m gospodar občino, in starešine so mu :miju tltitiur rnzu^.-r. dokler n—n zaceli tudi /utirano iiuim !o /ulji na- bih« peto kolo. Tak župan je rad preziral stare* ' A h\. *..... i - -, ' ''!' lj ':| r',M'' »»•?',l«,ti, da so m* pivliudih m /ii-: Mnstv«, in Poku ji* y.bral, silil ga je, krifial iu 4. n-.'«tfytfi /.-vrh,,;.!./. .rrn;i»,Vi .v. ^j,. (j;t (l((i ... ((j,. ,(| >A[ ¦ . . %uKulfoin xi -uvcii tudi KC^irilimval, dokler je njegova SuiHtn -r irn.\ii,>.zu , "si u. u iiruitt,'uil.i, „.;, IH1 ,«,,,,.,, :.,,.,.. „„ „......r . „. i .. i obvi-ljal.i. Kopel H« je iiiijMOl, ki JO vrgel pod klop »«/ v hL*,L. ¦•/-' m- /-ii h/., ."¦ ,... J J ' p . i j m ' ¦ :Kk,,,i»'1» ''li ni«» '»» !»«»njegovoMi miioi$* Navadno ««; ^ Hy*;t)u» u--^, /,7« ^.'w.,f. - /-,,» m pr d Im^hh. .\ k,l«,r ^ dol-., gospodaril, n-¦ s., Liki /.upaoi bili tinti, katerim ni mar »aračune t,1*t}ntui Meniti, tin h'-l, va\i sU,'i Iimin, iihmm, da ima pravico do ;»ospo- ! in prniiuMiue, Ro manj m javna BOJO iti Ka fMl-ilnd'KHfi-1 tnnri*i d«ri\:i, in -i «a no pusti rad i/ mk i/li^ali. 1 '•'>«'"««'. KtareAiuo. ho pa moUkli idi-/.lito, ker jim /,,,.,,,,,'v,,,....... ;.k .,.„., „„.,1 ,,„....' ,1,, j iiivšc*1:bi!odelali, uli kerniaonoRiinll iiostnvInuvojlli Yt,-;i.t*r.r t;: »Ati Is H. '-''.i .\«'»'«n/« - n .1 mM i snio/.i, na ( i#ivj( Ji(||a. . ,„kili *n|MMiijali vw naroboftlo. nrlhnr '"*' ''','" "^u,uv"im V:,lK,,,,,,,,,l" «»«•*¦»¦«¦»¦¦ s 1f Prednjimi L.rej, knitAno praviea In doli- uuu<,r' /.itonj se Ihi.jmi ni tiorhki-m, 'IV/askem m v j ,,„S|i inill NlareiiiuHtvo in kafte župan5 potem vsak {*. liitiii jp^K;,'« ¦—1 e ¦ t ¦»kntrdiivi. iimnli/e d<»-:'d;iuje krivične navade, i le!,ko ra/sodi, kalori občinski Kttatopniki l^polna- r,l j im\ /¦• t r.iv J1.iiil.1-, iIm itn» nj.liiiv j.vik s:iiu f-»sjio- ! vajo^ (lni/,nosti, in k -Icrl in kaki n.ožjo se Imajo i;i;i'i,k»Ur«-pi:!i:^-ij->;,\s-|>kijif m>av>tiij--'.ki, d .uiti v d.v.-imli A» ¦tiliin ndlu nli, v iauiili nradiiijali [ /vnl,!,vv U' ,'/:\s,0F" . . .. rtllv,.rt,ift , , m 1 , , • s . , , , . , ) 1 1 .1 ^:'W občanski red obsega v II, odloubi od %, i„im.k:. sl««\.-ii.ki en ,1,^1 ,-.».,.,,;>, „ n,,,^,, m Mi 1.1 .1.« -1 p:. Ij.idMM-i.ni. -I.-vihi v \.«Ai; 2«, ,|„ .jy vse pravteo osiroma dolžnosti stareSin; i»:i-i-j:.» tittm>U'>!*U:i ptth- »:f«\«:i«r t^tli.n.jdi otjn^iiii, 1i-m*i*j>i \< nd.ir na 1'rimorskem gospoda-; naj va/neJNo boeemo I11 našteti, dr/-nii.h 4.A*\, ;«" ' ;k-* ;>/!.*!.; :*j .^-i;! »:,.d^ j,j luti; y;j»i.i.'j 1.1/jior mi d p.dj-ici iu llnsiiii naj ' Občinskega Hfarešinstva delo v obče jo, da Ktu«' v i.,;:,.!; v?«f-„wi tt>'\:i;d( ^ t .\.j u,-u * i'^k¦.¦.!¦..;.L,* t ;!>;.!,..« ..-¦ «¦ .: .^ ž ;n i/uij. :* j..^.i- ;.-. ,;i :.• !-. A\::.|rv l...!v s/livl»i, kar mora p»-; ,i,.|„ ho druso osebe odločene, ki so neprenehoma Kf»;\ Ntnic: >;M*«j:-ti.»»t d*/'U'kih ieti -1 Litiji vadi. Od di/.avnc^a : pri «leln,/npani. klt-nU!::'. si:.-u i:» «::i j«» Ij-t.j .'..i','rs t«-„-i Sl-i- /5,Mja m <;d dt >- /.¦ |.^.. », p.roein-. m nr:.M\icn.. /. stopam, da se m: ; kl;ulno premoženje občine, če namreč ima kapi- Uhn iu,.pi i'a«mj tK.f-.Uj.y\ iiii.f cd nji-.:.j ptir:1\!.\:aj \>|u-.-noj;.'i iu pr.ivir.- i tulov, zentijise i. t. d. W,Mo, j--..i*.fri ^ :- ^.,1«;. .".!. l,-i.-k ; !,,/.< .». :-..\-i;j.j V d.¦/ hiili /I.iuiii ijb.-l..ji vi*eid»d 2. Kedar se ima ustartoviti, kako naj se to i:.^a ;,. t.>-, v;w!.-!jl# ,* ^.;.('V#; .:. ":.¦ *».;::.'. .-./d, n, -,ii':, -,-.'. n;i\,u t.-a te pa njiiiuv do- prom«/.ci»je «f.ivn. .1,1 iurt„ i-:»!W^/z;. - -hW ... i 1 '.k- r..7SJl.;.. 5.1, .,:¦.. ¦. d-i . ! r.j. d. i m— ,.r,'i -n'v taU Iriir mej«., , :i: Kw,J,r ^ M,nnov,U P»'evdar<,k dedkov t-^-inru. ^i;.-, •., i.-« j-..,«:., v. .' t -f, ( v: s..- d.-.h. -¦ I^.s j i. ;.k.. i-kb«, da obstoj,*, le na ' .|'. Wdi icSn je letno račune. »•'••r-t-M. ,'ih«. ? <¦.. A'«-':-j ¦ v ;. !,: ; •,.:;, ^,. \y.,j ,„ < , .k,„!„ ..|-d.n-. .1.I1 n.i.M nj. (asa tedaj ;>. PnHvritijc se in oklepa sploh zastran vsili ihti hi p>'.!>,:. \-» '¦«:;«'*" .-i.»k'<: :m-.:, .•¦. ^ .• };,m .\\-tt;j:. d* ..• ../r,i m stalno oknpi.' reči, ki se ne štejejo k navadnemu oskrbovanju iw«t> t ¦•/.•,:. • . ¦. ^ Iv., v.;;!. . •, : • •-.?.,: I.llr, pi, .tu.). i..» n-!.c,.lAm. v>(innar<». premo/.enja. % u-,., ..: v. .. ... t i» , „ , ¦ j 1 1 i 1 • 1 iSJsirefiiiisfvu Brc priznati, ec je potreba, m ':t ^"'V. •'•" * ''•.¦-."""."V : " " :tž f','A:°- J" "-' ".^ ¦.^-'^»"i» «»•"«¦»«« p0{,„, l):,ieli občinske uradnike, zlužahnike; odlo- ?m ..»;,.tv.'mt Mur.Viiv lh^h ..:....;i ^.1] -^,,.3:,.' ?, i /j;.,.!„\,nski, pri na- na SSoveiiskcii ,.;ii. koliko jih ima biti, katero piučo in pokojnino ?f.Mt» dr,i/t-y.t lr, \\ /./m :>;-.:,; .j, «j < jr ... -3 >g;.: ¦. !„ j.i ;..-j -«. lr.i ^MU-jh *i« »i: * ra/iii delokrog d.'- •','. > i ¦-, •¦•[). j \uj:il;-.v. K Umu pride k> druga nesreča nad neta (h svoji uesreči ) k znancu grofa Nagyu, Med U-u *? upre tiekolikn ma^|arskiii vi-li- /as««J!i'.ke. Kmcijt* \love iiee.'pa fratra Mihalja, kteri ju pa prav izdajalsko v jame in pod stra- kaitev (ma^i;at'vi proti vLUi, kt ?i lahka v «v-»jo k j je i. sil piMiia punfuriev v Carigrad Tudi žo na Dunaj pošlje.— kol*, ž« tako t.e.ud.»>'.!j;ae.:a IN-tra * potili. Pala U-. po.i|-jo na Humi> Na t:, gla* u-iane na Ogcr-' Potem udnSi cesar Leopold popolnoma punt thi Veselenji, ju(!e\ «-a::ae. gmf N .dažd. ,h>u s:u."m ,,;Mr:i „pe/r kteromr, ae mogočni Kakoczy na Ogerskcm, ter polovi kolovodje. Nadaždi, ki je PrfdamV - pra«c hnatske KniK Pflcr Zrinjski, i.a e^o p>>>tavi Hr/. ko je bila ta ustaja prema-. asmiraj nu Dunaju stanoval avedSi, da bo zavotni-grof Frankopan, Ftanjo Kr»ta. Kakoe?y, Krazem gana, po>lje i-.2<,ar Leojioid generala Siiankavin, ki vjeli, se prestrafii, kajti vedel je, da gre tudi lattenhaeb. ti Je m hi\\ glavarji te /.arote. Glav„r ua kuzuujc hrva«kc neradovoljueže. /rinjski nde- njemu za kožo. Da hi sebe opral, razodene vse celega punU, palaiin Veselc-uji, ie umrl pred, ueg<# «'i da se ne bo mogel nmcgobrojucmu sovražniku : spletke. Ravno to stori tudi linkoczv, po izdajal-80 to zaroto zasledili. vepcMio upirati, a ne imevSi od uiKjcr pomoči, niti sko cesarju pisma Zrinjskega iu Frankopana pn- Celo zarotno stvar pa razodene Tattenbachov \z Francozkega, niti Poljskega.