LETO 1873 ■ ZAČETEK PERIODIČNEGA ČEBELARSKEGA TISKA NA SLOVENSKEM SLOVflMI ČCbfLflP --a 'ft glasilo čebelarskih organizacij Slovenije ČEBELARJEVA MESEČNA OPRAVILA Boris Seratin: Čebelarjeva opravila v AŽ-panju v februarju 34 Miran Starovamik: Čebelarjeva opravila v nakladnih panjih v februarju 37 Alenka Jurič: Veterinarski nasveti za februar 39 KRATKE NOVICE Franc Šivic: Nekaj čebelarskih novic 42 ČEBELJI IZDELKI Andreja Kandolf: Iz poročila o izvajanju uredbe 2005 43 Andreja Kandolf: Kontrola kakovosti medu 45 Komana Rutar, Marinka Kregar, Drago Žitek: Pelodna analiza medu v Sloveniji 45 KONGRESI Alei Gregorc: Konferenca francoskih vzrejevalcev matic 47 Peter Kozmus: Mednarodni čebelarski kongres v Indiji 48 Alojz Kavčič: Obisk pri čebelarjih na Malti 49 IZ KNJIŽNE POLICE Janez Gregori: Zgodovina čebelarstva v Ribniški dolini: 1905-2005 50 OBLETNICE Člani ČD Sevnica in Viktor Kladnik: Čebelar Janez Levstik st. -Janko 90-letnik 51 Ludvik Kramberger: 90 let čebelarke Lojzke Pavalec iz Lenarta 52 MEDOVITE RASTLINE Trajče Nikoloski: Ožepek Hyssopus officinalis 52 Dobra misel Origanum vulgare 53 IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA Nadzorni odbor je pregledal poslovanje Čebelarske zveze c o n t e n t s BEEKEEPER’S MONTHLY WORK Boris Seratin: Beekeeper’s Work in AŽ-Beehives in December Miran Starovašnik: The Beekeeper's Work in Barred-up Beehives in February Alenka Jurič: Veterinary's Advice for February BRIEF NEWS Franc Sivic: Some Beekeeping News BEE PRODUCTS Andreja Kandolf: From the Report on the Decree Performance 2005 Andreja Kandolf: Honey Quality Control Romana Rutar, Marinka Kregar, Drago Žitek: Honey Pollen Analysis in Slovenia CONGRESSES Alei Gregorc: Congress of French Queen Bee Breeders Peter Kozmus: International Beekeeping Congress in India Alojz Kavčič: Visiting Beekeepers on Malta FOR OUR BOOKSHELF Janez Gregori: Beekeeping History in the Valley of Ribnica 1905 - 2005 ANNIVERSARIES Members of the BA Sevnica and Viktor Kladnik: Beekeeper Janez Levstik Sr. - Janko 90 Years Old Ludvik Kramberger: 90 Years of Lojzka Pavalec, Beekeeper from Lenart HONEY PLANTS Trajče Nikoloski: Hysop (Hyssopus officinalis) Oregano (Origanum vulgare) Slovenije za leto 2005 Slavka Spolad, Zdravko Ribnikar: Kratek povzetek zgodovine Čebelarskega društva Kranj in njegovih podružnic soustanoviteljic od leta 1902 naprej Trajče Nikoloski: Strokovna čebelarska ekskurzija na Koroško Sandi Kajič: 80 let Čebelarskega društa Radeče Edi Mavrič: Člani ČD Gornji Grad so počastili zavetnika čebel Franc Šivic: Ali so na Islandiji čebele V SPOMIN MALI OGLASI ČEBELARSKI SVETOVALEC 54 55 56 57 58 58 FROM ASSOCIATION LIFE The Supervisory Committee Reviewed the SBA Operations for 2005 Slavka Špolad, Zdravko Ribnikar: Brief History Abstract of the BA Kranj and Its Co-founder Subsidiaries From 1902 on Trajče Nikoloski: Professional Excursion to Carinlhia Sandi Kajič: 80m Years of the Beekeeping Association Radeče Edi Mavrič: Members of the BA Grad Honoured the Patron of Bees Franc Šivic: Are There Bees on Iceland? 61 IN MEMORY OF 63 SMALL ADS BEEKEEPING ADVISER Slika na naslovni strani: Prva spomladanska obnožina. Foto: F. Grajzar ČZS VABI 25. IN 26. MARCA 2006 NA XXVIII. DRŽAVNI ČEBELARSKI SEMINAR IN ČEBELARSKO PRODAJNO RAZSTAVO V CEUE Čebelarska zveza Slovenije bo v sodelovanju s Celjskim sejmom organizirala v SOBOTO, 25, IN NEDELJO, 26. MARCA 2006, dvodnevni XXVIII. državni čebelarski seminar in MEDNARODNO čebelarsko prodajno razstavo. Seminar bo dvodnevni in bo v dvorani CELJSKEGA SEJMA v CELJU, Dečkova 1. DNEVNI RED SEMINARJA SOBOTA, 25. MARCA Ob 8.00: Odprtje razstave Ob 9.00: Odprtje posvetovanja in pozdravni govori predsednika ČZS in gostov. 9.15- 9.30: Predstavnik ČZS: Uspehi ČZS v preteklem letu. 9.30- 9.45: Lidija Senic: Dosedanje delo Čebelarske svetovalne službe. 9.45-10.30: mag. Neva Zibrik: Davčna zakonodaja. 10.30-11.00: maa. Neva Žibrik: Postopek prijave na DURS-u. 11.00-11.30: Andreja Kandolf: Smernice dobrin higienskih navad v čebelarstvu - kaj pomenijo za čebelarja. 11.30-12.00: mag. Malči Božnar: Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu - kaj pomenijo za odkupovalca. 12.00-12.30: Veterinarska uprava RS: Registracija živilskih obratov na VURS- u. 12.30-13.00: Veterinarska uprava RS: Nadzor VURS-a nad zvajanjem smernic. 13.00-13.30: Zdravstveni inšpektorat RS: Ključne obveznosti nosilcev živilske dejavnosti. 13.30-14.00: Pavle Zdešar, Marjan Papež: Izkušnje po prvem letu izvajanja uredbe o podpori pri evidentiranju lastnosti, osnovni oabiri in menjavi čebeljih matic kranjske čebele v letih 2005-2009 za leto 2005. NEDEUA, 26. MARCA 9.00- 9.30: Franc Sivic: Multivizijska predstavitev življenja in dela Antona Žnideršiča. 9.30-10.00: Franc Sivic: Predstavitev novosti o čebelarskem kongresu na Irskem. 10.00-10,30: Franc Sivic: Predstavitev nove zasnove revije Slovenski čebelar. 10.30-12.30: dr. Rodoljub Zivadinovič: Celovita tehnologija čebelarjenja z nakladnimi panji za doseganje visokih donosov medu ter za zaviranje varoze in drugih čebeljih bolezni. 12.30-13.30: Robert Kocjan: Prikaz novosti v čebelarski opremi in prikaz delovanja brizgalke za doziranje oksalne kisline. Razprava in slovesen zaključek. Referati bodo objavljeni v zborniku. ČEBELARSKA RAZSTAVA V dvorani sejma bo organizirana mednarodna prodajna čebelarska razstava. Prijave razstavljavcev sprejema Celjski sejem (tel. 03 54 33 206) do 15. februarja 2006. Vstopnina za udeležbo na seminarju je za en dan 1.500 SIT, za dva dni pa 2.500 SIT. Z vstopnico boste prejeli tudi zbornik referatov. Razstava bo oba dneva odprta ob 8.00 do 16 ure. Tudi letos bo vhod za obiskovalce skozi glavni vhod na vzhodni strani stavbe. Vljudno vabljeni vsi slovenski čebelarji! Čebelarska zveza Slovenije in Celjski sejem - Celje _______________________________________________J 3j£ič! Slovenski čebelar 2/2006 - letnik CVIII 33 i I . . mesečna Čebelarjeva opravila v AZ-panju v februarju Boris Seražin - Rakek Februar je zadnji res mrzel mesec, zato pri čebelah ni priporočljivo opravljati posebnih posegov. Vsako leto se v prvih dneh meseca otopli, sneg skopni in skoraj vedno sta vsaj en ali dva dneva izletna. Takrat je dobro, če smo nekje blizu čebel, da ugotovimo, koliko čebel je izletelo, in najdemo panje, ki kažejo kakšne nepravilnosti. Priporočam, da panje, iz katerih čebele izletavajo preveč in predolgo zvečer, na hitro odpremo in ugotovimo, ali je družina morda brez matice (šumenje čebel) ali pa je samo tako močna, da potrebuje nekaj več izletavanja. Panje, v katerih so čebele odmrle in ki jih druge čebele ropajo, pustimo pri miru do večera, tedaj pa jih izpraznimo in zapremo. V tem mesecu je, posebej v toplejših delih Slovenije, še mogoč zimski rop (lahko bi rekli tudi kraja medu). Ta preneha takoj, ko se pojavi prvo spomladansko cvetje. Ob tem izletu lahko pregledamo izolacijo panja. Če so vrata mokra, jih odpremo, da se panj presuši. Pri mojih panjih, ki so brez vrat, se pena suši sproti in je morebiti mokra samo z zunanje strani, kot je tudi prav. Točka kondenzacije vodne pare je nekje sredi pene in čebele se tako počutijo dobro. Če sumimo, da smo družine premalo nakrmili, lahko na hitro pregledamo nekaj družin (najbolje tiste, ki so označene kot zelo dobre ali zelo slabe — vsakih nekaj) in ugotovimo stanje zalog hrane. Za spomladanski razvoj je odločilno, da imajo čebele veliko zalogo hrane, zato je sam priporočam vsaj 10 kg. Glede na to, ali je zaloge dovolj ali ne, se bomo odločali o marčnih ukrepih v družinah. Če je zaloga v panjih zadostna, potem takrat skoraj ne bo dela, če ni, pa lahko marca še marsikaj popravimo. Problem zaloge je v tem, da družine tudi z manjšo zalogo preživijo pomlad in se kar lepo razvijejo, a kljub temu slabše, kot bi se ob večji zalogi. Dejstvo je, kakor so nas učili že stari čebelarji, da za en sat zalege potrebujemo en sat medu. Če tega medu ni, potem tudi tega sata zalege ni. Čebele dobijo nekaj hrane v naravi, zato je zalege vedno več, kot je bilo prej v panju medu. Ob neugodnih letih pa se pomanjkanje zalog hrane občutno pozna. Februarja nisem najbolj zadovoljen, če se v panju že pojavi zalega. Po mojih izkušnjah je bolje, da začne matica intenzivneje zalegati nekoliko pozneje, kot da začne zalegati prej, saj tako zgodnjo zalego lahko uniči močnejša zapoznela ohladitev. Na nekem predavanju je bilo rečeno, da čebele za oskrbo prve zalege potrebujejo maščobne zaloge (ki Nalivnaje sladkornega testa v so jih pridobile jeseni). Če je torej vse v redu in čebele vzredijo zalego tako, da se ta izleže, potem te čebele gojijo druge čebele. Če pa so čebele prisiljene zalego izpiti, imajo potem velike težave pri vzreji nove zalege. To gre veliko bolj počasi — pravzaprav moramo počakati, da se izleže prva zalega, vendar jo je malo. Rezultat je, da imamo maja, ko bi potrebovali pašne čebele, samo veliko zalege, čebel, ki bi nosile med, pa tako rekoč ni. V tem mesecu je dobro, če se odločimo, kako bomo razvijali družine. Obstajata dva načina spomladanskega razvoja. Pri prvem, ki je pri nas najpogostejši, pustimo čebele lepo pri miru, tako da se razvijejo, kolikor pač se oziroma kolikor jim to omogoča narava (toplota zraka in dotok hrane, predvsem cvetnega prahu). Slabost tega načina je, da so prve paše namenjene čebelam kot razvojne paše. Prednost tega načina čebelarjenja je, da čebele rojijo pozneje in da z njimi skoraj ni dela. Žal pa tak razvoj lahko pomeni, da izgubimo eno točenje, in če je to po naključju edino točenje v sezoni, potem izgubimo tudi ves pridelek medu v letu. Druga možnost, ki jo imamo, pa je, da ugotovimo, kdaj se po navadi začne prva izdatnejša paša, _glede na to pa toliko prej začnemo spodbujati zaleganje. Ce hočemo izrabiti prvo pašo okoli 1. maja, je nujno, da začnemo matice spodbujati k zaleganju že prvega marca. V tem primeru je dela neprimerno več, vendar se po mojem izplača. Ker je to samoumevno, se bom v navodilih osredotočil predvsem na to, kako spodbujamo čebele, da se kar najhitreje in kar najbolje razvijejo. Veliko starejših čebelarjev je prepričanih, da čebeljih družin ne smemo vznemirjati pred 19. marcem. Res je, da je do tega datuma še velika nevarnost ohladitev in s tem poškodovanja zalege. Vendar se to zgodi le redkokdaj in v tem primeru pač nismo imeli sreče. Zgodaj izležene čebele so jamstvo za dober spomladanski razvoj. Po nekaterih podatkih imajo spomladanske čebele 4-krat večjo moč krmljenja čebelje zalege kot jesenske. Z ustreznimi ukrepi pa je mogoče odmrtje zalege tudi preprečiti. Podrobnejša navodila bom opisal pozneje. llf) p 1 ■g 1 1 1 I i I fj ij § i I 1 I \ 1 f 1 ii 1 I : satne pitalnike Foto: B. Seražin Sladkorno testo v pitalnikih Včasih slišim tudi pripombo, češ “kaj boš delal, saj je vreme premrzlo”. Za delo je morda res, za čebele pa ni. V gnezdu morajo čebele narediti vse, kar je potrebno, da bodo pravočasno dovolj močne, temu cilju pa sledijo nagonsko. Problemom prehlajene zalege se v veliki meri izognemo tako, da družino uredimo v 2—3 minutah, namesto da bi jo “pregledovali” 15 minut. V tem času se družina samo malenkostno ohladi, za tako hiter poseg pa jo moramo dovolj poznati in narediti samo nujno. Več o tem prihodnji mesec. V tem mesecu moramo predvsem pripraviti osnovna sredstva za sezono. Če bomo širili čebelarstvo, moramo pripraviti panje in čebelnjak. Prejšnji mesec se zaradi prostorskih omejitev nisem spuščal v izdelavo panjev. Kot sem že omenil, sem začel čebelariti s standardnimi 10-satnimi AŽ-panji. Sčasoma sem ugotovil, da so nekoliko premajhni. Zato sem začel čebelariti z 11-satnimi panji, pri katerih dodam še tri sate počez. Prednost teh panjev je v tem, da se zaradi večje prostornine rojilni nagon pojavi kakih 14 dni pozneje, tako da imam manj dela s preprečevanjem rojenju. Druga prednost pa je v tem, da čebele za vsak sat medu potrebujejo približno štiri sate za skladiščenje medičine oz. icktarja. To je zelo pomembno za hitre cvetlične paše (kot; akacijeva). Če čebele teh površin nimajo, prinesejo zjutraj nekaj medičine in z njo napolnijo celice, ki so na voljo, totem pa začnejo iz medu ventilirati vodo, namesto da bi prinašale novo medičino. V tem je razlog, da v AŽ-panju r i akacijevi paši nikoli nimamo tolikšnih dnevnih donosov kol v nakladnih panjih, poleg tega pa se začnejo dnevni donosi po treh dneh paše zmanjševati. Zato menim, da je večji panj boljši. Nekaj besed naj namenim še oskrbi teh panjev. Po mojem je zmotno prepričanje čebelarjev, da potrebujemo pri čebelarjenju z večjimi panji v njih več zalege, zato je pri normalno močnih druž:nah povsem nepotrebno čebelarjenje z dvema maticama. Pri slabih družinah zadostuje, če jih spomladi okrepimo s kakim satom zalege. Bistvo čebelarjenja je v tem, da ima družina veliko več odlagalnih površin za med. Ker morajo biti panji poceni, sem začel iz iverala izdelovati tudi gospodarske panje. Ker so to vedno veliki panji in nerodni za prenašanje, jih izdelujem kot “omare” za čebele. Delam jih v kosih po 6 ali 9 panjev