Savinjske novice št. 33, 16. avgust 2019 2 Oglasi Savinjske novice št. 33, 16. avgust 2019 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka- njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla- gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred- nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto LI, št. 33, 16. avgust 2019. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no- vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od- govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na- zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po- šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra- fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 33, 16. avgust 2019 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Tema tedna: Počitniško delo študentov in dijakov dobrodošla izkušnja za bodočo kariero .......... 4 Občinski svet Mozirje: Milijonska naložba v dva kilometra kolesarske steze .............................................................. 7 Prostovoljno gasilsko društvo Luče : Bogatejši za vozilo za prevoz moštva ................ 7 Izdelava riže za spravilo lesa v Lučah: Znanje nekdanjih »rižmojstrov« danes premore le še peščica ............................................... 17 Tekmovanje v hitrostnem kiparjenju z motorno žago : Matjaž Ugovšek pred Tadejem Brglesom ...... 17 Kronika: V Ljubiji našli truplo, verjetno gre za pogrešanega 83-letnika .......................... 22 Študentsko delo priložnost za delovne izkušnje in selekcijo kadrov V skladu z zakonom o zaposlovanju in zavaro- vanju za primer brezposelnosti lahko dijaki in štu- denti ter udeleženci izobraževanja odraslih v času izobraževanja pri delodajalcih v Sloveniji opravlja- jo začasno in občasno delo, ki ga v splošnem ime- nujemo študentsko delo. Pravno podlago za opra- vljanje študentskega dela predstavlja napotnica, ki jo izda posrednik začasnega in občasnega dela dijakov in študentov - študentski servis. Če sledimo uradni definiciji, je namen študent- skega dela pridobivanje delovnih izkušenj in doda- ten zaslužek dijakov in študentov v času izobraže- vanja, za delodajalce pa predstavlja možnost se- lekcije potencialnih kadrov in fleksibilno delovno silo za pokrivanje izrednih kadrovskih potreb. Zakon izrecno poudarja, da je študentsko delo dovoljeno samo za začasna in občasna dela, torej za dela, ki se opravljajo krajši čas ali od časa do časa. Študentsko delo ni dovoljeno, kadar so po- dani pogoji za delovno razmerje oziroma redno za- poslitev. Študentsko delo ima v Sloveniji zelo pomembno vlogo v družbi, saj se ga poslužuje večina študen- tov. S tovrstnim delom si namreč slednji izboljšu- jejo finančni položaj oziroma rešujejo vprašanje lastne eksistence, sekundarni efekt tega pa je – običajno - daljši čas študija. Primerjalne analize so pokazale, da ima štu- dentsko delo v Sloveniji v primerjavi s tujimi dr- žavami, na primer Avstrijo, Nemčijo, Hrvaško, ugo- dnejši položaj, tako z davčnega vidika kot tudi z vi- dika plačevanja posameznih prispevkov in zavaro- vanj. V omenjenih državah so študentje, ki delajo, povsem izenačeni z ostalimi zaposlenimi in skupaj z njimi tvorijo enoten trg dela. Po zadnjih zakonskih spremembah je tudi pri nas študentsko delo vključeno v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Od zneska na napotnici študenti plačajo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarova- nje v višini 15,5 odstotka, na znesek na napotnici pa delodajalci plačajo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 8,85 %, prispevek za zdravstveno zavarovanje 6,36 %, prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini 0,53 %, koncesijsko dajatev v višini 16,00 % in dodatno koncesijsko dajatev v višini dva odstotka. V času šolskih počitnic in dopustov je običaj- no povpraševanje po študentskem delu večje kot v preostalem delu leta. V tokratni temi tedna smo raziskali, kakšno je aktualno stanje na tem podro- čju v Zgornji Savinjski dolini. (PV) (PV) (MŠ) Savinjske novice št. 33, 16. avgust 2019 4 Tema tedna Natalija Livk Mencingar, kadrovsko-splošna služba, KLS Ljubno: »V času poletnih počitnic pa tudi med letom nudimo delo dijakom in študentom, ki se šolajo skladno s potrebami KLS Ljub- no. Letos študentsko delo v času poči- tnic opravlja 18 dijakov in študentov, ki so vključeni v različna dela in procese v pod- jetju, upoštevaje njihovo smer in stopnjo izobraževanja ter dosedanje izkušnje z de- lom v KLS. S tem si pridobivajo in utrjujejo praktično znanje s področja, na katerem se izobražujejo in povečujejo svoje kompetence.« Alenka Grašič, asistentka vodstva AD/BA & PR, BSH Hišni aparati Nazarje: »V podjetju BSH Hišni aparati d.o.o. Na- zarje omogočamo pridobivanje delovnih izkušenj dijakom in študentom preko raz- ličnih oblik sodelovanja. Med letom ima- mo tako pri nas dijake in študente na ob- veznih praksah, z njimi sodelujemo preko različnih projektov, diplomskih in magistr- skih nalog, štipendiranja, vajeništva, občasne strokovne pomoči pre- ko študentskega dela itd. V poletnih mesecih omogočamo študentsko delo tudi v naših proizvodnih oddelkih. Vabili smo otroke naših zapo- slenih in tudi ostale zainteresirane. Pogoj je bila ustrezna zdravstve- na sposobnost, zaradi potreb po nočnem delu pa smo večinoma iska- li polnoletne dijake in študente. Poleg definirane urne postavke po- nujamo dodatke za izmensko delo, organizirano prehrano in prevoz na delo, urejene delovne pogoje (čista proizvodnja), zelo smo pozorni na varnost pri delu. Namen poletnega študentskega dela je omogoči- ti mladim pridobivanje prvih delovnih izkušenj, jim približati način de- la v proizvodnem podjetju, jih navdušiti za tehniko … Po drugi strani je poletje čas, ko naši stalni sodelavci koristijo letne dopuste in jih na ta način delno nadomestimo z dijaki in študenti.« POČITNIŠKO DELO ŠTUDENTOV IN DIJAKOV Poleg zaslužka dobrodošla izkušnja za bodočo kariero Vsak zaslužen evro šolajočim mladim pride zelo prav. Marsikateri študent in dijak želi v poletnem času opravljati počitni- ško delo. Nekateri pridobivajo de- lovne izkušnje na strokovnem po- dročju, kjer se izobražujejo, dru- gim gre zgolj za zaslužek, zato de- lo iščejo tam, kjer ga pač ponujajo. V lanskem letu je v Sloveniji poči- tniško delo opravljalo nekaj več kot 50 tisoč mladih, letos v večjem ob- segu poleti zaposlujejo tudi neka- tera zgornjesavinjska podjetja. TUDI OBČINE ZAPOSLUJEJO ŠTUDENTE IN DIJAKE V zadnjih letih narašča tudi po- nudba del, ki jih razpisujejo občine. Tudi zgornjesavinjske občine zapo- slujejo študente in dijake. Sicer ne gre za veliko število delovnih mest, a vendar so nekateri mladi dobili možnost v času počitnic nekaj za- služiti z delom v domači občini. POČITNIŠKO DELO OMOGOČA SELEKCIJO POTENCIALNIH KADROV … Vsak zaslužen evro šolajočim mladim pride zelo prav, počitniško delo pa predstavlja dobrodošlo iz- kušnjo za bodočo kariero. Po dru- gi strani počitniško delo deloda- jalcem omogoča selekcijo poten- cialnih kadrov in fleksibilno delov- no silo za pokrivanje trenutnih ka- drovskih potreb. … IN HITREJŠO VKLJUČITEV V REDNO DELO PO ŠOLANJU Podjetje BSH Hišni aparati Na- zarje mesečno v povprečju zapo- sluje okoli dvajset študentov, v po- letnih mesecih pa se zaradi proi- zvodnih potreb ta številka podvo- ji. Tudi v podjetju KLS Ljubno že vrsto let v svoje poslovne procese vključujejo dijake in študente. Le- tos jih je obvezno prakso opravljalo 21. Počitniško delo v KLS-u omogo- čajo z namenom, da študenti in di- jaki pridobijo potrebne delovne iz- kušnje in se po končanem šolanju čim prej uspešno vključijo v redno delo v podjetju. Najboljše dijake in študente štipendirajo. V GORNJEM GRADU MLADI INFORMIRAJO TURISTE Mlade je v letošnjem poletju ali pa že prej na počitniško delo po- vabila tudi večina zgornjesavinj- skih občin. Večinoma so jim ponu- dili delo na turističnem področju. V TIC-u Gornji Grad v poletnem času delo opravlja pet mladih, ki skrbi- jo za informiranje turistov, ureje- nost TIC-a in aktualnost letakov ter brošur. Poleg tega vsako leto pred sezono obnovijo svoje znanje o tu- rističnih in drugih znamenitostih v občini in muzejski zbirki v Šteklu. TURIZEM NAJVEČ ŠTUDENTOV ZAPOSLUJE V SOLČAVI Na Ljubnem ob Savinji v TIC-u delajo trije študentje, v Lučah štir- je, največ pa v turistično najbolj razviti občini naše doline, v Solča- vi. Preko režijskega obrata Občina Solčava upravlja krajinski park Lo- garska dolina in tam je čez poletje zaposlenih šest študentov, ki dela- jo na vstopni točki. Prav toliko jih je v poletnem času zaposlenih v Cen- tru Rinka, zavodu za turizem in traj- nostni razvoj Solčavskega, katere- ga ustanoviteljica je občina. V Na- zarjah delo na turističnem podro- čju opravlja ena študentka. NEKAJ DELA TUDI PRI UREJANJU OKOLICE IN V ADMINISTRACIJI Občine v manjši meri zaposluje- jo tudi v občinski administraciji in na področju urejanja okolice. V Mozirju so za krajši čas zaposlili študentko za opravljanje tajniških del in fanta, ki pomaga pri urejanju okolice. V Na- zarjah študent in dijak preko celega leta pomagata pri čiščenju poslovnih prostorov, na Ljubnem poleti okolico urejata dva dijaka, v Gornjem Gradu pa v času počitnic dva do tri študen- te zaposluje tamkajšnje komunal- no podjetje, katerega dejavnost so- financira občina. Nobenega počitni- škega dela letošnje leto niso razpisa- li na Občini Rečica ob Savinji, saj za to ni bilo izkazanih potreb. Savinjske novice št. 33, 16. avgust 2019 5 Tema tedna, Aktualno 4,89 evra na uro bruto trenutno znaša zakonsko predpisana najnižja urna postavka za študentsko delo. PREDLOG NOVEGA MODELA ZA FINANCIRANJE OBČIN Po novem za našo dolino pol milijona evrov manj na leto? Občina Predvidena sprememba zneska primerne porabe na leto v EUR Gornji Grad - 84.268 Ljubno - 96.934 Luče -141.859 Mozirje - 25.998 Nazarje - 28.843 Rečica ob Savinji - 23.084 Solčava - 74.106 Skupaj občine Zgornje Savinjske doline - 475.092 Mestna občina Velenje + 333.925 Mestna občina Celje + 554.019 Županja Katarina Prelesnik: »S tako omejenimi sredstvi ne bi bilo mogoče skrbeti niti za vzdrževanje doseženega standarda.