106 .        Jiiridična fakulteta v Ljubljani.
Juridična fakulteta v Ljubljani.
line 23. avifusta 1919 je bil v Službenili novinah kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev pod št. 85 in dne 1. septembra 1919 tudi v Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo pod št. 14i) objavljen zakon, da se osniva v Ljubljani univerza kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev s petimi fakultetami (teološko, juridično, filozofsko, tehniško in medicinsko), ki naj se otvorijo v pričckn šolskega leta 1919 '20. Kmalu potem so bili za vse fakultete imenovani prvi profesorji, ki so tvorili »univerzitetni svet^, prvo reprezentanco nove.ira avtonomnega vseučilišča. Izza velikega preobrata je hilc preteklo le nekoliko mesecev, in že je bil dovoljen in nstano\]jen v središču Sk>venije vrhovni znanstveni in kulturni zavod, ki si ga je narod želel v večjem ¦cM manjšem obsegu, odkar se je zavedati začel svoje samo-bitncsti, ki se ie pa zanj tudi zastonj pehal in celo v polii-l-retekli dobi brez nade, da bi ga v stari državi še dosegel.
Kar je bilo poprej nad pol stoletja nemožno, to se je zgodilo sedaj v kratkem vsled ujedinjenja s Srbijo, vsled bratske vzajemnosti, ki se je uprav ob tej priliki sijajno izkazala, in vsled želje po napredku vseh treh plemen, ki jo je iskreno vpo-števala naučna uprava, na čelu jej tedanji minister prosvete, prezaslužni Ljuba Davidovič. Kako je hitro prišlo potom posebne vseučiliške komisije, je kolikor toliko znano.') Društvo »Pravnik« je imelo v tej komisiji tri zastopnike in sicer dra. O. Majarona kakor predsednika, dra. M. Dolenca in dra. A. Šviglja.
Ko smo se v dolgi pretekli dobi borili za ustanovitev visoke šole v Ljubljani -- in pri tem so imeli odlično vlogo slovenski pravniki, zlasti društvo »Pravnik« — postavljali smo v prvo vrsto nauke pravoslovne. Prvič iz praktičnega razloga, ker se le uvajalo slovensko uradovanje v piavosodstvu in v politični upravi, drugič, ker so se bila že vršila pravoslovna
') Obširno in temeljito je to razložil n?. podlagi zapisnikov vseučiliške komisije njen član vseučll. profesor dr. Jos. Srebcrnič v Času 1. 1920 na str. 91—107.
Juridična tal\ulteta v Ljubljani. • 107
pred.Hvanja v Ljubljani (leta 1849.) in na vseučilišču v (Iradcu (leta 1850. do 1855.), in tretjič, ker smo se sklicevali na to, da bi bilo za začetek še najlaže pridobiti slovenskih učnih moči za pravno in državno vedo. pa tudi računati z zadostnim številom slušateljev - pravnikov. Tudi smo svojčas (leta 189(1.) zahtevali v zakonodajnih zborih, pustivši drugo na stran, da naj se osnuje v Ljubljani slovenska pravna akademija. Sedaj pa, ko je bila univerza dovoljena, hotelo je naključje, da je juridična fakulteta stopila zadnja na plan. Prvi zanjo imenovani redni profesorji (Žolger. Pitamic, Vošnjak) bili so še v jeseni, ko so se druge štiri fakultete hitro organizirale in pripravljale za začetek zimskega semestra, vsi zaposleni pri naši mirovni delegaciji v Parizu. Zgodovinsko zanimivo ostane, da je prvi fakultetni svet naše juridične fakultete začel poslovati v Parizu in od tamkaj vodil nadaljne priprave za fakulteto, dokler ni ob novem letu nastopil v Ljubljani prof. dr. Pitamic in se mogel posvetiti edino-le zadevam fakultete. Zimski semester univerze v Ljubljani se je torej pričel in moral vršiti — brez juridične fakultete.
