Uredništvo in opraoništvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„ STRAŽA“
idtaja v pondef jek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti rak dan od 11.—12. ure dopoLL
Telefon St. 113.
V
TRAZI
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Naročnina listo:
Celo leto..................12	h
Pol leta....................6	K
Četrt leta................. 3	K
Mesečno................... 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petatvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Št. 85.
Maribor, dne 21., julija 1909.
Letnik I.
v
Dr. Šušteršič o obstrukciji.
Na krasno uspelem shodu) S. L. S> y Ljubljani je dr, Šušteršič podal natančno zgodovino in vzroke obstrukcije v državnem zboru.i Upamo, da bomo vstregli ;cenjepim čitateljem, a*ko priobčimo, kakor smo že v zadnji Številki (obljubili,, ta velezanimiv govor dobesedno:
Slavni zbori Dragi rojaki in drage rojakinje! Niso zaman zadoneli ob počet/ku današnjega shoda mili in krasni glasovi hrvatske narodne pesmi. Hrvatje in mi smo v resnici bratje, mi smo en narod in, gospoda moja, ravno zadnji meseci našega parlamentarnega delovanja so pričali, ida se mi Slovenci čutimo kot veja hrvajtskega naroda, hrviaiskega debla. (Burno odobravanje.! Tako je,! Živeli Hrvatje!)
Za hrvatsko pravo
smo Šli v hoj1, ker smo si /v; svesti, da ako Slovenci hočemo igrati vlogo- v svetovni zgodovini, je to le mogoče roko v hoki, ramen ob ramenu s hrvatskim bratskim narodom. Naš ideal je, to znate vsi, da v tesni zvezi s Hrvati zasnujemo pod močnim žezlom habsburške vladarske rodbine veliko jugoslovansko državo od Soče ,do Drine, jod Mure in Drave do Jadranskega morija. (Burno odobravanje in živio-kli-ci.) Na to meri naš boji
Boj za popolne pravice In popolno
s v o bo do Slovencev in Cehov,,
In del tega velikega boja, tega zgodovinskega boja, gospoda moja, je to, kar smo sedaj pričeli ina cesarskem Dunaju: boj za popolno pravico, boj za popolno svobodo slovenskega ljudstva v naši domovini^ (Klici:, Tako je!ty (Gospoda moja, boj smo započeli v. tesni bratski zvezi z zastopniki naroda .Češkega. Vsa Čast tem možem, ki so naše želje,| naše težnje smatrali kot svoje težnje (Viharni živio-klici), ravno tako, kakor mi njihove želje, njihovo pravdo, njihove (težnje Smatramo za svoje (Klici: Tako je!), in ni je moči na svetu, fci bi pretrgala tp vez, ki veže slovenski marod z narodom češkim.
Prva etapa boja končana) z maše zmago.
Gospoda moja, prva etapa tega započetoga boja je končana, in sicer končana z našo zmago, s
PODLISTEK.
Vrnitev.
Tomaž Kocjan se je peljal domov iz [Amerike. Kmečki fant je bil, napravil se §e bil naj pot, da bi se uresničilo, kar je snoval in skljenil tiho to sam zase. Zakaj denarja je bilo treba pred vsem, da se naplavi bodočnost, ki se rddi po želji srca iz sanj in premišljevanja,-;
Slaba je bila hiša, streha je bila razgrebena, stene pguljene in zamazane, hlevi razgrapan, kozolec napol razpadel in trohnel. Na griču je stalo vse, tako je gledalo v dolino, kakor troje kuštrastih glav.
Zdaj pa se je peljal (iz [Amerike v domovino Tomaž Kocjan. Zdaj je prišel čas, ko se bodo počesale kušitraste glave, zakaj denar je bil v Žepu. Veliki svetli tolarji so prešerno žvenketali, zlata verižica se je svetila na jopiču in v žepu je (tiktakala velika zlata ura.
Pomlad se je (delala, ko se je bližal Kocjan domovini ; že je zelenelo bukovje. In Ščinkovci so peli svojo navadno pesem. (Ampak veselo so peli.
— Vsi, vsi, vsi otroci so šli v Kočevje — stric
lu — u — fdi . v ,
Veselo so peli, ampak isto pesem kar neprene-
homa.
Globoko spodaj v Šumi so grlile grlice m kosi so se oglašali kakor je napisano v pesmi: Poje mi, poje črni kos im 1 1	- - ! 1 I	_
Vse je pelo, kakor bi bil koncert zunaj. Tu-ai vrane so vpile in kavke »- bogvezakaj. Menda so mislile lepd peti, pa lepo ne znajo, kdo |>i jim zamašil? Kragulji so letali visoko v zraku — silno visoko, menda tik neba.
Mirno bo se zibali proti jugu, na severno stran proti solncu na vzhod, peruti široko razprte, oči
popolnim porazom naših nasprotnikov. (Viharno odobravanje.) Gospoda moja, ko smo, vložili naše nujne predloge, smo storili^ to na podlagi sklepa Slovanske Jednote, ki je izrekla,; da je delavni program za poletno zasedanje! državnega zbora z rešitvijo proračuna za; leto 1909 izčrpajo. Ko’ smo vložili naše nujne predloge, takrat je ministrski) predsednik baron Bienerth izjavil, da ne bo Zbežal pred nami, marveč da se hoče vojskovati, da bo državni zbor celo poletje zboroval, da se rešijo naši nujni predlogi. (Mi Smo Itakoji izjavili, da jma, mož popolnoma prav (Veselost), da je to edino pravilno stališče, vojskovati se z/ nami. Komaj pa smo to izjavili, je zavladala smrtna tišina v vladnem taboru (Ponovljena veselosti; začelji So Zmajati % glavami in končni efekt je bil ta, da je baron: Bienerth svojo zastavo stran Vrgel, puško pa v koruzo, in s tisto srčnostjo zbežal, s katero dunajski birokrati n.avadno zbeže, kadar .vidijo resnega.’ sovražnika. (Živahna veselost.)
Storjen je bil sklep Slovainske Jednote,, da je program izčrpan. Mi; akcijske stranke, osobito (češki agrarci in mi Slovenci smo privedli ta sklep Slovanske ;J ednote do popolne veljave s tem, da smo vložil? naše nujne predloge in izsilili, da je ostalo pri besedi, ki jo je Slovanska Jednota izpregovorila po resnem posvetovanju, napram odporu vlade in drugih odločujočih činiteljev. Ostalo je| pri besedi Slovanske/ Jednote, in- vlada je morala iti s praznimi rokami na počitnice. (Živahno pritrjevanje.)
Slovencem in Slovanom sovražna vladaj ničesar, n e, dobi.
To je bil naš edini taktični cilj, ki smo ga kljub vsem grožnjam docela djosegli. Gospoda moja, mi smo hoteli pokazati, da ta vlada, tki je nam Slovanom in osobito Slovencem} tako sovražna, da ta vlada od parlamenta sedaj ničesar ne dobi, Drugega taktičnega namena mi to pot 7* nujnimi predlogi nismo hoteli, doseči. C e se nam 'kaj) druge/ga podtika, je namen tega podtikanja prozoren.