« (Foto: Marija Lebar) Združenje občin Slovenije (ZOS) je na ministr- stvo za finance nedavno naslovilo dopis, v ka- terem ostro zavrača nekatere člene predlaga- ne novele zakona o financiranju občin. O tem je ZOS obvestil tudi občine in priložil izračun pri- merne porabe posameznih občin po novem. S predlagano spremembo financiranja bi bi- le prikrajšane zlasti manjše občine, veliko pa bi pridobile mestne občine. PREDLOG JEMLJE NAJVEČ NAJMANJŠIM IN NAJŠIBKEJŠIM Predlog zakona je trenutno v medresorskem usklajevanju, na ZOS pa so ga že preučili in nanj pripravili pripombe. Med drugim so zapisali: »Na Združenju občin Slovenije se strinjamo, da je možna izboljšava formule za izračun primerne porabe občin. Predlagana rešitev, da se poveča količnik za najstarejše in najmlajše na račun go- stote poseljenosti in dolžine lokalnih cest, je po- polnoma nesprejemljiva. Nesprejemljiv je poiz- kus, da se iz občin z veliko cest in z redko po- seljenostjo, katere so praviloma razvojno šib- ke z malo razvojnega potenciala, prerazporeja sredstva na najmočnejše občine. Predlog jemlje največ najmanjšim in najšibkejšim občinam, npr. Občini Solčava se povprečnina niža za sko- raj deset odstotkov, dodaja pa se najmočnejšim, po večini največ mestnim občinam, npr. Ljublja- ni za več kot tri odstotke. Predlog ostro zavra- čamo!« OGORČENI TUDI NAŠI ŽUPANI IN ŽUPANJE Župan Občine Luče Ciril Rosc je iz podatkov ZOS izločil podatke za zgornjesavinjske obči- ne in prišel do ugotovitve, da bi po novem izra- čunu dobile skoraj pol milijona manj, natančne- je 475.092 evra na leto manj. »Z novelo zakona o financiranju občin gledano procentualno Solča- va, Kostel in Luče izgubimo največ od vseh ob- čin. Drugi pa ste blizu. Če bo takšen predlog šel skozi, bomo izgubile vse občine Zgornje Savinj- ske doline precej denarja, skupno skoraj pol mi- lijona letno. Bo pa zato Celje bogatejše za več kot 554 tisoč evrov in Velenje za dobrih 333 tisoč evrov letno. Kdor more, naj razume …,« je med drugim zapisal Rosc v pismu, naslovljenem na župane in županji preostalih občin v naši dolini. Solčavska županja Katarina Prelesnik se ob tem sprašuje: »Kje je tu regionalni razvoj? Kje 40 ODSTOTKOV VEČ POČITNIŠKIH DELOVNIH MEST Mladi lahko danes - ob predpostavki, da ima- jo potrebno znanje - izbirajo v pestrem naboru počitniških del, delodajalci namreč nudijo kar za 40 odstotkov več počitniških delovnih mest kot desetletje nazaj. Skladno z zahtevnostjo de- la rastejo tudi urne postavke. V lanskem letu je bila povprečna urna postavka med počitnicami 5,9 evra bruto, torej pet evrov neto, za dela z do- ločenim predznanjem, opravljenimi tečaji ali iz- piti pa se urna postavka dvigne tudi na devet evrov. Zakonsko predpisana najnižja urna po- membe zakona za uravnoteževanje javnih fi- nanc, ki so ga vložili poslanci Levice, si lahko mladi obetajo nekoliko boljše plačilo. Po ome- njenem predlogu bi minimalna urna postavka za študente znašala 5,9 evra bruto oziroma 4,99 evra neto. Minimalna urna postavka za študente bi se potem usklajevala z rastjo minimalne pla- če, medtem ko se je doslej usklajevala z rastjo povprečne plače. Študentje bi bili upravičeni tu- di do dodatka za nočno delo in delo ob nedeljah ter praznikih. Tatiana Golob stavka znaša 4,89 evra na uro bruto oziroma 4,13 evra neto, med najslabše plačana dela pa spa- dajo dela v proizvodnji in skladiščenju, pakira- nje, deklariranje, polnjenje prodajnih polic ... SI LAHKO MLADI OBETAJO NEKOLIKO BOLJŠE PLAČILO? Če bo v državnem zboru sprejet predlog spre- 475.092 evra na leto manj naj bi po novem izračunu dobile zgornjesavinjske občine. je tu razvoj podeželja? Kdo bo skrbel za vse, kar smo ustvarili?« Podobnega mnenja so tudi v ostalih občinah. Vseeno ne bi smelo biti niti ob- čanom, saj se bo v primeru uveljavitve zakon- ske novele redukcija sredstev direktno poznala v upadu kakovosti življenja v lokalnih skupno- stih, še menijo župani. Marija Lebar Savinjske novice št. 33, 16. avgust 2019 6 Iz občin OSREDNJA PROSLAVA OB OBČINSKEM PRAZNIKU V LUČAH Nagradili posameznike in društva, ki so se posebej trudili za dobrobit občine Priznanja Občine Luče V Lučah so v četrtek, 8. avgusta, s slavnostno sejo obeležili občin- ski praznik. Nagradili so tiste posa- meznike in društva, ki so se pose- bej trudili za dobrobit občine. Letos so tako podelili zlato plaketo, štiri županova priznanja in šest župa- novih petic. ZLATO PLAKETO je prejela Čebelarska dru- žina Luče ob stoletnici orga- niziranega čebelarjenja. Če- belarji se zavedajo velike- ga pomena svoje dejavnosti, so aktivni in uspešni pri svo- jem delu in tudi vseskozi z ro- ko v roki sodelujejo z lokalno skupnostjo. ŽUPANOVO PRIZNANJE je pripadlo Simoni Moličnik za dolgoletno aktivno sodelo- vanje pri ohranjanju in promo- ciji lučkega ljudskega petja; Ani Strmčnik za odličen us- peh, osvojena priznanja in ak- tivno delovanje na športnem in kulturnem področju; Tadeju Potočniku za ak- tivno delo v domačem gasil- skem društvu in nesebično po- moč pri nalogah za širše javno dobro; Šolskemu športnemu dru- štvu Osnovne šole Blaža Ar- niča pod mentorstvom Rajka Rudnika za dolgoletno uspeš- no delovanje na športnem po- dročju. ŽUPANOVE PETICE so prejeli osnovnošolci, ki so v vseh letih izobraževanja do- segli splošni uspeh 4,5 ali več in so prejeli priznanja na tek- movanjih iz različnih znanj. NAJVEČJA PRIDOBITEV ŠPORTNA DVORANA Župan Ciril Rosc je v svojem govoru omenil nekatere prido- bitve. Med največje sodi špor- tna dvorana v vrednosti 2,3 mi- lijona evrov, ki naj bi bila dokon- čana letos. Druga večja investici- ja je gradnja nove čistilne napra- ve. Tako kot dvorana bo tudi ta fi- nancirana iz občinskega prora- čuna. Številne makadamske ces- te so dobile asfaltno prevleko. Do- končno podobo so dobile mobilne etno hiške na prostoru pred jezom ob Savinji. Vsebina teh koč razkri- va kulturno dediščino pozablje- nih poklicev iz okolice Luč. Izvaja se prenova vrtca, ki naj bi bila do- končana do konca avgusta. LUČE SPREJETO V OMREŽJE GORNIŠKIH VASI »Občina Luče je bila konec lan- skega leta v Salzburgu po uspe- šnem zagovoru sprejeta v omrežje Gorniških vasi. To je združuje krajev v Alpah s tradicijo pri trajnostnem gorskem turizmu ter predstavlja velik potencial v tradiciji, kulturi in originalnosti,« je med drugim po- vedal Rosc in se dotaknil tudi ma- čehovskega odnosa države do fi- nanciranja manjših, redko poselje- nih občin z veliko dolžino cest. V ČETRT STOLETJA DOBRO RAZVILI OBČINSKO INFRASTRUKTURO Letos občina praznuje srebrni jubilej. »Dovolim si oceno, da smo v tem času precej dobro razvili ob- činsko infrastrukturo in s tem obči- no – od občinskega centra pa vse do najvišjih kmetij nad tisoč metri, ki so v vseh šestih zaselkih z asfal- tom danes povezane z dolino. Kot češnja na tortici pa je športna dvo- rana, največja investicija generaci- je,« je povedal župan in čestital do- bitnikom priznanj. Dogodek so s kulturnim pro- gramom in značilnim šestglasnim petjem obogatili ljudski pevci iz Luč. Kako vidijo ljudsko izročilo in petje v svojem kraju, pa so pove- dali tudi osnovnošolci. V imenu prejemnikov priznanj sta se zahvalila mag. Simona Mo- ličnik in predsednik Čebelarske družine Luče Anton Kumer. Oba sta zagotovila, da se bosta vsak na svo- jem področju trudila tudi v prihod- nje, saj je priznanje dokaz, da oko- lica opazi njihovo delo, obenem pa zaveza za še boljše delo v prihodnje. Marija Šukalo 2,3 milijona evrov bo stala športna dvorana v Lučah. Županovo petico so dobili osnovnošolci, ki so vseh devet let osnovnošolskega izobraževanja dosegli uspeh 4,5 in več ter priznanja na tekmovanjih iz znanj. (Foto: Marija Šukalo) Dobitniki občinskih priznanj za leto 2019 z županom Cirilom Roscem (v sredini). (Foto: Marija Šukalo) Savinjske novice št. 33, 16. avgust 2019 7 Iz občin, Organizacije OBČINSKI SVET MOZIRJE Milijonska naložba v dva kilometra kolesarske steze Zaradi težav s soglasji bo trasa od gorenjskega klanca do Preseke potekala ob glavni cesti, kakor je označeno z rdečo barvo. Župan Občine Mozirje Ivan Su- hoveršnik je članom občinske- ga sveta na julijski seji predstavil projekt izgradnje državne kolesar- ske povezave skozi njihovo občino. Direkcija Republike Slovenije za in- frastrukturo (DRSI) v sodelovanju z občinami izvaja omenjeni projekt na trasi od občine Dobrna do ob- čine Nazarje. Svetnikom je koncept kolesarske steze všeč, a vidijo tudi veliko ovir pri izvedbi. POGOJ ZA IZVEDBO SOGLASJA LASTNIKOV ZEMLJIŠČ Trasa kolesarske steze bo, kot iz- haja iz projekta, potekala kot novo- gradnja od vrha gorenjskega klan- ca proti Soteski, kjer se bo priklju- čila na novo krožišče. Od tam se bo nadaljevala do avtobusne postaje v Preseki, kjer bo prečkala regio- nalno cesto in zavila proti Lokam. Občina mora pred izvedbo prido- biti vsa soglasja od lastnikov ze- mljišč, gradnja pa naj bi se zače- la prihodnje leto ter končala leta 2023. Suhoveršnik je povedal, da je bila trasa prvotno mišljena drugje, a lastniki niso dali soglasij za grad- njo. DRSI bi projekt financiral v vi- šini 1,1 milijona evrov, vložek Obči- ne Mozirje pa bi bil okrog tristo ti- soč evrov. Dolžina kolesarske steza bo dobra dva kilometra. NAJVEČJA NEZNANKA MOST ČEZ SAVINJO Svetniki so zelo pozorno pris- luhnili predstavitvi projekta, saj je bilo na sejah sveta že večkrat iz- postavljeno, da je kolesarska steza nujno potrebna. Vsi dosedanji po- skusi so padli v vodo zaradi viso- kih stroškov. Pri aktualnem projek- tu bi največji strošek predstavljala izgradnja mostu čez Savinjo, ki bi stal milijon in pol evrov. Kot je bilo ugotovljeno v razpra- vi, omenjeni most v projekt ni vklju- čen. Če ga ne bi zgradili, bi to pome- nilo, da bi morali kolesarji nadalje- vati vožnjo iz Preseke proti Mozirju po regionalni cesti. Svetnikom se tudi ni zdelo logično, da bi kolesar- ska steza prečkala regionalno ces- to na ravnini, kjer je omejitev hitro- sti 90 kilometrov na uro, saj podvoz ali nadvoz verjetno nista izvedljiva. KOLESARJI NA ŠIROKO MIMO MOZIRJA? Župan je dejal, da tudi sam ne ve, kako namerava DRSI rešiti pro- blem prehoda kolesarske steze na drugo stran, kjer naj bi se priključi- la na cesto proti Lokam. Tudi pre- hod na drugo stran Savinje za ne- katere svetnike ni ustrezna rešitev, saj bi bili na ločki strani kolesarji zopet na cesti skupaj z ostalimi vo- zili, poleg tega bi se na široko izog- nili Mozirju, kar bi bilo slabo iz turi- stičnega in še kakšnega vidika. V PRVI FAZI DO PRESEKE Takšni in drugačni pomisleki članov občinskega sveta najbrž ne bodo vplivali na potek izgradnje, saj gre za državni projekt. V prvi etapi naj bi kolesarsko stezo pri- peljali do Preseke, brez potrebnih sredstev za most čez Savinjo pa se bo najverjetneje tam zaenkrat kon- čala. Sredstva bo morala zagotoviti tudi Občina Mozirje, saj brez njene- ga deleža projekt ne bo realiziran. Tekst in foto: Štefka Sem V PROSTOVOLJNEM GASILSKEM DRUŠTVU LUČE BOGATEJŠI ZA VOZILO ZA PREVOZ MOŠTVA Stroške pridobitve sofinancirala občina V Prostovoljnem gasilskem dru- štvu Luče so bogatejši