-od koder se je; občivfii. Tako pade vsa krivda na ta dva. Knez komoroik. 'i a človek, ki je hit zarad tatvine za- jl0prcd obljubljene pom»-oi nadjal,- se loti s ee-1 Lobkovic, (minister zvnnanjih zadev) Petru vžlah-prt, nadjaje ,«e na vsaki načia oprostenja. razkri-, sarjem pogajati ali dogovarjati. Pišo mu v ta na- i ti, si je prizadeval na -vsaki način tega oprostiti, je vse na tanjko. Raznn tega pride vladi nekoliko: men pismo, v kterem ga spominja na slavna dela: Zarad tega pride sam k njemu v ječo, ter ga na- in velike zasluge svojih preddedov za cesarski pre-. govori, da prosi zopet milosti pri cesarju. Zrinjski stol, ga prosi milosti—vsmiljenja—ter mu obeča v j tudi stori to, dokazovaje, da ni toliko kriv, kakor pisem Ziinjslcega in Frankopana v roke. .siccr sto dvoamnib. — Casski dvor ne dvomeci nad Tatten- bacbovo zveatobo, ga poilje, da bi skrivsi kaj 0 i ztiamnje zvestobe svojega sina za poroka. hrraikih nezadofoljnikih pozvedel Ta pride v Oa-! Med tim, pred ko pride to pismo ccsarja v kovae, in nainesto, da svoje poslanje svrsi, se roke, napade Spankuviv (5akovae, preraaga Zrinj-spnsti v akrivne dogovore z Zrinjakim. To zavoba-1 skega ter ga obscde v gradu. Zrinjski in Fiau- to hoftejo njegovi protivniki, ki so svojo krivdo umivaje vse ie uanj vrgli. AH vse sastouj! Nem-Hki sodniki obsodijo njega, Frankopana, Nadazda in Tattenbacha k smvti. (toncc pnh.) So ča. ce ima obeina boloisnico ali druge institute. Ono j obsirao juzno Hareao bo morda prunerno. da se jo voli znpana in podzapane, podelnje pravieo do- I pripusti Rudclfovemu, da se pospesi in raz\ ije ta movja, zversnje pravieo patronata, ki bi sel obcini. | zeleznica, ki je za zdaj se breme naserau erarju. Glede krajne polieije omenja §. 34 staresmstvene * Kakor si bodiT direttna crta Trst-Lindau (inesto pravice. Ono mora tudi paziti na oskrbovanje u-' na koastanskem jezenij bi obstaia iz 4 kosev: prvi bogib, raescjuje pviMbe toper iaio naredbo in- od Trata do Beljaka cez Predel. drugi od Beliaka panstva v receh k samosvojemu podrocja obeine . do Briksena, tretji od Briksena do Insbruka in zadnji Stetib, ima tadi oadzorovati, kako iupanstvo in od Insbruk-a do Lindana. Ako se te postaje skupaj uradniki svoja dela opravljajo, insmev ta namen \ zvezejo, nastane crta, katera, ceravuo skrsvljena. poaehne komisije postavitu i bo vendar najkiajsa: 97 nemSkib miij od Tista Staresinstvo se ahaja, kakor to potrcba kaze, [ do Lindana. Sedaj se steje po juinej zeleznici eez naj manj po enkrat vsake tri mesece. Te seje! Dunaj od Trsta do Lindaua 175 mitj in 1#J cez iraajo javne biti, in ce jih zupan ne sklice, more jo \ Mestre-Vercno-Breaner. jib staresine tirjati. | Pretresalo bi se lebko vgodnost pontebanske Iz tega se vidi, da so poklicani ataresine k j ali lo3ke erte za zvezo % JSudolforo, ako bi ae bilo vainemu delovaoju, vsak naj tedaj dobro pre- ze odloeeno, da se ima delati arlberska zeleznica. * postavo, in ie ne ma brnti vetkrat prcbratL Iz tega se vidi prevaj here i staresinstvo moinjo obemsko v rokah, da je torej li*ar«*iMtvo a««H«rv obcini. Zato pa se nima misliti, da je zopan stare sinaivem hlapec, ze navaden pozdrav „oee 2npanu kaze, da je obcini glavar. In aares dosti pravic ima in mnogo vainih dolznosti, ki so v postavi razvitc od §, 4H, do 59. Dolo iupanatva v obce je, da upravlja in zverSuje, da iupan a pomocjo podznpanov izpe iu»j uuuru pre- ze ouiuueuo, u» »• rnw w-mm .liiuci.nu «TirAUn4. naj si jo da A ta je zagotovljena in n* bo se dolgt> mitdiK da dalje, da ima se doticen projekt Uvr»i. Wlede na Arlberg zginejo vse koristi, katero bi so bilo sroelo priC-akovati ««1 Rudolfove «rte, ako bi so l»b> poskii^ilo pmlreti v I^eolani ali WjI*. Zarad »rllwsk«» zpl<>zni^ jV |»a }K>stala najvgodih'jsa «rta za Ti>t tn\n rez Prt'ib'-l. I'ozdeva se nam. da pontfbatiska crta !»>» mor.» vee konkurirati m pred(;hko,-«Hl kar w j»* m»«ja av-strijska pomeknila ml Miiwta d»» S»**». Krat»»k kos o?l Kupfsteina da Solnograda uas uci. kako slan j»* prebnd ce» tirja tla iu kako ncprtl^zno fivira ob«*r«- ljoje stareSinstvene sklepe. On ravna z obeinskim vanj» med na^imi dei>htmi premozenjeni, gleda na to, kako se ono niiva, i Ako bi (»bv(*lja!a i^iit^lMit-iv.t crt»tbi bili pri- tudi je oskrbnik obcinskili naprav in zavodov, toda [ siljcui, voziti s<> skozi Vidcm in {Hxlvtert tako ivkrn-jem sklepe obclnskega sveta. Njeinn ko direktno trgovanje Trsta s koii^raa^ktiu jfzenmi podvrieui vsi oMinski slu2abniki. Znpan una pri- ekonomicnim potreb^'iuam in tudi politicnim dru^ pravljati predloge, raeune in proraunne za stare- derzsive in tiyega zelf/.nit"MH»g.t hist^ma. Ako bi >. sinstveue seje, katerimjejiraforffiiift. Tadi zastopa pa prmlnost dala prwb'lski z»*b*zniri. kat««ra bi >l;i obcino na zanajno stran pri uradnijab, sodmjah, vseskozi po avstrijskih tlah. bi vlada b>hk'> po.>|i deielnem odborn i. t. d. in to je prcvazen posel,...... * " ker je ireba, da zupan kaj zua, in nenstraseuo postopa, da povestiinpogumnopove svoje mnenje in resnieo, ce bi tadi ncvsecua bila komurkoli. Dalje mora skrbeti za red in varnost v obcini, ker je njemn zaupana vsakdanja skrb za krajno poiicijo. Tadi on in le on ima opravljati ucktere prav za prav vladne opravila, ki jib pa vlada sila olMsevanje na "nj«»j *« tem. da wllori wtma tarife in urn vozonj, kakor bi Trstu naj bolj koihtilo." V Gorici due 24.julija.