Mi nismo iskali 'nobenih pogajanj z (vlado _ in nismo rabili nobenih pogajanj. Vložili smo nujne predloge, da smo vladi zapahnili vrata, s (tem Smo bili popolnoma zadovoljni, in nismo imeli namena, da potisnemo zapah nazaj.; Nobenega povoda, da potisr nemo! zap(ah nazaj. Nobenega povoda tedaj nismo imeli iskati pogajanja z vi add ali njejnimi strankam
svetle in iskreče, Zdaj je bil prišel njihovega kraljevanja zlati čas.
(Kocjan je videl vse |to in je bil vesel. Popravil je kjlobuk in skoro bi bil zapel:
—	Poje mi, poje Črni kos . . .
Že je pričel, pa je vtihnil iu je pogledal proti holmu, od (koder so gledale kuštraste glave, Sel je p,O rebri gor in lepo mu je bilo in prav. Zdaj že ni bil dolgo pisal (domov. Enkrat, pred dolgim časom je bil pisal, morda pred letom. Pipa-l je bil, da se ne bo zdaj več foavil z pisanjem,1 jampak da bo delal.
—	Pisma samo mešajo človeka, taka pisma — tako je bil zapisal in je mislil pri tem'na lepo Anko, ki je delala pri materi.-
—	Mešajo tafta pisma — je pisal >—- zdaj bom molčal in delal.
Zdaj pa je prišlo, kar (je bilo daleč. Že gre po rebri, že morda ugleda od! daleč kje na njivi mater, 'Anko ugleda,, veliko in močno im 'črnih iskrečih oči.
—	Hoj, hoj!, tako zakliče 'Anka, se ozre in še domisli in je vsa v zadregi. V čudni zadregi je, vsa rudeča v vroči in potni obraz, s prtom briše znoj od čela in senc, po belem vratu briše, sprijemljejo se črni, vlažni razkuštrani lasje,
—	No . . . misli nekaj povedati Tomaž,^ pa je tudi njemu čudno. Saj je to tajko, navadno je, ima jo rad.
—	No . . . misli povedati drugič in obstane. Anka je vsa rudeča, v tla (gleda, včasih dvigne loči in se smeje v zadregi.
—	Hm! Hm!,
Malo glasneje sö zasmeje jn pogjeda y obraz. Rojko hoče dati, pa jo je Isram, ken je roka vsa raz-kava in umazana.
že je bil prišel na vrh; kuštraste glave so se približale. V bajti je bilo vse tiho. Tomaž se je približal in jb stopil na prag.
mi. Toda vlada nas je naenkrat iskala) in fee) je hotela z nami pogajati. Iz ošabnega gospodarja položaja, kakršnega se je bil delal, se je baron) Bienerth, ki je prej rekel, da( se nič ne pogaja in da se bo vojskoval, jčrez poč spremenil! v ponižnega človeka,! ki je prosil, da se pogajamo z vlado.
Zakaj smo se pogajali z 1 a d o ?
Sele naprošeni od nasprotne strani smo se jeli pogatjatu Mi pogajanj nismo odklonili,- nispioi mače-loma odklanjali mira, osobito, ker se je jz raznih strani na nas uplivlalo <y tem smislu. [Ako je mogoče, da se mir sklene, smo za to, at s pogojem, da, se varuje čast naroda. Mi smo, bili tea pošteni kompromis, toda pogajanja so se razbilat in kriv je/ bil ministrski predsednik baron Bienerth.
Bienerth zbežal pred nami.
Na to smo seveda vztrajali pri svojih predlogih in Bienerth' si ni znal' drugače pomagati, nego da je zaključil zasedanje državpega zbora, to se pravi, da je zbežal pred nami. Nam je to prav. Sedaj pa, ka je baron Bienerth zbežal, ko je vlada zbežala pred1 nami, sedaj se pa naenkrat od izvest-ne strani slepi javnost in kaže zaključenje državnega zbora kot naš poraz. (Veselost.)
Vlada ni ničesar dobila od onega, kar je hotela dobiti, mi smo dosegli, da j® morala s praznimi rokami oditi s torišča in vendar) si upa trditi vlada, da je ona zmagala in da smo mi poraženi, To je ravno tako,/ kakor če sa dva na trgu zunaj tepeta in potem naenkrat eden vstane,, ki ima Šneid za klobukom, pa hitro figo stisne M žepu in steče, potom pa up j je, da je zmagal. ((Viharna veselost.) Gospoda, to je naravnost smešno.
Kdo je Zmagal? .
Najboljši dokaz za to, kdo je zmagal, je okolnost, kdo da sedaj vpije in psuje;: gospoda moja, zmerjjanje) in psovanje je v bbče orožje -tistega, ki nima prav, Še bolj pa onega, ki je dobil klofute ,in povrh Še bil yun vržen. (Živahna Veselost.)
Tak navadno grozovito vpije, in tako se godi z velečasjtito (b. kr./ osrednjo/ vlado' bajrona Biener-tha in z njegovimi strankami. Grozovito vpitje, zmerjanje in psovanje je zdaj v vladnem taboru, — mi pa kot samozavestni zmagovalci, sigurni svoje stvari, stojimo mirno in pripravljamo nadaljne udarce.
—	Ni (jih doma — je pomislil — na polju so. Delajo.
—	Grem na polje *— je sklenil in je šel.
Solnce se je smejalo nasproti, pravo spomladansko solnce. Ves prerojen' je bil človek, na goro bi Šel in bi zavriskal. Ali bi gel tja pod bukovje? Tam bi sedel pod gabre, ki so pričeli zeleneti. In vse poje tam, kakor v koncertu. Vse križem se oglaša:	Ščinkovci, vrane, kavke, strnadi, liščki, čižki,
srake, šoje i— vse križem.
Tomaž gre in je čisto vesel. Pa ga nekdo zakliče od strani, tam iz grape zavpije s hripavim glasom:
—	Ho—oj!, Ho—oj!
Kocjan pogleda in spozna s ep as to Nežulo,
—	No, Nežula, kaj je? Nežula!
Nežula šepa in se bliža in kremži obraz.
—	Žalostno — pravi in se kremži.
—	Žalostno — ponavlja in stoka jokajoč — ža-lostjno.'
—	Mater smo pokopali, Kocijanko — tuli na glas in otira solze z umalzanim predpasnikom.
—	Hov, hov — pred mesecem. — Tista nova bolezen. — Bog se usmili — tuli Nežula z grdim glasom in mečka predpasnik.
—	Tudi Anka je bolna t— vsa je proč. — Tista nova bolezen t— hov, hov *— starka joče in jav ka s čudnim hripavim glasom.
Ne more gledati, hudo mu je in gre v)un. Ku-naj stoji na pragu, gleda proti bukovja; tam je koncert, velik spomladanski Koncert;! on ga pošluša, pa ne sliši.
Mimo pride kmet Klepec. Začudi se, pa on je pameten in hitro ve, na čem da Je.