za vozilo za prevoz moštva. Slednjega so slav- nostno predali svojemu namenu v soboto, 10. avgusta. Na slavnos- ti so prisostvovali predstavniki ga- silskih društev naše doline, pred- sednik in poveljnik Gasilske zve- ze Zgornje Savinjske doline, Janko Žuntar in Miro Brezovnik, ter žu- pan Ciril Rosc. VSAK DAN BOLJ OPREMLJENI O pridobitvi je spregovoril pred- sednik društva Boštjan Robnik. »Stremimo k ciljem, da smo vsak dan boljši, bolj opremljeni in z več znanja ter z željo biti to, kar smo, prostovoljni gasilci,« ni skrival ve- selja Robnik. Poudaril je, da so in- VZORNO SODELOVANJE OBČINE IN GASILCEV Župan je pohvalil vzorno sode- lovanje in se zahvalil za vso po- moč, ki jo gasilci nudijo občanom, a za interveniranje ob različnih na- ravnih in drugih nesrečah mora- jo imeti primerno opremo za svo- je odgovorno delo. Zagotovil jim je, da bo občina tudi v prihodnje sofi- nancirala opremo in investicije po svojih zmožnostih. K čestitkam ob pridobitvi se je pridružil tudi predsednik zveze Žu- ntar in jim zaželel, da bi vozilo slu- žilo bolj za prevoze na družabna srečanja kot na intervencije. Bla- goslovom vozila je opravil župnik Viki Košec. Marija Šukalo vesticijo lahko realizirali ob pomo- či vaščanov, donatorjev in občine. Slednja je k pokrivanju stroškov nabave vozila v vrednosti 52 tisoč evrov primaknila 20 tisoč evrov. Vozilo bo lahko prepeljalo devet oseb, v prtljažniku so namesti- li opremo za prvo pomoč, opremo za gašenje začetnih požarov in dva dihalna aparata. Župan Ciril Rosc je ključe novega vozila predal poveljniku PGD Luče Tomažu Funtku. (Foto: Marija Šukalo) Savinjske novice št. 33, 16. avgust 2019 8 Ljudje in dogodki OD ŠTANTA DO ŠTANTA V LUČAH Dan zaznamovali rokodelci in perice S tradicionalno prireditvijo Od štanta do štanta se je zaključil 50. Lučki dan. V okviru večdnevne tra- dicionalne prireditve so društva in posamezniki v sodelovanju z ob- čino pripravili kulturne in športne dogodke, ki so vrhunec dosegle to nedeljo. Zjutraj so pričeli s pritrka- vanjem v zvoniku farne cerkve in streljanjem z možnarji. Za budni- co so poskrbeli člani Godbe Zgor- nje Savinjske doline. V popoldan- skem času pa so se obiskovalci lahko pomudili pri štantih. SLADKE DOBROTE ZA BRBONČICE Svoje izdelke so na ogled in v pro- dajo dali rokodelci in ponudniki do- mače hrane. Svoja dela je na ogled postavila likovnica Bernarda Urh. Obiskovalci so lahko razvajali svoje brbončice s sladkimi dobrotami ob stojnici Tamare Daniel, aktivu kmeč- kih žena Luče, Spodnjega Strmčnika iz Strmca in Čebelarski družini Luče. Izdelke za okras in vsakdanjo rabo je bilo moč kupiti pri filcarki Mateji Fle- re, oblikovalcu lesenih skled Francu Strmčniku, ustvarjalkah Mariji Štiglic in Ani Kaker. ŽAJFANJE ŠNELFAJERC, ANDERVEŠA IN VEZENE POSTELJNINE S perišča je bilo slišati pesem. Ob pranju perila so namreč prepe- vale perice, ki so imele zelo veliko žehto. Ob premlevanju dogodkov, teh se je v letu dni nabralo za zvr- han škaf, so povedale tudi kakšno sočno na račun sovaščanov. S pre- nekatero zbadljivko in šalo so na- smejale številne obiskovalce. Ne- kateri med njimi so se z zanima- njem preizkusili v »žajfanju šnel- fajerc, anderveša« in vezene pos- teljnine ter jih izpirali na perišču in ga udarjali ob ploh, da je bilo bolj mehko. Pri Igli so z lutkami zabavali najmlajše, čebelarji pa so pripra- vili dan odprtih vrat čebelarskega centra. Lovci so svoje trofeje raz- stavili v lovskem domu. Tekst in foto: Marija Šukalo Predice so krtačile in predle domačo volno. V delavnicah polstenja so otroci izdelali zapestnico. Bernarda Urh je na ogled postavila svoja likovna dela. Perice so si za lažje delo privzdignile krila. Pri etno hišah je bilo moč poskusiti tudi mesne žlinkrafe. Ponudba na stojnicah je privabila tudi najmlajše. Savinjske novice št. 33, 16. avgust 2019 9 Organizacije, Kultura 24. VLCERSKO TEKMOVANJE V LUČAH ZA MEMORIAL MLAČNIK-VOLER Brezhibna orodja, znanje in spretnost pripomorejo k varnemu delu v gozdu Pri podiranju na balon je moral biti tekmovalec zelo natančen. V tekmovanju z motorno žago so se preizkusila tudi dekleta. Jubilejni 50. Lučki dan so v so- boto, 10. avgusta, obeležili gozdarji s tradicionalnim vlcerskim tekmo- vanjem. Druženje lastnikov gozdov je v sodelovanju z domačo občino pripravila nazarska območna eno- ta Zavoda za gozdove Slovenije. 24. tekmovanja za memorial Mlačnik -Voler, ki je bilo tudi izbirno za dr- žavno tekmovanje v Gornji Radgo- ni, se je udeležilo 32 tekmovalcev. Ti so se kot vrsto let do sedaj po- merili v zaseku in podžagovanju, preciznem rezu na podlagi, klešče- nju, podiranju na balon ter prever- janju znanja. Komisija je preverjala tudi brezhibnosti »motorke«. JANKO MAZEJ POMETEL S KONKURENCO V kombiniranem rezu se je najbo- lje odrezal Dani Avbreht, ki si je delil tudi prvo mesto v zaseku in podža- govanju z Martinom Medvedom. Jan- ko Mazej je pometel s konkurenco ta- ko v preciznem rezu kot v kleščenju. Najbolj natančen pri podiranju na balon je bil Klemen Podkrižnik. V moški konkurenci so bili naj- boljši Janko Mazej na prvem, Dani Avbreht na drugem in Martin Med- ved na tretjem mestu. V ženski ka- tegoriji si je »prižagala« prvo mes- to Lučka Jelšnik, za njo sta se uvrstili Pavla Voler na drugo in Dar- ja Bobovnik na tretje mesto. Med ekipami so se pri delu z motorno žago najbolje izkazali Du- seti Šoštanj, Brlec 1 in Gornji Grad. V Gornji Radgoni bo poleg Av- brehta in Mazeja barve nazarske območne enote ZGS zastopal tu- di Marko Jelšnik. V mešani ekipi se bo Jelšnikovi in Volerjevi pridružil Stanko Gostečnik. NA TEKMOVANJIH VSE VEČ LASTNIKOV GOZDOV Tovrstna tekmovanja, ki se jih udeležuje vse več lastnikov goz- dov, po mnenju vodje nazarske ob- močne enote ZGS Darija Krajčiča pripomorejo k večji varnosti pri de- lu v gozdu in zmanjševanju delov- nih nesreč. Tekst in foto: Marija Šukalo DRUŠTVO UPOKOJENCEV LUČE Tretje leto zapovrstjo odmevala ljudska pesem V Lučah poje skoraj vsak krajan. Že samo upokojensko društvo ima tri različne zbore. (Foto: Primož Vajdl) Lučki upokojenci so se na prvi avgustovski sobotni večer tretje leto zapored podali na spre- hod po vasi in obenem zapeli slovenske ljudske pesmi. Čeprav je dogodek potekal v njihovi or- ganizaciji, so bili veseli, če so se jim pridružili še drugi krajani. PETJE JE DOMA V LUČAH V Lučah domala poje vsak krajan. Že samo upokojensko društvo ima tri različne zbore. Prav zaradi tega ni čudno, da je ta običaj dobro zaži- vel, saj jim vsakdo rad prisluhne. Še posebej jih z zanimanjem spremljajo turisti, ki jih je v tem času v Lučah veliko. Vsem ponudijo različne pe- čene dobrote, poskrbljeno je tudi za morebitno žejo. Posvetijo se tudi jubilantom, ki jim zapoje- jo prav posebno podoknico. DRUŽENJE IN PETJE Z ROKO V ROKI Po besedah predsednice lučkih upokojencev Anice Podlesnik je glavni namen petja po vasi druženje in poveselitev vseh krajanov. Za v bo- doče si želijo, da bi ta dogodek postal folklorno obarvan in bi predstavili tudi tradicionalne obi- čaje in etnografske predmete, ki se tičejo zgo- dovine Luč. Primož Vajdl Savinjske novice št. 33, 16. avgust 2019 10 Kultura KONCERT UDELEŽENCEV TABORA ANDREJA RAKA Nastopajoči osvojili občinstvo V programu so zaigrali tudi glasbeni gostje. (Foto: Marija Šukalo) 50. Lučki dan se je v nedeljo, 11. avgusta, zaključil s koncertom udeležencev harmonikarskega ta- bora Andreja Raka. Tako je na pri- reditvenem prostoru v Lučah od- meval glas harmonike udeležen- cev tabora z različno kilometrino igranja. RAZLIČNO ZAHTEVNE SKLADBE STOPNJEVALE VZDUŠJE Že uvod v večer, ko je skoraj tri- deset instrumentalistov pod vod- stvom »goltejevca« Raka zaigralo Veselega Ribnčana in Sosedovega Franceljna, je dal slutiti, da bodo nastopajoči osvojili številno občin- stvo. Nadaljevanje, ko so zaigrali v manjših skupinah različno zahtev- ne narodnozabavne skladbe, je sa- mo še stopnjevalo odlično vzdušje pod šotorom. Da je na odru poteka- lo vse, kot je treba, je poskrbel mo- derator Dejan Ikovic – Bushi. DOGODEK OBOGATILI GOSTJE Dogodek so obogatili tudi go- stje. Zaigrali so ansambli Kratek stik, Mika Nas, Udarni muzikan- ti, Lojtrca, sestre Čerček, citrar- ka Meta Suhodolnik ter pevki Ana Strmčnik in Lucija Suhodolnik. Da tudi Downov sindrom za glasbe- no ustvarjanje ni ovira, je s svojim nastopom dokazal Urban Goltnik, z ansamblom Golte pa je svoj meh harmonike raztegnil tudi Rak. NA DOMAČIJI PEČOVNIK AKTIVNO PREŽIVELI VIKEND Sicer pa so na dvodnevnem tabo- ru na domačiji Pečovnik udeleženci iz Savinjske in Šaleške doline, teh je bilo skoraj štirideset, spoznavali raz- Ribčan Urban in Sosedov Francelj sta bila komada, s katerimi so udeleženci harmonikarskega tabora že v uvodu navdušili številno občinstvo. (Foto: Marija Šukalo) NE-FESTIVAL GLEDALIŠČA ZATIRANIH SEDMIČ V GORNJEM GRADU S selitvijo določenih predstav na trg tudi več obiskovalcev Gledališčniki so se sprehodili po trgu in tako vabili ljudi na predstave. (Foto: Štefka Sem) lične glasbene pristope in se učili, kako organizirati glasbeni dogodek. Lotili so se tudi scenarija dogodka. Njihova osnovna naloga je bila tre- ning nastopanja pred občinstvom. A bistvo tabora je po mnenju Raka pre- življanje aktivnih počitnic in na zaba- ven način vaditi instrument. Marija Šukalo V Gornjem Gradu se je zaključil sedmi med- narodni gledališki Ne-festival, ki je bil letos pos- večen okoljevarstvenim temam. Festival z nas- lovom »Komu grmi?