skupaj. To je odvisno predvsem od prostora, ki ga imam na voljo za postavitev panjev. V takih panjih se družine bolje razvijajo, ker se med seboj grejejo. Združevanje družin je onemogočeno s tehnologijo izdelave panjev. Material za tak panj stane približno 5000 SIT. Izdelava je preprosta, saj potrebujemo samo vrtalni stroj in izvijač, delo pa si zelo olajšamo, če imamo nadrezkar. Vsak čebelar si lahko z nekaj iznajdljivosti take omare naredi sam. Točen postopek izdelave je objavljen na spletni strani ČZS, katere naslov je: www.cebelarska-zveza-slo.si. Med izdelovanjem lahko na istem naslovu dobite tudi dodatne informacije. Pripraviti moramo tudi satnice in satnike. Zelo dobro je, če lahko vsako leto kupimo nove, vendar je to velik strošek. Zato verjetno vsak čebelar uporablja tudi stare satnike. Po mojem trdnem prepričanju ne bi smel noben čebelar dati nobenega satnika še enkrat v panj, če ga ni prej razkužil. Problem so čebelje bolezni, predvsem huda gniloba čebelje zalege. Trosi v panju se zadržijo “skoraj neskončno dolgo” (tudi do 30 let). In ker se lahko akumulirajo, jih je nujno odstranjevati vedno, kadar je to mogoče. Ena od možnosti je tudi zamenjava satja v satnikih. Sam jih razkužujem v velikem sodu, v katerem jih skuham v 3-odstotnem lugu. Lug zavrem in potem v vrelo raztopino potopim satnike v paketih po 11. Za to imam posebno pripravo (glej sliko), s katero jih primem za končno letvico, tako da jih lahko v paketu dajem v lug in držim potopljene v njem. Vročina stopi ves vosek, lug pa povzroči umiljenje voska. V literaturi se pojavljajo različni podatki o tem, koliko časa naj bi izvajali ta postopek (za panje pravijo 20 minut), verjetno pa je ustrezen tudi krajši čas. Dejstvo je, da se voda zelo lepo razlije po satnikih in da se vosek hitro povsem stopi. Pri večjih panjih z vogali pa postopek traja dalj časa, saj se morajo dovolj segreti vsi vogali. V posodi z lugom se nabirajo pene, ki so pravzaprav milo. Odstranim jih z mrežico, in to ko so satniki še v lugu, tako da dobim povsem čiste satnike, pripravljene za uporabo. Potem jih vzamem iz luga in jih sperem s hladno čisto vodo. Po razkužitvi je treba paziti, da se satniki dobro posušijo, saj v nasprotnem obstaja nevarnost, da zaradi vlage splesnijo (glej film na portalu ČZS). Satnike zbijamo z zračnim kladivom. Priredil sem si tudi stojalo, s katerim končne letvice zabijem v satnik. Tudi žičenje satnikov izvajam po svojem postopku. Ob delu sem ugotovil, da to poteka zelo počasi, če je žica dolga in navita na rolico. Zato jo navijem na dva žeblja ter odrežem na primerno dolžino, da lahko z njo zažičim en satnik. Zažičujem tako, da začnem na sredini in polovico žice Izdelava soln/c z valjarjem. Dve omari s po šestimi I l-satnimi Satnice po valjanju ali vlivanju naložimo po več sku- panji, pripravljeni za prevoz v paj in jin obrežemo. čebelnjak. vlečem v eno, drugo polovico pa v drugo stran. Tako vedno vlečem samo kak meter žice in delo gre zato hitreje od rok. Ob začetku mojega čebelarjenja sem slišal za več načinov žičenja. Predvsem je bilo treba sprejeti odločitev, ali naj uporabim vodoravno ali navpično žičenje. Nekateri so uporabljali celo kombinacijo obeh. V tistih časih je bila kombinacija mogoča, ker so satnice vtirali v žice s koleščki. Zdaj, ko vsi to delamo z elektriko, ta postopek ni več mogoč. Vodoravno žičenje mi ni všeč, ker so žice dolge in s tem manj močne, torej mi ostaja le še navpično. Začel sem s šestimi žicami. Vedno je bil problem, ker sem moral gornje in spodnje satne letvice vrtati z dvema različnima delitvama več svedrov. Zato sem prešel na žičenje s sedmimi žicami. Tako sta zdaj prva in zadnja žica povsem navpično, vse dmge pa so za 1 cm postrani. Ker je žic neparno število, sta letvici lahko enaki, paziti je treba samo pri sestavljanju, da sta obrnjeni različno. S sedmimi žicami dosežemo tudi nekoliko večjo trdnost satov, to pa je dobro zlasti pri prevozih. V panjih so problem satnice. Dokler nimamo voska, jih moramo kupovati in se zanesti na njihovo kakovost. Pri tem obstaja tveganje, da kupimo vosek, ki je zelo onesnažen z zdravili in s sredstvi za zatiranje varoe. Če imate možnost dobiti satnice iz voska, za katerega veste, od kod izvira, priporočam, da si priskrbite take satnice. Ko je naše čebelarstvo že nekoliko bolj ustaljeno, jih lahko izdelujemo tudi sami. Paziti moramo samo, da pred izdelavo satnic razkužimo ves vosek. To naredimo tako, da segrejemo polno posodo z voskom in ga raztopimo, ne da bi mu dodali vodo, v tekočino pa damo termometer. Vosek potem segrejemo na 124 °C in počakamo 20 minut. Tako uničimo spore hude gnilobe čebelje zalege. Seveda moramo paziti, da tako razkuženega voska po nesreči ne okužimo znova. Zato so vsi moji nerazkuženi kolači voska okrogli, razkuženi pa ovalni. Tako zamenjava ni mogoča. Seveda pa Izdelava satnih pitalnikov. je nujno, da prostor pred razkuževanjem temeljito očistimo. Opis postopka izdelave satnic bi v tem članku zavzel preveč prostora. Številni čebelarji spodbujamo spomladanski razvoj družin s sladkornimi pogačami. Lahko jih sicer kupimo v trgovini, vendar hitro ugotovimo, da je pri večjih količinah to predrago. V tem mesecu imamo čas narediti sladkorne pogače, ki jih bomo v začetku marca dodali čebelam. Sam izdelujem pogače po spodnjem receptu: RECEPT ZA POGAČE V 60 I lonec dam 30 kg sladkorja in 12 I vode. Zavrem in dodam 4 dkg citronske kisline. Ko se tekočina preneha peniti, jo odstavim z ognja in dodam 15 kg pekovskega kvasa. Pri tem moramo paziti, da med tem opravilom zmesi ne segrevamo, saj obstaja velika nevarnost, da prekipi. Nato v stroju za mletje žita zmeljem sladkor. Vzamem 100 kg mletega sladkorja in polovico tekočine ter sestavine dobro premešam. Z.a ta namen sam uporabljam mešalec za beton. Pri enem mešanju tako dobimo približno 120 kg pogače. Če je tekočina nekoliko pregosta, lahko dodamo nekaj vode. Po navadi zadostuje do 1 I vode, da je pogača primerno gosta. Čebelam dodajam pogače v satne pitalnike. Ti so zgorai odprti in tako sladkorno maso, ki je podobna zidarski malti, samo zli jem v pitalnike. Najprej jih po vsej širini naložim na avtomobilsko prikolico, potem pa lonec in pogačo s samokolnico pripeljem do njih. Pogača lepo zdrsne vanje in vse skupaj na koncu z zidarsko žlico samo nekoliko poravnam in odpeljem k čebelam. Pitalniki so izdelani tako, da je za steno do vrha sata lesonit. Pustim samo 8 mm veliko režo. To. da imajo samo 8 mm veliko režo v pitalniku, čebel sploh ne moti pri odvzemu sladkorja. S tem pa hkrati preprečim, da bi pozneje v prazne pitalnike naredile satje (največkrat trotovskoj. Za pitalnike uporabim spodaj letvico v velikosti 25 mm x 15 mm, za končni letvici pa v velikosti 25 mm x 20 mm. V sredini lesonita je ena letvica, velikosti 20 mm x 25 mm, nekoliko krajša, tako da pogača lahko teče pod njo po koritu. Lesonit je narejen tako, da je 10 mm kraiši od dolžine sata, s tem pa se ujame v razstojišča, tako da v panjih lahko zapremo okenca. V tak satni pitalnik gre 2,5 kg sladkorne pogače. Ta mesec nam bo torej kar veliko časa vzela priprava na čebelarsko sezono, prihodnji mesec pa bomo začeli intenzivno čebelariti. Marca se namreč že tako otopli, da lahko začnemo popravljati napake, ki smo jih naredili prejšnjo jesen. Po mojem je treba ob normalnem vremenu začeti čebelariti kar prvi dan marca, razen če okoli čebelnjaka še leži sneg, tako kot se je to zgodilo minuli dve leti. Čebelarjeva opravila v nakladnih panjih v februarju Milan Starovasnik - Komenda, e-pošta milan.starovasnik@volja.net Letošnja zima je zelo radodarna s snegom. Tudi temperature so bile do zdaj ugodne, saj med dnevnimi in nočnimi temperaturami ni velikih nihanj. To ugodno vpliva na prezimovanje čebeljih družin, saj čebele porabijo manj hrane, kot če bi se morale prilagajati velikim temperaturnim razlikam. Kadar je pozimi veliko snega, je tudi ozračje bolj suho. Dejstvo, da je v zraku manj vlage, ugodno vpliva na bioklimo v panju. V tem obdobju se temperatura v panjih navadno zviša, saj se v toplejših krajih, če je v začetku meseca dovolj toplo, že pojavi prva mlada zalega. Čebelarji moramo zdaj poskrbeti za dobro izolacijo pod pokrovi panjev. S tem zagotovimo, da temperatura iz panjev ne uhaja v okolico. Za ta namen imam sam v pokrovih nakladnih panjev 3 cm debel stiropor, ki zagotavlja optimalno izolacijo panja. Med zgornjo naklado in stiroporom sta še zračni prostor in PVC-folija, ki preprečuje izhajanje vlage v pokrov panja. Prevelika vlaga v panju pa kljub temu ni zaželena, zato moramo poskrbeti za dobro ventilacijo. Za to poskrbita odprta odprtina na spodnji nakladi in primerno prilagojeno dno panja — podnica. Iz mreže izdelano dno podnice zagotavlja kroženje zraka in izhlapevanje kondenzirane vlage. Tako podnica ostaja suha in na njej ne nastaja plesen. Ker ves drobir pade skozi mrežo na tla, ostane tako rekoč čista. Na mreži navadno najdemo le mrtve čebele. Tako lahko že s pogledom pod panj ugotovimo, ali je vse v najlepšem redu. Da se nam ni treba sklanjati pod panj ali ga premikati, si lahko pomagamo tako, da na leseno palico pritrdimo majhno ogledalce ter ga potisnemo pod panj. Če na mreži opazimo veliko mrtvic, v panju kraljuje varoa ali pa je družina odmrla. Če na mreži opazimo koščke voska, je to znak, da je v panj vdrla rovka ali kak drug vsiljivec. Rovka po navadi uniči satje v spodnji nakladi. Zaradi hrupa, ki ga povzroča v panju, čebele postanejo nemirne in zapustijo zimsko gručo, to pa povzroči povečano porabo hrane ter znižanje temperature v gnezdu. Zaradi nizkih temperatur zunaj panja je to lahko vzrok, da se zalega prehladi, to pa bi v tem času skoraj gotovo povzročilo odmrtje čebelje družine. Pozorni moramo biti tudi na družine v panjih, pred katerimi najdemo veliko mrtvic v snegu. Skoraj vsako leto se februarja, okoli svečnice, čebele odpravijo na prvi čistilni izlet. Tega dogodka čebelar ne bi smel zamuditi. Najprej se na čistilni izlet odpravijo slabe in šibke družine, ki s težavo prezimujejo. Razlog je lahko slabo predelana zimska krma ali pa je svoje opravila varoa in je družina oslabela do te mere, da je obremenjenost posamezne čebele prevelika. Te prve čebele se po navadi nikoli ne vrnejo v panje. V takih družinah se pogosto lahko pojavi tudi nosema ali griža. Pojav te bolezni zelo upočasni razvoj družine, tako da bo ta le s težavo sledila normalnemu razvoju. Včasih pa se dogodi, da iz nekaterih panjev čebele ne izletavajo. Te sumljive panje le na hitro odpremo in preverimo stanje. Če je v panju opaziti žive čebele, je to znak, da ta družina odlično prezimuje in se ji ne mudi na čistilni izlet. Če pa v panju ne opazimo življenja, je ta družina odmrla. Tak panj takoj zapremo in ga po pregledu celotnega stojišča odstranimo. Z odmrlimi družinami moramo delati zelo previdno, saj moramo najprej ugotoviti vzrok njihovega propada. Če ugotovimo, da vzrok odmrtja niso bolezni (nosema, Avtomatizirano 24 satno radialno ločilo. Košara radialnega ločila. Pogled na satje v nakladi. Foto: M. Starovasnik huda gniloba...), potem lahko satje iz panja pregledamo in še uporabno satje shranimo. Če je družina propadla zaradi nosemavosti, potem vse satje in tudi satnike, na katerih so iztrebki in v celicah zarite mrtve čebele, uničimo oz. zažgemo, naklade in podnice pa razkužimo v lugu. Ko se osušijo, jih še ožgemo. Če smo ravnali tako, smo lahko brez skrbi, da bi se bolezen prenašala iz panja v panj. Po vsem tem ne pozabimo razkužiti tudi orodje in obleko. Po prvem čistilnem izletu si navadno ogledam vremensko napoved. Če ta kaže, da bo vreme ugodno za vnovičen čistilni izlet, si pripravim pogače ter jih ob prvi priložnosti vstavim v panje. Pogači dodam cvetni prah, saj ta še dodatno pospeši razvoj čebelje družine. Pogačo naredim po spodnjem receptu: 50 kg sveže zmletega sladkorja dodam deset odstotkov (5 kg) cvetnega prahu. Pri tem moram paziti, da je pregledan in ne vsebuje spor hude gnilobe (po možnosti ga pridobim sam). V tako mešanico cvetnega prahu in sladkorja, ki je po mletju še topel, dodam 2,5 kg pivskega kvasa in 2 I invertnega sirupa, ki ga sicer uporabljam tudi za zimsko krmljenje. Sestavine po plasteh zložim v plastične posode (20 I) in zaprem s pokrovom. Posode postavim v kurilnico ali kak drug prostor s stalno temperaturo. Ko se mešanica lepo razpusti, nastane gosta pogača, ki jo pred dodajanjem v panje razporedim v 1-2 kg pakete in jih sploščim, tako da so debele 1-2 cm. Pogačo je treba pripraviti vsaj deset dni pred uporabo. Sam to storim v prvih dneh februarja. Ob drugem čistilnem izletu v vsak panj vstavim pogačo. Pogače v panju ugodno vplivajo na pospešen razvoj družine, saj se razlikujejo od pokrite hrane v satih, Razlika med standardnim Razstojišče pri standardnem in in modificiranim satnikom. modificiranem satniku. ki jo čebele uporabljajo za zalogo. Če v družini ni dovolj odkrite hrane, se razvoj upočasni. Če pa družini dodam pogačo, bogato s cvetnim prahom, se po mojih opažanjih razvoj pospeši. Čebele dobijo s pogačo prepotreben