—	Pa ti niso nič pisali? Saj bi ti til jaz pisal, če bi bil vedel, kje si. Ampak Amerika je velika. Kaj nisi nič pisal?
Gospoda moja, naj nekoliko posežem nazaj, da vam Označim razloge* ki. so nas (privedli do, |rajdi-kalnega odpora.
V*1 a d a povzročila radikalni odpor.
Usoda državne zbornice se ni dne 10. julija odločila, ko je baron Bienerth državni zbor zaključil, temveč ,Odločila se jei dne 4.) junija letoišinjega leta, takrat, ko se je imelo vršiti glasovanje y zadevi oderuške bosanske agrarne) (banke.; Takrat smo mi, opozicija, bili za 20 glasov v večini napram vladnim strankam in poraz vlade jej bil zagotovljen. Ko pa {so vto-dne stranke, to videle, so fe molčečim odobravanjem barona Bienertha in; njegove vlade započele surovo obstrukcijo, razbile s kričanjem in razbijanjem sejo in tako) zaprečile, daj bi tisti dan glasovali o našem predlogu’ in tako rešili nečuvenega oderuštva lOOjkOOQj kmetov, naših bratov v Bosni in Hercegovini. (Ogorčenje.)
Tista vladna obstrukcija: zl dne 4. julija je bila najhujša pregreha proti državni zbornici,, ki je dala) opoziciji vso pravico, da se, po potrebi t^idi posluži najskrajnejšega parlamentarnega orožja. Ce se vlada sama upira na obstrukcijo (svojih strank, kdo more opoziciji zameriti, da so tudi posluži tega pripravnega sredstva. (Tako je!)
Bosenska agrarna banka evropski škandal!*
Gospoda moja, kaj pomenja tista bosenska agrarna banka, glede katere je pritrdila naša vlada, da bo izvrševala takozvani odkup bosenskih kmetov, osvoboditev kmetov od tretjine in tlake. Gospoda moja, če kdo pregleda pravila te banke, regulativ izdan od skupnega finančnega ministrstva našega cesarja in kralja, če prečita vse to, potem mora reči, da se v zadnjih 50 letih v Evropi ni zgodil tak škandal od strani kakšne vlade, kakor Je ustanovitev tega oderuškega podjetja. (Borno pritrjevanje).
Revež suženj, odirani bosenski kmet.
Gospoda moja, z 10% — pomislite, kaj se to pravi, na 10% vsega skupaj bo prišlo — bo ta revež enega bosenskega kmeta, ki komaj ve, kaj je denar, dobil posojilo od te dobrodelne madjarsko-židovske banke. (Ogorčenje). Pa ne samo to, — 10 let niti odpovedati ne sme posojila (Burni klici ogorčenja) in če hoče svoje posestvo prodati, ga ne sme prodati brez dovoljenja banke (Ponovno ogorčenje), mora še le vprašati madjarskega Juda, in če hoče svoja poslopja proti ognju zavarovati, mora k isti banki vprašat iti, pri kateri zavarovalnici sme to storiti. (Klici: „Fej“!)
Gospoda moja, to je več kakor oderuštvo, to je suženjstvo, čigar neizogibna posledica je beraška palica. (Veliko ogorčenje). Ja, če bi vsak kmet vedel, za kaj se gre in odklonil posojilo, ki ga mu nudijo madjarski judje.
A kaj {hočete, če se gre za uboge bosenske kmete, ki niti ne znajo, kaj je banka, kaj so dolžna pasma, kaj ridjiar. Slišal bo trpin samo eno: Prost bom od bega,, od age, to je od gospodarja, kateremu moram dati tretjino, in svoj prost gospodar bodem, če grem k banki in vzamem denar, ki mi ga ponuja. Pa fkar je najhujše.: N(i treba k banki iti. Cesarski in kraljevi uradi V (Bosni in Hercegovini bodo po ukazu skupnega finančnega ministrstvla posredovalnice) za to banko. Bosenski kinet bo Šel ■ k okrajnemu predstojništvu in rekel:	Gospod, jaz bi
rad prost postal, in predstojnik bo rekel:	To se
«čisto lahko zgodi, ti dobiš denar od Lanczyjeve banke in črez 50 let boš dolga prost in posestvo bo tvoje. Seveida, kako bi kmet razumel, koliko' se nabere obresti in pristojbin. Ce sem rekel 10%, to ni moj račun, ampak račun bivšega ministra, tajnega svet-
—	Delal sem — je odgovoril Tomaž zamolklo in je gledal gor proti bukovju.
—	Leto je od takrat. Dolgo je leto, kaj se vse zgodi jv! enem letu! Vse se prevrže, glej tudi župnik so umrli, ki so bili svet mož. Božja volja!
'Naprej je šel kmet Klepec. Tomaž pa je stal na pragu in v sobi je zastokalo. Jure pa je na glas zaklicaj.
—	Hoj, ho—oj, jov, jov! — Zamolklo, Čudno je zaklical, Tomaž je stopil v sobo ftn Jure <je jokal ob postelji.
—	Umrla je — jov, jov!
—	Jokal je na glas, govoril je ym.es zamolklo.
—	Jov! Jov!	,	, , ,
In Tomaž je srtal sredi1 sobe (m je gledal mrtvo Anko. Belo kakor stena, oči steklene, (široko odprte, tudi usta na pol odpeta., Črne lase svetle, in mokre, prsi razgaljene in Še potne.
Zunaj je bila pomlad, zelenelo je bukovje, koncert je bil živ, vse jje pelo, vse križem se je oglašalo. Po jarah so pasli pastirji, kmetje so orali njive, solnce je sijalo in je prijetno grelo.
—	Saj si bil doma, saj jsi jo videl; kaj bom pravila — hov, hov — tuli Še glasnejše.
Tomažu pja je čudno. Kakon kip štoji |in ne razume. Okrene se in gre, da pogleda, če je res tar ko, ali so le sanje. Vstopi vr kajžo in vidi Anko v postelji vso (bledo jin slabo.	■
Pogleda ga, potem se nasmehne, roko hoče dvigniti, odpira usrta, nekaj bi povedala, pa ne more,
V kotu sedi stari Jure in gleda začudeno; domisli se in inako se mu stori. Skremži obraz, zateguje usta. o ji se mu orose in brada se mu _ trese. Tudi on hoče nekaj povedati, pa ne more. Poizkuša, pa mu jok zaduši glas.
Tomaž gleda, vidi, da niso sanje/ampak resnica in se obrne in gre . . .
nika in člana gosposke zbornice Baernreiterja; ta je napravil ta račun v gosposki zbornici.
Torej, gospoda; moja, za to biainko ise je šlo. Mi smo( hoteli zaprečiti za vsako ceno, da ibi se bosenski kmet, haš brat, izročil odernštvu in suženjstvu, zaprečiti, da bi se spravil na beraško palico in kot berač z ženo in ptroci pognal po svetu. In naše prizadevanje so preprečile vladne stranke dne
4.	junija z obstrukcijo! (Čujte! Cujte,!)
(Koneo prihodnjič.)