«, je bil v znamenju pred- stav gledališčnikov iz različnih evropskih držav in delavnic. GORNJI GRAD IDILIČNO OKOLJE Festival že vse od začetka »živi« v Gornjem Gradu, ki predstavlja pravo idilično okolje, je po- vedala Jelka Šutej Adamič, ki ustvarjalcem fe- stivala v tem času odpre Tratnikovo hišo, okoli- co in kozolec. Organizator je KUD Transformator. VEČ POJAVLJANJA MED LJUDMI - VEČ GLEDALCEV »Letos smo kar nekaj dejavnosti prestavili na trg, ena od predstav se je odvijala pred ga- lerijo Štekl, tudi kulturni dom so nam kulturniki dobrodušno odstopili v uporabo in več pojavlja- nja med ljudmi je privabilo več gledalcev tudi v Savinjske novice št. 33, 16. avgust 2019 11 Kultura, Organizacije TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI Koncert v Blatah – poslastica za glasbene sladokusce Zadnjo nedeljo v avgustu se v organizaci- ji članov Turističnega društva Rečica ob Savi- nji znova obeta nepozabno nedeljsko popoldne v objemu narave, saj pripravljajo tradicional- ni koncert v Blatah. V goste so povabili vokalno skupino Il divji. Gre za skupino petih mladih fan- tov, ki prihajajo z vseh vetrov Štajerske, prepe- vajo pa slovenske, angleške in hrvaške pesmi in so svojevrstna mešanica ljudskega in klapske- ga petja. Junija so na največjem klapskem festi- valu v Sloveniji prejeli naziv najboljša klapa Slo- venije 2019. Tako bo v nedeljo, 25. avgusta, ob 15. uri v Bla- tah, ob urejenih žabjekih, znova zazvenela pe- sem, ki bo zaradi nenavadnega koncertnega prizorišča zagotovo vsem obiskovalcem pusti- la lepe spomine. Organizatorji napovedujejo krajši program, med katerim bodo obiskovalcem predstavili ne- katere gozdne skrivnosti. Pripravili bodo tudi de- lavnice za otroke in poskrbeli, da si bodo obi- skovalci lahko z brezplačno hrano malce prive- zali dušo. Prosijo, da se čim več obiskovalcev proti Blatam odpravi peš in tako v popolnosti doživi nedeljsko popoldne. Marija Šukalo KONCERT DARJE ŠVAJGER IN PIANISTA JAKA PUCIHARJA V LUČAH Od popularnih slovesnih popevk do avtorskih komadov Predstava pod kozolcem (foto: KUD Transformator) kozolec,« je povedala Šutej Adamičeva ter se ob tem zahvalila tudi domačim gasilcem, ki vsako leto posodijo klopi. Dobro je tudi sodelovanje z DEOS Centrom starejših občanov, saj so starej- ši vedno veseli, če se kaj dogaja v njihovi bližini. OKOLJEVARSTVENE TEME Ne-festival je bil letos posvečen skrbi za oko- lje, predstave so bazirale na okoljevarstvenih problemih. Na ogled sta bila vsaj dva dogod- ka na dan, nastopilo je več gledaliških skupin, skupaj več kot petdeset posameznikov in posa- meznic, ki so v tem času živeli v Gornjem Gra- du. Programska vodja festivala Barbara Polaj- nar je pojasnila, da je festival nastal iz potre- be po povezovanju ustvarjalcev, ki so v Slove- niji delovali po metodi gledališča zatiranih. Do- godek raste iz leta v leto, letos je bilo na njem že 20 tujcev. DELAVNICI ZA NAJMLAJŠE IN NAJSTAREJŠE V okviru Ne-festivala je potekala tudi delavni- ca za najmlajše, na kateri so se ukvarjali z reci- Ob petdesetem Lučkem dnevu sta se v četr- tek, 8. avgusta, Lučanom in številnim ljubiteljem popularne glasbe predstavila pevka Darja Švaj- ger in pianist mag. Jaka Pucihar. Njuno glas- beno popotovanje je bilo sestavljeno iz popular- nih slovenskih popevk, jazza, muzikalov in šan- sonov ter avtorskih komadov. NA FESTIVALIH DOMA IN V TUJINI PREJELA ŠTEVILNE NAGRADE Švajgerjeva kot solistka koncertira s števil- nimi glasbenimi zasedbami. Na festivalih, tako doma kot v tujini, je prejela številne nagrade. V skoraj tri desetletja dolgi pevski karieri je nasto- pila tudi s simfoničnimi orkestri v kar dvanajstih državah po svetu. Pred petimi leti so ji na pred- log Akademije za glasbo na ljubljanski univerzi podelili priznanje za pomembna umetniška de- la. Sedaj kot docentka predava na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. ODLIČEN TANDEM, KI JU DRUŽI GLASBA. Pucihar je magistriral iz kompozicije in glas- bene teorije na ljubljanski Akademiji za glasbo. Že dve desetletji je predavatelj na omenjeni us- tanovi. Deluje kot skladatelj, aranžer in pianist. S Švajgerjevo ju že vrsto let druži glasba. Zase pravita, da sta odličen tandem, ki sta si glasbe- no zelo blizu. To so občutili tudi poslušalci v Lu- čah, ki so lahko uživali tako v Darjinem prepeva- nju kot v Jakovem igranju. Marija Šukalo klažo. Za najstarejše so v centru starejših prip- ravili delavnico Pred podnebnimi spremem- bami. Ne-festival ostaja to, kar je, želijo ostati majhni, a opozarjati na velike stvari, je še doda- la Šutej Adamičeva, ki bo z bratrancem Goraz- dom Tratnikom gledališčnikom odprla hišo tu- di naslednje leto. Štefka Sem Pevka Darja Švajger in pianist Jaka Pucihar sta navdušila občinstvo v Lučah. (Foto: Marija Šukalo) Savinjske novice št. 33, 16. avgust 2019 12 Ljudje in dogodki, Iz občin PETER BREZNIK OBČINI LJUBNO PODELIL BOGATO ETNOGRAFSKO ZBIRKO Zbirka, ki je nastajala več kot trideset let, naj ostane celota Leta 1928 rojenega Petra Breznika spomini tesno vežejo na Ljubno. (Foto: Primož Vajdl) Upokojeni odvetnik Peter Breznik iz Lju- bljane je Občini Ljubno podaril bogato zbirko etnografskega gradiva, ki se med drugim tiče ljubenske zgodovine. Zbirka, ki je pomembna iz kulturnih, turističnih in drugih razlogov, bo raz- stavljena v prostorih zadružnega doma, ki ga je občina odkupila prav s tem namenom. Breznik je na nedavni slovesnosti prejel najvišje prizna- nje - postal je častni občan občine Ljubno. ZBIRKA NASTAJALA VEČ DESETLETIJ Peter Breznik je predmete za zbirko zbiral več kot trideset let. Gre za izjemen nabor ti- skanega gradiva, ki vsebuje tudi prvotiske av- torjev slovenske moderne. Poleg tega zbirka vsebuje še številne šolske učbenike, vadnice, slovnice, prvi smučarski vodnik v slovenšči- ni, stare atlase in še marsikaj drugega. Veči- na knjig je v odličnem stanju, najstarejše pa segajo v leto 1824. Zbirka vsebuje tudi številne etnološke in umetniške predmete, ki izvirajo z Ljubnega in njegove širše okolice ter pričajo o običajih in vsakodnevnih dejavnostih ljudi iz tega okolja. ko želijo pisano besedo naših prednikov pribli- žati mlajšim generacijam in istočasno spodbu- jati bralno kulturo. Po Breznikovih besedah je bil glavni razlog, da je zbirko podaril občini, da zbrano gradivo ostane kot celota. ODVETNIK, ŠPORTNI FUNKCIONAR, ROTARIJEC Leta 1928 rojenega Petra Breznika spomini tes- no vežejo na Ljubno, saj sta bili tako njegova sta- ra mama kot tudi mama rojeni v tem kraju, v kate- rega se iz Ljubljane, kjer sicer živi, vedno rad vra- ča. Več kot petdeset let je delal v svoji odvetni- ški pisarni, nekaj časa je bil tudi predsednik Od- vetniške zbornice Slovenije. Udejstvoval se je tudi na številnih drugih področjih. Zelo znan je v svetu košarke, kjer je bil sprva igralec, kasneje pa celo predsednik Košarkarske zveze Jugoslavije v nje- nem zlatem obdobju. S strani Košarkarske zveze Slovenije je prejel naziv častnega člana. V Ljublja- ni ga poznajo še na drugih področjih dela. Bil je ustanovni član tamkajšnjega rotary kluba, v ka- terem se povezujejo uspešni posamezniki, ki so predani humanitarni dejavnosti. Primož Vajdl ETNOLOŠKI MUZEJ V LUČAH Etno hišice privabljajo s svojo bogato zbirko Na novo razmeščene etno hišice v Lučah so dobile temelje iz naravnega kamna. (Fotodokumentacija Občine Luče) V Lučah so nedavno nekoliko preuredili etno- loški muzej s hišicami na prostem. Hišice so na novo razmestili in jim postavili zidane temelje. Objekti in razstava v njih so zanimivi za številne obiskovalce, o čemer priča tudi pohvalno pismo, ki so ga iz Združenega kraljestva nedavno pre- jeli na Občini Luče. PREDSTAVLJENE STARE DOMAČE OBRTI V hišicah so predstavljene stare domače obrti, od krojaške do kovaške, ter nekdanja čr- na kuhinja. Tako sistematično urejen pregled vsakdanjih dejavnosti naših prednikov je za- nimiv za sodobnega obiskovalca, saj znanje o nekdanjih obrteh počasi izginja. Da bi bilo pri- zorišče še bolj avtentično, so hišice, ki so prej stale v vrsti ob pohodni poti, na novo razpo- redili. Z NOVO POSTAVITVIJO NASTAL NEKAKŠEN TRG Župan Ciril Rosc je ob tem povedal: »Muzej- ske etno hiške smo dokončno umestili v pros- tor. Obrnjene so tako, da okna in vrata zdaj gle- dajo proti notranjosti. Tako je nastal nekakšen trg, kar je ustrezno tudi zaradi lažjega vodenja in podajanja razlage. Hiške smo nekoliko dvig- nili, pred vsako dodali še stare »štenge« ter na suho podzidali temelje iz naravnega kamna, da bodo še dlje kljubovale zobu časa.« POHVALA OBISKOVALKE Konec julija je na Občino Luče prišlo pis- mo pohvale, ki ga je poslala ena od obisko- valk iz Velike Britanije. Kot je zapisala, je s svojim partnerjem nedavno obiskala Luče in etno muzej na prostem. »V vsaki od hišk je del lokalne zgodovine domače obrti z never- jetno zbirko predmetov, ki so služili temu na- menu. Izjemnega pomena je, da imajo različ- ni obiskovalci, kot so domačini, šolarji in tu- risti, priložnost videti, kako so nekoč nastaja- li vsakdanji predmeti. Ta projekt je eden naj- boljših, kar sva jih doslej videla,« je med dru- gim zapisano v pismu, v katerem ne manjka komplimentov nad razlago in zavzetostjo vo- dnice Ane ter njenega očeta, snovalca zbirke, Jožeta Kakerja. Marija Lebar ZBIRKO BODO UREDILI V MUZEJSKI OBLIKI Kot je povedal župan Ljubnega Franjo Na- raločnik, je cilj občine, da skupaj z Razvoj- no agencijo Savinjske regije (RASR) darilo Pe- tra Breznika umestijo v muzejsko zbirko, njene najkvalitetnejše in najbolj prepoznavne dele pa predstavijo v muzejski postavitvi. S knjižno zbir- Savinjske novice št. 33, 16. avgust 2019 13 Zgodovina in narodopisje, Ljudje in dogodki STAVBNA DEDIŠČINA MOZIRSKEGA TRGA (4) Kaplanija oziroma staro šolsko poslopje in župnišče V tej hiši pri Žličniku ob Trnavi so bili doma klobučarji. Stavba je bila zgrajena leta 1832, v njej pa je bilo šolsko poslopje in stanovanje za kaplana. Danes v njej domujejo slaščičarna, lokalna Karitas, muzejska zbirka Mozirje in Mozirjani ter osebna zbirka Ale- ksandra Videčnika. NEKDAJ NAJLEPŠA STAVBA V MOZIRJU Leta 1833 je bilo s pomočjo kra- janov zgrajeno šolsko poslopje, v katerem je dobil stanovanje tudi kaplan. Dvonadstropna, petkrat tri- osna stavba s štirikapno, z bobrov- cem krito streho je ob dokončanju veljala za najlepšo v Mozirju. Po- slopje je bilo obnovljeno leta 1880, kakor pravi napis na glavnih vra- tih: »Narodna učilnica ponovljena MDCCCLXXX«. Pouk v tej šoli se je končal leta 1896, ko je bila zgraje- na moderna štirirazredna osnov- na šola, ki je stala na mestu, kjer je danes trgovina Mercator. Župnišče je staro poslopje, ki je 5. maja 1660 popolnoma pogorelo in bilo potem v raznih obdobjih do- zidano. Današnjo podobo je dobi- lo leta 1859. LEKŠETOVA HIŠA – DOM KLOBUČARJEV V tej hiši pri Žličniku ob Trnavi so bili doma klobučarji, pred drugo sve- tovno vojno edini v Mozirju. Izdelova- li so klobuke za furmane, olcerje in flosarje. Volno so predelovali v klobu- čevino, ki so ji rekli »filc«. To delo je bilo zelo težko in naporno. Volno so takrat obdelovali ročno. Najprej so jo krtačili, nato s »struno« zrahljali. Po- tem so jo križem nalagali, da se je prepletala. V takšnem stanju so vol- neno zmes vložili v žvepleno kisli- no. Tako prepojeno so potem »valja- li« v vroči vodi pri 90 stopinjah Celzi- ja. Prav ta del obdelave je bil izred- no nezdrav in težak. Tako so dobili klobučevino, ki so jo namestili na ko- pita, če so delali copate ali pa na ka- lup, če je šlo za klobuk. Klobučevinasti škornji so bili ze- lo iskani, saj je bilo to najtoplejše obuvalo, pa tudi copati so se dob- ro prodajali. V posebnih sušilnicah se je klobučevina sušila na ustrez- nih kalupih in tako obdržala obliko. V hiši ob Trnavi so izdelovali klobu- čevino vse do leta 