cvetni prah, saj tega v panju ob tem času po navadi že rimanjkuje, čebele pa ga v naravi še ne morejo dobiti, er je v pogači tudi pivski kvas, čebele dobijo še vitamin E, ki prav tako ugoano vpliva na pospešeno zaleganje matice. Zaradi invertnega sirupa pogača ne bo preveč trda in se ne bo izsušila. Pogače vstavim nad čebelio gručo, tako da imajo čebele do nje stalen dostop. Čebele potrebujejo za topljenje pogače veliko vode, ki jo lahko dobijo na PVC-foliji, na kateri se vlaga kondenzira. Pri prejšnjem tipu panja sem imel pri vstavljanju vedno težave, ker med satniki in pokrovom panja ni bilo dovolj prostora. Zdaj sem načrt panja spremenil tako, da je med PVC-folijo in stiroporom v pokrovu panja dovolj velik zračni prostor. Ko vstavim pogače, se pokrov panja tesno prilega, tako da se ne pojavlja odvečno odvajanje toplote. Ker se zavedam, da pogača tudi dodatno obremeni čebele, pazim, da jo vstavim šele med drugim čistilnim izletom, tako da se čebele med vstavljanjem ne razburijo preveč in da imajo blatnike (črevesje, v katerem so izločki) prazne. Ta poseg opravim zelo hitro, tako da je vsak panj odprt le nekaj sekund in da čebeljega gnezda ne ohlajam po nepotrebnem. Ko vstavim pogačo v vse panje, je moje delo pri čebelah za ta mesec končano. Pri panjih po potrebi le očistim žrelo, da na njem ne bi bilo preveč mrtvic, ki bi preprečevale nadaljnje izlete ter na brade panjev privabljale sinice. Čebele nato v nadaljevanju meseca potrebujejo le mir in pravo lego zimskega stojišča. Delo čebelarja pa s tem še ni končano. Po načrtu, ki sem ga pripravil januarja, me zdaj čaka še obilo mizarskega dela. Vsako leto si ta mesec pripravim potrebno število novih satnikov. Kot sem že omenil, uporabljam svoj, nekoliko prilagojen tip dvetretinjskega LR-satnika, ki je enostavnejši za izdelavo pa tudi poraba časa je manjša. To prihrani drage nakupe in tako izboljša donosnost čebelarjenja. Letvice so tanjše, zato za izdelavo porabim tudi manj lesa. Poleg tega je v takem satniku več prostora za gradnjo čebeljih celic in čebele v tak sat lanko prinesejo tudi več medu. Tudi v gnezdu ima matica zaradi novega satnika na razpolago več celic za zaleganje. Ker sta nosilni letvici ožji (22 mm), satje laže odpiramo z nožem ter s tem pridobimo več voska, ki ga porabimo za izdelavo novih satnic. Preostali vosek, Ki ga dobimo s pretopitvijo starih in slabo izdelanih satov, lahko porabimo za izdelavo sveč ali ga prodamo. V deviškem vosku in voščenih pokrovcih pri točenju ni nobenih ostankov, zato z uporabo takega voska sebi in čebelam zagotovimo ustrezne razmere za nadaljevanje dela. Zavedati se moramo, da je satje oziroma vosek prva posoda za med. Mlado satie v plodišču panja poskrbi, da je gnezdo polno zdravin in velikih čebel, ki niso izpostavljene bolezenskim klicam. Deviško satje v medišču pa je pogoj za najvišjo kakovost medu in drugih čebeljih proizvodov. Pri uporabi dvetretinjskih LR-panjev satja ni treba žičiti. Ta način dela sem preizkusil tudi sam in se je prav lepo obnesel. Pri točenju in prevozih nisem imel nikakršnih težav. Opazil pa sem veliko prednost. Pridobil sem namreč kar nekaj ur dela, ki bi jin sicer porabil za žičenje. Poleg tega se pri uporabi organskih kislin za uničevanje varoe in razkuževanje satja na pocinkani žici pojavi oksid. Celice, v katerih so točke, na katerih skozi satje poteka žica, matica zelo nerada zaleže. V satih, v katerih ne uporabim žice, je zalega lepo strnjena in brez nepotrebnih presledkov. Ob tem pa moram opozoriti, da satnice vstavljam v satnike šele, ko so oboji vsaj 24 ur na temperaturi vsaj 24 °C. S tem posegom zagotovim, da se satnice po vstavitvi v panj ne krivijo. Se ena prednost takega satnika se pokaže pri točenju. Pri uporabi standardnega točila na štiri sate aelo poteka izjemno počasi, poleg tega pa se pojavi še dodaten problem - razstojišče pri klasičnih satnikih (Hofmann) preprečuje stik z mrežo točilnega koša. Tako se mlado satje kaj rado uniči. Zato sem pri modificiranem satu razstojišče prilagodil tako, da je na eni strani celotno razstojišče na levi, na drugi pa na desni strani. Tako se satniki naslonijo na točilno mrežo in se ne trgajo. Ker pravijo, da je čas denar, tega pa na žalost vedno primanjkuje, sem si letos kupil novo radialno točilo, katerega košara je prirejena za moj tip satnikov. V njem lahko točim 24 satnikov hkrati torej ie čas točenja petkrat krajši. Tako točilo izdeluje podjetje Logar iz Šenčurja pri Kranju. Le napredek v tehnologiji nam bo namreč prihranil čas in denar. Na slikah si lahko ogledate opisani tip satnikov in prirejeno točilo. Veterinarski nasveti za februar Alenka Jurič, dr. vet. med., Veterinarska fakulteta Februarja se čebelar pazljivo smuka okoli prebujajočega se čebelnjaka. Ozira se za soncem, ki pošilja svoje žarke med padajočim, s snegom obloženim vejevjem dreves proti čebeljemu hramu, Izpred panjskih žrel skrbno odstranjuje mrtve čebele. Dovolj zraka in prostora bo za izlet v naravo. Pred čebelnjakom je še debela snežna odeja. Posuje jo z lesnim drobirjem, da čebele ne bi že po prvem poplesavanju v naravi končale na mokrih in mrzlih tleh. To jutro je temperatura nad ničlo, zato bodo čebele gotovo imele ves dan veliko dela. Čebelar zadovoljen poskrbi še za čisto toplo vodo ob čebelnjaku, da se je bodo čebele, željne svežine, naužile po dolgotrajnem počitku. Posedi pred čebelnjakom in skoraj pozabi na to, da je še zima. Sončni žarki vse močneje prodirajo s svojo toploto in v njih se zalesketa rdečerumena barva metuljev in rož na panjskem lesu. Drobcena bitja prihajajo počasi, drugo za drugim. Skozi linice zibljejo svoja telesca v beli zimski dan. Njihova telesna teža se je precej povečala v dolgih in mrzlih dneh. Pred čebelnjakom za hip poletijo, očistijo svoje črevo, se ustavijo še pri vodi, ki kaplja iz posode z ventilom po leseni deščici v plastični podstavek, napolnjen s šoto, in se vrnejo domov. V vse toplejših trenutkih popelje ples čebel v zraku čebelarja v radoživo odsotnost in ni tistega, ki bi mu to lahko odvzel. Zmoti ga samo čebela, ki ga obleti v pojočem ritmu. Takrat se predrami. Saj res, postoriti mora še kaj, saj termometer na čebelnjaku kaže dvanajst stopinj nad ničlo. - Nacionalni veterinarski inštitut Čebelarju tava pogled z žrela na žrelo. Iz treh panjev čebele ne prihajajo na brado. Uho prisloni k prvemu in potem, ko skozi drobno cevko rahlo popiha vanj, zasliši iz notranjosti odgovor, ki se kaj hitro umiri. Nič nevarnega, zaspanke, se potolaži. Enako stori še pri drugem in tretjem, vendar odgovora ne dobi. Moral bo pogledati še v čebelnjak in ugotoviti, kaj se dogaja. Najprej se loti panjev, iz katerih čebele prihajajo na plan. Počasi in tiho odpira vratca panjev ter s suho čisto krpo obriše z njih vlago, ki se je nabrala čez zimo. Pazljivo izvleče onesnažene podnične vložke in jih zamenja s čistimi. Tako bo lahko spremljal odpad varoe pri čebeljih družinah in jo po potrebi še pravočasno, to je vsaj štiri tedne pred začetkom medenja, zatiral z mlečno kislino. Pogleda še za hrano. Pomaga si z žepno svetilko, da ne bi razburil čebel ali jih po nepotrebnem prehladil s poseganjem vanje. Kljub dolgotrajni zimi je hrane še dovolj. Ne bo je treba dodajati. Družini, ki ob gruči nima hrane, postavi v bližino dva sata s hrano. Nazadnje odpre še vratca panjev, iz katerih čebele ne letijo. Najprej izvleče podnico iz prvega. Malo drobirja in na njem kup čebel, med katerimi ne najde matice. Satje je polno hrane in brez zalege. Brezmatična družina ni dočakala pomladi. Potiho nadaljuje in izvleče podnico še iz drugega panja. Neprijeten vonj sili iz peščice mrtvih čebel. Žalosten pogled se čebelarju ustavi na matici med njimi. Skrbno si ogleda satje z ene in z druge strani. Hrane so imele dovolj. Na dveh satih je nekaj odmrle zalege. Z zobotrebcem odstranjuje pokrovčke celic. Nekateri med njimi so načeti z nagrizeno odprtinico in pod njimi je razpadla rjava vsebina neprijetnega vonja. Satje je onesnaženo z rjavimi madeži. “To bi lahko bila nosemavost, huda gniloba ali morda prehlad,” pomisli. Potiho vrne satje v panja z odmrlima družinama in zapre oboja vratca ter žreli, da ne bi sosednje čebele stikale po njih. Roke si skrbno umije s toplo vodo in milom ter jih zbriše s čisto brisačo. Za strokovno pomoč bo prosil veterinarja, ki bo opravil pregled, morda vzel potrebne vzorce za analizo in mu dal nasvet, kako naj ukrepa. Iz predala lesene mize vzame dnevnik, v katerega bo letos prvič zapisal, kaj se dogaja v čebelnjaku. V zgoraj opisanem primeru se je čebelar ob prvem izletnem dnevu čebel pravilno lotil dela pri čebelah in tudi ob sumu na kužno bolezen je postopal pravilno ter poklical veterinarja. Februarja čebele pogosto zbolijo za nosemavostjo, kužno boleznijo, ki je v bolj ali manj skriti obliki razširjena po vsem svetu. Na listi OIE (Mednarodni urad za epi-zootijo) je nosemavost uvrščena v skupino Ii kužnih bolezni, to pa pomeni, da spada med tiste bolezni, pri katerih so znani in določeni preventivni veterinarski ukrepi za preprečevanje nastajanja velike ekonomske škode ob morebitnem izbruhu. V Republiki Sloveniji so ukrepi za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje nose-mavosti čebel predpisani z zakoni in jih v skladu z njimi tudi izvajamo (Uradni list RS, št. 36/98, 33/01, 54/02). Nosemavost je parazitska bolezen odraslih čebel. Povzroča jo praživa), imenovana Nosema apis, ki v neugodnem življenjskem okolju oblikuje spore. Te pridejo v organizem odrasle čebele z okuženo vodo ali hrano ter napadejo in uničijo steno čebeljega črevesa. Zaradi motenega delovanja črevesa oz. slabšega izločanja prebavnih sokov in slabšega vsrkavanja hranilnih snovi so bolne čebele nenehno lačne, neprebavljena hrana pa se kopiči v črevesu bolne čebele, ker se ne more očistiti. Pozimi in poleti porabijo okužene čebele tudi od 25—40 % več hrane; poleti je zmanjšan donos medu, ker ga čebele porabijo zase, jeseni se zaloga hrane hitro zmanjšuje, pozimi pa v okuženi družini zmanjka hrane. Čebele, ki dalj časa ne izletavajo na čistilni izlet, imajo zelo povečan zadek. Bolne čebele imajo dvakrat večje srednje črevo, stena črevesa je bela in svetla, brez mišičnih zožitev. Končno se začnejo bolne čebele iztrebljati v notranjosti panja. Njihovi iztrebki so rumenorjavi do zelenorjavi in neprijetnega vonja. Poleg tega z nosemo okužene čebele načenjajo svoje maščobno beljakovinsko telo, spremeni se jim sestava hemolimfe, zato je njihova življenjska doba poleti krajša za 10 do 40 %, pozimi pa za 20 do 80 %. Tako se v dolgih in mrzlih zimskih dneh pri hudi obliki okužbe lahko pojavi množično odmiranje čebel. Povzročitelj se v čebeljem črevesu hitro razmnožuje, tako da je v dveh tednih po invaziji v njem lahko že 30 do 50 milijonov spor, pozneje tudi več kot 500 milijonov spor na čebelo. Nekateri izsledki tujih raziskav, predstavljenih na Apimondii 2003 v Ljubljani, so pokazali, da lahko pozimi več kot 20 milijonov spor na čebelo povzroči 61 % smrtnost, 10 do 20 milijonov spor 43 %, milijon do 10 milijonov spor na čebelo pa 9 % smrtnost čebel. Če čebelji organizem, katerega odpornost je zaradi nosemavosti zmanjšana, pozimi napadejo še različni virusi, je umrljivost čebel lahko še večja. Tako imenovana akutna nosemavost v obliki množičnega umiranja čebel je razmeroma manj pogosta. Nosemavost je po večini navzoča v skriti obliki. Vzrokov različnih pojavov pri čebelah, ki so lahko posledica okužbe z nosemo, na primer skrajšana življenjska doba čebel, večja poraba hrane, zmanjšan donos medu in cvetnega prahu ter nagnjenosti čebelje družine k drugim okužbam, na primer k poapneli zalegi, največkrat sploh ne ugotavljajo. Ugotovili so, da nastanejo pri čebelah delavkah zaradi delovanja noseme bolezenske spremembe mlečne žleze in da je zato zmanjšano izločanje mlečka. Zaradi tega je mlada nepokrita čebelja zalega slabše oskrbovana z mlečkom in posledično izpostavljena različnim okužbam. Tudi tiha menjava matice poleti in brezmatičnost sta lahko znak, da je bila matica okužena z nosemo in da je imela zaradi tega prizadete jajčnike. Ker je bilo zaleganje slabše ali celo popolnoma ustavljeno, so jo čebele bodisi uspešno zamenjale z drugo matico bodisi jim tega ni uspelo storiti. Znano je, da sodi nosemavost med t. i. pogojne bolezni. Na njen pojav in potek vplivajo številni dejavniki. Poleg povzročitelja, ki vdre v organizem čebele s hrano ali z vodo, so najpomembnejši vzroki za njen pojav še dolgi, mrzli in megleni zimski dnevi brez čistilnih izletov ter nepravilna oz. težko prebavljiva zaloga hrane, na primer gozdni med ali mana in med z veliko cvetnega prahu in rudninskih snovi. Tovrsten med čebele težko predelajo, zato se nepredelan in neprebavljen kopiči v čebeljem črevesu. Pojav nosemavosti pri čebelah še pospešuje pomanjkljiva higiena v čebelnjaku in njegovi okolici, nezadostna skrb za čistočo napajalnika, satja, panjev, pripomočkov za delo, prepogosto vznemirjanje čebel, šibkost čebeljih družin, slaba paša in sočasno pomanjkljiva oskrba čebel s čisto pitno