- Jfedavno je priifsla N. F. Presse iz Oorice nek dopis, kateri j»* tern bolj zanimivt ker je, kakor so sploli govoii, izdelek pr.iv zagriznjenoga nasprotnika Slovencev, nekdaj velire^'a ; prijatelja, sedaj pa snlit^ga sovraznika jiopivjAnjega obeiniizrocoje,ter»ma vazen glas pri naberi voja- . in^tne„a tajIlikll Favetti-ja. Naj jra tukiij pnolwamo. kov, volivec je pri sestavljenji cestnih odborov; (h razvi,ijjD- na^ rllst. t-iratMlji, kako .sodijo ,el> po-in Solsaega okrajnega sveta. Vse to in splob j samRZII[ rtalijani o sprouiembi utienib \mn\ v (Jo-: vse dolinosti nmnega, yestnega nacehiika imajo j riei iu 0 (Iruzih nammi, nil^,a IIM.»tn,Vil ZIlstopa. r inpani naramah skozi 3leta, in brezplacno. liogme : 01asi S(, tako.iP: {x<» tudi Slovencom in Nemcem ]>raviren nagibljt-j k tozbam, da jib tlaci italijanski zivelj |eleineni). M tem se bode sklopalo v eni pribodnjih >?\ iu k«ikc» se sklene. skon>j ni dvomiti, ce se pomisli. da gre tu prav za prav za eno so ne iN»r.ivuatio dedaiiui iz casov srecnega tajnist\a nasega Favetti-ja. kateri je imol tudi o taktli zadevab budere oko iu kateri je n. pr. pri podeljovanji obrtnijskib t?bla>«ti i. dr. na-vadiio i-/ivkoma zabioval, da nu»raj<> biti n.ipi>i n.1. doticnib kazalih (stacnnskib, kivuurskih in dr. ta-blab) italijanski pisani. Iz hvabv.n»»sti za tako mesr-nemu blagru namenjeno delavnnst so sk«rej ne b.» moglo ogniti staresinstvo, da ne bi >o blag«»voljn*» ozrlo na prosnjo. katero je poui.l Favetti ;:a p«>k:»j-niuo. S tem bo sopet pokazalo, kako d«>br.> razumi koristi mosonj nasih tiavkoplaoavoev. ki se ax t«» odskodijo z nekaterimi temnimi uiioami, za katero je plinova sveoava predraga. Nu, nadjati se je. da Gorioa no pogino so vsknl tega, tako dobi morda eno „Contrmh Miazini" ali „Piagjsa drt PkbisoiUr in bo tudi so pcnzijn Fa-vetti-jevo srocno nmagala; a prasala so bo jiotom po vsakem nacinu prav regno, jo li sodaujim most-nim ocetont v resnici nje pravi dnsevni in inaterijalni blagor na sreu, ali no bi bilo morda boljsi. da bi se kmalo novo staresinstvo volilo z niauj omahljivim zupanom na celu, kakor je sedanji; menda bi se dovolj je castnil. opravkov! Nasim slovenskim z« J na^?jl nl(,stil lv,v,»jniiia Favetti-jevai. N«;, panom je Se pa poaebu in sveta dolznos, delati j ^^ m ,)() Ca,(; v knitkmu z ^.j^vaznii za naSo narahnst. V staresmstveuem /born, v svoji pisarnici, v opravilib s c. k. uradnijami, na vse sirani imajo priliko pokazati se prave slovens-ke zapane, in poraagati narodu k novcmu zivlenju in veljavi. Mozje, ki tako postopajo in se za nas trudijo, pravi dobrotniki so obcini, dezeli in narodu. V dokaz pomis'imo, da izobcin obstoje dezele, iu iz dezel nase eesarstvo; tedaj ce so obeine dobro oskrbovane in sreene, morajo biti srcene tudi de-'iele, in potem se siri zadovoljnost po vsem cesarstvu. Bes je, da ni v vsakem kotu najti takib moz, zato velivci hodite k volitvam vsi, nc bodite nemarnif kedar gre za prevazno stvar in volitc dobro, vsaj nasa dezela ni vboga vrlih mozakov. rL& smo imeli in imamo tu in tarn v tominskein, gori§kem in kraskem glavarstvu i/.vrstne zupane, zapane, ki postavno in tudi velikodusno skrbijo za obeinski blagor, ki nas pognmno zagovarjajo pri c. k. uradib, in so naioda zvesti sinovi. Zato-raj hvala, zatoraj slava onim zupanom, kateri so obcini in narodu pravi „ oeetje zupani", oni vast dezele so doaiace, kar so tudi dobra staresinstva. Vsak ima namrec svoj delokrog, ki nut ga pcstava odloci, vsak naj svojo dolznost stori po svoji moci, na svojetn mesta: volivec, staresina in zupan. Vsi slozno naj delajo, in postava naj velja pa veuina giasov, a ne samoglavnost posamnega cloveka. Cez r>i[»eclcl ali Uocl*> Te dni smo brali v vladnem lisfcu „Osserv.Triest.t' prav zanimiv sestavek o vaznosti predelske zelez-nice, in menuno, da vstrezemo cast, svojim bralcem, ako ga nekoliko okrajsanega tukaj priobeimo: „ V 1 Benedkab je izdal neznani pisatelj brosuro z nasio -vom „Ne Ponteba ne PredieP, v kateroj razlaga, da bi ne prisle Benedke v neposrednjo in najkrajso zyezo z Nemcijo niti po enej, niti po drugej ome-njenih zeleznicnih crt." „ Nas bojni klic mora biti/' praviT „ Benedke in Brenner, naredimo neodvisno pot do Briksena cez Belluno-Agordo ..., ta naj nas naravnost zveze z Brennerjem." Ta erti bi bila najkrajsa za zvezo Benedk z arlbersko zeleznico, katera je ze potrjena in sc zacue v kratkem delati in po njoj bi se naj prej prislo eez Feldkircb in Bregenc do konstanskega jozora. | castno mnenje si je bil pridobil pred leti, ko so to-i minski pevci pod vodstvom gospoda Furlanija po-i nasali se se svojim izvrstnim „ pianom " in ko je dr. La-; vric posveceval tukajsno Citalnico slovenskim Vilam z ; jedernatimi govori. Tadi deklamovalo se je pri nas -; takrat umetno in nase veselice, pritnerne malenm • kraju, so bib vsestrausko zrele. Tudi dan danes imamo se citalnieo, dobili smo jej lep oder in glaso-vir. osnovalo se je pevsko druztvo, in tominski tabor je vidil nase fante v sokolski opravi. Vendar nek-; dajni casi so minuli; nasi pevci so zgabili pri zar-nih veselicab svoj earobni „ piano." njihovo druztvo, zdaj denarno, se brani, ali ne dobiva novega zaroda, in izurjenim Cdenom njegovim se zdijo labki pa lepi \ napevi ,,bagatelaT" tako, da neizvedenci v glasbi, ki smo trecidel vsi, nirnamo s petjeio veliko veseja; izvodenofm }»a tominski pom dan danes gotovo ne boju zadiistili s te»kiini umotvori. T)a je nekoliko : toh neprilik kriv tudi sedajtii, vuasib premalo mar-, ljivi pevoviwlaja, mi ni ti*ba jioseboj oineniti. Zate-gadel smo pa tudi tako dalw; 'pri.sli. da se sliSi \ na^i eerkvi ul> nedeljab iiifsto umetnega ovoterospeva, koiitla, ali kar si bodi. tako imenovan ndrodni „(nurMhii/' kyrii* elfison ali pa <»rganistov .,wdo" pri dobrem uigljanji. S b'iii nisem* hotel samo pevce na uekateru pomanjkljivM.>ti /ini-liti, ampak tudi nase trzaue opomniti, da bi nanidno stvari no pu^'ali v nemar, da bi tudi oni vstopili v oitaluieo, katero udje >a> d«» sedaj vooidel le uradniki. Ti so po vwini ptujci In .