1942, ko so oku- patorji zaprli in pozneje ustreli- li Franca Lekšeta, zadnjega klobu- čarskega mojstra v Mozirju. Pripravili v Osrednji knjižnici Mozirje Viri: Muzejski sodelavec Matija Bla- gojevič je prispeval največji delež gradiva za pričujočo zbirko, saj je za potrebe vodenja skupin po mo- zirskem trgu zbral veliko gradiva na temo trških hiš in življenja v trgu. Videčnik, A.: Podobe iz preteklo- sti Mozirja. Mozirje: Občinska kul- turna skupnost, 1985. Mozirje. Mozirje: Občina, 2008. Pouk v stari šolski stavbi v Mozirju se je končal leta 1896. BOHAČEV TOPLAR V NAZARJAH Z glasbo in dobrotami obeležili deveto obletnico kmečke tržnice Kmečka tržnica v Nazarjah omogoča predstavitev in prodajo ponudnikom iz celotne doline. (Foto: Benjamin Kanjir) Bohačev toplar, ki je bil obnov- ljen in za sejemsko dejavnost na- menjen leta 2010, je prvo avgu- stovsko soboto praznoval deve- to obletnico delovanja kmečke tr- žnice. Ob zvokih harmonike so se obiskovalci pogovorili, pojedli kak- šen košček suhomesnatih dobrot, zraven pa spili kozarec jabolčne- ga soka. PRITLIČJE TOPLARJA NAMENJENO DRUŽENJU OBČANOV Tlakovano pritličje toplarja je občina namenila za delovanje kmečke tržnice, ki omogoča ponu- dnikom domačih izdelkov iz celot- ne doline predstavitev ter prodajo. Hkrati je prostor namenjen za dru- ženje občanov, ki se ob sobotah na tem mestu srečujejo, pogovarjajo, nasmejijo, ob tem pa napolnijo ko- šare z domačimi izdelki in pridel- ki. Tako je bilo tudi v soboto, 3. av- gusta, ko je tržnica praznovala svoj deveti rojstni dan. ZA PRAZNOVANJE OBLETNICE POSKRBELI PONUDNIKI NA TRŽNICI Za dobro voljo sta igrala mla- da harmonikarja, da bi bese- de med obiskovalci lažje stekle, pa so poskrbeli ponudniki dob- rot na tržnici. Priskrbeli so nare- zke s suhomesnatimi proizvodi, zraven pa narezali zelenjavo z do- mačih vrtov in kruh iz jutranje pe- ke iz krušne peči. Da bi vse sku- paj šlo lažje po grlu, so ponudili jabolčnik in do vrha napolnili ko- zarce z dobro kapljico. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 33, 16. avgust 2019 14 Organizacije PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE Vse več družinam prijaznih planinskih koč Planinska zveza Slovenije je tu- di letos izvedla certificiranje druži- nam prijaznih planinskih koč. Cer- tifikat lahko prejmejo koče, ki s svojim celostnim delovanjem po- skrbijo, da so pri njih družine zaže- leni gostje. Od leta 2013 je bilo po- deljenih 45 certifikatov Družinam prijazna planinska koča, med njimi je tudi pet koč z območja Zgornje Savinjske doline. Ker so v avgustu planinske destinacije tradicional- no priljubljeni cilji družinskih izle- tov, ne bo odveč, da omenjenih pet koč na kratko predstavimo. DOM NA MENINI PLANINI (1.453 M) Dom stoji na travnati planoti Smrekovec v bližini Vivodnika, naj- višjega vrha Menine planine. Sa- vinjska podružnica Slovenskega planinskega društva (SPD) je že leta 1895 sklenila, da bo na Meni- ni postavila kočo. Odprli so jo le- ta 1898, leta 1920 je pogorela. Le- ta 1932 so gornjegrajski planinci v planinsko postojanko preuredili pastirsko kočo pod Vivodnikom, ob božiču leta 1937 je pogorela. Člani Planinskega društva Gor- nji Grad so leta 1950 sklenili, da bodo na Menini zgradili planinski dom. Gradnjo so v glavnem dokon- čali leta 1955, dom pa so slovesno odprli štiri leta kasneje. Leta 1970 so ga obnovili. Leta 1980 so zače- li graditi depandanso, hkrati pa so prenovili tudi dom in ga sveča- no otvorili leta 1983. Dom na Meni- ni planini je bil v zadnjih letih zno- va temeljito prenovljen in je eden najlepših tovrstnih objektov v na- ših planinah. DOM NA SMREKOVCU (1.377 M) Dom na Smrekovcu stoji ob robu planine Roma na južnem pobočju Smrekovca. Prvo kočo je zgradila Šaleška podružnica SPD v Šošta- nju in jo odprla leta 1933. Partizani so jo leta 1942 požgali. Leta 1949 je pogorišče prevzelo PD Črna na Ko- roškem, ki zgradilo novo postojan- ko, ki je bila odprta leta 1951. V le- tih 1958-1962 so postavili tri poči- tniške hišice. Leta 1976 so kočo po- večali in obnovili, ob otvoritvi leto kasneje so jo preimenovali v Dom na Smrekovcu. DOM PLANINCEV V LOGARSKI DOLINI (837 M) Dom stoji v zgornjem delu Lo- garske doline, imenovanem Kot, v bližini mostu čez hudournik Koto- vec. Zgradilo ga je PD Celje names- to planinskega doma, ki ga je leta 1976 prodalo prometno-gostinsko- -turističnemu podjetju Izletnik Ce- lje. Novi dom so odprli leta 1981. Prva planinska postojanka v Lo- garski dolini je bilo sicer Piskerni- kovo zavetišče, ki ga je leta 1890 zgradil pod slapom Palenk kmet Janez Piskernik, p. d. Plesnik. Leta 1919 ga je prevzela Savinjska po- družnica SPD, ki je ob njem zgradi- la in leta 1925 odprla Tillerjevo ko- čo, poimenovano po Francu Tiller- ju, načelniku Savinjske podružni- ce SPD. Leta 1931 je podružnica poleg obeh postojank zgradila hotel Ale- ksandrov dom. Vse postojanke in druge hiše v dolini je leta 1944 pož- gal okupator. Po drugi svetovni voj- ni je ostanke vseh treh postojank prevzelo PD Celje. Leta 1952 je ob- novilo nekdanji Aleksandrov dom in ga ob otvoritvi leta 1953 preime- novalo v Herletov dom po Francu Herletu, znanem alpinistu iz Solča- ve, ob obnovi leta 1965 pa v planin- ski dom. FRISCHAUFOV DOM NA OKREŠLJU (1.396 M) Dom stoji na spodnjem robu le- deniške krnice Okrešelj nad zgor- njim koncem Logarske doline. Imenuje se po dr. Johannesu Fri- schaufu, profesorju na graški uni- verzi, neutrudnem oznanjevalcu lepot Savinjskih Alp, humanistu in prijatelju Slovencev. Prvo kočo na Okrešlju je le- ta 1876 zgradilo nemško-avstrij- sko planinsko društvo. Leta 1907 je plaz z Mrzle gore kočo porušil in še istega leta je Savinjska podružnica SPD začela graditi na bližnjem, bolj varnem mestu, nov dom, ki so ga odprli leta 1908 ter ga poimenova- li po dr. Frischaufu. Na tem mestu stoji današnji dom. Leta 1932 so ga dodobra prenovi- li, leta 1951 pa ga je na novo opremi- lo in odprlo Planinsko društvo Celje. V letih 1959-1961 so ga prenovili ozi- Dom na Menini planini Dom na Smrekovcu Dom planincev v Logarski dolini Frischaufov dom na Okrešlju Savinjske novice št. 33, 16. avgust 2019 15 Organizacije, Ljudje in dogodki NE PRAV OBIČAJNA POT NA DOPUST S kolesi v enem dnevu iz Zgornje Savinjske na otok Pag Franc Finkšt, Peter Žlebnik, Matjaž Jurjevec in Marjan Ostruh (od leve proti desni) na cilju kolesarjenja iz Pobrežij do otoka Pag. (Foto: AO) Poletje je čas za norčije, tako bi marsikdo dejal ob novici, da so se štirje ne prav rosno mladi možje na dopust na več kot 300 kilometrov oddaljeni otok Pag odpravili kar s kolesi. A kot so po uspešno dose- ženem cilju povedali Franc Finkšt, Matjaž Jurjovec, Marjan Ostruh in Peter Žlebnik, takšen podvig tudi za neprofesionalne kolesarje ni misija nemogoče. 325 KILOMETROV V 17 URAH IN 40 MINUTAH Omenjena četverica se je na pot do hrvaškega otoka Pag odpravila iz Pobrežij. Vozili so 17 ur in 40 mi- nut, v tem času prevozili 324,6 kilo- metrov, premagali 3.906 višinskih metrov, njihova povprečna hitrost pa je bila 18,6 kilometra na uro. Še nekaj več zanimivosti o kolesarski avanturi je za Savinjske novice po- vedal Franc Finkšt. NA DOPUST S SVOJIM PRILJUBLJENIM PREVOZNIM SREDSTVOM? Franc, Matjaž in Peter se si- cer že dlje časa aktivno ukvarja- jo s kolesarjenjem, v lanskem le- tu je vsak izmed njih prekolesa- ril okoli tri tisoč kilometrov, a op- raviti tako dolgo pot v enem kosu vseeno ni preprosto. Ker so vsi tri- je člani Planinskega društva Na- zarje, se večkrat srečajo na planin- ski koči Farbanca na Čreti, kjer se je sprva čisto za šalo začel pogo- vor, da bi se pravzaprav spodobi- lo, da se na dopust enkrat odpravi- jo s svojim priljubljenim prevoznim sredstvom. ODLOČITEV »S KOLESOM NA PAG V ENEM DNEVU« Ko se je Franc junija odpravil s kolesom do hrvaške Reke in nato s katamaranom do Novalje ter brez večjih težav prevozil okoli 200 ki- lometrov, so pogovori na omenje- no temo postali resnejši in tudi od- ločitev »s kolesom na Pag v enem dnevu« je bila lažja. Pri načrtu za podvig se jim je pridružil še Mar- jan Ostruh, predsednik nazarskih planincev. Treba je še povedati, da četverica ni več v rosnih letih, naj- mlajši jih je dopolnil štirideset, os- tali pa so vsi že pred časom »sre- čali Abrahama«. NENAČRTOVANO POLICIJSKO SPREMSTVO Pot na Pag so začeli 20. julija ob polnoči. Marjan, za katerim je neko- liko manj prevoženih kolesarskih ki- lometrov, se je trojici, ki je startala na Pobrežjah, pridružil na Črnivcu. Zapletlo, a tudi pozitivno razpletlo, se je že na štiripasovnici med Trzi- nom in Črnučami, ki je za kolesar- je in pešce prepovedana, a to četve- rice ni ustavilo. Ker se niso ustavi- li sami, so jih ustavili policisti in jih nato, ko so izvedeli za njihov načrt, prijazno pospremili do Črnuč, od ko- der so lahko varno nadaljevali pot brez policijskega spremstva. PO »PETROLEJKI« IN »JADRANKI« DO NOVEGA VINODOLSKEGA Ob pol sedmih zjutraj jih je v Pivki čakal bogat zajtrk pri prija- telju, nato so pot nadaljevali pre- ko Knežaka do Ilirske Bistrice, na- to pa do mejnega prehoda Jelšane in do Rupe. Tam so skrenili na ces- to »petrolejka«, ki jih je vodila do Crikvenice, nato pa so po »jadran- ki« prišli do Novega Vinodolskega. Tam jih je s hrano in pijačo oskrbe- la Marjanova soproga Agata, ki jih je v nadaljevanju z avtomobilom spremljala vse do Novalje na Pagu. VZPON 400 METROV NAD MORJEM PRI 41 STOPINJAH CELZIJA Psiha, utrujene mišice, da o zadnjicah sploh ne govorimo, so bile na najtežjem preizkusu na poti iz Senja proti Lukovem. Tu se cesta v dolžini desetih kilometrov dvigne na 400 metrov nad mor- jem, kar je še toliko večji napor, če vročina pri temperaturi 41 sto- pinj Celzija kar puhti iz asfalta. A so tudi ta izziv uspešno premaga- li, prišli do Prizne in si na trajektu malce odpočili. Še deset kilome- trov in 200 metrov višinske razli- ke, nekaj krčev v mišicah, bolečin v vratnem delu in njihov cilj, No- valja na Pagu, je bil ob pol enaj- stih zvečer dosežen. NIKOLI VEČ! NO, MOGOČE PA ŠE KDAJ … In kakšne so bile posledice opi- sanega podviga? Kot je povedal Franc, je na cilju prevladovalo ve- liko zadovoljstvo, kljub ožuljenim zadnjicam in od sonca osmojeni koži. Med potjo so popili od 10 do 15 litrov različne tekočine, dvakrat jedli in vmes zaužili še kakšno vi- taminsko ploščico. Tehničnih te- žav na poti niso imeli, so se pa na pot resno pripravili, tudi psihe ni- so zanemarili. Z nepripravljeno gla- vo bi marsikdo med potjo odnehal. Vsi štirje so cilj dosegli z mislijo, da se česa podobnega ne lotijo nikoli več, že nekaj dni kasneje pa so bili drugačnega mnenja: »Mogoče pa še kdaj …« Tatiana Golob roma zgradili skoraj na novo. Otvo- ritev obnovljenega in povečanega doma je bila leta 1961. Leto prej so postavili tovorno žičnico. Leta 1988 je PD Celje začelo s temeljito obno- vo. Zgradili so nove sanitarije in pri- zidek za zunanjo strežbo, s prezida- vami pa so posodobili prenočitvene zmogljivosti. Povečani in obnovljeni dom so odprli leta 1991. KOČA NA LOKI POD RADUHO (1.534 M) Koča stoji na planini Loka na vzhodnem pobočju Raduhe, tik nad gozdno mejo. Prvo kočo je tu le- ta 1910 zgradila Savinjska podru- žnica SPD. Med NOB je koča pogo- rela. Po vojni je Gozdno gospodar- stvo Nazarje postavilo za svoje pot- rebe novo kočo. Leta 1950 jo je prev- zelo PD Celje in jo leta 1954 prepus- tilo PD Solčava, slednje pa leta 1956 novemu PD Luče ob Savinji. Večkrat so jo dograjevali in obnavljali, zad- njič v letih 1974-1975. Leta 1976 jo je upepelil požar. Takoj so začeli gradi- ti novo, precej večjo kočo. PD Luče jo je leta 1978 dogradilo in še istega leta svečano odprlo. KF Koča na Loki pod Raduho Savinjske novice št. 33, 16. avgust 2019 16 Ljudje in dogodki ČAROBNI VRTOVI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Med cesto in Savinjo se skriva Žirovnikova oaza miru Za belo ograjo ob glavni cesti v Spodnji Rečici se skriva dom za- koncev Vide in Mirka Žirovnik. Že na vratih obiskovalce pozdravi ku- ža v vitražnem oknu in kmalu se ta- isti kuža oglasi tudi v živo. Domo- vanje obdajajo smreke in grmov- nice, ki dajejo domu zavetje in in- timo. Na drugi strani parcele teče Savinja, med njo in cesto pa sta si Žirovnikova uredila dom po meri, z okolico, ki je urejena do potankosti. VELIK SADOVNJAK POLN JABOLK Žirovnikova sta se s hčerko Pe- tro v Spodnjo Rečico preselila le- ta 1992. Zgradila sta hišo in uredi- la okolico. Oba sta hodila v službo v Velenje in ko je prišel čas upoko- jitve, sta si oba še zelo aktivna poi- skala hobije. Najraje od vsega ure- jata okolico doma. Ob ogledu nam Vida pove, da v sadovnjaku raste že druga generacija jabolk, prve sta pred leti odstranila. OBOGATITEV VRTA, VISOKI GREDI Zelenjavni vrt leži ob reki Savi- nji. Na njem ima Vida posajeno ze- lenjavo in zelišča, letos pa sta pos- tavila še dve visoki gredi, ki se po besedah Vide odlično obneseta. Njuna barva se ujema z barvo klo- pce, na kateri lahko po delu pose- dita in poslušata reko. Mirko je na- mreč ves čas živel ob reki, zato sta si svoj skupni dom izbrala na po- dobni lokaciji. Nekaj zelenjave, predvsem paradižnik, domuje v ra- stlinjaku ob zelenjavnem vrtu. PESTROST IN RAZNOLIKOST PRIDELKOV Ob vhodu v dom cveti magnolija, družbo ji delajo grmovnice in hor- tenzija. Ob terasi ima Vida posaje- ne številne vrtnice in druge trajni- ce, Mirko pa je vodo iz vodnjaka spretno speljal proti malemu rib- niku, ob katerem kraljujejo hoste. Na zelenici se košati drevo asimi- na, ki ima kar nekaj plodov, ki bo- do oktobra prava popestritev je- senskemu jedilniku. Tudi limono- vec je obrodil, pa še marsikaj za- nimivega se najde na vrtu. Posaje- ne ima tudi borovnice, robidnice in jagode, tako da domačih pridelkov nikoli ne zmanjka. ZANIMIVA HOBIJA Vida veliko sadja predela v soko- ve, zelenjavo vlaga in zmrzuje, zato je tudi pozimi na mizi domača hrana. Mirko izdela, kar si zamisli Vida. Jago- de tako rastejo v žlebu, borovnice so ograjene in pokrite, sam je izdelal tu- di visoke grede in še marsikaj. Njuna usklajenost pa se ne kaže le v domu in njegovi okolici, oba imata zelo raz- vite tudi ročne spretnosti. Vida izde- luje vitraže in podobne izdelke, Mirko pa si je izbral malce nenavaden hobi za moškega - klekljanje. Njuni izdel- ki kažejo, da imata oba res obilo kre- ativne žilice. PSIČKA ZANA DRUŽINSKI ČLAN Povedala sta, da je hčerka, ki ži- vi v Domžalah, podedovala njune ustvarjalne gene. Poleg službe na- mreč izdeluje nešteto stvari. Vida in Mirko imata tudi psičko Zano, ki je usposobljena za reševanje. Mir- ko, ki okreva po operaciji kolena, je z Zano trenutno manj aktiven v ki- nološkem društvu, zato pa mu več časa ostaja za klekljanje in izdela- vo drugih dodatkov za dom in vrt. DOMAČI IZDELKI ZA DARILO Skrbeti za tako urejeno okoli- co doma zahteva veliko časa, a če to delaš z ljubeznijo, je rezultat za- dovoljstvo ob pogledu na delo, ki si ga opravil. Žirovnikova, ki sta za darilo dobila domače izdelke Kme- tijske zadruge Šaleška dolina, sta zadnja, ki smo ju obiskali v tej se- zoni. Sledi zaključek, ki bo potekal v prostorih Zavoda Stanislava. Tekst in foto: Štefka Sem Žirovnikova imata zelo zanimiva hobija, nekaj izdelkov sta s ponosom pokazala. Vida Žirovnik je ob obisku prejela domače dobrote Kmetijske zadruge Šaleška dolina. Izdelave ribnika se je lotil Mirko, Vida je poskrbela za zasaditev. Visoke grede so se izkazale za dobro odločitev. Savinjske novice št. 33, 16. avgust 2019 17 Organizacije, Ljudje in dogodki IZDELAVA RIŽE ZA SPRAVILO LESA V LUČAH Znanje nekdanjih »rižmojstrov« danes premore le še peščica Janez Bezovnik in Albin Robnik pri gradnji riže pri vlcerski bajti v Lučah. (Foto: Primož Vajdl) Lučki vlcerji so že od nekdaj znani po veščinah, povezanih s spravilom lesa iz gozdov. Nekaj me- trov izven vasi, ob reki Savinji, v Lučah stoji vlcer- ska bajta, ki prikazuje, v kakšnih razmerah so ne- koč živeli gozdarji oziroma vlcerji. Poleg nje zdaj stoji tudi tako imenovana riža za spravilo lesa. Pod projekt, ki zahteva znanje, ki ga danes pre- more le še peščica, sta se podpisala domača »riž- mojstra« Janez Bezovnik in Albin Robnik. GRADNJA RIŽE ZAHTEVNO DELO Gradnja riže je bilo zahtevno telo, ki ga je vo- dil »rižmojster«. To je bil običajno gradbeni samo- uk, ki je obvladal tesarsko delo. Riže so bile lesene konstrukcije, po katerih so spuščali les z višje le- žečih predelov v dolino. Narejene so bile iz smre- kovih hlodov, od katerih je imel vsak posebno ime. Posebnost pri gradnji riž so bile tudi merske eno- te, saj se je za razliko od danes merilo s palci, kvar- to, pedjo in laktom. To so bili veliki objekti, dolgi tu- di po več kilometrov, Bezovnik in Robnik pa sta pri vlcerski bajti naredila manjšo verzijo riže. NEVARNO DELO, KI JE ZAHTEVALO STROGA PRAVILA Vzdolž riž so bili razporejeni »poštarji«, ki so skrbeli za jasen prenos sporočil v obe smeri. Ze- lo jasno je bilo določeno, kaj je kdo počel. »Vča- sih je bilo potrebno riže močiti, da je les lepo dr- čal. Če pa je les drsel prehitro, so ga s pomočjo naprave, imenovane maček, zavirali. Poštarji, ki so stali ob rižah, so ponavadi sedeli na stolu, ki je imel le eno nogo, da med pomembnim delom ne bi zadremali,« se spominjata Janez Bezovnik in Albin Robnik. Delo je bilo seveda izjemno ne- varno, saj so lahko hlodi pri drsenju po riži do- segli hitrost tudi preko sto kilometrov na uro. Primož Vajdl TEKMOVANJE V HITROSTNEM KIPARJENJU Z MOTORNO ŽAGO NA LJUBNEM OB SAVINJI Matjaž Ugovšek pred Tadejem Brglesom V eni uri je kiparjem uspelo izdelati izjemne skulpture v različnih podobah. (Foto: Primož Vajdl) Vsi tekmovalci na »motorkarski gavdi« so prejeli spominske zahvale in nagrade. (Foto: Primož Vajdl) Prireditveno prizorišče v Vrbju na Ljubnem ob Savinji so prvo nedeljsko popoldne v avgu- stu poleg flosarjev zasedli tudi kiparji z motor- no žago. Med sedmimi tekmovalci se je na kon- cu zmage veselil Matjaž Ugovšek. Nagrajeni so bili tudi nekateri obiskovalci, saj je potekalo žre- banje srečk za lesene skulpture, ki so jih izdela- li tekmovalci. Na tekmovanje so iz Solčave prišli Matija Vavdi ter Vincenc in Gabi Roban, iz Gornjega Grada sta prišla Matjaž Ugovšek in Peter Ba- stl, svoje znanje oblikovanja z motorno žaga pa sta številčni publiki prikazala tudi Jernej Ver- buč iz Šmihela nad Mozirjem in domačin Tadej Brgles. Kiparji so imeli na voljo eno uro, v tem času pa jim je uspelo izdelati izjemne skulpture v podobi živali, rož in drugih predmetov. Tričlanska komisija je na koncu prvo mes- to dosodila Matjažu Ugovšku, na drugo mesto je postavila Tadeja Brglesa, na tretje pa Matijo Vavdija. Vsi sodelujoči na »motorkarski gavdi« so prejeli spominske zahvale in nagrade. Primož Vajdl Savinjske novice št. 33, 16. avgust 2019 18 Čestitke, Oglasi Savinjske novice št. 33, 16. avgust 2019 19 Organizacije , Oglasi BINETOV MEMORIAL NA LJUBNEM OB SAVINJI Ribiči tekmovali v muharjenju in namenu predali novo vozilo Po tekmovanju so za potrebe ribiškega upravljanja v zgornjesavinjskem okolišu namenu predali novo kombinirano vozilo. (Fotodokumentacija RD Ljubno ob Savinji) V okviru 59. Flosarskega bala so prvo avgustovsko soboto na ribni- ku na Ljubnem pripravili Binetov memorial v muharjenju. Ljubenski ribiči so povabili v goste kolege iz drugih družin, ki so se jim pridru- žili na tekmovanju v spomin na bi- všega predsednika Ribiške druži- ne Ljubno ob Savinji Albina Zamer- nika. Ob tej priložnosti so namenu predali novo kombinirano vozilo. ZMAGA OSTALA DOMA Čeprav je šlo v osnovi za tekmova- nje v lovu rib na muho, je bilo vzduš- je na Binetovem memorialu prija- teljsko. Vsaka ujeta riba je štela eno točko, ribo pa je bilo treba nemudo- ma spustiti nazaj v jezero. Zmage se je na koncu veselil predsednik lju- benske ribiške družine Gregor Križ- nik, drugo mesto je osvojil Miroslav Žaberl, sicer predsednik Ribiške zveze Slovenije, tretji pa je bil Pe- ter Solar, sicer predsednik Zveze ri- biških družin Celje in član RD Ljubno. NOVO VOZILO ZA POTREBE RIBIŠKEGA UPRAVLJANJA Po tekmovanju je sledilo dru- ženje, ki pa je bilo tudi malce slo- vesno obarvano. Za potrebe ribi- škega upravljanja v zgornjesa- vinjskem okolišu so namenu pre- dali novo kombinirano vozilo vol- kswagen crafter. Nadgradnja to- vornega dela je v celoti izdelana iz umetnih mas z ustreznimi odto- ki, prilagojena vožnji bazenov za transport in opreme potrebne ob elektro izlovih. Primož Vajdl Savinjske novice št. 33, 16. avgust 2019 20 Šport TENIŠKI TURNIR NA LJUBNEM OB SAVINJI Zmaga Sašu Rosensteinu Zmagovalec Sašo Rosenstein v akciji Tradicionalna ljubenska flosarija vsako leto postreže tudi s teniškim turnirjem za pokal flosarja in me- morial Franja Jakopa na teniških igriščih Šport centra Jakop. Letos je sodelovalo kar 40 zgornjesavinj- skih tenisačev. Po odigranih kvali- fikacijah jih je ostalo še 32. Od tor- kovega do sobotnega popoldneva so vsak dan potekali zanimivi izlo- čilni dvoboji. Iz dneva v dan se je ožal krog tekmovalcev, ki so lahko upali na sobotno končnico turnirja. Za naj- višja mesta na turnirju so se ta- se v finale turnirja uvrstila omenje- na tekmovalca. V zanimivem konč- nem obračunu je zmago z 9:7 slavil Sašo Rosenstein. Tekmovanje za pokal flosar- ja v Šport centru