vodo in ustrezno čisto hrano, hitre temperaturne spremembe, deževna poletja, velika vlažnost zraka, pogosta selitev (paše!) ali premestitev čebel z območja s toplejšim na območja s hladnejšim podnebjem. Za pravočasno in pravilno ukrepanje tudi ob tako imenovani skriti nosemavosti čebel je še kako pomembno redno in pravočasno ugotavljanje navzočnosti povzročitelja nosemavosti v čebelnjaku. Za ta namen jemljemo v obdobju od 1. novembra do 31- marca oz. po prvem čistilnem izletu čebel, ki je po navadi februarja, vzorce odraslih čebel. Pri tem gre za povprečen vzorec čebel iz čebelnjaka, zato poberemo s podnice vsakega panja po nekaj čebel. V skupnem vzorcu mora biti najmanj 100 celih, nepoškodovanih in ne izsušenih mrtvih čebel s stojišča, na katerem je največ 30 čebeljih družin, oz. najmanj 200 čebel s stojišča, na katerem je več kot 30 čebeljih družin. Kadar želimo ugotoviti navzočnost noseme v sumljivi družini, vzamemo za preiskavo najmanj 30 čebel. S preiskavo iztrebkov matice je mogoče ugotoviti tudi tiho nosemavost matice. Vzorec čebel za laboratorijsko preiskavo moramo dati v primerno veliko zračno embalažo iz trdega papirja ali lepenke (škatla za čaj ali za vžigalice), da se čebele ne gnetejo in da jih ne preraste plesen. Na embalažo napišemo svoje ime in priimek, naslov, telefonsko številko, ime stojišča oz. SI, število čebeljih družin, pri katerih je bil vzorec odvzet, datum in uro odvzema vzorca in druge posebnosti. V tem obdobju na enak način opravljamo tudi vzorčenje odraslih dolgoživih čebel za laboratorijsko preiskavo pršičavosti, čeprav ta čebelja bolezen v zadnjih nekaj letih v Sloveniji ni bila ugotovljena. Za tovrstno vzorčenje jemljemo čebele izpred čebelnjaka oz. z naletnih desk. Laboratorijske preiskave navzočnosti povzročitelja nosemavosti in pršičavosti čebel opravljajo vse enote Nacionalnega veterinarskega inštituta. Čebelar mora vzorec dostaviti v najkrajšem možnem času po opravljenem vzorčenju, ob oddaji vzorca pa mu veterinar izroči zapisnik. Pri pojavu nosemavosti se je treba posvetov; ti z veterinarjem, ta pa potem v pisnem navodilu določ; ukrepe za zatiranje in preprečevanje bolezni. Kakor v vseh državah članicah Evropske unije je tudi v Sloveniji pri čebelah prepovedana uporaba antibiotokov proti nosemavosti. Izsledki znanstvenih raziskav kažejo, ua v medu ostanejo velike količine antibiotika fumagilin, ki so ga čebelarji v preteklosti uporabljali za zdravljenje nosemavosti, obstojen pa je celo pri zelo visokih temperaturah. Pri 80 °C je obstojen najmanj 35 dni. Poleg tega so “in vitro” ugotovili tudi njegovo genotoksičnost in cito-toksičnost (Stanimirovič in sod., 2001, 2003), to pa pomeni, da vpliva na kromosomsko sestavo in zmanjšano reproduktivno sposobnost tako članov čebelje družine, tj. matice in trotov, kakor tudi človeka, zlasti mladih ljudi, ki uživajo med z ostanki fumagilina. Pri čebelji družini se zaradi vplivov fumagilina pojavi zmajšano zaleganje matice, zato je slabši tudi razvoj družine. Hkrati to sredstvo deluje tudi imunosupresivno, torej zmanjšuje odpornost čebel proti drugim boleznim (Tur in sod., 1998). Pri preprečevanju odmiranja čebel zaradi nosemavosti je treba upoštevati vse dejavnike, ki vplivajo na pojav bolezni. Z ustreznim ravnanjem lahko na številne vpliva tudi čebelar sam: • paziti mora na dosledno izvajanje higienskih ukrepov pri osebni in splošni higieni, čistiti in razkuževati mora opremo in pripomočke za delo; • skrbeti mora, da je odstranjevanje mrtvih čebel neškodljivo; • staro in onesnaženo satje mora redno zamenjevati z novim in čistim oz. razkuženim satjem, razkuženo in čisto satje pa shranjevati v zaprtih omarah; • skrbeti mora, da so čebelje družine močne, da imajo zadostno količino zdrave hrane in pitne vode, da imajo dovolj prostora za zaleganje, hkrati pa preprečevati pojav drugih bolezni čebel; • z laboratorijsko preiskavo vzorcev čebel delavk in matic je treba ugotavljati skrito nosemavost ter pravočasno ustrezno ukrepati po navodilu veterinarja. Morebitne okužene matice je treba izločiti iz vzreje; ta preventivni ukrep še posebej velja za vzrejališča in plemenišča matic ter za čebele v prometu; • preprečiti je treba strese, prepih, vlago, pa tudi pojavljanje stoječih voda v bližini čebelnjaka. Znanstvene raziskave kažejo, da je obstojnost spore Nosema apis v različnih medijih zelo različna, poglavitno vlogo pri tem pa ima verjetno prav temperatura. Povzročitelj je občutljivejši na višje temperature kot na nižje. Spore preživijo več kot leto dni v kapljicah čebeljih iztrebkov, v medu na hladnem več kot štiri mesece, tri dni pri 32 °C oz. skoraj teden dni pri 37 °C ter več kot štiri leta in pol v okuženih mrtvih čebelah (podatki OIE). Če sta satje in površina panja onesnažena z okuženimi iztrebki ali z okuženim medom, je količina spor lahko usodna za prenos bolezni na naslednjo generacijo čebel. Ugotovili so, da spore noseme pri temperaturi 60 °C odmrejo v 15 minutah. Satje je treba sterilizirati s segrevanjem (24 ur pri 49 °C) ali z razkuževanjem z ocetno kislino (v sedmih dneh spore zanesljivo uniči 200 ml 80-odstotne ocetne kisline na 100 litrov prostornine omare, v kateri poteka razkuževanje). Po podatkih Mednarodnega urada za epizootijo (OIE) zadostuje tudi 60-odstotna ocetna kislina, ki naj bi spore uničila že v nekaj urah. Razkuževanje izpraznjenih panjev, napajalnikov, posodic za cvetni prah, naletnih desk in drugih površin, čebelarskega pribora, orodja in praznega satja ali satnikov je učinkovito tudi z univerzalnimi in do okolja prijaznimi, biološko razgradljivimi razkužili. Na primer v virkonu S oz. v njegovi 1-odstotni raztopini (50 g virkona S na 5 1 vode) se predmeti razkužijo v desetih minutah. To lahko preprosto in poceni opravimo še z vročo vodo ali vodno paro, pa tudi z obžiganjem ognjevzdržnih predmetov s plamenom gorilnika, pri čemer je povzročitelj nosemavosti uničen v nekaj sekundah. Za to, da čebele ne bi umirale po nepotrebnem, skrbi predvsem čebelar sam. Za ta cilj mora vse leto skrbno in vestno izvajati preventivne ukrepe za ohranitev zdravja čebel v svojem čebelnjaku, kakršen koli sum bolezni pa pravočasno prijavljati veterinarski službi. Vir: Stanimirovič in sod., The second symposim in animal clinical pathology and Therapy Clinica Veterinaria 2000, YU; 2nd International Scientific-Practical Conference INTERMIOD-2001”, Russia. novice Nekaj čebelarskih novic Franc Sivic * V Sloveniji pridelamo vsako leto več javorjevega medu. Ta drevesna vrsta (predvsem gorski javor Acer pseudoplatanus L.) je odporna proti kislemu dežju in onesnaženemu ozračju, zato uspešno nadomešča umirajočo jelko. Med gozdarji je javor priljubljen, ker s svojimi globokimi koreninami črpa mineralne snovi iz plasti, v katere smreka ne seže, in tako izboljšuje zakisana tla. Njegov les je že desetletja cenjen v pohištveni industriji in je vse bolj iskano izvozno blago. Sam se uspešno razmnožuje s semeni. Tisti čebelarji, ki so lastniki gozdov, bi v svojem okolju veliko naredili za izboljšanje čebelje paše, če bi lepa zdrava drevesca zavarovali pred objedanjem divjadi, pred konkurenčnimi sosednjimi drevesi in pred pleveli. Ko doseže javor višino dveh metrov, je že rešen pred divjadjo in ne potrebuje več zaščite. Zdaj je v Sloveniji 7.492.000 m? gorskega javorja in je naša sedma najpogostejša drevesna vrsta, po proizvodnji medu pa kolega Pavle Zdešar ocenjuje, da je že na drugem mestu, takoj za smreko. Javorjev med je pogosto primešan drugim vrstam in čebelarji tega niti ne zaznajo. Upajmo, da se bo delež gorskega javorja v naših gozdovih v prihodnjih letih še povečal, čeprav smo lani na Golovcu v Ljubljani našli 18 dreves, okuženih z javorjevim rakom. To bolezen so leta 1938 prvič odkrili v Severni Ameriki, najdba na Rožniku pa je prva v Evropi. Pred našo gozdarsko stroko je zdaj velika odgovornost, saj mora storiti vse, kar je v njeni moči, da prepreči širjenje te bolezni. * Predsednik čebelarskega konzorcija v Gorici, dr. Luigi Marizza, te dni praznuje 50 let nepretrganega predsedovanja tej organizaciji. Slovenski čebelarji ga spoštujemo in cenimo, saj že več desetletij neutrudno vsako jesen pripravlja mednarodna čebelarska posvetovanja, ki se jih v velikem številu udeležujemo tudi čebelarji iz Slovenije. Vsa predavanja so prevedena v slovenščino, tako da jih razumejo tudi naši čebelarji, Po posvetovanju sledita prijateljsko druženje in pogostitev. Prav v okviru te prireditve sem se seznanil s številnimi italijanskimi znanstveniki in tako navezal prijateljske stike z raziskovalci Univerze v Vidmu ter čebelarskega inštituta v Bologni. Vsak mesec prejemam poročila o njihovem znanstvenem delu, in če je v njih kaj zelo pomembnega, o tem obvestim tudi našo čebelarsko javnost. Dr. Marizza je pogosto moj gost v Šempasu in tudi člane čebelarskega konzorcija, ki ga vodi, sem že vodil po Sloveniji. Rad ima našo deželo in jo dobro pozna. Nič čudnega, saj je bila njegova zdaj že pokojna soproga Gorenjka iz Radovljice. Še na mnoga leta, dr. Marizza! * Italijanski čebelarji so v okviru svoje organizacije UNAAP1 ustanovili svojo agencijo za pospeševanje čebelarskega turizma z naslovom APITOUR. Vedno bolj se zavedajo, da je turizem pomembna gospodarska panoga in da čebelarji ne smejo stati ob strani, če želijo svoje proizvode v čim večji meri tržiti na domu. Eden od začetnikov italijanskega čebelarskega turizma je moj dobri prijatelj dr. Renato Garibaldi. Svoj sedež ima v hribovski vasi Museis nad Tolmezzom. v Karnijskih Alpah V zadnjih nekaj letih je tudi ob moji skromni pomoči zgradil pravo turistično vas, ki jo sestavlja sedem lesenih montažnih hiš slovenskega podjetja Smreka iz Gornjega Grada. Njegovi gosti so predvsem družine iz večjih italijanskih mest. Poleg čebel spoznavajo medovite in zdravilne rastline, domače in tuje živali, minerale, zgodovino kraja, njegovo kulturno dediščino in še marsikaj. Posebna zanimivost je skupina oslov, na katerih lahko jezdijo otroci in si na njih ogledujejo okolico. Toda Renato se ni ustavil pri doseženem. V prihodnjih letih želi zgraditi še lesen objekt za več sto ljudi, v katerem bo prirejal čebelarske simpozije in posvetovanja, skupaj s krajevno cerkvijo pa tudi srečanja verne mladine iz različnih krajev Italije. Sam pravi, da večino svojih čebeljih pridelkov proda doma, hkrati pa priznava, da bi moral svoj čebelarski obrat že zdavnaj zapreti, če bi bil odvisen samo od trgovcev na veliko. * Vsak čebelar mora v svojem okolju širiti vedenje o pomenu čebel za ohranjanje naravnega ravnovesja, koristnosti uživanja čebeljih pridelkov in o bogati slovenski čebelarski tradiciji. To ni samo naloga Čebelarske zveze Slovenije, ampak vsakega njenega člana. Naj povem nekaj o svoji najnovejši izkušnji v zvezi s tem. Sredi decembra lani sem bil povabljen na slovesno večerjo, ki se je je udeležilo tudi več veleposlanikov in drugega diplomatskega osebja. Že takoj na začetku srečanja je beseda nanesla na čebele in ta tema je bila potem ves čas rdeča nit vseh pogovorov. Preden smo se pozno ponoči razšli, sem vsakemu diplomatu podaril svojo knjigo Živeti s čebelami, ki je izšla v šestih jezikih. Nekaj dni pozneje so me drug za drugim poklicali po telefonu in mi povedali, da so knjigo z zanimanjem prebrali ter ob tem ugotovili, da smo Slovenci na področju kulture čebelarjenja prava velesila. Zaželeli so mi, da bi takšni tudi ostali, saj smo lahko posnemanja vreden zgled za vse preostale čebelarske narode v Evropi in v svetu. Kako lepe besede! In to iz ust visokih diplomatov! Pri nas pa se dandanes najdejo ljudje, med njimi tudi nekateri čebelarji, ki grobo napadajo našo organizacijo in skušajo razvrednotiti njeno delo. Dokler je bila naša organizacija revna in nepriznana, ni imela veliko nasprotnikov, zdaj, ko je spoštovanja vreden sogovornik države in ji je zaupano v upravljanje veliko denarja, pa je nenadoma postala zanimiva za nekatere ljudi, tudi za takšne med njimi, ki nimajo pojma o čebelarjenju in ki ne izbirajo sredstev, da bi se polastili dela tega denarja. Naj se kar trudijo, ne bo jim uspelo. Iz poročila o izvajanju Uredbe 2005 Andreja Kandolf APLIKATIVNA RAZISKAV/, V okviru Uredbe o izvajanju Programa ul repov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v obdobju od leta 2005—2007 je bilo za leto 2005 načrtovano izvajanje aplikativnih raziskav. Predmet projekta je bila Aplikativna raziskava in oblikovanje zbirke Prisotnosti pelodnih zrn v vzorcih slovenskega medu ki bo dopolnjevala kakovostna merila in omogočala dokazovanje geografskega in botaničnega porekla medu. Projekt je v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije izvajala Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilsko tehnologijo. Za ta namen smo v laboratoriju ČZS pripravili zbirko pelodnih zrnc 180 najpomembnejših medovitih rastlin v Sloveniji. V nadaljevanju so bile opravljene pelodne analize vzorcev slovenskega medu, pa tudi senzorične in fizikalno-kemične analize, ki so potrebne za določanje sortnosti medu. Zbrani vzorci so bili odvzeti