Kolegij profesorjev pa se je kmalu popolnil s tem. da so bili koncem januarja imenovani še dr. O. Krek in dr. A. Sku-movič za redna profesorja, dr. R. Kušej pa za izrednega profesorja. Tudi se je potem kolegij konstituiral tako, da je bil izvoljen za dekana prof. dr. L. Pitam'c, za poddekana pa prof. dr. G. Krek. Marljivo se je p(;tem delalo za notranji ustroj, za popolnitev učnih moči v poletnem semestru, za osnovo knjižnice, za prireditev prostorov itd. In ko so druge fakultete nastopile poletni semester, je bilo vse pripravljeno, da je lahko začela svoj učni poklic tudi juridična fakulteta.
Hnc 15. aprila se je vršila slovesna otvoritev juridične fakultete, obenem praznik za celo univerzo, ker so se na ta način zaključila prva pripravljalna dela in je stopila tako v življenje cela univerza. Ob 11. uri je bila napolnjena stara deželno-zbcrska dvorana z odličnim občinstvom, z načelniki vojske, vlade in oblastev, zastopniki raznih pravniških poklicev in kulturnih institucij, z damami in z dijaštvom (na galeriji). Vsem je bile l-rati na obrazih srčtto veselje, da morejo prisostvovali ob tako izredni, za državo in narod pomenljivi   priliki.    Na
108 ¦ Juridična fakulteta v Ljubljani.
mesto, odkoder je svoje dni deželni glavar moral posegati z ostro besedo in zvoncem v razburjene debate, stopil je rektor prof. dr. P 1 e m e 1 j, da je nagovoril tihi zbor in s prisrčnimi besedami označil pomen tega dne, se zahvalil vsem činite-Ijetn, ki so pripomogli k ustanovitvi univerze, in prosil tudi nadaljnih sinipatij in podpore v svvho kar najlepšega procvita univerze. Za tem. z živahno pohvalo sprejetim nagovorom Je začel dekan prof. dr. P i t a m i c svoje otvoritveno predavanje o temi: Pravo in revolucija,') ki je trajalo nad eno uro, polno globokega znanstva, mojstrsko po vsebini in obliki, končano z besedami pravne etike, ki so se nanašale na našo neodre-šeno zemljo in posebno razvnele tudi srca navzočnih. Za podani užitek se je shišateljstvo skušalo oddolžiti g. dekanu z viharnim ploskanjem, in mnogimi osebnimi čestitkami. S tem je bila slavnost pri kraj'.i in občinstvo se je razšlo povsem zadovoljno ter s sladko zavestjo, da je ta pričetek najboljši »omen« za bodočnost naše juridične fakultete. Vivat. crescat, floreat!
Juridična fakulteta je nastanjena s prostori za dekanat, predavanja in knjižnico v deželnem dvorcu«. Za poletni semester se je vpisalo nad 200 slušateljev.
Predavajo pa:
Red. prof. dr. Ant. Skumovič: Institucije rimskega prava, 6 ur. —Civilno sodno postopanje, 6.
Izred. prof. dr. Rado Kušej: Katoliško cerkv. pravo, 4. — Obrisi cerkveno - pravne zgodovine, 2.
Hon. prof. dr. Janko Polec: Zgodovinski razvoj sedanjega javnega in privatnega prava, 4.
Red. prof. dr. Q. Krek: Obče državljansko pravo, 9.
Red. prof. dr. M. Dolenc: Kazensko pravdno postopanje, 5. —- Izbrana poglavja iz posebnega dela kaz. zakonika, 2.
lion. prof. dr. M. Š k c r 1 j: Trgovsko in menično pravo, 3.
Hon. nast. dr. St. Lapajne: Meddržavno zasebno in kazensko pravo s posebnim ozirom na medpokrajinsko pravo kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, 2.
') Izide v posebni knjižici.
Razne vesti. 109
Red. prof dr. L. Pi t a m i c: Pravna načela ustavopravne vede. 4. — Splošna načela upravnega prava. 2.
Hon. nast. dr. B. Se ne kovic: Obrtno pravo, 2.
Hon. nast. dr. H. Steska: Občinsko pravo, 2.
Red. prof. dr. 1. Žolger in red. prof. dr. B. Vošnjak ne predavata v tein semestru, ker sta uradno zadržana, prvi v Parizu, drugi v Beogradu.