Tržaški Slovenci za obstrukcijo«
Priobčili smo že dobesedno, kako sodita glasil tržaških Slovencev „Zarja“ in „Edinost“ o obstrukciji v državnem zboru. Zadnjo nedeljo je pa sklical voditelj tržaških Slovencev državni poslanec dr, Ry-bar shod v tržaškem Narodnem domu, katerega obširno dvorano so zborovalci napolnili do zadnjega kotička.
Dr. Rybjar je v? poldrugo uro trajajočem ( govoru opisoval dogodke, ki so povzročili zaključenje državnega zbora. Podal je natančna sliko položaja, ki je nastal po zaključenju za nas Slovane. Orisal je pot, za katero se moramo Odločiti, da bo rešitev sedanje akutne krize za avstrijske Slovane ugodna. Kako so mnogoštevilni navzoči zborovalci odobravali taktiko naših poslancev, o tern so pričali ragmi medklici, burno pritrjevanje |n viharno odobravanje.
Orkani odobravanja so pretresali dvorano, ko je govornik na podlagi kričečih dejstev dokazoval* da proti tej vladi moramo biti vsi *— breg ozira, na domače razmere — složni v najostreji opoziciji, in da moramo proti tej vladi voditi boj z vsemi parlamentarnimi sredstvi. Posebno pažnjo je seveda govornik obrnil obstrukciji, ki je zavstavila parlamentarno delovanje. Objektivno je presojal njih, ki so vodili obstrukcijo ter navajal razloge, ki so Itak boj opravičevali.
Na zaključku mu je občinstvo, viharno pritrjevalo in je bija soglasno vsprejeta nastopna resolucija:
„Volilci zbrani na zadnjem shodu; (dne 18.. jjuL v Narodnem domu v Trstu,, jemljejo poročilo drž. poslanca dr. Rybara na znanje;
obžalujejo, da je radi obstrukcije vr državnem zboru prišlo po zaključku istega (do nevšečne in narodnim interesom škodljive polemike med nekaterimi slovenskimi poslanci in glasili domajčih Strank na očividno veselje in korist vlade in Nemčeva
izražajo Željo, da Vsi jugoslovanski poslanci vstanejo združeni v Narodni zvezi in da v tem ve-levažnem momentu nastopajo [složno in eventuelno z najostrejimi sredstvi proti sedanjemu germanigaio-ričnemu vladnemu sistemu, podrejajoč svoje strankarske interese boju za narodno in politično enakopravnost vseh v Avstriji tlačenih in zanemarjenih narodov;
prepuščajo naposled državnemu poslancu dr. Rybaru, da v slučaju razdružitve Narodne zveze izvaja tiste posledice, ki jih zahtevajo oziri na narodne interese tržaškega Slovenstva.“
Raznoterosti.
Akcijske stranke. Dne 20. julija so iraeli zaupniki akcijskih strank Slovanske Jednote v biroju podpredsednika Zazvorka politično konferenco. V teji se je vsestransko z velikim zadovoljstvom konstatiralo, da se odločen nastop proti Bienerthovi vladi v javnem mnenju češkega in slovenskega naroda brez pridržka odobrnje. Iitotako se je dognalo, da se ni posrečilo omajati obstoj Slovanske Jednote.
Učiteljske Testi. Stalno so nastavljeni sledeči provizorični gg. učitelji oziroma gdč. učiteljice:: Marija Valenčak pri Sv. Benediktu v Slov. gor., Ljubica Lorber pri Sv. Antonu v Slov. gor., Katarina Schweiger pri Sv. Barbari pod Mariborom, Jurij Kislinger v Laškem trgu, Gadula Dragotin v Koprivnici, Marija Škot v Olimja, Aleks. Nežima v Pilštanju, Milka Bračič v Št. Vidu pri Planini, Ivanka Černe v Gorici pri Mozirju. Učiteljica ročnih del v Bučah Ljudmila Falk je prestavljena na dekliško šolo v Trbovlje-Vode.
Prijateljem cecilijansko-cerkvenega petja. Ravnokar razpošilja Cecilijansko društvo za lavantinsko škofijo položnice, da bi se po njih spomnili blagi prijatelji dostojnega (cerkvenega petja tega za lav. škofijo prekorisitnega in važnega društva, ki se trudi posebno z mnogimi gmotnimi žrtvami prirejenimi orgijarskimi tečaji povzdigniti med našim Za lepo petje navdušenim ljudstvom cerkveno glasbo in pa petje. Dohodki izven Maribora se, porabijo!Izključno za potrebe splošnega lavant. ooc-iuJanškega društva za celo Škofijo, in ne fca stolno cerkev; za njo skrbi posebno župnijsko cecilijansko društvo na stolno-župnijski cerkvi. To se omenja, da ne bo (kakšnega za splošno društvo škodljivega nespprazumljenja. r Navadna udnina znaša 4 K. Sprejme se pa tudi še vsaka poljubna svotica. Kdor udnino dopošdje, poslal se mu bo, če izrazi to geljo na položnici,, „.officium defunctorum“ brezplačno, dokler ga je Še kaj v zalogi. Torej doposlane položnice no vi koš, ampak blagohotno izpolnjene nazaj na pošto.
Promocija. Minolo soboto Bta v Gradcu za doktorja prava bila promovirana gospoda Marko
Stajnko, odvetniški kandidat v Mariboru, in pa Ivan Lamut, poštnokonceptni praktikant y Trstu.
Zasebni uradniki pozor! Deželni urad splošnega pokojninskega zavoda za uslužbence v Gradcu razpošilja zadnji čas slovenskim strankam samo nemške dopise. Dokler je bil v-odboru zastopnik Slovencev g. Leskovar, se to ni godilo, izvzemši seveda tiste stranke, ki so same pričele nemški dopisovati. Pozivljemo vse slovenske zavarovance, da dosledno vračajo nemške dopise. Sploh bi pa bilo nujno potrebno, da bi se organizirali vsi slovenski zavarovanci na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem in odločno zahtevali pokojninski zavod v Ljubljani za Slovence vseh kronovin. Pri sedanjih zavodih nimamo Slovenci nikakega zastopstva in nikakih pravic. Zakaj naj bi mi s svojim denarjem pomagali rediti nemške uradnike v Gradcu in laške v Trstu. Kar je nastavljenih slovenskih uradnikov, jih njihovi nemški oziroma laški tovariši itak prezirajo in jih bodo pri prvi ugodni priložnosti izrinili. Zato pa je myno potrebno, da dobimo lasten zavod, če nam ga pa vlada ne bo hotela dati, potem bi pa naj vsi Slovenci brez izjeme izstopili iz zavodov v Gradcu oz. Trstu in pristopili h kaki slovanski zavarovalnici. Prosimo cenjene sozavarovance, da bi v enem ali drugem slovenskem listu o tem izrazili svoje mnenje.