enakomerno na celotnem območju Slovenije. Analizirani vzorci so vsebovali izjemno pestro izbiro peloda različnih rastlin. Vzorce posamezne vrste je mogoče primerjati po vodilnih vrstah peloda, preostale vrste cvetnega prahu pa se od vzorca do vzorca zelo razlikujejo. Sortni med je termin, s katerim označujemo med, ki naj bi bil pridobljen iz ene same rastlinske vrste. Vendar med ni nikoli pridobljen iz nektarja ene same rastline. Zato so postavljena splošna merila, ki določajo, da mora med, ki ga obravnavamo kot med določene vrste rastline, tj. soitni med, vsebovati vsaj 45 % cvetnega prahu te rastline, razen nekaterih izjem, ki morajo vsebovati bodisi več (kostanjev med) bodisi manj kot 45 % cvetnega prahu (akacijev, lipov med). Dobljeni rezultati so potrdili naša predvidevanja o zahtevnosti in obsežnosti oblikovanja zbirke cvetnih prahov. Če želimo oblikovati popolno zbirko, ki nam bo hkrati z rezultati preostalih fizikalno-kemijskih metod in senzorično analizo v pomoč pri ugotavljanju, potrjevanju ali izključevanju sortnosti, pa tudi pri določanju geografskega porekla, je nujno, da tovrstne raziskave nadaljujemo in da vanje vključimo tudi vzorce različnih vrst medu iz različnih regij in različnih letnikov. Zato bomo podoben projekt nadaljevali tudi to leto. Za posamezno sorto medu smo pripravili diagrame, ki prikazujejo, katere vrste pelodnih zrn in v kakšnem obsegu se nahajajo v medu ter v koliko odstotkih vzorcev, so bile te vrste prisotne. Prilagamo diagram za kostanjev med. Odstotek na vrhu prikazuje, v kolikšnem odstotku vzorcev je bil cvetni prah rastline prisoten v medu, legenda ob strani pa pove, v kakšen deležu glede na vse ostale vrste je bila zastopana. Poleg vrst zrnc cvetnega prahu prikazanih v diagramu, pa smo v kostanjevem slovenskem medu našli še posamezna zrnca naslednjih rastlin: Knautia arvensis, Secale cereale, Potentilla sp., Caipinus betulus, Lilium sp., Chenopodium sp., Alnus sp., Finns sp., Coryliis avelana, Cyperaceae, Melilotus officinalis, Sanguisorba officinalis, Viola tricolor, Ilex aquifoli-um, Abies sp., Ranunculus sp., Verbascum sp., Centaurea sp., Borago officinale in številne druge. Zrnca, ki so v manjši meri prisotna v medu, so poleg medsebojnih razmerij lahko odločilna za določanje oziroma potrjevanje geografskega porekla medu. fViiHgo tip □ >15-46 □ >0-3 % pri pr eg »id CtMum.Ctrduu» Fngopfnimatciitanti Catyaphfitcaa» KAKOVOST MEDU V okviai te uredbe je bil izveden tudi ukrep Kakovost medu, v okviai katerega so bile opravljene vse fizikalno-kemične analize, ki jih predvideva Pravilnik o medu 2004 (vsebnost vode, elektrolitska prevodnost, aktivnost dias-taze, vsebnost HMF, vsebnost v vodi netopnih snovi, vsebnost sladkorjev, proste kisline), senzorična in pelodna analiza ter analize ostankov amitraza in kumafosa v medu. Analize je izvajal Kmetijski inštitut Slovenije, rezultate posameznih vzorcev medu pa je poslal vsem čebelarjem, ki so med oddali v analizo. Čebelarje je verjetno presenetilo, da so v njihovem medu našli ostanke kumafosa, čeprav za zatiranje varoe nikoli niso uporabljali sredstev, ki bi vsebovala aktivno substanco kumafos. To je zelo obstojna substanca, ki se kopiči v vosku in iz njega prehaja v med. V večini vzorcev je bila sicer vsebnost kumafosa v medu precej nižja od maksimalno dovoljene vrednosti te snovi v medu, rezultati pa opozarjajo na problem čistosti medu, saj čebelarji temu v preteklosti niso namenjali dovolj pozornosti. Opazovanje, kje in kdaj čebele nabirajo nektar/mano, pogosto ni dovolj za določitev botaničnega porekla, razen če čebele nabirajo medičino izključno na eni rastlini (na primer intenzivna paša na akaciji, če tedaj ne medijo tudi druge rastline). Ta problem vedno znova odpirajo analize, saj se njihovi rezultati pogosto razlikujejo od mnenja čebelarja. To se je pokazalo pri analizah v okviru projekta aplikativnih raziskav in kakovosti medu, dejstvo, da so raziskave opravljale različne institucije, pa daje podatku še večjo težo. 7.a podrobnejše informacije glej Zaključno poročilo o Ukrepu interne kontrole medu, ki ga je pripravil Kmetijski inštitut Slovenije. Glede vsebnosti vode v medu, 1 IMF in diastaznega števila so analize pokazale, da je slovenski med zelo kakovosten, saj noben vzorec ni presegel dovoljenih vrednosti HMF in diastaznega števila, kar 97 % vzorcev pa je vsebovalo manj kol 18,6 % vode. To ustreza tudi pravilniku o kolektivni blagovni znamki Slovenski med kontrolirane kakovosti. Naj vas pozovem k uporabi kolektivne blagovne znamke, saj je to tudi znak večje kakovosti medu. Prav z večjo kakovostjo bomo ohranili sloves dobrega slovenskega medu in si pri kupcih pridobili še več zaupanja, slovenski med pa se lx> po prelepki jasno ločil od medu neznanega izvora. Kontrola kakovosti medu Andreja Kandolf VNOVIČEN POZIV K ZBIRANJU VZORCEV V januarski številki Slovenskega čebelarja je bil objavljen poziv čebelarjem, naj oddajo med v analizo po subvencionirani ceni. Obveščamo vas, da zbiranje vzorcev medu še vedno ni končano. Analize bomo Prijavni obrazec za delno analizo medu (paket): Ime in priimek čebelarja Naslov Telefonska šte/ilka Št čebelnjaka Sl- Datum točenja Pašni okoliš, na katerem so čebele nabirale medičino Ali so bili pred začetkom paše sati v medišču prazni? o Če ne: Od kod izvira med, ki je bil pred začetkom paše v medišču in kdaj je bil proizveden? izvajali od januarja do avgusta, vendar naj čebelarji med oddajo do konca februarja. Izpolnjen prijavni obrazec pošljite do 20. februarja na Čebelarsko zvezo Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica, s pripisom “Analiza medu". Naknadno vam bomo sporočili, kdaj bo treba dostaviti vzorec. Čebelarjevo mnenje o vrsti medu Kateri paket ste izbrali? (Prekrižajte kvadratek pred želenim paketom.) □ 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ 6 □ 7 Če ste izbrali paket številka Q&] , izpolnite še vprašanje o sredstvih, ki ste jih za zatiranje varoe uporabili v zadnjih treh letih: LETO 2003: SREDSTVA:....................................... LETO 2004: SREDSTVA:....................................... LETO 2005: SREDSTVA:....................................... Če ste izbrali paket številka [T], izpolnite še: ANTIBIOTIKE UPORABLJAL NAZADNJE LETA: _____________________ KATERE ANTIBIOTIKE (naštejte vrsto antibiotikov): Datun Fbdpis Pelodna analiza medu v Sloveniji Romana RUTAR, Marinka KREGAR, Drago ŽITEK, Kmetijski inštitut Slovenije UVOD Na Kmetijskem inštitutu Slovenije smo v okviru Uredbe o izvajanju programa na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2005-2007 (Ur. 1. RS, št. 117, 29. 10. 2004) lani poleg fizikalno-kemičnih in senzoričnih analiz prvič v večjem obsegu izvedli tudi pelodne analize vzorcev medu. Pri pelodnih analizah smo ugotavljali zlasti botanični izvor medu, ki ga poleg ugotovitev fizikalno-kemične analize, ki smo jo na našem inštitutu izvajali že prejšnja leta, določajo tudi rezultati senzorične in pelodne analize. Področje dela smo imeli možnost spoznati lani spomladi, ko smo obiskali Nacionalni čebelarski inštitut v Bologni (Instituto Nazionale di Apicoltura) v Italiji, kjer nas je sprejela znana strokovnjakinja za analizo medu, dr. Anna Gloria Sabatini. Seznanili smo se z metodiko dela, opremo, literaturo, referenčno zbirko cvetnega prahu, predvsem pa s pomenom pelodne analize. POSTOPEK DOLOČITVE Analizni postopek smo izvajali po mednarodno priznani metodologiji, povzeti po članku “Harmonized methods of melissopalynology”, Apidologie 35 (2004), str. 18—25. Cvetni prah smo določali na mikroskopskem preparatu, ki smo ga pripravili iz 10 g dobro premešanega vzorca medu. Pod mikroskopom smo pri 400- do 800-, po potrebi pa tudi pri 1000-kratni povečavi določali od 500 do 2000 zrn cvetnega prahu rastlin, ki izločajo nektar (Slika 1). Določali smo tudi cvetni prah rastlin, ki ne izločajo nektarja ter elemente mane (spore in hife gliv, alge). Pri analizi smo si pomagali z atlasi cvetnega prahu in našo lastno, za zdaj še skromno referenčno zbirko. Po končanem postopku prepoznavanja smo za vsak vzorec izračunali odstotek zastopanosti cvetnega prahu posameznih rastlinskih vrst, rodov ali družin, ugotovitve pa smo razdelili v štiri skupine: 1. vodilni cvetni prah, tj. cvetni prah, ki ga je v medu več kot 45 %; 2. spremljajoč cvetni prah, tj. cvetni prah, ki ga je v medu od 16—45 %; 3 pomembnejši posamični cvetni prah, ij. cvetni prah, ki ga je v medu od 3—15 %; 4. posamični cvetni prah, tj. cvetni prah, ki ga je v medu manj kot 3 %. Vsebnosti cvetnega prahu rastlin, ki ne izločajo nektarja, nismo izražali v odstotkih, temveč smo navedli imena rastlinskih vrst, rodov ali družin, ki so ga prispevala. Prav tako tudi elementov mane nismo izrazili v odstotkih, temveč opisno: malo, nekaj več, veliko in zelo veliko, če je bila vrednost razmerja HDE : PE > 3 (HDE = “honey dew elements” = število elementov mane, PF. = “pollen elements” = število zrn cvetnega prahu nektarnih rastlinskih vrst. Za nektarni med po navadi velja pravilo, da vrsto medu določa tisti cvetni prah, ki ga je v medu več kot 45 %, vendar je znanih tudi več izjem, npr. kostanjev, akacijev, lipov med ... Za gozdni med je značilno, da vsebuje veliko elementov mane: spore in hife gliv, alge in kristalno snov. Razmerje med številom maninih elementov in številom pelodnih zrn (HDE : PE) je pogosto večje od 3. REZULTATI ANALIZ Analizirali smo 284 vzorcev slovenskega medu, ki ga je v okviru šestih območnih enot vzorčila Čebelar- 800-lv ^*lz društvenega i življenja Nadzorni odbor je pregledal poslovanje Čebelarske zveze Slovenije za leto 2005 V ponedeljek, 16. januarja 2006 se je v skladu z določili 29- člena Pravil Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) na svoji redni seji sešel nadzorni odbor ČZS in opravil redni pregled poslovanja ČZS za leto 2005. Člani nadzornega odbora so redno vabljeni na seje upravnega odbora in ves čas aktivno sodelujejo pri odločitvah o izvajanju sprejetega letnega finančnega in delovnega načrta ČZS. Kot podlago za pregled poslovanja je nadzorni odbor upošteval na 54. občnem zboru sprejet finančni in delovni načrt ČZS za leto 2005 ter sklepe upravnega odbora ČZS o izvajanju finančnega in delovnega načrta za leto 2005, ki jih ČZS redno objavlja v strokovni reviji Slovenski čebelar, prav tako pa ima stalno pravico do vpogleda v dokumentacijo o finančnem poslovanju ČZS predstavnik vsakega člana ČZS. Finančni in delovni načrt obsega in ločeno opredeljuje sredstva, in sicer: članarine, prihodke od lastne dejavnosti ter sredstva za opravljanje javnih nalog v čebelarstvu. Prav tako obsega in ločeno opredeljuje s sredstvi povezane naloge ČZS. Nadzorni odbor je ob pregledu ugotovil, da upravni odbor ČZS v celoti pravilno in zakonito izvaja sprejeti finančni in delovni načrt ČZS za leto 2005 in da so prihodki od članarin in lastne dejavnosti porabljeni izključno za izvajanje letnega delovnega načrta ČZS. Sestavni del delovnega in finančnega načrta so tudi sredstva za povračilo stroškov sejnin in potnin za vse člane voljenih organov in delovnih teles ČZS, ki jih ČZS izplačuje v skladu s sklepom upravnega odbora št. 227. Povračilo stroškov sejnin za redne seje je 2.000 SIT neto, potnin 30 S1T/1 km neto, izplačilo pa po pogodbi o delu. Člani voljenih organov in delovnih teles ČZS niso prejeli nikakršnih drugih nadomestil za svoje delo v organih in delovnih telesih ČZS, čeprav številni opravijo precej več nalog. Nadzorni odbor je ne glede na določila 36. člena Pravil ČZS o nadzoru porabe javnih sredstev pregledal tudi porabo namenskih javnih sredstev in ugotovil, da so porabljena v skladu s predpisi, sprejetim delovnim in finančnim načrtom ter posameznimi izvedbenimi programi, glede na pristojnosti določene v Pravilih ČZS, sprejetih v upravnem odboru ali svetu Priznane rejske organizacije v čebelarstvu. Člani voljenih organov in delovnih teles ČZS niso iz naslova priprave in izvajanja programov, ki so financirana iz javnih sredstev, prejeli nikakršnih izplačil. Poročila o izvajanju programov, ki so financirana iz javnih sredstev, sprejemajo organi ČZS, poročilo o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v RS za leto 2005 pa je ČZS javno objavila v reviji Slovenski čebelar št. 11/05. Nadzorni odbor se je seznanil z javnim obrekovanjem “čebelarske civilne iniciative”, usmerjenim na celotno ČZS in na posamezne funkcionarje ter delavce. Nadzorni odbor v temelju te klevete v celoti zavrača kot neutemeljene in za ČZS škodljive. no ČZS RAZPIS SEMINARJA ZA USPOSABUANJE PREGLEDNIKOV MEDU V LETU 2006 Čebelarska zveza Slovenije v sodelovanju z Biotehniško fakulteto v Ljubljani razpisuje seminar za preglednike medu, ki delujejo v sistemu KBZ. Seminar bo potekal v prostorih BF, Oddelek za živilstvo, Jamnikarjeva 101,1000 Ljubljana, in to v petek, 10., in v soboto, 11. marca 2006. V petek, 10. marca, bo seminar potekal od 8 .do 19. ure, v soboto, 11. marca, pa od 8. do 15. ure. Datum opravljanja izpita je naveden v programu seminarja, ki ga bodo kandidati