-»» so nekatori med naroilninii prav male vneti za naso stvar; iz t"ga prihaja, da so slisi v naftuu d'umi vec italijanVino iu nemsoine, ko slovonskega je/ika Hes jo, da >um imeli po trndtt eitalniyuoga \t»dje v drustvn d.»br«» izpoljano gledisko igro; pa kaj, vso vsahnw pri nas po kratkem ovetji, ker nasa stsar uima koivuiu v irzanstvu. ki ima tomelj biti v>aooga napnuika! i) politiskib razitieralt imam porovati, da so Toiniiioi iuuVI iwkdajwga pml.-»t«ijnika g«wp. Uross-manna; ta j" guvoiil: ..primtim est \i\ejv, doinde pbilosophare" ali P" ua-ie ..blagostaiye gre pre*I na-roduostjo (bolje: oniiko). Ha/,j>ra\a m t»j sentonoii gre v pi>dli>tok, zato mi ne, ostaja, ki» nek praktieVn nasdl«:dek teii nazorov tukaj irivosti. Prod zadnjimi volitvami s»» Italijaui i^kali na Tomiufkom izpud-biti ilr. T. pivj>njega p'^lunoa iz Tomiu^kega; na to jedelal ineu'ladr i)..... iu j ¦ • )»ia/uitiii obljubauii iu s puinwj'i prej onieiilon-'ga i/.ieka sjira\il labkn tiiiitinhke lib'/ote na bd. To bo *. nekem podurilo dr T., ktjemeil dvema stolami jiadst kfivil padia f.S«»co" pa tudi Tomimv. ki bi bill uioniti uouniti z lastnimi Ctktorji. Kaj «liuzoga Vam ni labko pom-oiti e nasih ra/merab kot h>. da oli hi«u volitev menda no b<»jo Tomiiici vJAH za soboj drugib kn»-jev iu Hirer m>knliko iz z.tvidu<*ti, noktdiko pa za-voljo drugauib pi'inoipov. Iz Kanala. 3> jnl. ,(S«>\i" zedini svoje zalosttnko z lia^iuti! V onem todnu nam je previdnont bozja dve r«/,i \ rtiiici vtrgala : »».-tr« nabrusona kosa l»elo /.eno je zivotni uiti 2 iipziiih bitij prostrigla. ll\. t. m.. kt» S'» stdneui zarki iialo>tno sb-v*> jomali v*\ na^ib IiiIImv, so don-li tii/nomili giasovi nud prezg«Hlujim grob-mi ]'t lotn» Vitgiuij*' «iarLit»i-j»'Vo, ovruole od liable, osemdu.'vuo pa bub' sr»HMu»k>.» bolozni. .Sent bib» .sohu." »ir>ti uad njeno gt'iuilo, v> (s- -*«v. ». m. rik uj^ iniijoii'* \s b»tn-» ¦Wrieo Kine-tiuo k >»H-n»«m;i j»*»t:i*kn p«»!o/,iii. Bila j" I niesee na p.>-f.»ij" ua\e/.ana V duo Mv.i je b;l ;iinj»n ».d K.tntl zv^livsi. kfo.iin s* /Aou-tvi iWii" nnsui-ki' |H»s».»m aaptdr. Vsak *e jo outil /M^U>^i .-»» >ti-w raiijouimi nju-nimi >tari^i in «i»rodniki vied. Bib* >t»* pa ti'.di ranjki Ijube/njivi ^^trioi, iz* gled <>tr<»;k" in s»-?-tiln» tjulkvaii in r/ornogA vodonja zravon pa zvv.-ii boori Slevenfje in itfVnkt in iV>titoljiei .-b»ven>k'» Talij*. Krne.-?t,i lumroo je l»ila dnsa \>ih dramatii'uib pr^lstav na t!ifcaj.<«m*m «nlru i!t Virgintja je bill pri v.m-j >v»»jt»j mlad«»sti ze *j»t««!» /. txllii'nim vsp'hom n.i ja»»»n »dVr st«»pjhu Blaga augelja (Hi>I>ivivsi so cm! ua>. ne \m-na\>a ni zbdM», ni ^paCya^sti .-versk^. ni mi treba Varna zeloti mini >aj ga imata! Hodita jm iz Vajinoga sroon.'uM ''.avetja n&& nami. ktoro je Ixuzja smlbina na zemij-keui k«d'»baij pustila! V^cen Varna spomin! Trst mora tudi slsrbeti, kako se po najkrajsi; iIa!° samo z ll0vimi moCmi to dose5i* «e*ir w m" poti zveze z omenjenim jezerom. A naj se iSce I kakor ,,e IU0re (loSnatl s sedanjim vsled razpertij kolikor se boce, krajse inprimernejse na vsako stran j m k<;teriJsfeih spletek razcepljenim mestnim zasto-; , se ne najde, kakor je predelska crta. i Pom*'* Ako bi neznani pisatelj pisalizTrsta namesto I t Za dantls naJ ^adostuje Ui glas w nam na-; z Benedek, vekel bi gotovo svoj'ro somegcanom: j sprottie^a tabora ° namerah naSega velen\odrega; ,Na§ vo jni klie naj bo Predel." staresmstva; o vgodnej priliki priobeimo nekoliko Prezgodaj bi se zdaj razgovarjalo, kako naj se | obsiraeJ§i *««i svoje mnenje o tem. jzvrSi, s kaMmi 3redstvi: ali se ima ustanoviti po-! ------------- sebno druztvo za predelsko crto, ali naj se jo pri-1 V Tominu 2a. julija. (Izv. dop.) Nas trg je po pusti Rudolfovemu all juznemu dru^tvu. Glede na j celi Slovenii kofc ,,narodno gnezdo" znan kraj. To Polittfni raz^Ied. Datit'S self nam jo mogoiv pmlati nasim oast, bralootn glavne stt vilkc dr/avnega proraruna za lekttV Ictrt 1871. Stro>ki ?c razdeie tako-le: (lesarski dvor o, 1)30,000 gld ; kabinelna kanclija Xj. Velicanstva C»l.ti89 gld; dniavnizbor 5G0.7I7 gld.; divavna sodnija 23.000"gld; mi-nisterski svet 420,00 gld. mini&terstvo notranjili zadev I5,it>l,o0o gld; minlsterslvo za dez. brainbo 7,175,998 gld.; ministerstvo za uk in bogocastje 7,690,974 gold; Anancnoministerstvo 65,981,077 gld; kupeijsko minist. 16,630,636 gld; ministerstvo za pravosodje i4,650,859; kontrola racunarstva 158,000 gld.; psnzije 3271 99991 2 11,725,051 gld; podpore in dotacije vecidel za zeleznice 14,860.015 gld; obresti drzavnega dolga spadajocega na naso polovico 84,712,875 gld; plaeilo na dolg 14,481,838, gld.; opravnistvo drzavnega doiga 890,000 gld; donesi-k k skup nim stroskam, to jo za ministerstvo zunanjib za-dev in vojno ministerstvo 84,437,520 gld: vsih skroskov skup jc tedaj , . 345,670,940 gld. dohodkov pa samo . . . 555,949,907 „ da ne bi grof Beust le zagolovljal, da smo v do-brifi razmerah z njo, atnpak da bi se tndi trudil, da pridemo z njo v resnici v dobrc razmere, kar pa gotovo s tern ne doseze, da drazi celi irop politicnili psickov na scvernega medveda, kajli navclicati se vtegne in potcm gorje nam! Tudi v Orijentu bi morala Beust in Andrassi vec pozitivnc in naravske, in manj predrzne in zavratnc politikc delati, sicer pride Avstrija ob vso 11,727,053 -Id.! *mipatijo pri Jugoslovanib. Najbo'je pa bi bilo, da bi se Avstrija po-in ne ko- kateri primankljej §e ni pokril, ker ni hotel ~d.-j .. «aji»o!je pa i» into, da m se A; ravni zbor dovoliti, da bi ministerstvo vzelo na!f,Tla1 kaccf ^'neslj.vega zavezn.ka i! posodo 60 miljonov goldioarjev, kakor smo viea k^rata" ,"««•«« .^J"101"- kajti"^" pregovor pravi.