Nemška kultura. Koncem tega meseca bo otvoril, kakor je razvidno iz oglasa na zadnji strani, g. Šoštarič novo modno trgovino v Maribora. Nad skladiščem v Gosposki nlici kakor tudi na Glavnem trgn se ponosno blišči slovenski napis. To pa nikakor ni po volji nemškim nadutežem. Zato so v noči od pondeljka na torek pomazali z lakom napis v Gosposki nlici, danes ponoči pa še onega na Glavnem trgn. Komentarja k temu ni potreba. Svetujemo samo g. Šoštariču, naj pusti na svojih napisih te znake velegermanske kulture, saj so najboljše priporočilo za njega. Slovenskemu občinstvu pa nujno priporočamo, da iz tega izvaja posledice ingpridno poseča slovensko trgovino g. Šoštariča.
Postava asa mladino. Anglija je prva praktična država, ki je vpeljala v veljavo zakon, ki velja za otroke, za mladino. Pirva točka tega zakona prepoveduje vsem dečkom, ki še niso dopolnili 16. leta, kajenje. Draga točka prepoveduje otrokom izpod 14 let bivati v prostorih kake gostilne. Dotični, kateri bi kakšnega otroka poslal v pivnieo, kjer se točijo pijače, bi bil kaznovan. Veliko gostilničarjev je prosilo vsled tega, da bi smeli podaljšati svoje pivnice in dograditi čakalnice za otroke;: oblastnije so te prošnje večinoma zavrnile. Stariši, ki imajo pri sebi otroke izpod 14 let, ne smejo pohajati gostilne. Tudi v takih prostorih, kjer vidno gori ogenj, ne »mejo prebivati otroci sami. Otrokom je zabranjeno beračiti in prosjačiti po hišah in po javnih prostorih. Takih izvrstnih odredb bi tudi pri nas potrebovali, da ne bi bilo toliko pocestne mladine, ki nudijo tako žalosten pogled na njih vzgojo. Pri teh je kajenje, žganjepitje in kvartopiranje že kar v navadi.
Nade domačih; delavcev v zahodni Nemčiji. Obrtna depresija, ki je že pred nekaterimi meseci nastala v rensko-vestfalskih industrijskih krajih, je primorala mnogo podjetij, omejiti obrat, in vsled tega tudi oddustiti delavce. Pred; vsem so se odpustili (odslovili) neučeni inozemski, posebno tuj jezik govoreči delavci. Ker še ni ponehala ta depresija, se še tudi sedaj tu in tam omejujejo obrati in odstavljajo delavci, zaraditega izgubljajo pogosto tudi avstrijski delavci delo in službo. Pod temi okoliščinami je dohajajočim neučenim delavcem vseh vrst jako težavno, dobiti katerokoli delo. A tudi učeni inozemski delavci imajo točasno le malo nade, dobiti dobre službe, ker je podjetnikom pogosto težavno, obdržati stalne svoje delavce in vsled tega ne morejo vzprejemati novih delavcev. Uva-žujoč te okoliščine, se mora tuzemskim delavcem za sedaj svetovati, da si naj ne iščejo dela v navedenem industrijskem ozemlju.
■v
Štajersko.
Maribor. Včeraj 20. t. m. dopoldne jo skočil tukajšnji tapetniški vajenec Fric Kaiser pri kopališča v Dravo-in se hotel vtopiti, a tamošnji plavovodja Pisanec ga je pravočasno potegnil iz Drave. Vzrok je bil, ker ga njegov varah ne pnsti, da bi se šel učit k dragemu mojstru. Sploh j® Kaiser neubogljiv in razposajen dečko.
Maribor* V nedeljo je padel kovaški pomočnik Rudolf Niederle v Krčevini s kolesa in si zlomil levo roko.
Pobrežje pri Mariboru. Dne 18. t. m. je tesal tukajšnji delavec! Urban Vrljnik neko klop, a Be je pri tem jz dletom tako močno v l®vo, koleno ranil, da so ga morali takoj prepeljati v bolnišnico.
Tepež! V nedeljo zvečer je napadel na mostu v Mariboru neki delavec slikarskega pomočnika N. Sicherla in sa > nožem hudo ranil. Moherla so prenesli v krčmo, odkoder ga je prepeljal rešilni voz v bolnišnico.
Jarenina. Šentiljski idan v Jarenini bo dne 8. avgusta. (Na vsporedu boljo vse prijetnosti, ki zamo-rejo razvedriti pošteno slovensko srce:	gledališka
predstava, petje, taraburanje, šaljiva pošta, srečolov, govori* deklamacije jtd. itd. (Ker gre za korist na* šah obmejnih bratov, in ker vlada (povsod za to veselico največje navdušenje, zalo upamo, da vsak, kdor ima Še količkaj narodnega ponosa v sebi, pride dne 8. avgusta gotovo v Jarenino.
Čermlenšek v Slov. gor. Dne. 19. t. m. je padla 10 letna Jožefa Bela, viničarska hči v Gradenšaku z dil v pritličje in si je pri tem levo roko zlomila.
Sv. Barbara v Halozah. Poslušal sem zadnjič pri kapici vina treh liberalcev pričkanje o volitvah. Kaj nismo mi boljši kristjani, pa nas hočejo iz odbora vreči vse, jaz ne verujem nič več. „Čudno, čudno! Vi držite le slabe liste,
-podpirate le slaba društva, občujete s slabimi ljudmi, ki še na mrtvinah taje očitno pred otroci Boga in se norčujejo iz ceremonij, se ne odkrijejo pri molitvah duhovnikovih, in če vas zdaj ne volimo — je pa ogenj v strehi!“ Rečem, plačam in grem agitirat dalje.
Haloze. Gorice lepo kažejo in vino še ni razprodano. Zopet bo cena vina padla, če se ne zapre ogrskemu vinu pot. Tudi okopavine in žito lepo uspevajo letos, le krme bo malo, zato živini cena pada. Naj se še odpro meje, pa sploh kmet ne dobi denarja za govedo. — Pri nas so se vpeljale jesenske počitnice mesto sedanjih poletnih v veliko zadovoljnost staršev. — Naša farna cerkev se bo lepo prenovila in na novo preslikala, tudi križev pot je naslikal domači umetnik g. Fran Horvat v Mariboru. — „Stajere“ je bil zadnjič nezadovoljen, da se je na višjih razredih odpravil samonemški poduk, mu ne moremo pomagati, saj ve, kolik je njegov vpliv, po pravici pa je zdelal liberalce, ki organiznjejo fante na poboj ter jih pehajo v ječo. Koliko lepša je pač izobrazba na krščanskem temelju!
Nazarje. Dne 25. t. m. bo slavilo kat. slov. izobraževalno društvo v Nazarjih petletnico svojega obstanka. V proslavo tega priredijo fantje in možje igro „Don Ma-inuel ali Ave Marija“. Upamo vsestranske obilne udeležbe, posebno pa od sosednih izobraževalnih društev.
Šaleška mladina vstaja*
V nedeljo dne 18. ,t. im. se je vršil v Skalah pri Velenju zelo dobro obiskan mladeniški shod. Brez vsakega hrupa se je zbralo toliko mladeničev in stariševi iz cele Šaleške doline, da je bilo veselje gledati mnogobrojno občinstvo na sejmišču, Skalski fantje so na predvečer, ko sta prišla v Skale dež. poslanec dr. Verstovšek in g. prof. dr. Hohnjec, naznanjali SaleŠčanom slovesnost prihodnjega dneva s streljanjem topičev.