prejeli po pošti. Kotizacijo za udeležbo na seminarju (60.000,00 SIT) morajo kandidati vplačati ob prijavi, in to na TRR 18300-0013332037 ČZS - sklic "Seminar za preglednike medu". Ob morebitni neupravičeni odsotnosti kandidata pripada organizatorju seminarja 30 % kotizacije. Najmanjše število udeležencev je 20. Ce bo kandidatov manj, seminarja letos ne bomo več organizirali, kandidatom pa bomo plačano kotizacijo vrnili. Vaše pisne prijave sprejemamo v tajništvu ČZS do vključno 20. februarja 2006. ČZS Kratek povzetek zgodovine Čebelarskega društva Kranj in njegovih podružnic soustanoviteljic od leta 1902 naprej Slavka Spolad, Zdravko Ribnikar Ob vse pogostejšem objavljanju visokih obletnic številnih čebelarskih društev v Sloveniji so nekateri dani MZČD Kranj in kranjskega čebelarskega društva začeli tudi sami razmišljati o počastitvi častitljive obletnice kranjskega društva in njegovih soustanoviteljev. Iz arhivskega gradiva, ki je delno ohranjeno le po zaslugi dobre volje posameznih čebelarjev, je mogoče razbrati: Listina Slovenskega čebelarskega društva v Ljubljani z naslovom Podatki o ustanovitvi podružnice pove, da je bila ČEBELARSKA PODRUŽNICA KRANJ ustanovljena leta 1902. Ta podružnica je obsegala občine Kranj, Stražišče, Predoslje, Šenčur in Preddvor. Ustanovitev podružnice je dovolilo Okrajno glavarstvo v Kranju. Ustanovitelj je bil Ivan Lampe, lekarnar iz Kranja, vanjo pa so bila vključena vsa tedanja društva, ki so delovala na tem območju. Ivan Lampe je bil nato dolga leta predsednik kranjske podružnice, ob njem pa so bili za delovanje podružnice pomembni še Albert Rooss, davkar iz Kranja, Frančišek Rojina, nadučitelj iz Šmartnega in urednik Slovenskega čebelarja, Franc Strupi in drugi. Ti možje so pomembno prispevali k hitremu razvoju kranjske podružnice. Že leta 1905 je imela podružnica 53 članov, leta 1918 70, leta 1919 pa 130. Konec devetnajstega stoletja je bilo čebelarstvo v Sloveniji pomembna kmetijska panoga. Dobri gospodarski rezultati so bili posledica uspešne prodaje čebel na tuje. Tako je bilo leta 1890 poslanih 17.000 pošiljk čebel. Čisti dobiček je obsegal približno 45 odstotkov. Veliki trgovci s čebelami so se tudi dejavno vključevali v aktivnosti čebelarskih organizacij. Na občnih zborih in shodih kranjskih čebelarjev sta se pojavljala zlasti priimka Strgar iz Bitenj pri Bohinjski Bistrici in Ambrožič iz Mojstrane. Leta 1903 je bil v Šmartnem v Kranju velik čebelarski shod. Udeležili se ga niso samo čebelarji iz bližnje in daljne okolice, ampak tudi iz okolice Ljubljane in celo iz Istre. Veliko je bilo čebelarjev, ki so v kranjski podružnici celo več desetletij opravljali pomembne naloge. Velika požrtvovalnost in delavnost ter hkrati skromnost takrat niso bile nič izjemnega. Še pred drugo svetovno vojno je bila več kot polovica članov kmetov. Dobra podlaga za čebelarstvo je bila tedaj tudi ajdova paša. Tako omenjajo, da je bilo leta 1925 na tej paši v okolici Kranja 5.000 panjev čebel. Iz obsežnega opravljenega dela je videti, da so si zelo prizadevali za zagotavljanje širših koristi, za izobraževanje in razvijanje čebelarstva, in to na temeljih, ki so še dandanes lahko vsakomur za zgled. Že leta 1914 so nameravali postaviti dva podružnična čebelnjaka, in sicer v Kokri in v Pševem. Pozneje omenjajo le enega v Kranju. Veliko so razpravljali o modernem čebelarstvu ter v korist vseh članov kupovali sodobno čebelarsko opremo. Na strokovnih predavanjih so pogosto obravnavali tipe panjev in njihovo izdelavo, poleg tega pa so z organiziranjem zadruge za prodajo medu in z organiziranjem prodaje čebel prek STRGARJA iz Bohinjske Bistrice iskali možnosti za večji zaslužek. Že takrat so poudarjali čistost kranjske sivke in vzrejo matic. Veliko človeške topline je mogoče razbrati tudi iz rednega zbiranja članov na sestankih ob čebelnjakih tistih čebelarjev, ki so morali med prvo svetovno vojno v vojsko, saj so po sestankih v njihovih čebelnjakih postorili vsa najnujnejša dela. Kdo pa se dandanes spomni čebel bolnega ali celo umrlega člana? Bili so solidarni tudi navzven; tako so leta 1919 zbrali kar lepo finančno podporo za srbske čebelarje. Vrsto let so kupovali in sadili medovite rastline. Zanimivo je zlasti, da se jim je zdelo pomembno sajenje akacije in lipe ob cestah, divji kostanj pa so omalovaževali. Stalna skrb je bil tudi nakup sladkorja, saj je bil v tistih časih povezan z velikimi stroški in z dosti truda. Pri tem jim je pomagala tudi država, toda le na podlagi čistih računov. Ob sobotah popoldne, ob nedeljah in praznikih so prirejali čebelarske tečaje s praktičnim in teoretičnim poukom. Starostna omejitev tečajnikov je bila 35 let. Večjo kakovost tečajev je zagotavljalo omejeno število tečajnikov. Več let so v Ljubljano pošiljali prošnje za pridobitev opazovalnice pri posestniku Jerneju Rozmanu v Britofu. Primerjava z zdajšnjo problematiko bi brez dvoma pokazala, da se nekateri problemi ponavljajo. Včasih so se dosti ukvarjali z ajdovo pašo na Sorškem polju, kjer je zdaj ni več, zdaj pa se moramo stalno in veliko ukvarjati z vse teže obvladljivim zdravstvenim varstvom čebel, če hočemo čebele sploh obdržati. Problemi v zvezi z ajdovo pašo pa niso bili nič drugačni od tistih, s katerimi se spopadamo na skupnih pasiščih. Prišleki so bili nezaželeni, oddaljenost od domačih čebel je morala biti vsaj kilometer, naši predniki so iskali možnosti, da bi z davki in dmgimi ukrepi omejili dovoz tujih čebel, ropanja so bile vedno krive tuje čebele, skratka, naši predniki do prišlekov niso bili nič bolj gostoljubni, kot so najbližji čebelarji na pasiščih zdaj. Nekatere slabe lastnosti smo očitno podedovali. Že včasih se je zgodilo, da nekateri čebelarji niso ločili pomembnega od nepomembnega ter da so s težavo pridobljeno znanje ter nesebično pomoč poplačali z zahrbtnostjo in škodoželjnostjo. V zgodovini kranjske podružnice so tako vzponi kot tudi padci. Širša organiziranost na regijski ravni je bila značilna za leta pred drugo svetovno vojno. Statistični podatki za leto 1938 kažejo, da je bilo v takratno Zvezo čebelarskih podružnic Antona Janše Kranj vključenih kar 18 podružnic. Zveza je segala vse od Dovjega do vključno Tacna. Pristop je bil prostovoljen (Priloga 1). Tako obsežne regijske organiziranosti pozneje ni več mogoče zaslediti, čeprav je od leta 1956 na tem območju delovala Zadružna zveza ČD Kranj, ki je obsegala večji del Gorenjske. Zdajšnjega obdobja gotovo ne moremo označiti za obdobje vzpona. V Občinsko zvezo čebelarskih društev Kranj so bile ob registraciji vključene vse čebelarske družine na območju nekdanje Občine Kranj, ob preoblikovanju čebelarskih družin v društva pa se je občinska zveza preimenovala v Medobčinsko zvezo čebelarskih društev Kranj. Vanjo je zdaj vključenih več kot 120 čebelarjev, ki čebelarijo z več kot 2500 čebeljimi družinami. Večina čebelarjev ima svoje čebele v AŽ-panjih. V društvu ni čebelarjev, ki bi se s to dejavnostjo ukvarjali ob kmetovanju. Že davno je usahnila edina pomembna paša na ajdi. Velik del čebelarjev našega društva prevaža čebele na pašo v druge občine. Prostor za čebele je vse manjši, saj na najlepših kmetijskih površinah še vedno nastajajo tovarniške stavbe, tovarniška dvorišča, ceste, trgovska skladišča in parkirišča s prodajo blaga za enkratno uporabo. Vrnitve ji kmetovanju ni, premajhna ozaveščenost ljudi o potrebi varstva narave pa v okolici Kranja povzroča nastajanje nevarnih mrtvili odlagališč. Kranjski med je dostikrat grenak. Obletnico ustanovitve smo zaznamovali na občnem zboru konec minulega leta, veliko srečanje pa bomo pripravili letos in nanj povabili vse nekdanje sopotnike Čebelarske podružnice Antona Janše v Kranju. Lahko smo ponosni na pot, ki so jo za razvoj čebelarstva v Kranju premagali naši predniki. Naj nam bo njihova pokončna in poštena drža spodbuda za vztrajanje v čebelarstvu tudi vnaprej. STROKOVNA ČEBELARSKA EKSKURZIJA NA KOROŠKO Trajče Nikoloski Tudi lani smo se člani ČD Lukovica in ČD Mengeš skupaj odpravili na strokovno ekskurzijo. Namenili smo se na ogled znamenitosti Koroške. V soboto, 20. avgusta 2005, smo se že zgodaj zjutraj z avtobusne postaje Lukovica odpravili proti naši lepi Koroški. Po uri in pol vožnje smo prispeli do prvega cilja naše ekskurzije, to je do elektrarne Dravograd, kjer nas je pričakal njen vodja. Izvedeli smo precej stvari, o katerih večina izmed nas do takrat ni vedela veliko. Ko se z avtom voziš mimo, včasih elektrarne niti ne opaziš, ko pa jo obiščeš, si jo ogledaš in spoznaš njeno zgodovino, ta nenadoma postane nekaj veličastnega. Čebelarji smo si elektrarno ogledovali z velikim zanimanjem, ob tem pa smo tudi veliko spraševali, bodisi o sami elektrarni in njeni vlogi bodisi o njeni pomembnosti pri proizvodnji električne energije. Po uri in pol smo se odpeljali na turistično kmetijo na Ravnah. Tam sta nas pričakala gospodinja kmetije, gospa Jelka in čebelarski mojster Franc Panker. Najprej smo se dodobra okrepčali s krepko malico, potem pa nam je gospod Panker pokazal čebelnjak in plemenil-no postajo, ki sta v neposredni bližini kmetije in delujeta kot razvojno in učno središče koroških čebelarjev v okviru Koroške čebelarske zveze in ČZS. Čebelarski mojster Franc Panker nam je pripravil zelo zanimivo strokovno predavanje. Najprej je predstavil delovanje Koroške čebelarske zveze, razvojnega in učnega središča ter plemenilne postaje, potem pa nam je pojasnil, kako na njihovem območju zatirajo varoo. Zastavili smo mu številna vprašanja in dobili smo tudi izčrpne odgovore. Od tam nas je pot vodila na ogled Rudniškega muzeja Mežica. Ob strokovnem vodstvu vodnikov smo se podali v samo osrčje gore Pece in res doživeli nekaj prelepega, prečudovitega. Ko to vidiš in spoznaš zgodovino rudnika, te spreletava srh, ko pomisliš na naporno delo in življenje Korošcev. Po ogledu smo se odpravili na zasluženo večerjo v gostišče Delalut, tam pa so nam hitro postregli z dobro jirano, kot da bi vedeli, da smo že malce lačni. Po večerji smo v sproščenem klepetu in zvokih harmonike, s katerimi nas je razveseljevala naša Francka, strnili dogodke dneva in se počasi odpravili proti domu. Med vožnjo smo veselo kramljali, tako da nam je zelo hitro minila. To je bil še en dan prijetnih doživetij, poln lepih in seveda tudi poučnih trenutkov. Naj medi! V 80 let Čebelarskega društva Radeče Sandi Kajič Za Čebelarsko društvo Radeče je bilo minulo leto še posebej slovesno, saj je praznovalo 80-letnico svojega delovanja. Jubilej smo počastili 7. oktobra 2005 s posebno slovesnostjo, ki smo jo pripravili v prostorih podružnične šole Marjana Nemca v Svibnem. Kraj praznovanja ni bil izbran naključno, saj se je čebelarska dejavnost mladih pod mentorstvom g. Milana Goriška začela prav v Svibnem. Čebelarsko društvo Radeče je eno manjših društev v Sloveniji, vanj pa so vključeni čebelarji z območja Radeč, Vrhovega in Cimemega, pa tudi čebelarji iz doline Sopote do Dol pri Litiji. V vseh letih delovanja društva se njegovo članstvo ni občutno povečalo, ampak ostaja ves čas približno enako. V kulturnem programu proslave so pod mentorstvom svojih učiteljic sodelovali učenci OŠ Marjana Nemca iz Radeč, s svojim nastopom pa so ga še dodatno popestrili pevci MPZ Papirničar. V nadaljevanju je predsednik Čebelarskega društva Radeče Gregor Bregar opisal delovanje društva od daljnega 26. januarja 1925, ko je skupina zanesenjakov ustanovila Čebelarsko podružnico Radeče. Njeni člani so prispevke o svojem delovanju pošiljali v Slovenskega čebelarja, tako da v starih številkah lahko sledimo tudi zgodovini našega društva. Delovanja v društvu ni preprečila niti druga svetovna vojna, čeprav je bilo izseljenih kar 12 čebelarjev in njihovih družin. Takoj po vojni je začela delovati Čebelarska podružnica Radeče, predhodnica čebelarskega društva. Čebelarskemu dmštvu so predse- dovali: Anton Vodenau, Anton Mikulič, Mirko Sevšek, Franci Hiršel st., Ludvik Racman in Jakob Kmetič. Na praznovanje ob visokem jubileju smo povabili tudi predstavnike sosednjih čebelarskih društev, ti pa so ob tej priložnosti predsedniku Gregorju Bregarju izročili spominske plakete in izrazili željo po plodovitem sodelovanju tudi v prihodnje. Ob tej priložnosti so zaslužni člani prejeli odličja Antona Janše II. in III. stopnje. Odličji Antona Janše 11. stopnje sta prejela Slavko Lazar in Alojz Klenovšek, odličja Antona Janše III. stopnje pa so prejeli Milena Cverle, Jože Vran, Ivan Knap in Jože Pečnik. Ob tej priložnosti je Čebelarsko društvo Radeče podelilo posebna priznanja za dolgoletno sodelovanje OŠ Marjana Nemca Radeče, Občini Radeče ter podjetju Radeče papir. Za dolgoletno mentorstvo mladim čebelarjem na OŠ Marjana Nemca Radeče je pisno priznanje prejel tudi g. Franci Marolt. Ob 80-letnici delovanja je podpredsednik ČZS Franc Šivic Čebelarskemu društvu Radeče v imenu Čebelarske zveze Slovenije podelil odličje Antona Janše II. stopnje. Po končanem uradnem delu slovesnosti se je program nadaljeval s predstavitvijo programa Slovenija — dom kranjske čebele, katerega avtor je Franc