- vzadnjernrazgleduomenili^Najtnkaj dostavi.no ^\™« ™*^ *Ma> st;',0,,> «ebko pade na zneske, ki so dovoljeni nasi dezeli; (ioriska d..bi Ha. Ink ^ancrfjiv zavezmk je ravno Bus.ja, katera 50,000 gold, za most pri Pioris-u in za korusko J" a,,*,ai Avs,,,,J' *" *mw?m l)omafL?' !"»k?p in kranjsko-primorsko eesto, za uk ... bogoeastje «»¦" 'H^no kaze Ampak prva polreba je.da pa 89.58* gold. Stevilke nam ka/ejo, da je ad- *' ^T n^\ N»> kTOjbn&mnnm 1 -- -......• ¦ jjjj^ |)u. spostovanje drtizib dr/.av hi si Iebko dobi zvestegn ministracija stra&no draga Irebno mishti, kako bi >e /amoglo buij praktieno in iiiatij birokralirno gospodariii; nadalje itas Stevilke ueijo, da na>a drzava *kur« 8 krat vec pural'i za vujastto, kakor za sole; zdravium in .skusuje pa nam kazejo, da /amoieju le one dr/ave dobro in vspi-itm napivduvnti, v kaleiib se /.a uk vit, ali vs:*j tobko polroM, kubkor za voja»tvo — A /.ulibo/e, pirslabo kaze, da bi se vie skom na bo"j>e »brmto, kajti europ-ki polo-/aj ]*• tak, da so v adt> enn prek druge prisilji'iie na pomnuzeuje vojVta tnisht), ker jili eaka iesi tev raziiih vpiasanj, im-d iijimi we s4an» oueu-lal>ko vprasmje. Vm« \t'l>>vlasti namn-r \rdii, da se i*li>a ras, k«« >r bb. d-» h4 ibitietie iianidnosti ^;mllt ntresrjo hn>^'^« jmi,::'), V U-{.» .-diiiMjii jt- ptiH»bi;o Svtbiju poklii-;:ti!-., na '«lu ki'i'.ikaii. -¦ Sn'.vv pa mum tejM miieiij'.i, •!;» tudi |»rf»in, k»> l»idi« uaiitrcr t;i \o/«l f;/!ari, n»' bo ^ kniu'i' liu-lili Viij^k toed n:iiYjiliiii>liiui- — lio'ou* j«', da m; bode Tra rja pozdol.'i piid«»k«* r.-m.'. kal«T« ji je isi-kabi N'sfo-k;i, iud.i bod.- ziiirrom inioliki na pmrat -- ,\ein>ka nt l*iu-;j» Sti-la n«: b ".-U» \»i'ni pu-jutriJM'-t, k»r j«r ii«'UTj»'liii>r da bi m; Xeiiii i tako daier >lrezmb, da bi pozabili ir.i nI:ii'» baJianjt*: „Mi jsino kulturoiifx-i in pukiicani izb«»dn«»K\rop!i kultivtrati. — Franeo/ka in r»ii>k;» ^t*1 tedaj itantvni rit-prijatcijiri m«.«p"ene Netn-'ke r.\ ki-r unasli te d\e \e!e\laMi rjibvnv. mU".W, \v pn* hodnja z\«*za rued Hu>':j¦« in Fraiu.-ij•> sk*i:o ^.»-tova, ker pu\>ein u:jm\ij:i in idn tua dr/avama bi^ljiva.. Tirdaj «ii'« fi;?u;mti' i;adj.iti ^l;ii;.cP'-'* «'*;r!i 'i tt'l^rk !Mi |»rej»r.r;»j«»y.'t;«'t /adnsti g)»«iii) prt«ov»V iU»\ifke.- Kvf'pske \i b:\h.vti i/di/a>.aj»* skoro 3 n*ili;.tni- Ijiidi >t;iii" \tij-kf-, /« k-jti-ro jii.Jru-ip tVz i\t iwli^?A*\ t;.Vikf»v \^*k»* .U't«».* *'.'¦/. '«» .!n br«on- K\Mp'' pa so nekb'rc dr/-i\-.* \/<; \p»'j lnt?jo \|u*Ijati p*» Vm'!i *•!*!»• bo\st\a, Liko, »b *V pide l«» *oj*ki b-.likw pustavi Jk;i r.!-^' d<» 10 iiiiiijumo T«» rtisu |m» tuiWiiftii pr>pra\r ia \ws. Av.>tnri je pn «l'-n..Mijt:fn p^)«»/.»ji v pre-v*.-hki nev;irno$lt, \t \a\;ts, da z.»dovol. vj>e >\^yt narMdn*»sti in da s tern /adu>i razdf.t/Vnijst fo*d njmt, katera po^taja vsaki iian veea. Zdaj piiCiV.t n.is pariamentnrni :mo vzc zadiijeu zave/nika Kakur se sliAi in (se nam iz Ounaj:: | poroea, se /.daj ministerstvo resno posvetuje, kako bi se slorilo konee notranj-m bomatijsun, ler Av-strijo zopet okrep-ealn. Nekda je vemlar resniea, da boee vlada spiavo posku^iti z de/clnimi zbori, kateri bodo \/e v kr.itkem >kliearn. Vi.nia bode iiamrcu pre-dla^ala divcltiim /bmijik po>anie/ndi kronovin in dmgo postavo o naroduostib /a (istc kronoviiit1, kjer prebivajo ra^iic nai'Dilnosli mi surer v tern zinisln, da se bode it iKii'itiliiili zadevali sklejudo po kurijab, a ne po verini ei'leg.i /bora. Nam S|it\eiieeui na tloriskem He ne builo rawin spolnile najiskreni'JM! zelje ; pa \endar se jim jtribli/amst /a ¦¦m» slopinjo, kar je tndi nekaj \redim. Il.-!i v«e bodo dob.li nasi bratje na Ivrain->k»-ni, ker -o kompaktni in bodo po dosegi po-|»«»lne ;i\binoiiiije leldvo ilnsti stonli v pospeb n:i>e-.i narodiiega napiedka, kabri iinpredek bode ^ntovr) fii.lt SJmvi'ihtiii v dni/ib kronovinab vediku k^r^t;'. Nam gre v prvi vrsli za obra-niiev oa^k naroduosti ; vso dingo pride po sirlti, piide gntuvo, ee ostaneiiio zvesfi svojenin priigr.iiiiii. Ibi/deva pa se nam tndi, da je ideja zedinjeiija veeili po u;rodiio>li si sorodnili kroiio-\m v enu snnu admmislrativiio grupo ne samo dolieni uaniduosti, ampak tudi vladi korislna k politicudu pa tndi gospodurskili obzirov. Ituvno /ar.il praklieiie slr.ui le ideje imaiii'i veliko npaiij'i. da «e j.i sir.isoiii.'i poprime tudi nana po bidj^li iiotrntijili razmeraii brcpeneea \l.ida. Xaj p;* >; b«»de kakor koli b<»re, mi li-ki Siiivem-i ne l»t»ni(t jnij-'ili tirjati nam tako p.itrt'bne^a /etlinjeiija; itaj bi na.s nasi kranjski br.itje nn»r:duo ^«» bolj podpindi, kakor so nas d«» /do,, kajti j^iko je potti-bno, da nam vraeajo naif Minpatsje, da m; tak»> ideja /edinjenja ee* dalje Iih'j »./i\Jja - f.eskt xodibdji se he, xmiroin pH^tjajo / ini0!-it».4vom; dozdaj *fi je nadejati ditkega \<.peba; Imli mho zvedeli iz preeej do-brcj:.i vir.J, da bndr \l:ni-i b«, kar misli (kdiom ilati. tudi dnigiin di-zebiin ponujala.- Bog daj, da bi >t \se !«• d«dre no\iru vre nieiie! Po l«»m', I •.- Htio d««/daj skiisili. -i ne iiioreino debiti pr»*'u't" ho/aj in pe.Mtn ziiu je nam SIo;i'tirem. i-> ra»im ne pr rojeii, pa vendar vrepljen. Vederemo! Gski h'.ti s«» poroeaij, da boee vlada vsc ti«tft iit-ii^ke uradnike iz Ceskcga odpraviti, ki so biii za rasa (i^kre postavljeni in so se vdelezili progaujanja i;«!skib narodnjakov; a to vest so vladnc novmc preklica'e.