Ob 10. uri je pridigoval gospod dr. Hohnjec', y jedrnatih! besedah posvari mladeniče pred krivimi preroki, ki se jim približujejo bodisi jv papirnatni obliki, bodisi v človeški podobi. Nato razpravlja na podlagi evangeljskega izreka: Dobro drevo rodi dober sad t— o načelih krščanske vzgoje in o dolžnostih mladine do Boga in cerkve.
Slavnostno mašo je bral preč. gospod dekan Rotner ob asistenci gospoda dr. Hjohnjeca in gosp. kaplana ZakoŠeka.
Pa sv. maši se je vršilo zborovanje, katero je otvoril podpredsednik S, K, S, Z. dr. Hohnjec, pozdravljajoč deželnega poslanica dr. Verstovšeka, vse mladeniče, stariše, žene in dekleta.
Predsednikom shoda je bil izvoljen mladenič Smon IJernej iz Skal, -ki je podal najpjrvo besedo mladeniču -Zajcu i,z Skal, ki je navdušeno pozdravil vse navzoče in govoril o razširjanju lizobrazbe in pouka pod praporom krščansko-soaialne narodne prosvete. Ž občudovanjem so ploskali navzoči vrlemu mladeniču.:
N.ato je govoril deželni fposllajneq dr. (Verstovšek jako obširno o mladeniških organizacijah in prosil, da oprostijo predsedniku S. M. Z. Zebotu, dani prišel na shod, ker je bolan, Jd je pa brzojavno pozdravil shod. Deželni poslanec označi on-s d.ibre lastnosti, katere mora imeti slovenski mladenič. Marsikatere bridke resnice je povdarjal govornik, ki so šle poslušalcem do srca. Zlasti je naglašal versko in narodno stališče, v katerem se mora že mladina -utrditi, da se ne bo dala podkupiti v poznejšem življenju od jjruskili grošev Südmfarke in Schjulver-einji. Govornik je označili tudi pomen in delovanje mladeniških organizacij in spodbujal k skupnosti v, celjtm bkraju.i
Za deželnim poslancem dr. Verstovšekom se oglasi k besedi Ivan Hajnšek iz St. Andraža. S krepko in jedrnato besedo je izrazil pozdrave šent-a n draški h fantov; tö je mladenič,, ki je zvabil / pozornost vseh nase radi odločnega in lepega nastopa.
Gospod dr. Hohnjec govori Še obširno na jako šaljiv način o izobrazbi, o potrebi izobrazbe, poda mnogo zgledov iz življenja, ki so bičali razne slabe strani političnega in družabnega življenja. Zahvaljuje se tudi vsem, ki so pripomogli, da se |e shod tako lepo obnesel, zlasti gospodu dekanu, vrlim škal-skim mladeničem itd.
Po večernicah je imel deželni poslanec še posvetovanje s člani Orla radi prostorov. To težavno vprašanje se je ugodno rešilo in upati je sedaj, da bode Orel v Skalah razprostrl vi kratkem času svoja krila. Pri posvetovanju je bilo ža ta fdaln nad 30 {jama .vrlih, vnetih mladeničev; Školskih, ki so zbrani vi telovadnem odseku,
Koroško.
Snb auspiciis bo promoviral na Dunaja dne 23. t. -m. č. g. Ludovik Reinprecht, katehet na meščanski šoli v Spitala. Čestitamo!	,
C. kr. sodnik dr. Alojzij Ehrlich je prestavljen iz Črnomlja v Dobrlovas
Bakljada V Celovcu. Novoimenovanemu celovškemu županu dr Metnicu so napravili celovški „vereini“ bakljado. btara mestna godba je igrala, pred Metnicovim stanovanjem so pa peli. Metnic se je prikazal in „ves ginjen“ zahvalil. Od Metnicovega stanovanja so se podali h g. Neunerju, odstopivšemu županu, ter so mu zapeli pesem „Das treue -deutsche Herz“. Nato so šli zalivat k „Sandwirtu“. Slovenska drnštva niso dobila povabila. Sodimo, da bo torej Metnic župan samo za Nemce.
Zrelostni izpit v Celovcu. Na celovški gimnaziji je delalo od 6. do 9. t. m. zrelostni izpit 32 javnih učencev, 14 maturantov je prestalo izpit z odliko, 14 z vsemi glasovi, 4 z večino glasov profesorskega kolegija. Ekster-nistinja gdč. Olga Janovitz, po veri Židinja, iz Dunaja, je maturirala z odliko. Predsedoval je g. vladni svetnik ravnatelj Zeehe.
Podljubelj. Tukaj je odpadel od vere Janez Beligoi. Največjo zaslugo za to ima vpokojen davkar Schäffler iz Borovelj. V zadnjem času so odstopili: Avgust Borovnik,
p.	d. Matizl, Ferd. Ibovnik in njegov 83 letni tast Beligoi.
železna Kapla. Neznan zločinec je napadel v Lepenskem grabnu Matevža Hočevar in mu je zadal 10 centimetrov globoko rano na roki. Zločinca še niso dobili.
St. Peter pri Velikovcu. G. Nagele nas hoče po vsej sili osrečiti z nemškutarijo. Kakor se sliši, je pismeno pozval učitelja Fleisa iz Kazaz, znanega nemško-nacionalnega agitatorja, naj prosi za nadučiteijsko mesto pri nas, katero gotovo dobi. Sam menda ni nameraval prositi. G. nadučitelj Velikonja, ki nas zapušča, sicer tudi ni bil našega mišljenja, pa bU je zgleden učitelj, ki se je zelo trndil z našimi otroci. Vemo, da je težko poslati nam njemu enakega naslednika, pa želeli bi si vendar bolj učitelja, nego nemško-nacionalnega priganjača. G. Nagele naj si nikar ne domišljajo, da pišemo to iz strahu pred novim nadučiteljem. Tako, kakor je pogorel pri nas s svojimi shodi, kakor je pogorel z „Baueravereinom“, katerega je hotel po šamiju vpeljati, tako se bo tudi pošteno uračunil z nadučiteljem Fleisom. Gosp. Fleisa, o katerem bi znali dolgo pesmico zapeti, pa opozorimo, da naj se zahvali svojemu varihu Nageletu, če mu bodo tla pri nas začela kmaln prihajati prevroča. Ljudstvu bo že pred njegovim prihodom znano, komn je prisiljeno v vzgojo izročati Bvoje otroke.