Šivic. G. Šivic je ob tej priložnosti dmštvu podaril svojo knjigo “Živeti s čebelami”, ki je izšla ob APIMONDII 2004 in je prevedena v šest jezikov. Praznovanje ob visokem jubileju se je nadaljevalo z družabnim srečanjem v organizaciji aktiva kmečkih žena Arnika. TEČAJ PRIDELAVE MEDICE Čebelarska zveza Zgornje Gorenjske v sodelovanju s Čebelarsko zvezo društev Maribor organizira tečaj pridelave medice. Tečaj bo potekal v prostorih restavracije Center na Alpski cesti 58 v LESCAH, v soboto, 18. februarja 2006, ob 10 uri. Cena tečaja je 12.000 SIT na osebo. Poleg predavanj cena vključuje še: — degustacijo medic, nagrajenih z zlato medaljo na ocenjevanju medic v Mariboru; — gradivo v pisni obliki, kvasovke in hrano za kvasovke, steklenico medice v primerni embalaži; — nastavitev vrenja določene količine enega vzorca medice. Prijave sprejema Drago Kotnik po GSM: 041 842 621 V J ^ V Člani CD Gornji Grad so počastili zavetnika čebel Edi Mavrič - Savinjčan S slovesno mašo, ki jo je v Marijini cerkvi v Novi Štifti pri Gornjem Gradu daroval tamkajšnji župnik g. Lojze Ternar, so zgornjesavinjski čebelarji počastili zavetnika čebel sv. Ambroža. Že drugo srečanje po vrsti je tudi tokrat organiziral čebelar Ivan Rop, zbrane pa sta pozdravila predsednik Čebelarskega društva Gornji Grad Franc Bezovšek in tajnik Čebelarske zveze Slovenije Anton Tomec. V Zgornji Savinjski dolini je dejavnih samo še 180 čebelarjev, in če se bo število čebelarjev in s tem tudi čebeljih družin še naprej zmanjševalo, se lahko pojavi problem opraševanja. Ob tem je treba vedeti, da je povprečna starost čebelarjev od 62 do 65 let, glede na to pa so društva kadrovsko precej revna. Po podatkih, ki jih je navedel predsednik zgornjesavinjskih čebelarjev Marko Purnat, se število čebeljih družin vsako leto zmanjša za 20 odstotkov, s propadanjem čebelnjakov pa se nezadržno spreminja tudi tradicionalna podoba kulturne krajine. V NEKAJ MINUTAH lahko spremenite AŽ-iebelarjenje v SODOBNO NAKLADNO ČEBELARJENJE! Izdelujemo nakladne GJ-panje AŽ-mere, združljive z I.R-panjskim sistemom, večnamensko podnico - tudi za pripravo rojev (ometencev) in predelavo kristalizirane oz. melicitozne mane (podnica je združljiva z LR-nakladami) po načrtih univ. dipl. inž. Ivana Jurkoviča. Izdelujemo tudi vse vrste satnikov. Prilagodljiva, večnamenska podnica za nakladne LR- in AŽ-panje. Svetovna novost v čebelarstvu! PETER ZAKRAJŠEK, s.p. c Pretnarjeva (», 1210 Ljubljana - Vi/.niarje Tel.: (01) $12 62 51 ^ Ali so na Islandiji čebele? Besedilo in fotografije: Franc Sivic To vprašanje sem po elektronski pošti zastavil gospodični Ani Korbar, ki že vrsto let dela v turistični agenciji Nonni Travel v severnoislandskem mestecu Akureyri. Odgovor je bil jasen in nedvoumen: “Na Islandiji ni čebel.” To bi moral vedeti pravzaprav že sam. Kako naj čebele živijo v deželi, v kateri pol leta vlada tema in v kateri se tudi poletne temperature le redkokdaj povzpnejo na več kot 15 °C? Na Norveškem so vedno bolj priljubljena pasma čebel kranjske sivke, predvsem zato, ker so mirne in dobro prenašajo dolge zime. Islandijo sem obiskal v pivi polovici avgusta leta 2004. Prepotoval sem jo po dolgem in počez ter si ogledal skoraj vse turistične zanimivosti, ki jih ponuja številnim radovednim turistom. V okolici glavnega mesta Reykjavik je pokrajina še najbolj zelena in tudi dokaj pogozdena. Na precej obsežnih pašnikih, na katerih so se pasle ovce, je cvetela jesenska resa, med njo so zorele borovnice, pa tudi vrbovca ni manjkalo. V botaničnem vrtu sem bil presenečen nad številnimi čmrlji, ki so obletavali cvetje vrtnic in različnih zvončnic, toda čebele nisem videl nobene. Zadnji dan, nekaj ur pred odhodom letala, sem spet vprašal v turistični agenciji, ali na Islandiji res ni čebel, čeprav je na voljo dovolj cvetja. Prijazna uslužbenka je pobrskala po svoji mizi, izvlekla časopis in mi dejala: “Glejte, vedno sem mislila, da pri nas ni čebel. Prav danes pa je izšel članek, da smo lani na Islandiji prvič v zgodovini pridelali 70 kg medu. Ker poznam novinarja, ki je članek napisal, vam bom dala njegovo telefonsko številko in ta vas bo povezal s predsednikom Čebelarskega društva Islandije, ki je po poklicu zdravnik. To je Egill Rafn Sigurgeirsson.” Po petih minutah sem že govoril z g. Egillom in ta mi je povedal celotno zgodbo o islandskem čebelarstvu. Lani je skupina 15 ljudi, med njim sta bili dve ženski, sklenila, da bodo na Islandiji poskusili čebelariti. Ustanovili so čebelarsko društvo, za predsednika izvo- lili dr. Sigurgeirssona ter za začetek iz Švedske uvozili 16 družin in jih namestili na različnih krajih otoka. Konec avgusta, ko matice že prenehajo zalegati, so iz osmih panjev iztočili 70 kg medu. Pomlad sta pričakali samo dve čebelji družini, in to prav tisti, za katere skrbi predsednik. Ta ima z njimi še največ izkušenj, saj je deset let živel in tudi čebelaril na Švedskem. Odločili so se, da drugo leto iz te skandinavske države uvozijo od 20 do 30 naseljenih panjev, ki jih bodo skušali prezimiti v prostorih z nadzorovano temperaturo in vlago, na primer v kleteh. Tam bodo čebele zavarovane pred ostrimi viharji, ki v zimskih mesecih divjajo prek otoka in so tudi poglavitni krivec za slabo prezimovanje čebel. Toliko o islandskem čebelarstvu. Iz svoje lastne izkušnje vem, da čebelam še tako dolgotrajen mraz ne škoduje, če so le številčno močne in imajo na voljo dovolj primerne hrane. Zgodilo se mi je, da mi je močna primorska burja sredi januarja prevrnila nakladni panj. Vso noč in del dneva so bile čebele na raztresenem satju pod milim nebom. Ko sem jih našel, so bile popolnoma negibne od mraza. Kar bo, pa bo, sem si dejal, zložil satje s čebelami nazaj v panj, ga dobro pokril in streho obtežil s kamenjem. Spomladi so čebele izletavale iz njega in nosile cvetni prah, kot da se ne bi nič zgodilo. OBVESTILO ČEBELARJEM V pripravku oksalne kisline v tekočem stanju podjetja Sava trade d.d s trgovskim znakom Astra Chemo in polnilnico ITRIJ d.o.o. v katerih je pri navedbi koncentracije 3 % v vsebini 42 g oksalne kisline dihidrat, pri navedbi koncentrc.ijc 6,5 % oksalne kisline pa 90 g oksaldihidrata /kg vode. Uporabnikom priporočamo v izogib kakršnimkoli dvomov, da se dosledno držijo navodil zloženke NVI "Zatiranje varoje" september 2005. Zato k literski plastenki 3 % oksalne kisline dodajte 0,416 litra vode, k 6,5 % pripravku oksalne kisline pa 0,425 litra vode in seveda 0,5 kg sladkorja ob tem pa upoštevajte seveda tudi vsa druga strokovna navodila pri uporabi oksalne kisline. VEMA Maribor, Vlado Pušnik, oec., direktor čebelarskega programa v_________________________________________________________________________________________/ Firma Ofo-odno — it/zorci za med ŠfENFo d a a Špraha 3 - TRZIN - S (01) 562 17 22 DELOVNI ČAS: ponedeljek - petek: 7.0« do 16.00 Sobota: 7.30 do 12.00 Čebelarjem ponujamo steklene kozarce po ugodnih cenah: 720 ml (grlo 0 82 mm) po 32,64 SIT/kos (rimfuza), pakirani po 37,44 SIT/kos. 370 ml (grlo 0 66) po 26.40 SIT/kos, pakirani po 30,40 SIT/kos, pokrove, zlato lakirane, 0,82 mm po 16,60 SIT/kos in 0.66 mm po 13,60 SIT/kos. Po dogovoru naročeno blago tudi dostavimo. LASTNEM ČEBELARSTVU ČEBELARNA v čebelarskem centru Slovenije Tel: 01 / 729 6f 18; Faks: 01 / 729 6131; email: cebelarna@siol.net ČEBELARSKI CENTER MARIBOR Tel: 02 / 320 S3 46; Faks: 02/331 80 10; email: ccmb@siol.net DAR SONCA ■ Tyrieva 26, Maribor ■ Tel / fax: 02 / 2S1 60 12 ČEBELARSTVO RMAR KOCJAN Robert Kocjan s p. Gabrje 42, 1356 Dobrova tel.: 01/ 364 11 06 - faks: 01/ 364 13 07 GSM: 031/351 964 - e-pošta: robineli@s5.net ČEBELARSTVO - IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME - TRGOVINA Delovni čas: pon.-petek od 8.-12. ure in od 15.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. IZDELUJEMO: • žične matične rešetke • rogljičene satnike - lipove • testne mreže • plastična obešala • plastične odtočne pipe • čebelarske lopatice • lovilce rojev - lesice • kuhamo volčine do 30. 3. (sprejem voščin samo v PVC vrečah] opremo. ZMERNE CENE - TRADICUA - KVALITETA - IZKUŠNJE, PRIDOBLJENE V Izdelujemo kakovostne hladno valjane SATNICE vseh velikosti. V naši trgovini vam ponujamo tudi vso preostalo čebelarsko Plastični satnik s satnico PIERCO, 1/1 bel ali črn samo 440 SIT z DDV. Plastični satnik s satnico PIERCO, 2/3 bel ali črn samo 352 SIT z DDV. AKCIJA VELETRGOVINA Delovni čas: od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, sobota:od 8. do 13. ure; v nedeljo zaprto. -JI UL t« sati p*® Satniki AŽ lipov les zbiti rogljičeni z luknjicami UGODNO Satnice AŽ iz EU NONOS - sonaravno sredstvo za tretiranje in preprečevanje želodčnih infekcij. MEHPATIKA - sonaravno sredstvo za tretiranje poapnene zalege in za zmanjševanje okuženosti z varoo. Trtaika 69. Maribor OBVESTILO ! Obveščamo vas, da smo oddelek embalaže iz Tržaške 65, preselili v prostore čebelarskega centra Maribor, na Streliško 150 Vse informacije in naročila: Telefon:02/320-64-52 e-mail:embalaza@vema.si Faks:02/320-64-38 WWW.Vema.Si Vse pisce osmrtnic prosimo, da pri imenu pokojnika navedejo tudi datum ali vsaj letnico rojstva in smrti. Ta podatek pogosto potrebujejo pisci različnih zgodovinskih spisov, npr. društvenih zbornikov, kot tudi drugi. Vsem lepa hvala. Uredništvo E ROMAN PEKLENK (1957-2005) Rad bi pokukal v njihove panje, rad bi spoznal njih delo sleherni dan, da bi olajšal jim napore vsakdanje, poslušal šumenje, njih govor neznan. Novembra lani, ko so postajali dnevi vse krajši, noči pa vse daljše in se je narava pripravljala na zaslužen počitek, nas je pretresla novica, da smo čebelarji Čebelarskega društva DOLOMITI iz Polhovega Gradca veliko irezgodaj izgubili dolgoletnega člana in podpredsedni-a društva Romana Peklenka. Bil je zelo vesten in marljiv čebelar, vedno pripravljen pomagati. Rodil se je januarja 1957 v vasi Kozarje v delavski družini. Z ženo sta zgradila hišo v Stranski vasi pri Dobrovi. Rodili so se jima trije otroci: Anže. Tjaša in Eva. Vsi so mu radi priskočili na pomoč pri čebelah. Spomladi se je še prijavil na seminar za pridobitev poklicne kvalifikacije čebelar, vendar mu zdravje ni več dopuščalo, da bi se udeleževal predavanj. Čebelaril je z 20 čebeljimi družinami in vestno skrbel zanje. Svoje panje je imel na dveh krajih: doma v Podolnici in v Beli krajini. Bil je dejaven član društva, to pa dokazuje tudi priznanje Antona Janše III. stopnje, ki smo mu ga podelili preostali člani. Od njega smo se poslovili novembra lani na dobrovskem pokopališču, v imenu društva pa se je od njega s krajšim nagovorom poslovil predsednik društva Janlco Prebil. Ohranili ga bomo v lepem spominu. ČD DOLOMITI Polhov Gradec ALBERT BABIC (1936-2005) S tesnobo v srcu se spominjamo slovesa od dolgoletnega člana Alberta Babiča, ki smo ga na njegovi zadnji poti pospremili novembra 2005. Rodil se je leta 1936 v Razkrižju pri Ljutomeru. Kot ključavničar se je zaposlil v Tovarni avtomobilov Maribor. Leta 1966 se je z družino preselil v novo hišo v Maribor. Bil je velik ljubitelj narave in živali, zato je sklenil, da bo del žive narave tudi ob njegovem domu. Leta 1980 si je kupil prve panje s čebelami in v bližini doma zgradil čebelnjak ter začel spoznavati in razkrivati skrivnosti čebel. Z njimi je preživel veliko svojega prostega časa. Ponosen je bil na to, da je čebelar, kot Judi na svoje vzorno delo s čebelami. Cebelaril je s 35 AZ-panji. Pokojni Albert je leta 1986 postal član Čebelarskega društva Maribor - Pobrežje. Vsa leta je bil v društvu vesten, marljiv in požrtvovalen prijatelj. Udeleževahe je različnih delovnih akcij čebelarskega, društva, Čebelarske zveze društev Maribor in tudi Čebelarske zveze Slovenije ob graditvi Čebelarskega centra na Brdu pri Lukovici. Večkrat so ga obiskali najmlajši iz otroškega vrtca Maribor - Pobrežje, da bi si ogledali njegov čebelnjak in marljive čebelice. Bil je član UO Čebelarskega društva Maribor - Pobrežje. Leta 2003, ko smo razvili društveni prapor, je bil tudi član organizacijskega odbora. Zaradi svojih bogatih izkušenj je čebelarjem rad priskočil na pomoč, in to tako z delom kot tudi z nasveti. Za svoje nesebično in požrtvovalno delo za razvoj čebelarstva je prejel društvena priznanja in odličje Antona Janše III. stopnje. Z njegovim odhodom smo izgubili vestnega čebelarja in dobrega sodelavca ter prijatelja. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. CD Maribor ■ Pobrežje ALOJZ KURBUS Člani Čebelarskega društva PETER DAJNKO smo se 15. oktobra 2003 na Radgonskem pokopališču poslovili od našega dobrega člana, 77-letnega Alojza Kurbusa. Sprijazniti smo se morali z resnico, da je njegovo čebelarsko delo končano. Čeprav ni čebelaril z velikim številom čebeljih družin, njegova ljubezen do čebel zato ni bila nič manjša. Za svoje ljubljenke je lepo skrbel. Član našega društva je bil od leta 1995. Kot dobrega čebelarja in izjemnega človeka bomo prijatelja Alojza ohranili v trajnem spominu. ČD PETER DAJNKO Gornja Radgona V opomin JOŽE BELAJ Sredi poletja 2005 smo čebelarji CD Henrik Peternel iz Celja z bolečino v srcu sprejeli novico, da je svoje domače, čebelarje, prijatelje in svo|e ljubljene čebele zapustil Jože Belaj. Pokojni, Jože se je rodil pred 7o leti v prelepi vasi Pečovnik. Že v rosnih letih se le navduševal za čebele, saj je čebelaril že njegov oče. Resneje se je v CD Henrik Peternel vključil leta 1951 in čebelaril s 25 družinami. Kot član UO se je redno udeleževal sestankov, rad pa je sodeloval tudi pri društvenih delovnih akcijah. Za svoje delo na področju čebelarstva je prejel odličji Antona Janše III. in II. stopnje. Svoje znanje je z veseljem prenašal na mlajši rod in tako vzgojil tudi naslednika. Aato njegov nov in lep čebelnjak poslej ne bo sameval in čebele ne bodo brez gospodarja. Spominjali se ga bomo kot vestnega in vzornega člana našega društva. CD Henrik Peternel Celje RAJKO ŽAGAR Spomin... Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbile, edina luč, ki ne ugasne. (Jimenez) V času, ko se zima že poslavlja in ko izpod snega pokukajo prvi zvončki, to je 2. marca, je pred triinsedemdesetimi leti prikukal na svet Rajko Žagar. Naključje pa je hotelo, da je zaradi hude bolezni umrl tako rekoč ob istem času, le dan pred svojim rojstnim dnem. Bil je sirota brez staršev, kljub temu pa je znal živeti lepo in polno življenje. V svoii revščini |e znal najti vso lepoto preprostih stvari. Našel je mir in veselje v naravi in cvetju, od leta 1966 naprej pa tudi pri čebelarjenju. Kmalu je postal član Čebelarskega društva Cel|e. Vključeval se je v društveno delo in bil tudi član upravnega odbora. Kolikor je mogel, ie iz tujih člankov in literature prevajal strokovna navodila o sodobnejših postopkih in načinih zatiranja škodljivcev ter o obvladovanju težav v sodobnem kmetijstvu, to njegovo delo pa je koristilo tudivštevilnim drugim čebelarjem. Študiral je ob aelu in postal strojni inženir; delal je na različnih področjih. Bil je velik strokovnjak na področju strojništva, kemi|e, tekoče je govoril več tujih jezikov, zanimal seje za zgodovino, rad je hodil v planine in prehodil vse slovenske vrhove, potoval je tudi po tujini ter obiskoval predvsem preproste, prvobitne kra|e. Bil je preprost človek, zelo rad je pomagal drugim, zato so ga imeli povsod radi. Največje veselje in mir pa je našel pri delu in skrbi za svoje čebele Začel je s štirimi panji, potem pa si je zgradil več|i čebelnjak z majhno sobico, v kateri |e zadnjih petnajst let živel skupaj z ženo, in bil presrečen. Prelep čebelnjak je imel tudi v Kompolah. Ko je pred dvema letoma hudo zbolel, se je pogumno spopadel s kruto boleznijo. Prijatelji čebelarji so ga vseskozi spodbujali in mu pomagali. Ob njihovih spodbudah je z upanjem in pogumom premagoval težave bolezni, gradil svoj most, hrepenel po miru in spokojnosti, hkrati pa do zadnjega dne koprnel po polnem življenju. Jeseni 2004 je skrbno še zadnjič sam oskrbel svoje čebele. CD Henrik Peternel Celje ZLOZENKA O ZATIRANJU VAROE Na pobudo komisije za zdravstveno varstvo pri CZS in na podlagi dovoljenja za uporabo organskih kislin za zatiranje varoe, ki ga je 5. maja 2005 izdalo MKGP, je Nacionalni veterinarski inštitut pri Veterinarski fakulteti izdal (dopolnjeni ponatis iz leta 2001) zloženko Zatiranje varoe. V njej so predstavljena vsa uradno registrirana in dovoljena sredstva za zatiranje varoe. Prav tako so na kratko opisani priporočljivi postopki uporabe teh sredstev. Zloženka bo v veliko pomoč vsem čebelarjem, saj bodo tako imeli na enem mestu zbrane osnovne informacije zatiranja varoe. Zloženko lahko vsi čebelarji dobite brezplačno pri svojemu veterinarju, specialistu za zdravstveno varstvo Čebel. vlado Auguštin - predsednik komisije za zdravstveno varstvo čebel KUPIM dva dobro ohranjena panja kranjiča in polklade starejše izdelave. Zaželena je poslikava. Inf. 041 724 031. APRILA bom prodal več čebeljih družin na AŽ-satih. inf. Švagelj, 05 76 90 018 PRODAM AŽ-panje 10S s čebeljimi družinami, čebelje družine na satju ter osmukan cvetni prah, inf. 040 458 832. PRODAM cvetlični, akacijev, lipov, bojev in kostanjev med, inf. 041 568 306. PRODAM nove zbite in zažičene AŽ-satnike, lipove ali smrekove, nekaj tudi z vtrtimi satnicami. Satniki so lepljeni in zbiti z žeblji. Inf. 031 533 939. PRODAM grelec za med s termostatom, inf. 031 378 158. PRODAM večje število zdravih čebeljih družin, narejencev iz leta 2005, in to na 7S AŽ mere, na 7 in 10S LR-standard mere in? LR mere. Prodam tudi večletne sadike EVODIJK. Inf.: SOTLAR, tel. 01 51164 73 ali GSM.: 041 410 152. KUPIM večje število rabljenih 10S ali 1 IS, inf. 041 948 695. PRODAM cvetlični, akacijev, lipov ter gozdni med in Mercedes 1213 s kesonom 6,3 m, inf: 031 326959. PRODAM lipov med, inf. 041 833 069. PRODAM čebelje družine na 7, 10, ali 11 AŽ satih, prevzem družin aprila ali maja, inf. 01 897 21 45. PRODAM deset novih 10S AŽ-panjev in deset malo rabljenih smukalnikov, inf. po 19. uri na tel.: 07 49 87 836. PRODAM IMV kombi za prevoz 25 AŽ-panjev, inf. 01 7238 322 ali GSM 041 599 542. PRODAM trisatno nerjaveče ročno točilo za med, proizvajalec Logar, inf. 01 534 75 77 ali 031 337 024 zvečer. PRODAM več rabljenih 10S AŽ-panjev in posode za med, inf. 01 524 64 22. PRODAM zaradi starosti 12 praznih 10S AŽ-panjev, petnajst 5 in 7 S prašilčkov in avtoprikolico za 12 AŽ- panjev ter različno čebelarsko orodje, inf. 07 304 41 40. PRODAM trisatno nerjaveče točilo za med. Cena po dogovoru, inf. 01 754 18 62 ali GSM 041 782 143. AGROLIT UGODNA CENA AŽ-SATNIC IZ VOSKA ANALIZIRANEGA NA PRISOTNOST PARAFINA Teža 80 g. Cena za satnice I. kakovostije 169 SIT, za satnice II. kakovosti pa 149 SIT. Društvom omogočamo količinski popust. Za naročilo več kot 3000 kosov 12%, za več kot 4000 kosov je popust 15%, za več kot 5000 kosov pa kar 20%. Naročila sprejemamo na tel.: 01 898 5290, faks 01 898 4347, e-pošta: info @ Agrolit. Si Naslov: AGROLIT, Graška cesta 25a, LITIJA. V _______________________J A APIS M & D, d. o. o. MARKO DEBEVEC ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tel.: (01) 755 12 82 faks: (01) 755 73 52 Odprto: ob delavnikih od 9.-12. in od 16.-18. ure, ob sobotah od 9.-12. ure KUHA VOŠČIN IN TAKOJŠNJA MENJAVA ZA SATNICE PREVZEM VOŠČIN SAMO V PROZORNIH PLASTIČNIH VREČAH DO 10. 4. 2006 • POLNOVREDNE BELJAKOVINSKE POGAČE ZA KRMLJENJE ČEBEL • • APNENOGEL - NOSEMAGEL - STIMULANS - VAROGEL NAROČENO BLAGO POŠLJEMO TUDI PO HITRI PAKETNI POŠTI. • PO IZJEMNO NIZKI CENI VAM IZ VAŠEGA VOSKA IZDELAMO SATNICE -180 SIT/KG • VOSEK STERILIZIRAMO PRI 125 °C • VOSEK ODKUPUJEMO PO 850 SIT ZA KILOGRAM AKCIJSKE CENE AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA AŽ-panji 10-satni LR-17.900 SIT 22.900 SIT AŽ-PRAŠILČEK 5- in 7- satni 5S—10.000 7S-11.000 SATNIKI AŽ-vrtan, lepljen, zbit LR-standard LR 2/3 LR—159 SIT 2/3-139 SIT AŽ—159 SIT PREDELAVA VOSKA V SATNICE samo 180 SIT/kg AŽ—155 SIT LR—155 SIT AKCIJA trietažni AŽ-panj 33.900 SIT Kvalitetne RS F-točila po ugodni ceni PANJ LR-standard in 2/3 LR, akcijska cena 17.900 SIT! PAl\fl SO IZDELAM NATANČNO IN KAKOVOSTNO. UPORAB1JAMO VODOODPORNE MATERIALE IN LEPILA. KAKOVOSTNA IZDELAVA PO UGODNI CENI. 1 kg STIMULANS 290 SIT PRVA POTUJOČA ČEBELARSKA TRGOVINA V SLOVENIJI. PRIDEMO NA OBČNE ZBORE ČEBELARSKIH DRUŠTEV, ČE NAS PREDHODNO POKLIČETE PO TELEFONU. n m f-b Akcijska cena grelci za med 39.990 SIT IZDELOVANJE ČEBELJIH PANJEV XU mizarstvo! jQn RŽ IDRIJSKA 10, 1360 VRHNIKA TEL: 01 755 13 17 - GSM: 041 420 200 AŽ-panji (9s, 10s, I2s) prašilčki (5s, 7s) lipovi satniki zaklade Debelak (9s, 1 Os) pitalniki Frančič distančni vložki vehe za povezavo AŽ-panjev trietažni AŽ (l()s) AŽ-kozinc 11 + 3 Po želji izdelamo tudi druge vrste panjev. - Panji so iz masivnega smrekovega lesa, rogljičem' (cinkani). - Blago vam lahko pošljemo po hitri pošti. Povpraševanje po satnicah iz lastnega čebeljega voska je veliko! HODL Predelava voska Ponujamo Vam možnost, da opazujete kuhanje Vaših starih satov in surovega voska. Ker je treba priti samo enkrat, prihranite čas in denar. Pričakujemo vašo predhodno najavo po telefonu +43(0)3475/2270. Vosek predelujemo s tehnološko najmodernejšo opremo. Segrevanje s paro in obsevanje z ultravijoličnimi žarki izključujeta možnost kakršne koli okužbe. Uporaba originalne tehnologije Grander omogoča, da Vaš vosek ostane popolnoma naraven. Najmanjša možna količina lastnega voska za predelavo v satnice je 20 kg surovega voska ali 50 kg starih satov. Čas kuhanja je približno 3 ure pri 20 kg surovega voska in 4 ure pri 50 kg starih satov. Po naročilu izdelamo satnice kakršne koli debeline in velikosti. Predelava voska poteka vse leto. Storitve ponujamo po izjemno ugodni ceni. Stare sate in surov vosek je mogoče kadar koli zamenjati za satnice. Ponujamo Vam tudi možnost, da plačate samo predelavo. HÖDL Informacije Wachsverarbeitung Imkereiartikel Deutsch Haseldorf 75 A-8493 Klöch - Steiermark, Austria Tel ./faks: +43(0)3475/2270 E-pošta: info@wachs-hoedl.at Spletna stran: www.wachs-hoedl.at Delovni čas: ponedeljek-petek 8.00-12.00,13.00-18.00 sobota 8.00-12.00 Sporazumevamo se v nemškem jeziku. Kako nas najdete: Marlbof KLOCH Časopis Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Tel.: tajništvo (01) 729 61 00, uredništvo (01) 729 61 14 (Janez Mihelič, GSM; 040/209 004), faks (01) 729 61 32, Barbara Zajc 041/370 409, Anton Tomec (01) 729 61 02. Elektronska pošta: tajnik Amon Tomec: anton.tomec@cebelarska-zveza-slo.si - pisarna Barbara Zajc: barbara.zajc®cebelarska-zveza-slo.si -urednik Janez Mihelič: cebelarska.zveza.slo0siol.net Izdajateljski svet: predsednik Franc Šivic, univ. dipl. inž. gozd. - člani: Miro Cetina, univ. dipl. inž. gozd., Vlado Auguštin, univ. dipl. inž. kem. tekst, teh., dr. Stanko Kapun, Vlado Pušnik, Janko Prebil Uredniški odbor: Janez Mihelič, univ. dipl. biol,, Vlado Auguštin, univ. dipl. inž. kem. tekst, teh., Franc Grajzar, dr. Aleš Gregorc, Janez Gregori, prof. biol., dr. Janez Grad, Martin Bajc, dipl. inž. gozd. Glavni in odgovorni urednik: Janez Mihelič, univ. dipl. biol., lektorica: Nuša Radinja, prof. Letna naročnina za leto 2005 za nečlane je 10,000 SIT. Posamezna številka stane 900 SIT za člane oz. 950 SIT za nečlane skupaj z 8 % DDV. Članarina skupaj z naročnino za Slovenski čebelar je 8.500 SIT. Člani lahko objavijo en brezplačen oglas (20 besed) na leto, nadaljnja beseda je 60 SIT. Reklamni oglasi: cela barvna stran na ovitku 120.000 SIT, v sredini 72.000 SIT, pol strani 36.000 SIT, tretjina strani 24.000 SIT, četrt strani 16.800 SIT, pasica 4.000 SIT. Popust pri ceni za 3- do 5-kratno objavo je 10 %, za 6- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Splošni oglasi po 60 SIT za besedo, enako tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 40 besed. Cene so brez DDV. Transakcijski račun ČZS: 18300-0013332037, matična številka ČZS: 5141729, davčna številka ČZS: 81079435, šifra dejavnosti: 91.120, Za naročnike iz tujine - devizni račun: LJ BA SI 2X-900-27260-6274/0 - je letna naročnina 50 USD ali 42 EUR. Priprava za tisk: Tiskarna Grafika Soča - Nova Gorica. Oblikovanje naslovnice: Boštjan Debeljak, dipl. inž. arh. Oddaja tekstov: članki do petega, obvestila, reklame do desetega, mali oglasi do petnajstega v mesecu. Tisk: Grafika Soča, Nova Gorica. Glasilo Slovenski čebelar, ki ga izdaja Čebelarska zveza Slovenije s sedežem na Brdu pri Lukovici 8, je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 585, Pri financiranju izdajanja Slovenskega čebelarja sodeluje Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredništva. Redna Pakiranje Nov delovni čas trgovine: od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 ob sobotah od 9.00 do 12.00. NAROČENO BLAGO VAM LAHKO ODPOŠLJEMO S PAKETNO POŠTO. Našim zvestim kupcem nudimo KARTICO UGODNOSTI. Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme v vrednosti nad 10.000 SIT priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko Izkaznico 4% popusta. IZDELA\ II 35 6862006 IPaar NOVO! STIMULATIVNE ČEBEUE POGAČE MEDOPIPz dodanimi vitamini in minerali. Izkoristite PROMOCIJSKO CENO 255 SIT/kg (vključno z DDV) za vsa naročila do 15.02.2006. Na to ceno ne priznavamo dodatnih popustov in ne velja kartica ugodnosti. cena stimulativne pogače Medopip je 289 SIT/kg z DDV. Pri nakupu nad 200 kg vam priznamo 8% popust. Popusti se med seboj izključujejo. v vrečkah po 1 kg v 20 kg kartonih. Sestava pogače Medopip: saharoza v prahu, Invertnl sirup, rastlinski proteini, vitamini in minerali. Sladkorno pogačo uporabljamo takrat, ko Je v družini zalega, vsekakor pa za draiilno krmljenje v brezpašnem In deževnem obdobju, ko primanjkuje cvetnega prahu. Z dodajanjem proteinov, vitaminov In mineralov v pogačo se dodatno stimulira zaleganje matice, čebelja družina pa se hitreje razvija In krepi, tudi v brezpašnem obdobju brez cvetnega prahu. Sladkorne pogače čebele ne nosijo v satje, zato med ostaja čist za razliko od krmljenja s sirupom. LOGAR TRADE d.0.0. Mlakarjeva ulica 99 - OPC Šenčur, 4208 Šenčur tel.: 04 25 19 410, faks: 04 25 19 415 e-pošta: info@jogar-trade.si internet: www.logar-trade.si