Jakop prirejajo že od leta 1992, od leta 2005 pa tudi za memorial Franja Jakopa. Vrsto let so ob Flosarskem balu na igriščih odbojke na mivki pri- rejali tudi turnirje v odbojki na mivki, vendar je po besedah Jake Jakopa z leti zanimanje za to tek- movanje upadlo. Franjo Atelšek KEGLJAŠKA TEKMA NA LJUBNEM OB SAVINJI Koroški kegljači osvojili flosarja Zmagovalci z ljubenskim županom in predstavnikom domačih kegljačev Obilico dogodkov Flosarske- ga bala na Ljubnem ob Savinji so popestrili različni športni dogodki, med katerimi je bila tradicionalna kegljaška tekma za pokal flosar- ja v kegljišču Ermenc. Ljubenski kegljači kot organizatorji so v svojo priljubljeno bazo povabili ekipi ŽKK Šoštanj in KD RCM Špedicija iz Čr- ne na Koroškem. Gostujočima ekipama so se zo- perstavili z domačo kegljaško eki- po Rore in kegljaško ekipo KK Ljub- no Gostišče kegljišče Ermenc. V pravem tekmovalnem vzdušju in ob glasnem navijanju, ki je stalnica služili tudi prehodni pokal. V zani- mivi zaključni tekmi so premagali ekipo KK Ljubno, ki je zaostala za 25 podrtih kegljev. Na tretje mesto se je uvrstila ekipa Rore s 473, na četrto pa šo- štanjska ženska kegljaška ekipa s 446 podrtimi keglji. Končne razgla- sitve se je udeležil tudi ljubenski župan Franjo Naraločnik, ki se je ob tej priložnosti zahvalil organi- zatorjem in osebju gostišča, ki že vrsto let poskrbi za dostojno pro- mocijo Ljubnega na športnem po- dročju. Franjo Atelšek MEMORIAL SREČKA SOLARJA NA FORŠTU Pokal flosarja v roke ekipi Šola harmonike Rošer Na turnirju v malem nogometu za moške je sodelovalo 14 ekip. (Foto: Matej Matko) Ljubenski Foršt je gostil turnir v malem nogometu za moške. So- delovalo je 14 ekip, zmage pa so se veselili igralci moštva Šola harmo- nike Rošer s Šaleškega konca. Po odigranih tekmah skupinske- ga dela in prvih izločilnih bojih so se v polfinale prebile štiri ekipe. V prvem sta se srečali ekipi Športne- ga društva Lepa Njiva in poznejši zmagovalci, ki so bili uspešnejši z rezultatom 5:1. Drugi polfinalni par pa je bil lokalno obarvan, kjer so v tekmi med Klubom zgornjesavinj- skih študentov in Katakombami zmage veselili slednji. V tekmi za tretje mesto so bili na- to po streljanju penalov uspešnej- ši študentje in tako osvojili končno tretje mesto. Tudi v finalu so gledalci videli streljanje kazenskih strelov, ki so več sreče prinesli ekipi Šole har- monike Rošer. Zmagovalci turnirja so imeli v svojih vrstah tudi najbolj- šega vratarja turnirja Nina Komar- ja, pokal za najboljšega igralca pa je prejel Alen Acman iz Katakomb. Primož Vajdl ko v polfinalnih obračunih pome- rili Sašo Rosenstein in Jernej Ri- bič ter Jernej Retko in Mitja Bo- žič. Z zmagama 9:7 Saše Rosen- steina v prvem in 9:4 Jerneja Ret- ko v drugem teniškem dvoboju sta ob takšnih priložnostih v edinem zgornjesavinjskem kegljišču, so na turnirju zmagali kegljači iz Črne s 592 podrtimi keglji in si s tem pri- Savinjske novice št. 33, 16. avgust 2019 21 Šport POLETNA VELIKA NAGRADA V SMUČARSKIH SKOKIH Timi Zajc premagal vso konkurenco, Bartol četrti Timi Zajc je že po drugi zmagi v tem poletju vodilni v skupnem seštevku poletne velike nagrade. (Foto: SloSki) Courchevel v Franciji je bil pri- zorišče tretje letošnje posamične tekme smučarjev skakalcev za toč- ke poletne velike nagrade. Sloven- ski tabor se je zopet veselil zmage, na najvišji stopnički je stal član lju- benskega skakalnega kluba Timi Zajc, četrto mesto je dosegel Tilen Bartol. Timi je po že drugi zmagi v tem poletju vodilni v skupnem se- števku poletne velike nagrade. »Tudi s slabim skokom sem še vedno na stopničkah, tako da imam še kar nekaj rezerv. Današnji prvi skok res ni bil dober. Z dvema solidnima skokoma pa sem oči- tno lahko na stopničkah. Tudi final- ni skok ni bil tak, kot ga znam na- rediti, a odneslo me je daleč in res sem zadovoljen, da mi je uspelo drugič zapored. Za naprej bom še naprej delal največ na tehniki, ve- liko je potrebno narediti še na hi- trosti. Potrebno je slediti temu, kar delamo zdaj in iti iz tekme v tekmo. Skupnih seštevkov ne gledam, ker tudi ne bom skakal na vseh tek- mah,« je bil zadovoljen Zajc po no- vi zmagi. Štefka Sem 8. EVROPSKO EKIPNO PRVENSTVO V ATLETIKI – DRUGA LIGA Mihalinčeva reprezentanci pritekla dve drugi mesti Maja Mihalinec (levo) je v teku na 200 m ob vetru v prsi le za stotinko zgrešila normo za svetovno prvenstvo v Dohi. (Foto: Peter Kastelic, AZS) V Varaždinu je v soboto in ne- deljo v drugi ligi potekalo 8. evrop- sko ekipno prvenstvo v atletiki. Slednjega se je udeležila tudi slo- venska reprezentanca. Tokrat si je ekipa priborila drugo mesto. Zbra- la je 321 točk. Prva je bila Estonija, ki je napredovala v prvo ligo. Med šprinterji je bila tudi Mozirjanka Maja Mihalinec. MOZIRJANKA LE STOTINKO ZGREŠILA NORMO ZA DOHO Mozirjanka je za reprezentan- co pritekla dve drugi mesti, in si- cer v teku na 100 in na 200 metrov. Obakrat jo je prehitela bolgarska šprinterka Ivet Lalovo Collio. »Na sekunde,« je ocenila svoj nastop Mihalinčeva. ZMAGOVALKA MEDNARODNE ATLETSKE LIGE Letos je osvojila tudi naslov zmagovalca mednarodne atletske lige. »Mitingi omenjene lige so bi- li dodatna motivacija, da sem več tekmovala doma. Sicer pa se na vsaki tekmi potrudim, da dosežem svoj maksimum. Nisem se osredo- točila na končno zmago, tudi v Ce- lju sem na državnem prvenstvu na zadnji tekmi skušala doseči normo za svetovno prvenstvo,« je pove- dala Mozirjanka. Marija Šukalo 100 metrov smo tekle v močan pro- ti veter, kar se je poznalo tudi na rezultatih, na 200 metrov pa so bi- li pogoji nekoliko boljši. Kljub pro- ti vetru -0.8 m/s sem na daljši pro- gi tekla zelo dobro, 23.03 s, kar je najhitreje letos. Za normo za Doho sem tokrat zaostala le za stotinko MEDNARODNO VOJAŠKO TEKMOVANJE V GORSKEM TEKU NA KOPAONIKU Bernarda Čeplak Poznič zasedla sedmo mesto Bernarda Čeplak Poznič je uspešno premagala tudi gorsko traso, kljub temu da je cestna tekačica. (Foto: osebni arhiv) Atletska reprezentanca Sloven- ske vojske se je udeležila medna- rodnega vojaškega tekmovanja v gorskem teku na srbskem Kopa- oniku. V reprezentanci je bila kot edina ženska tudi Bernarda Čep- lak Poznič iz Mozirja. Med tekmo- valci iz devetih držav si je Slovenija pritekla šesto mesto. »Ponosna sem, da sem lahko zastopala barve naše države. Kljub temu, da sem bila najstarejša med tekmovalkami, sem uspela dobro premagati progo. Kot tipična ce- stna tekačica pri tem nisem ime- la lahkega dela. Z mano so tekle »profi« gorske tekačice, ki so bile stare okrog dvajset let. A se nisem dala. Z rezultatom 29,34 na šest kilometrov sem zasedla 7. mesto. Najboljša je bila Rusinja, ki me je prehitela za štiri minute,« je svojo izkušnjo s Kopaonika opisala Čep- lak Pozničeva. Vojaško reprezentanco sedaj čaka dva meseca trdih priprav pred vojaškimi olimpijskimi igra- mi na Kitajskem. Z njimi trenira tu- di Mozirjanka, ki je prva rezerva. Še pred tem pa se bo udeležila med- narodne tekme v Budimpešti, kjer bo tekla polmaraton. Marija Šukalo Savinjske novice št. 33, 16. avgust 2019 22 Kronika, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • VLOMIL V AVTOMAT ZA AVTO KOZMETIKO Prihova: V noči na 5. avgust je neznani storilec vlomil v avto- mat za avto kozmetiko pri avtopralnici na Prihovi. Iz avtomata je ukradel za okoli 50 evrov menjalnega denarja. • PRI SLAPU RINKA SE JE POŠKODOVAL OTROK Logarska dolina: 7 . avgusta ob 13.40 so posredovali reševal- ci GRS Celje v Logarski dolini, kjer so nudili pomoč otroku, ki je padel pri slapu Rinka in si poškodoval roko. V reševanju je so- delovala tudi dežurna ekipa GRS z Brnika s helikopterjem LPE, s katerim so poškodovanega prepeljali v UKC Ljubljana. • RAZGRAJAL PO KAMPU Ljubno ob Savinji: 7 . avgusta je v kampu na Ljubnem ob Sa- vinji razgrajal gost kampa. Moški je bil pod vplivom alkohola, ob navzočnosti policistov pa se ni umiril, zato je bil pridržan. Za kr- šitev mu je bil izdan še plačilni nalog. • TRČILI OSEBNO VOZILO IN MOTOR Šmartno ob Dreti: 7. avgusta ob 12.27 sta v Šmartnem ob Dreti trčili osebno vozilo in motor. Gasilci PGD Nazarje so kraj nesreče zavarovali, nudili pomoč policiji pri usmerjanju prome- ta in poškodovanemu motoristu nudili prvo pomoč do prihoda zgornjesavinjskih reševalcev nujne medicinske pomoči (NMP). • BIK POŠKODOVAL PASTIRICO Planina Arta: 7. avgusta ob 20.29 je na planini Arta v občini Luče bik poškodoval pastirico. Prvo pomoč je poškodovanki nu- dil občan na kraju in jo nato prepeljal v Luče, kjer so jo prevze- li reševalci NMP Velenje. Reševalci so poškodovanko oskrbeli in prepeljali na zdravljenje v Splošno bolnico Celje. Utrpela je hu- de telesne poškodbe. • ČELNO TRČENJE ZARADI NEPRAVILNEGA PREHITEVANJA Ljubno ob Savinji: 9. avgusta se je nekaj po 16. uri pripetila prometna nesreča na regionalni cesti izven naselja Ljubno ob Savinji. 20-letni voznik je vozil iz smeri Luč proti Ljubnemu. V dolgem desnem nepreglednem ovinku je začel prehitevati vo- zili, ki sta vozili pred njim. V tistem trenutku je nasproti pravil- no pripeljal 27-letni voznik osebnega vozila. Vozili sta čelno tr- čili. V trčenju se je huje poškodovala 26-letna sopotnica v vozi- lu 27-letnega voznika. Gasilci PGD Nazarje so zavarovali kraj dogodka, odklopili aku- mulatorja, z vpojnim sredstvom posipali razlite motorne tekoči- ne, očistili cestišče in nudili pomoč reševalcem NMP, policiji ter vlečni službi. Reševalci NMP Mozirje in Velenje so poškodova- no osebo oskrbeli in skupaj z dojenčkom odpeljali v celjsko bol- nišnico. Drugo poškodovano osebo so svojci odpeljali na zdra- vstveni pregled. • TRČILI OSEBNI VOZILI Prihova: 9. avgusta ob 19.53 sta na Prihovi trčili osebni vo- zili. Gasilci PGD Nazarje so zavarovali in razsvetljevali kraj do- godka, odklopili akumulatorja, posuli razlite motorne tekočine z vpojnim sredstvom, očistili cestišče ter nudili pomoč policiji pri usmerjanju prometa in vlečni službi pri nakladanju vozil na vo- zilo vlečne službe. Poškodovan ni bil nihče. • POŠKODOVANA PLANINKA Okrešelj: 10. avgusta ob 16.19 se je na Okrešlju pri sestopu poškodovala planinka. Posredovali so pripadniki GRS Celje in vojaški helikopter z dežurno ekipo GRS z Brnika, ki so poškodo- vano na kraju dogodka oskrbeli in jo dvignili v helikopter. Z njim je bila prepeljana v Mozirje. Tam so jo prevzeli reševalci NMP in odpeljali v celjsko bolnišnico. Kraj pristanka helikopterja so za- varovali gasilci PGD Mozirje. • ALPINIST PADEL IN SE POŠKODOVAL Ojstrica: 11. avgusta ob 9.34 je v Herletovi smeri v severni steni Ojstrice padel eden od dveh alpinistov v navezi in se poš- kodoval. Posredovali so gorski