Spodnji Dravograd. Veliki Nemec s ponesrečenim nemškim imenom — Voglar — učitelj v pokoju, kateri pa zna, kadar hoče, tudi slovenski, je avanziral do sodnij-skega cenitelja. Ali se je sam ponujal za ta posel, ni znano. Kot slovenski tolmač — sicer hajl njegovo vse-nemštvo —, ima Voglar vsaj zmožnosti, saj je rojen Slovenec. Ali Voglar kot — cenitelj, kdo se ne smeje? Voglar še ni nikdar imel kmetije, živine, gozda; in ta naj bi vse to cenil? Merodajno oblast v Celovcu poživljamo, da c. kr. sodišče v Št. Pavlu opozori, naj se nastavljajo sposobnejši cenitelji, ker bi se sicer lahko zgodilo, da bi vsled nesposobnosti takšnih eeniteljev stranke trpele škodo.
Kranjsko.
Nemška trdnjava v Ljubljani je prišla po dolgem časn v slovenske roke. Bavarski dvor, kamor so sklicevali nemški dijaki in drugi kričači svoje tajne sestanka in pogovore, sta kupila veletržec Knez in špediter Škerlj za svoto 180 000 kron
Utonil je v Čatežu ob Savi pri kopanju Josip Hlaušer, 19 letni zidarski pomočnik z Dnnaja. Vse se je tako hitro zgodilo, da mn tovariši niso mogli priskočiti na pomoč. — V Ižici je pa utonil 19 letni mizarski pomočnik Lovro Zajec iz Ilovice. V vodi ga je prijel krč kar nenadoma. Njegov prijatelj Fran Kramar ga je hotel rešiti, pa se ga je Zajec tako oklenil, da bi oba postala kmalo žrtev vode. Le z veliko silo se je Kramar rešil gotove smrti, ter se oprostil iz rok se potapljajočega.
Ljubljanska stoluica bo dobila v najkrajšem času električno razsvetljavo. Vse drage ljubljanske cerkve so že prej upeljale električno razsvetljavo. Prejšnji teden so že jeli polagati in napeljavah električne žiee po cerkvi in zakristjji.
Šentiljski dom na Viču. Dne 22. avgusta bo priredilo katoliško slovensko izobraževalno društvo na Viču pri Ljubljani veliko ljudsko veselico pod imenom „I. ljudski tabor na Viču“, katere čisti dobiček bo namenjen za Šentiljski dom in pa za domači dom izobraževalnega društva. Pri veselici bo sodeloval domači telovadni odsek „Orel“ z javno telovadbo.
Nov telovadni odsek. V Begunjah pri Cerknici na Notranjskem se je ustanovilo v nedeljo katoliško slovensko izobraževalno društvo s telovadnim odsekom „Orlom“. Kot nstanovm govornik je nastopil urednik Franjo Terseglav iz Ljubljane. Telovadnemu odseka je pristopilo takoj 30 navdušenih in krepkih mladeničev. Vsak dan naraščajo vrste mladeničev, ki stremijo za vzvišenim ciljem katoliške misli in se krepijo na duhu in telesu za boj proti praznim in pnhlim natolčevanjem svobodomiselnih farizejev in nemškntarskih zaveznikov. Bliža se dan, ko bodo pri vseh Slovencih zmagali vzvišeni in jasni cilji, ki nam jih nudi jedino prava katoliška misel.
Umor kočijaža. V nedeljo sta najela brata Janez in Franc Vene iz Litije kočijaža Andreja Zupančiča, da ju pelje v Radohovovas. Takoj v začetku sta mu dala 14 kron za vožnjo. Ko sta se pripeljala pri gradu Selo do gozda, sta napadla kočijaža Zupančiča, streljala na njega in ga oropala, nakar sta zbežala v gozd. Orožniki iz Zatičine so jn pa kmaln izsledili in sta napadalca sedaj že v zaporih v Višnji gori.
Primorsko.
Slovenski klub v Trsta. Tržaški slovenski deželni poslanci, katerih je 12, so si osnovali „Slovenski klub“. Za predsednika kluba je izvoljen dr. Ryb&f, za njegovega namestnika dr. Slavik in za tajnika pa dr. Vilfan, Kot kandidata za mestni odbor sta določena poslanca Goriup in dr. Slavik.
V okraja poslanca Laginje sa obstrukcijo. V Me-
doših pri Kortah v Istri so v nedeljo otvorili nove društvene prostore. Slavnosti govor prof. Mandiča je izostal, ker je prof. Mandič sporočil, da ne more priti, „ker ga boli želodee“. K otvoritvi je prišlo na stotine istrskih kmetov. Vršil se je tudi shod, na katerem je bila soglasno sprejeta naslednja resoluoya: „Več sto istrskih Slovanov na najbolj
zahodni točki Adrije izraža popolno soglasje s poslanci
S.	L. S., posebno pa s strankinima voditeljema dr. Šušteršičem in dr. Krekom.“ Zborovalci so odposlali v Ljubljano brzojavko: Slava poslancem S. L. S.! Nevstrašeno naprej !
Volitve za gorižki deželni zbor so že razpisane, in sicer bo volila splošna kurija 26. septembra, eventuelna ožja volitev se bo vršila 5. oktobra. Kmečke občine bodo volile 10. oktobra, event, ožja volitev se bo vršila 17. oktobra. Mesta in trgi volijo 21. oktobra, ožja volitev pa
26.	istega meseca, Trgovska in obrtna zbornica voli 20 oktobra, a veleposestvo 30. oktobra. Eventnelna ožja volitev v veleposestvu se vrši naslednji dan 31. oktobra. Volitev v splošni kuriji in pa ona iz kmečkih občin pade na nedeljo.
„Banca popolare goriziana“. Na ukaz preiskovalnega sodnika dr. Abrama je bil aretiran v Gorici bivši podravnatelj banke Hektor Piani. Aretacija stoji v zvezi z znamimi malverzacijami bivšega ravnatelja Deleolle, ki se solnči sedaj v blaženi Italiji.
Veleizdajniški proces.
Zagovornik dr. Hinkovič izprašuje NastiČa, ako sa bili člani revolucionarnega kluba (tudi Člani meščanskega kluba. Dalje ga tudi vprašuje, kako in na kak flafiin Ida je mogel on potovati preko meje, ko se vendar nikaka .potovalna listna ni izdala na njegovo ime.
Nastič mu odvrne na prvo, da niso bili Člani revolucijonarnega Ddbora pri meščanskem klubu, a na drugo pa, pravi, da mu je napravljal nek uradnik v Beogradu listine, s katerimi je on nemoteno lahko hodil preko meje.
Hinkovič:	Vi ste prišli v Sarajevo in ste od
tam pisali Milanu Pribičeviču, nakar iste dobili pni odgovor, kateri je faksimiliran v brošuri Finale.
Nastič: Da, to £e tisto pismo.
Predsednik prosi zagovornika, naj mu izroči omenjeno pismo, da ga priloži originalu.
Ta pa odvrne, da tegjai sedaj ne more storiti, ker Še rabi pismo.:
Hinkovič: Kedaj ste pai pisali to pismo, (ko niste pristavili Časa.
Nastič:	Meni se Uzdi, da je) to bijq decembra
meseca.
Hilnkoviö: V Finale trdite vi,, da se je v mesecu decembru ali novembru vršilo revolucionarno zborovanje, na katerem se je odobril revclucijonarni statut. Dalje pravite tudi v brošuri, da ste dobili statut nekoliko dni po pismu od Adama, Kako morate jvi to trditi, ko yam je pa Adam Pribičevič pisal že meseca novembra.