- Gotovo pa je, da so nt-kaleri birokrati nepoboljsljivi in se nocejo vdati omen h, je grot' Bens! v dflegacyah avstrij>ke razmen* pravirmm m y islavnun zabtevam narodov, kakor vnaj!ep4lirvabnarl?al; a potem je zopet gmr, s"»o videk pn sekensken, predstojmku l-idler-ju nlinrekel, da Avstrija nln do zob olmro- kateri jc proti volp ininwtra v ucm nacrt w zena biti in zmirom pripravljena stati. Xu, to je . Ljubljanako reako postavil itnlijansc.no kot obli-zopet lepa dos^ednost ker ima Avstrija ves svet \ g»tcn Slovensemo pa kot neobbgaten predmet. za%rijatclja, je treba, da je pripravljena vsak , ,v Madj^k, 1,4. se nekam cudno obnasajo -i,ip ni udarcc ¦ Vecraj so bill protivmki domu poslancga rajbs- Svetzna's;eer ccniti po svoji vrednosti di-jwla. danes pa z.e jemlpjo Nemcc pod svoje, plomaticna zagotovila; a vendar se mora vsaki sicer ne posebno zancsjivo krilo in zogajo Hobeii-dober Avstrijan bati prevelikc prijaznostji a f wrhi, noj sc varujc Nomcem ntfodnost i. t. d. Bismarkom, ker imatno v Avstriji dosti lacega! oskodovati. elementa, kateri z veliko Xemcijo simpatizuje ; j Nemsko-bavarska vojska jc praznovala svoje ali ne bi znala nastati iz simpalije koketerija in } francozke zmage s sijajniin vhodom v Monakoyo. niorda se celo agitacija za zedinjenje nekterili Svecanosl jc bila velikanska. Napisi po hi-avslrijskih dezel z veliko Nemcijo? sab so kazali, da so Ncmci tako pijam svojih Kar se pa tice Rusije, bi bilo pac dobro, I zmag, da kiicejo vso Evropo na korajzo, Francozki narodni zbor je zdaljsal dobo svojega zasedanja do tistega 6asa, ko bodo Nemci do cislega odpravljeni iz francozkih dezel; potem sele se bode volil drugi zbor (kostitwanta), kateri bode dal francozki definitivno vlado, ker je se-danja vlada le zacasna. Bati se je, da se tisti-krat pri volitvab zopet ne vname boj med slran-kami, knp vbogim francozom nikakor ne privos-eimo. Kakor avstrijski, so se tudi francozki skofje obrnili do vlade s pozivom, da naj se polegnc za Papezeve pravice. Thiers bi jih menda pad uslisal, a polozaj mu tega po nekakem ne pusti. Naslednik Bourbonske rodovine, grof Cham-bord, je dal razglasiti oklic, v katerem se Fran-eozom za kralja ponuja; sprejet je bil ta oklic bladno in ni nasel prieakanega odmeva. Sicer pa ni nemogooe, da Bourboni ne pridejo se en-krat na francozki prostol, kajli na Francozkeni je vso od danes do julre in rcpublika se bode tarn te/.ko vkorcninila, ker Francozom manjka republicnnskib luslnosti, kakor nas zgodovina tega jako zauimivega naroda ui:i. I talijan.ska vlada so je v ttimu ustanoviln, pa vso ka/e, da se vendar nic" knj domaoa no euli v veeueni nicslu; italijnnski listi numrec na vso moe grajajo Francoze in livalijo Ncmoo, ker se boj<\ da jib Franeozi no bodo pustili mirnib v IVimu. Poklonili so so ital. kralju v Himutudi Trzaeani po posebni deputneiji, ki jo priSIa z ban- ; dero z naj.isom: Jtoma e nostra madro, alia <|iiale siaino devoli, spei-aiulo." Pravijo, da niso , bili uie kaj prijazno sprojeti, Na njih lopo ape* i rauze jim je nekdo menda odgovoril: „Cbi vivo speraudo etc," Kaj pa poreeojo nasi ministri, ali ' gosp. Pretis k lej deputneiji? Mi smo sicor pro- ! prieani, du vsc le demoiislrnoije no voljajo po- eeuega grosa, ker no Train, no Istre no bodo Italijani nikoli iiueli in ee tudi so -dvakrot po grbi dobijo, kakor pri Custozzi, za kar so Benosko v ilar prejeli. j JlasMio vosti. (Sopet novo breme!) Drzavna sodnija na Du-naji je vslod tezhe inestucga zastopa IrJtoiSkflga ob-soiiila dezelni odbor ^orifiki, da ima placati to^itolju v p..(ili letnili obrokih 22.185 gl. 3G kr. zastauili bga znoska. Duplike ni podal doMni (Hlbor goriski. Pri naroku dnc 13. t. m.jezagovarjal advokat Dr. Pajer inw defelni odbor in dunajskl a«i\ok;»i; I>r. (jr'und mestni zastop tr^aSki. Koj po naroku jo Dr. Pajer tclegraficno na/aiaiiil, da so iia«!eja vgorinu razsmllw, a 17. je prisel drug njogov tcl(>graiir. lni-<> polovico priboditjega ineseca soptcmbra KmetiJHka drnLbn in dciolni odbor v Ooricistasf; proti tc.mi pritv2ila pri c. k. namestuifitvu v Trstu, ker je o tintem easu naj veca potreba delavnili rok pri kiuctijstvu in ker jo aklicanje brambovcev o drtigej zcivi in o beiidimi naravnost nasprotnr #. 27. bratnbovsko postave. (Podudevanje v kmetijstvu) katoro Je bilo na-povmlano za nditelje, bo najbr^o kakor je c, k. na-mpftnittvo na/.nanilo dezelnemu odboru, o lotoSnjih podttnicah izosialo, ker je drzavni zbor nekohko priktajsal stroske v budifotii ministerstva za polje-delstvo. (Prepoved) C. k. financiio vodstvo vTratnje prcpovedalo c. k. davkarijam, da ninajo pobirati vec prtkladov k davkom za denarnice okrajmh Solskih svctovalstev in ccstuili odborov od 1. i&-lija t. I. naprcj. Cestsii odbor za okolieo goriSko je podal pritoibo proti tcj prcpovedi naravnost fi-nancucnm ministerstvo in je dobil po gosp. dri. poslauca A. Cernc-tu zagotovilo, da bo dotieoa vfoga jirav knialo in vgodno resena. (Gosp. Ant. Klodi6) do sdaj Solski nadzornik I v Isiri jo pridelcn fiolskemn svetovalstvu za btajer-sko in sicer pride na mesto vpokojene.ja g. nad-i zornika Modoik-a. — S tern imeuovanjeni, pifo MNarod", moremo popolnoma zadovoljui biti in upamo, da bode g. Klodic z vsemi silami slovenske Sole na spodnjem gtajeiskem podpiral, in aku§«l nagoiniljeue krivice in cenaravnosti v nasib ljnd-skih Solah in preparandijah odpraviti. (Profesor Maksimilijan PleterSnik) znanj slovenski pisatelj, pride od tr^aSkega na Ijubljanski gimnazij. - Dr. Aud. Vrecko, dozdaj asistent pri lizikal»6nem iuStitutu na Dunaji, je imenovaa za profesorja na gimoaziji mariborski. (Obcno zgodovino) za srednje Sole je spisal g.proresor Jesenko vTrstn. I. oddelek seze tiska v Trstu pri Rupnikn in so dotiskane ze 4 P°te-Celo delo (I.) (okolo 10 polj izide do 10. avgusta in se bode torej mogla knjiga a prihodnjim sols-kim letom npotrebljavati. — n. in III. del lzideta kasneje. (Obsojen na snuert) je kmet K......iz Mo- drejc na Tominskem, kateri je pieteklo pomlad u-moril svojega brata. Okrozm sodnija ga pa sama piiporoca cesarskej milosti, da bi se nan kazen glede* na nekatera polajiila primerno znizala. (Zeleznicna koncesija.) Dr. E. Costa in giof Are z drngovi so dobili od ogerskega rainisCersfva _ za javna dela in komunikaeije dovoljenjc, priceti teanicna dela za fceleznico, ki Yode Sla od Kar-lovca in Ognlina do meje, in vezala Ljnbljano a Karlovcem in Ogalinom. (Razsodba driavne sodnije.) Y Mistelbacbn v spodnji Avstriji so sprejeli v pravila politienega droitva, da sme odbor kodersibodi v istem okraji sklicavati obcne drnztveno