reševalci GRS Celje ter dežurna ekipa za posredovanje v gorah na Brniku s posadko helikopter- ja Slovenske vojske. Poškodovano osebo so z vitlom potegnili v helikopter in jo prepeljali v UKC Ljubljana. Drugega alpinista so z vrvno tehniko spustili do dna stene in ga pospremili v dolino. • PRESTRAŠENA PLANINKA Okrešelj: 11. avgusta ob 13.48 je na Okrešlju planinka dožive- la panični napad. Posredovali so reševalci GRS Celje, ki so pla- ninko pomirili in jo s pomočjo vrvne tehnike varno pospremi- li v dolino. • V LJUBIJI NAŠLI TRUPLO Ljubija: 12. avgusta v dopoldanskih urah so bili policisti ob- veščeni, da je bilo na območju Ljubije najdeno moško truplo. Identifikacijski postopek je v teku, najverjetneje gre za pogreša- nega 83-letnika. Truplo je bilo najdeno 200 do 300 metrov od po- ti v globini na težko prehodnem terenu. Znakov nasilne smrti ni. Od 6. avgusta je potekala obsežna iskalna akcija za pogre- šanim Friderikom Ješovnikom. Zadnjič je bil opažen prejšnji to- rek popoldne na območju pod kočo na Smrekovcu v smeri pro- ti Belim Vodam. Savinjske novice št. 33, 16. avgust 2019 23 Pisma bralcev, Oglasi Korak k spravi: dva predloga Ko so v Trstu pred tedni (13. juli- ja) pripravili spominsko slovesnost ob 99 – letnici požiga Narodnega doma (tudi ob prisotnosti sloven- skega predsednika) sem razmi- šljal, da bi se tudi v Gornjem Gra- du septembra letos lahko z ustre- zno prireditvijo spomnili nesmisel- nih dogodkov izpred 75 let, ko so partizanski veljaki požgali nepre- cenljivo (ne samo za Gornji Grad in Zgornjo Savinjsko dolino, pač pa za celotno Slovenijo) stavbno in kulturno dediščino, gornjegraj- sko graščino. Poleg nje pa še čital- nico in zdravstveni dom (ambulan- to in domovanje dr. Raka) in samo nekaterim Gornjegrajčankam gre zahvala, da so prepričale koman- dante, da niso požgali še katedra- le in posojilnice. Verjetno mi bo kdo oporekal, da je bilo potrebno iz graščine preg- nati nemško komando. To seveda ni res, ker so bile po izjavah mno- gih takrat živečih domačinov nem- ške enote s komando vred pregna- ne iz kraja dan pred požigom, 12. septembra pa iz celotne Zgornje Savinjske doline. Predlog utemeljujem tudi s tem, da mnogo Zgornjesavinjčanov o obstoju graščine, v kateri je bi- la med drugim rezidenca ljubljan- skih škofov, v kateri je bilo sodišče in zemljiška knjiga, pa prireditvena dvorana in še in še, nikoli še slišalo ni. Pomeni, da je to bila in je še da- nes, zamolčana zgodba. Upam, da sem podal dovolj tehtno utemeljitev za spominsko slovesnost, ki bi jo lahko pripravila občina in domača društva. Podob- no, kot se spominjamo nerazumnih požigov Solčave, Nove Štifte, Boč- ne in še nekaterih s strani nemške- ga okupatorja. Pa še en predlog imam, ki je tudi vezan na obdobje druge svetovne vojne, ki je povzročila neskončno veliko gorja in nesmiselnih žrtev. V začetku julija sem bil prisoten na slovesnosti ob ureditvi nove loka- cije spomenika umrlih med 2. sve- tovno vojno na Rečici ob Savinji. Prestavitvi so iz meni neznanih ra- zlogov nasprotovali nekateri pred- stavniki borčevske organizacije, sam pa menim, da je lokacija zelo primerna in lepo urejena in da na to mesto tudi sodi. Vendar ni moj namen niti pravi- ca gladiti ali poglabljati nesoglas- ja, ki jih najbrž ni več, pač pa sem ob tem dogodku razmišljal o vseh tovrstnih pomnikih tega mračnega obdobja, za katere sicer zgornjesa- vinjske občine in borčevske orga- nizacije vzorno skrbijo. Na vseh teh spomenikih so izpi- sana imena posameznikov, ki so iz- gubili življenja kot partizanski bor- ci, civilne žrtve vojne, interniranci v koncentracijskih taboriščih, likvi- dirani v nemških zaporih ali umrli v izseljeništvu. Za naše kraje, ki so bili priključe- ni Tretjemu rajhu, pa so zelo velika kategorija žrtev tudi prisilno mobi- lizirani v nemško vojsko in padli v bojih po širni Evropi, še največ na ruski fronti, pa za njihova imena na teh spomenikih ni prostora. Bili so prisilno mobilizirani tudi pod grož- njo pobitih ali izseljenih družin in razmišljanje, da bi se lahko odloči- li drugače, je iz udobja današnje- ga časa, napačno. Zato sem prepri- čan, da njihova imena (in mogoče še katera) na te pomnike tudi sodi- jo. Za ta razmislek pa so poklicane vse občine naše doline. Predlog želim podkrepiti tudi z dejstvom, da je bil 13. julija 2017 ob Kongresnem trgu v Ljubljani z dr- žavnimi častmi na podlagi zakona iz leta 2009 slovesno odkrit spo- menik vsem žrtvam vojn in povoj- nih pobojev in velja za ključni ko- rak k dokončni spravi slovenske- ga naroda. Jakob Presečnik Podvrh 31 Mozirje Naročniki Savinjskih novic imajo možnost objave brezplačnega malega oglasa. Občina Nazarje na podlagi javnega razpisa za dodeljevanje nepro- fitnih stanovanj v najem, objavljenega na spletni strani: www.nazar- je.si, objavlja JAVNI POZIV za oddajo vlog za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem v letih 2019-2021 Predmet razpisa: Občina Nazarje razpisuje oddajo neprofitnih stanovanj v najem, ki se bodo izpraznila ali na novo pridobila v letih 2019-2021. Razpisni postopek: 1. Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki izpolnjujejo razpisne po- goje. 2. Čas razpisa od 16. 8. 2019 do vključno 16. 9. 2019. 3. Razpisno dokumentacijo in vlogo lahko dobijo prosilci na sede- žu Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje ali na spletni strani ob- čine www.nazarje.si. 4. Vloge z dokazili je potrebno oddati do vključno 16. septembra 2019 do 15. ure v sprejemni pisarni Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje ali pa jo do tega dne oddate priporočeno na pošto. Oblikovani bosta dve ločeni prednostni listi: - Lista A za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem z nižjimi dohodki, ki niso zavezanci za plačilo varščine; - Lista B za stanovanja, namenjena za oddajo mladim in mladim družinam, ki prvič rešujejo svoj stanovanjski problem in prosilcem, ki so glede na dohodek dolžni plačati varščino (predvideno plačilo varščine v znesku dveh najemnin). Številka: 3522-0001/2019 Župan Matej PEČOVNIK, l.r. Savinjske novice št. 33, 16. avgust 2019 24 Za razvedrilo VSAK JE ZA NEKAJ, NI PA VSAK ZA VSE Predsednik PGD Luče Boštjan Robnik ob predaji gasilskega vozila za prevoz moštva: »Pri nas ima vsak svojo zadolžitev, za- to je za vozilo zadolžen naš voznik, ki pa še ni prejel ključev. Vas pa kdaj lahko vzamemo s sabo, ko se bomo odpravili na kak dru- žaben dogodek.« Lučki župnik Viki Košec: »Avto je odličen, sam bi tudi rabil tako vozilo, da bi čim prej prišel do vernikov, ki so zašli.« Robnik: »Aaa, za tiste, ki so zašli, je pa običajno pristojna gor- ska reševalna ...« ZA VSAKO BOLEZEN SE ROŽCA NAJDE, ZA MIR PA VATE V UŠESA Bernarda Majerhold, udeleženka upokojenskega srečanja pri vl- cerski bajti v Lučah (levo): »Pavla, uspešno si mi pozdravila bradavi- ce z zavezovanjem. Kaj pa moji sklepi? Imaš tudi za njih kak nasvet?« Pavla Polajner – Koželova: »Danes ti lahko položim samo roko, žaube pa nimam s sabo. Pridi k meni v Raduho, se bova skupaj po- dali po rcnije na Loko. Sicer pa se mi zdi, da tole tvoje škripanje v kosteh lahko pozdravi samo čas.« Marija Krivec, organizatorka upokojenskega srečanja (zadaj): »Bolje, da tole preslišim, da ne zapadem v švahost od vsega preb- ranega in slišanega.« ZA POBOŽNE ŽELJE ODPRI SE, O NEBO! Kmečki gospodinji sta v Lučah ponujali kulinarične dobrote. Suzana Robnik (levo): »Svet je velik, ampak najbolj fino doma- če pecivo dobite samo pri nama. S čim boste zaokrožili svojo pos- tavo, če ne z njim?« Marija Klemenšek: »Vsi svetniki in priprošnjiki, ki godujete na ta dan, dan gor ali dol, nima pomena, privedite kupce! Naj pokupi- jo najino robo, da bova imeli čas ob vlcerski bajti zaplesati. Čaščeni bodite, če privedete še snažne in sposobne plesalce nekrivih nog!« (Foto: MŠ) (Foto: MŠ) (Foto: MŠ) Savinjske novice št. 33, 16. avgust 2019 25 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 34. številki SN 2019 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Križanka, Informacije MLADINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Katarzyna Ryrych: Repinčevo polje Srčna, magična knjiga, ki sko- zi zgodbe otrok z roba Repinčeve- ga polja in odraslih v podobah sta- re ženice, skrivnostnega prišleka, učiteljice naravoslovja in še neka- terih govori o sprejemanju drugač- nosti, o dobrosrčnosti, prijateljstvu in pogumu. Branje, ki tako otroke kot od- rasle na čaroben način nagovar- ja, da je mogoče s pomočjo pri- jateljev in srčnih odraslih spre- govoriti o svojih stiskah in jih razrešiti z upanjem in radostjo v življenje. Otroška knjiga leta 2017 po mne- nju poljske sekcije IBBY. Savinjske novice št. 33, 16. avgust 2019 26 Petek, 16. avgust ob 16.00. Rečica ob Savinji Pohod Skrivnosti vode (Rečica–Blate–Žegnani studenec–Rečica) Sobota, 17 . avgust ob 18.00. Bočna Prireditev ob prevzemu novega gasilskega avtomobila ob 20.00. Šmihel nad Mozirjem Veselica z ansamblom S.O.S. kvintet ob 20.30. Bočna Gasilska veselica z ansamblom Vikend ob 20.30. Solčava Komedija Dve na enega Nedelja, 18. avgust ob 11.00 in 15.00. Mozirski gaj Šov s konji lipicanci s PRC za konjerejo Krumperk ob 12.00. Pri cerkvi sv. Mihaela v Šmihelu nad Mozirjem Blagoslov traktorjev ob 13.30. Šmihel nad Mozirjem Prikaz življenja nekoč pod Mozirsko planino ob 14.00. Športno igrišče v Novi Štifti Poletni mnogoboj dvojic v nogometu, odbojki in košarki ob 15.00. Šmihel nad Mozirjem Tekmovanje v vleki vrvi ob 17 .00. Šmihel nad Mozirjem Veselica z ansamblom Banovšek Torek, 20. avgust ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka Sreda, 21. avgust ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov! gsm: 041/688-094. Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravi- la (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. ŽIVALI – PRODAM Prodam prašiče domače vzreje, različnih tež, Andrejeva kmetija; gsm 031/509-061. Prašiče, najboljše mesnate pasme za dopitanje na večjo težo. Fišar; gsm 041/619-372. Prodam pujske od 30 do 60 kg; gsm 041/445-315. ŽIVALI - KUPIM Kupimo krave in telice za zakol, plačilo takoj; gsm 031/832-520. Kupim kravo, telico za zakol, dopi- tanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. Kupim bikca/teličko simentalca, starega okrog 10 dni; gsm 040/169- 448. DRUGO – PRODAM Prodam rdečo peso, 1,5 eur za kg; gsm 041/354-568. DRUGO – PODARIM Podarim okrog 300 kom opeke mo- delar in kupim rabljen plinski šte- dilnik; gsm 031/582-897 . NEPREMIČNINE Prodam gozd 3 ha v Letušu; gsm 041/791-205. Savinjske novice št. 33, 16. avgust 2019 27 Oglasi Savinjske novice št. 33, 16. avgust 2019 28 Oglasi