Predsednik:	Sedaj vam stavljam prav važno
vprašanje. Ali ste dobili pismo predpoldne ali popoldne ?
Nastič;! Ravno ko Je bilo, poldine. (Smeh je buknil po dvorani.)}
Obtoženi so dvignili silno buko in kričali na ves glas.
Zagovornik Hinkovič Vpije,, kaj JI a hoče državni pravidnik od njih.
Državni pravdnik: Osvetliti hočem vaša dejanja, da se (ne bo tako napačno pisalo y svet o njih.
Hinkovič: Iti bo se pa Vendar pjsalo.
Nastala je grozna panika med občinstvom. — Strop galerije nad časnikarji se je jel rušiti in se razpočil z veliko silo. Vsi so hiteli k izhodu ter kričali:,
Rešite 'se, galerija se ruši:
Orožniki so nato z energično silo izpraznili vse, tudi ostale galerije.
Ko se je razburjenje poleglo, se je nadaljevalo izpraševanje.
Nastič pripoveduje, da sto sam knez črnogorski in minister Tomanotič priznala, da obstoji vele srbska propaganda in se on le čudi, zakaj teh obeh no pozovejo kot priči. Uradna .„Samouprava“ piše o dr. Tomaniču v posebnem članku, v katerem se opisuje cetinjski (proces z ttombaimi. V člajnku se tudi govori, da je Tomanovič s tem procesom žalil dostojanstvo Srbije in izzval na njeno škodo svetovni Škandal.
? (Hinkovič: Izjavljam v svojem in v imenu svojih tovarišev, da nimamo nič proti temu, da bi se zaslišala dr. Tomanovič in knez Nikita v zadevi velesrbske propagande. Ako ste vi vedeli za obstoječo zaroto, zakaj pa niste skušali to preprečiti, recimo s tem, da vi rečete in zagrozite, da hočete stvar objaviti.
Nastič: Dokler niso našli res bomb, nisem jaz mogel misliti in verovati, da bi uradna Srbija mogla poslati bombe y Crnogoro. „Wiener Allgem. Zeitung“ je takrat pisala, da je knez Nikita poslal statut dunajski vladi. „Fremdenblatt“, kot uradni list zunanjega ministrstva je takrat to dementirai in to en tian kasneje po Masarykovem govoru v par] men tu*
Odvetnik dr. Ivan Fermevc
uljudno naznanja, da otvori 31. avgusta I909 svojo odvetniško pisarno
■ v Ptuju ■
v biči zdravnika gospoda dr. B. STUHECA.
Cene nizke!
Postrežba točna!
Tisk tiskarne sr. Cirila t Maribora.
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjican itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po leta udobno kegljišče. Trtni paviljoni. Sobe za tajce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
Nova trgovina! =====
Dovoljujem si vljudno naznaniti slavnemu občinstvu, da otvorimdne 3t. julija
v Mariboru e Glavni trg 19 s »Pri angelju“
popolnoma novo trgovino Z modnim, suknenim in platnenim blagom ter raznovrstna perila, pletenine in krojaške potrebščine.
Svojim velecenjenim odjemalcem bom postregel lahko v vsakem oziru točno in solidno, ker imam zelo ugodne zveze s samimi prvimi tovarnami.
Priporočam se torej cenjenim odjemalcem ter upam, da bodo podpirali mojo novo podjetje o obilnimi naročili.
137	Z odličnim spoštovanjem
J. N. Šoštarič.
£pOCXX Restavracija 30000^
Narodni dom
Cerkveni slikar
Peter Markovič
akadem. slikar v Rožeku na Koroškem
se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov. občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij,
^ božjih grobov, altamih in bandemih slik, križevih jr potov itd. vse na posebno trpežno platno in v ^ ♦♦ jako stanovitnih barvah; popravlja umetniško sta- ♦♦ Ä re umetne slike. Sprejema vsa večja dela: sli- Ä kanje cerkva v različnih slogih, cele notranje ^ poprave eerkvä (v tem slučaju poskrbi in posre-^ daje vse druge umetnike in rokodelce). Cene po jr dogovoru in brez vse konkurence. 23
Slovenci! Podpirajte svoje somišljenike!
Slovenski brivec!
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu najtopleje priporočam svojo
moderno urejeno brivnico.
:: Postrežba čista, točna in solidna. :: Izdelujem tudi lasulje in kupujem lase.
IVAN BERGLEZ, brivec
Maribor, Šolska ulica 2.
55
SMRT
doleti vsacega, ampak sreča samo tistega kateri naroči sedaj belo platno v veletrgovski hiši R. Stermecki, Celje (Štajersko).
Štajersko platno m. .	.
Slovensko platno m. . . Savinsko platno m. . . Vojašfco platno m.
Domestih platno mehko m, Gorsko platno debelo m. Istrija tkanina, mehka m. Holandska tkanina, mehko m.
po 36 v. po 40 v. po 44 v. po 46 v. po 48 v. po 60 v. po 54 v. po 60 v.
Vzorci zastonj in pošiljatve čez 20 K franko.
y^inhik in izdajatelj: Konzorcij .Straža“.
Ignac Božič
narodni krojač y Mariboru,
Tegethofoya ulica 16, y hiši dr, Rosine
se priporoča slavnemu občinstvu, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talarjev po najnižji ceni. Zaloga 78	vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin.
T nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 nrah zgotovi. :
Josip Macuh, Maribor
Stolna ulica štev. 5.
se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, cene nizke! Na razpolago je tudi velika zaloga izgotovljenih oblek po jako nizkih eenah.	48
Edina narodna steklarska trgovina
Fran Strupi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najniže cene! Najsolidnejša in točna postrežba!
Ufa ilebelo.	Ma drobne.
Pohištvo ~
, x	Velika zaloga pohištva od naj priproste] sega
Al* od motorja oddaje 100 kg. po 25 E. .	, ..S* r . 0
11 11 /v _______________J	e _________ do najfinejsega v vseh slojih se dobi po
v tj o Tiskarna sy. Cirila v Maribora. .... j“ .cenal1 ,p.nu ... 3*
"	,Obrtni zadrugi mizarskih mojstrov'
V Mariboru, Grajski trg št. 3 pri Smem orlu.
C8
i
Izvrstno domače usnje :
priporoča po najnižji ceni
Elizabeta Welle, usnjarija v Framu.	71
Cerkveni in sobni slikar in pleskar
franjo Horvat
|\ ARI BOR, Kasinogasse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
"’S
ar 'r
Hotel
Pri belem volu v Celju
sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : :
51
e se
priporoča za obilni obis
OOOOOOOOOO OOOO OOOOO OOOOO oooo
- Spodnještajerska ljudska posojilnica 8
v Mariboru
O uljudno naznanja, da se preseli s 15. avgustom
o v Stolno ulico štev. 6.
§§000000000008800000ooooooSo
Odgovorni urednik: Viktor Cenčič.