zbore, NamestniStvo ni hotelo zarad to dolocbo pravil potrditi in tndi mi-nisterstvo je zavrglo doticno prito^bo osnovaleev novega d^tva. Na to so se obrnili Mistelbaebeanja do drSaviw sodnije, ce3, da ste prepovedi omenjenib vladnih oblastnij nasprotni druz'tveni postavi. Te dni je bila razprava o tej zadevi pri drzavni sod-niji, katera je sprejela tozbo in spoznala prepoved kot protipostavno. Zdaj verao, kaj nam jo storiti, ako hocorao dosec% da bo tndi nase politieno dnrztvo zvunaj Gorice zborovalo. (D.r Schaffle), nas minister za trgovstvo, kandidnje, kakor se proca „Vaterlandn", vDalma-ciji, kjer so dopolnivne volitve razptaane, in sicer pri velikem posestvn v Raguzi. Do zdaj brezman-datni minister pride skorej gotovo v deLelni in morda tndi v drfcavni zbor, Se sprsjme v svoj program —dalmatinsko zelcznieo. Da se vjamcjo ticl, treaba dobrih limanic! ( f Anton Umak) urednik „ Besednika", sloven-ski pesnik in ucitclj slovenskega jezika na celov Skem gimnaziji je nmerl t5. t. ni. v Celoveu v evetn mo2ke starosti. Med njegovimi pesniSkimi deli slovi najbolj „ Abuna Soliman ", v katerem opeva dela slavnega slovcnskega niisijonarja v srednji Afriki, Ignaeija Knohlcher j;i. Sc mnogo diuzih njegovih pesmi so priobeile „ Novice *, „ Glasnik *, „ Danica in Janc&icevo ^C?etjea. (Odpoved) Mestoi staresina Ferlugaf kateri je nedavno tako nedostojno in sramotno govoril o slovenskera jezikn v javnej seji mestnega zastopa, se je poslansUn odpoyedat. Dobro od.sel! (Statistika). Statisfcicni mad trgovske zbor-nice trzaSke je ravnokar priobcil razkaz mornarskega in trgOTskega obdevanja v Trstu leta 1870. Po tis-tem je prislo po suhem blaga v Trsfc za 76.477.3U8 gold., poprejsnje leto pa za 100.98(J.366 gld. Izvozilo se je blaga po suhem za 80.274.098, poprejsnje leto pa za 68.313 838 gld. Po morji se je pripeljaio blaga v Trst za 125.869.534 gld., poprejsnje leto pa za 114.426.246 gld. Izvozilo se je blaga po morji za 100.423.376 gld- in poprejsnje leto za 115.933.018 gld. Po zeleznici je prislo 8.491.393 centov blaga; poprejsnje leto 13.325.5k6 cent, izvozilo se je pa 4.932.708 in poprejsnje leto 4.637.123 centov.' (Nauk o umni zivinoreji) se inienuje knjiga, katero je te dni na svitlo dala kmetijska diuzba v Ljnbljani. Knjiga obsega blizo 9 pol in 20 tabelj s podobami, na katerih se vidijo vsa naj bolj ime-nitna plemena konj, goved, ovac in presieev, dalje molzna ogledala in so narisani zobje, na katerih se spoznava starost konj, goved in ovac. i Pri licnem papirju in tisku je ta knjiga go- | tovo najmanj 2 gld. vredna. Al ker druzba kme-1 lijska zeli, da bi te bnkve prisle v roko vzacemu slovenskemu gospodarjn in je za tisek nekoliko pod- I pore dobila od slav. ministerstva, je zbor skleuil | prodajati jo vezano le po80 novcev. V Gorici si jo! vsakdo lehke naroci v bukvarnici C. Sochar-ja na Travniku. (Pomladansko cvetje; nam je doslo-, knjiga je prav lepo vredjena in obsezek jako zanimiv, po-sebno cestitamo g. Ogrinc-u za njegove novele, ki so prav iz domacega zivljenja vzete in takolrk-ko in dobro pisane, da se morajo dopasti posebno rahlocutecemn neznemu spoln — Priporocamo tedaj ,.cvetje" vsimsvojimcitateljem, posebnopa citatelji-cam. — Dobiseprivrednistvu „Primorecau v Trstu. (Citalnica Rocolska) se je znova odpria. Mi jo z veseljam pozdravljamo in ji voseimo, da b>. zi-vela mnogo let na korist nasim bratom okolicanom. (Tabor v Buhljah) na Koroskem je dovoljcn in bo 10. nedeljo po binkostih, t. j. 6. avgusta 1.1. ob pol Stirih popoldne pri g. Stefanu Primoz-u, po doma^e Riznarju na zgornjib Bnljab (eetert are komaj od bo^je poti pvi Devici Mariji vDolini in ravno tako blizo zelezno-cestne postaje „Grafen-stein"); dovolilo se nam jepritaboru pretresovati sledece stvari: 1. Ktere pravice smo Slovene! ze dosegli? kterih nam je se treba in kako jib mogo^eposta-vno doseSi? 2. Pretresnje se „spomenica" ki jo je slov. polit. drn§tvo „ Trdnjava " prediagala visokemn e. k. ministerstva in se potem izrece, aii se ta peticija sprejme in potrdi po vsem in posameznem njenem zapopadkn, aii ne? 3. Kako gre" obnasati se volilcem pri raznih volitvah, na primer v dezelni zbor, solski svet? i.t.d. 4. Aii in kako napravijo se tndt na kmetih samosvoje zavarovalniee in posojilnice! (Pozari). Kakor se nam poroca iz Kraujske-ga je pogoreia 23. t. m. zaga g. Valencia v Bi-strici in cela vas Peteline na bisterski cesti blizo postaje St. Peter. — Pogorelo je 29 his, vec hle-vov in 33 zivali. — Xekda ni bila zavarovana veci-na pogorelib his.— Zakaj se vendar vsak kmet ne zavaruje; saj p1a«a I* male krajcarje in zivi vsij bolj brez bkrbi. (Prosnja in odgovon* Prosimo g. dopi^nika iz Medane i' xadnjrai listu a Priinorea " ia pa Midi g. vreduika sam'ega, naj vendar .fr fnkrat pn-bereta nas dostavek k dopisn iz Mirnega v ii;l.m »!. stevilki, prvi spoznal. da s«» bori a la dorr Qnixottecontre les monlins au wnt. drugi pa>pr»-vidil, da se je treba vpittl.tr n»»k«»liko pivprK.tti. (••« so dopisi resnieni aii vsaj logieno piwmi. Pa brez zamere, ker je naU dolznost iu«za-slnzene napade po vrednosti zavrantti. - (Popravek). Drzwii m starega pr»'g»#v«»ra : „vox populi, vox dei " sum tiskali v zadiijom li-tsi novico, da je neka krrinarica v StraCirab h\ojiwa mo^a tako imdo udarila, da je obtfxal in vsled tt»ifa nmerl. — Omenjena kremariea pa an je uekda pri sodniji po pricali opraviC-ila. da una ni km a smrti svojega inoza, anipak, da j»Y on ninrl nnraviu* smr -ti.~ .\am je gotovo ljiibo, da jo ono naw- ,.strif.^-notf noi-esnicno in prav radi preklieemu *>tio krivo vest. — SliSi pa m% da how> kremarica vivdnistv.* toziti......Nu, to bi bila interesantna, tozba ; tribu nal bo iniel gotovo vec m(»secev opraviti in b<> moral vsaj i(> risov popirja porabiti za izp^ivodbt? vsih priC, aii prav za prav vsili tistlh ki m to vest po mestu raztrobili. (janezifievega slovarja) slovensk»-Tieiii.iki del bi radi nokateri gospodje kupili, pa ni ga na prodaj ve6 po kujigarnicah. Kdor ga lehko pogicst. naj ga blagovoli jioslali vreduistvu i;SocV* z cimw vred. Kmetijske in trgovske vesti. liden prvih virov naso okolicu j*' kupeija s»; socivjom in sadjein, s poslednjem smo b«(os r»»s obilo obdarjeni, zaconsi pri cosnjab, ki nam so lopili' novcev donasale, gre tudi z ostalim sadjein dobro, i veliko so ga razposilja v Gradec, Pes to, lied i t.d. Aii kdo ima to kupcijo v rokab ? Skoraj izkljurljivo ptujci-Nomci. Nad 30 trgovskih agoutov se v go- , riski okoliui naliaja, ki nase sadjn prav po uizkt: ceni nakupujejo in ga potem' deloma pu svojib zu-najuih namestnikih z lepirn dobiekom prodajajo, deloma ga pa oddajajo ditnajskini koniisijonarjein za dobro provizijo. Ti gospodje si pridobijo dvakrat toliko in so vec, kolikor njili stane: dukaz lt»mu.' da so ceuo na znnajnih trgih blizo trikrat vi>»>, n.-go na nasenui, da je iz Ueca ju'isod:';i d-nnatan mji) od stotkov cesnje vise plaonval. nego ptujci, da ti grofovski zive in svojc posle drago plaeujiyo. Vprasamo torej, ni no !>il»» boljs;, d.i bi s«* mi teh gospodov nipMotarjev po]»onolma ogibali, in >i zasvojo zunajne uamestnike vi»stn«« iloinacinc pi^ta-vili, ki bi potomposameznim sadjotvjcom o dohodkih in stroskih ineseeni rarun dajali ? L»ia nianipula.ija , je prav labka. telegrai'ujcino in dopisujt>nio >\ Ubkn po slovensko. razposiljanjc tudi ne dela te/.ave. na redi se na zeleznici vo/.ni list, zaznamva na tank" blago, komn in kam da gre. Sadjt» in sor.ivjc s.» posilja zarad bitrosti z postnim viak.nn. tn>ba ga je frankevati. - Tako bi se nbvarovali ptuj«»ga vpljiva, ki nam dusovno in mat*-rijalno >k>*.li: to 'N». ze spoznal: nekteri ltrici in imajo svoje ljiuli. pa tudi s kupcijo prav /.adovoljni. Naj bi drugi trgovci se sadism te va/.ne i prijeli. Kako je letos kaj z galeto? le slab. vrenie za ta glavni pridelek nase p>ikrajine celi cas nevgodno, vedno jo de/.evato. spombidanski dnevi so bili premrzli, vsiod toga so j-vilni crvici oslabeli, veliko jihjoobololo, takodasmo si v primori lanskega leta komaj 2f>° 0 pridobili. Aii se s tenu je bila slaba kupeija. kou inostranskih, taljanskih konkureutov nij bilo blizo. preobbv.eni so >e z lan-sko zido, pa dobro vedo, da pii nas za zdaj nij zasluzka. Nasi trgovei soplacovali zeleno galeto pt> f. 1.10—25 kr., psenicuo (domaco) pa po f/l.30-—H) kr. Splacalo so je komaj murviuo listje. Naj bolje se je vendar obneslo some pridobljeno po 'oelicnem si-stemu; zatorej ga za juihodujic posebno priporocamo vsim svilorejceiu. Trgovskemu obcinstvu naznanjamo. daje veliki mlin v Stracicab, ki je lausko leto pogorel. zopet sosidan, z nova melje'. 0 vreduosti in dobroti moke ne nioremo dosti govoriti. Sicer pa dela temn mlinu mocno konkureucijo Ajdovski mliu. katerega moke so nekoliko drazje, aii veliko lepse, posebno peki bvalijo, da krub bolj zraste in jako bel pri-haja. Danainemu cenikn prilagamo cene obeli mlinov. 0 letoSnji letni bodemo v pribodnjem listu i natancneje porodali, za danes povemo le toliko, da i se poroca iz Francozkega, da so s pridelki vsake •vrste prav zadovoljni, kar nesrecnim Francozom 1 sreoma privosimo. Tako se nam poroca z Ogerske ; i HrvaSke, da so se zitom obilo zalozeni; tudi Slovene! se nimamo do sedaj kaj pritozevati. Cenik raznega blaga. na fjomhem Irjjn. tudi 'Mlo po ' kujti Psenica nova polonik P*> gl. 250dogl. 2.90 Rez 1.85 „ 1.95 Tursica „ 2.40 „ —.— .Tecmen, j>eban ,, • 3.20 „ —._ „ eel „ 1.70 „ —.— Fezol..... ., 2.50 „ 3.^ Kajz, prve vrste, cent „ 12.50 „ 14.- ,. druge „ „ ,. 10 50 „ 11.50 Oves, star pubmik „ 1.60 ,. m nov ,, 1.40 „ ,—._... Seno cent . . . , 1. „ 1.20 Slama ,. -.70 „ --.HO Slanina (.^peb; . • . ,. 32.- ., 32.50 Krompir..... 2. -' 3. Muh- mlinnh t Strw'icnh Moka psouicna A (Aus i g ivn! po gl. 13.30 „ X. 11 11. W HI 1 "% m 10.10 IV I »3 ,. H.70 V 1 v" ?• »f 7.20 M>kr ,uh na r Ajiluvsi»l Moka p.si*nii;iia N". •> r.'llt po gl. 14. 1 s 12.UU 2 ^» 11.30 !! ', 4 :! 10.20 9.50 r, •, ^20 Moka rezMia srediija •(•nt ] l<» gl. 7. do g . H. „ „ naj b'p.^a ,, s, ,, 9. ,, tursit'na t;.it! ,. 6.25 Otiobi diobni 2,'so ... ,— ., did).di ., -MM „ 2.5»» fiiolnl^H %r4"«1iii* J. h.i /,'. n't I'.tikliun- ihrm. N> z:)tiitM!.>, rl.i (;is::;n ywA>n\\ S»«•*,!¦* ijdpi-n. St\\u>\ \w*\W-u\* cite in iite u.t'jp s» uim i.i» iX\ pat' ilo^U'jnu. \i (¦rtjin-^tijiii li<((iv se I-li*(» |ir<'p v.-Jikf /:ts!tiL" k«i..j.. \V.; u Ait tu iinlr:i jorjo luftiifi vnaio Ml»t<";-i-U-.I, !. depivniku r» inlitiit Wmmijc vK^jin;:!1 Wit'll, »\{i'.-i pr«:.ajt> jn> rfuii-Jiiii;th •it«>iiilkiti Srii'c : ^'l m-->r<*ino ve." v^ri'.'i. Mtr.tt;(i #n tn1?, (i* «l»»M.isi» * vnVin ."oil i.-.iiit'iiikov, tHvt:\ let .ij>i'» itij*'i titLi'.i j nij liisfs; 100 !uri>::riik(i»" ttt *i *J^<»to. n\» f»«li)*tl slnliif. iltiM»viif' poilpt-ri', jepretii'iihiiK Lit * l«*iri(iii fil ijjc *c \niiii rati; tlni.w.;i fi-i::»j<*i It-ti j»rt*f^i.ti,fjf» t, >** v;;iil»* dee, ji(is!.i:ir v is; v te"i. ji.'isj'j r!j-;: l-i poIrr'u.tAh R<-<..'uUnl::-> (rdi.i-ka. '<'od|iir»jt.' j:.h tpf^j tir^ifinLii irt iws boa;.» r:»io«r: A. amerikanski zgodnji-rozni krompir, ki inoN-ca juiiija /.«¦ dn/.«»ri — osi funt tano 5 s<«I. Kupfi naj ^> «cia^ijo, pn-j k>» ninsr«»r'«». pri zani-iu-m vihUtvu d«k/.»'lni4 kmetsjsko ^'b' v tiiirici. JiCkarnica (speoarija) Kerpati-IV)Ii tik gostilnice 3. kron priporoca stupo proti kataru narejeno po Dr. Poo^aiiiik-u in druge )ekaruiLne iz-delke, katerih korist je oboe pozuana, Pudpi>ani j*1 nsnoval igralii«» dru/.tv«>, po kttnvni se zamoiv isrrati na 20 razlidiib avs-trijsko-offorskih lozov: doticnidekv.i so plarujejo v mesefnih rokih (ratah). - Pri omeiijenem se tudi kupiijejo in prodajajo vsakurrstni lotorijski t'fekti. A* \. «Ioiia menjavec v ulici Sv. Ivana in v Rastelu. Izdajatelj in odgovorai vreduikj YIKTOB DOLINC. — Tiskar; SEITZ v Gorici.