ULAdtt-u oo v ODO u I Lf« L rHUNIt ZA PTUJSKI OKRAJ UREDNIŠTVO IN UPRAVA PTUJ. MLO. II. NAOSTR - rBLCPON IT IS« ČEKOVNI RAČUN PRI NARUDNl BANU PTUJ llfcv M>-M133a-« UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK V R A B L JOtS ROKOPISOV NB VRAČAMO - f- TISKA MARIBORSKA TISKARNA Cena din 8. Štev. 40 — Leto V. PTUJ, 3. oktobra 1952 Poročila s Koreje zadnje čase niso nič kaj zanimiva. Kljub te- mu ne mine dan, da bi ne prišlo do manjših spopadov na obeh straneh, pa tudi letalstvo Zdru- ženega poveljstva redno napada sovražnikovo zaledje. Delegacija Združenega poveljstva v Pan- mundžomu je po daljši prekinitvi razgovorov ponudila nov načrt za repatriacijo vojnih ujetnikov. To vprašanje je namreč kamen spotike za sklenitev premirja. Če tudi tokrat ne bo uspela, se bo ameriška vlada potrudila, da ce- lotno zadevo sproži na oktobr- skem zasedanju Generalne skup- ščine. Toda nastopili so novi momenti. Po vesteh iz uradnih krogov ame- riške VIII. armade je zanesljivo, da so v Severni Koreji tudi so- vjetske čete. Doslej jih sicer še niso ugotovili na bojišču, pač pa računajo, da se v glavnem ukvar- jajo z letalsko obrambo severne Koreje ter z redno preskrbo se- vernokorejskih in kitajskih čet. O tem je baje pripovedoval neki »severni« obveščevalec, ki je pre- bežal čez frontno črto in se pre- dal združenim četam. Ameriški letalci pa so ugotovili, da si na- sprotnikovi piloti včasih dajejo znamenia tudi v ruščini. Vseka- kor bodo v zvezi s prvimi vestmi .sledila še ostala, zanimiva od- kritja. Nič manj srdita bitka, toda brez krvi, divja v ZDA, kjer je predvolilna kampanja na višku. Značilno je, da se prav te dni močno naoadajo »vodilne glave« obeh strank. Posebno priljubljene so obtožbe o korupciji, ki jih valijo demokrati in reoublikanci na nasprotnikove kandidate za predsednika ozir podpredsednika ZDA. Ta način predvolilne bor- be pa brez dvoma ne bo privabil volivcev, ki so na zadnjih volit- vah v precejšnjem številu raje ostali — doma ^volilo jih je samo okrrv? 5(y/o!). Četudi gre nri teh očitkih v glavnem za predvolilno taktiko, bo od vsega izrečenega in napisanega med volivci ven- darle marsikaj negativnega o.stalo. Obisk zunanjega britanskesra ministra Edena je za nami. Po obisku v Avstriji se Je vrnil na svoje delovno mesto v London. »Prerokbe« italijanskih uradnih in neuradnih krogov, češ da pri- naša v Beograd nove načrte za rešitev tržaškega vprašanja, so se po njegovih lastnih izjavah pri nas in na Dunaju pokazale kot dokaj neuspela propagandna po- teza. Eden ni prišel v Jugoslavijo kot posrednik, temveč kot oseba, ki bi hotela na lastna ušesa sli- šati jugoslovansko mnenje, kakor ga je tik pred svojim obiskom Jugoslaviji slišal v Strassbourgu od predsednika italijanske vlade De Gasperija. Ker pa ni hotel obiskati Italije, čeprav so ga na vso moč vabili, se v Rimu hudo razburjajo. Plod tega besa je najbrže tudi proces v Trstu 'proti dvema bivšima slovenskima par- tizanoma Grudnu in Pertotu, ker sta med drugo svetovno vojno likvidirala znanega tržaškega fa- šista Morandija. Ponovil se je v sicer ožji obliki oroces v Lucci. Borcem proti fašizmu sodijo se- daj profašistični elementi in vse to v okviru »demokracije«, ki Jo razo-lašajo na vsa usta. V ponedeljek se je vrnila s po- tovania po Grčiii in Turčiji naša voip^ka delegacija, ki je s svojim obiskom sosednima armadama in uradnim oredstavnikom navezala vse tesnejše stike. Voditelji da- našnje Grčiie in Turčije se stri- njajo z našim vodstvom v tem, da je treba braniti Balkan pred karšnim koli naoadom od zunaj, pri čemer se bodo vse tri države medsebojno podorlc. Kominformistični propagandni aoarat sedaj na vso moč poveli- čuje sklicanie konjrresa snvjet-^ke kominformistične Partije. V skla- du s tem se je Intilo njeno mos- kovsko elasilo »Pravda*^ številnih nanak. ki so jih »zagrešila nižja partijska vodstva« v svoji malo- marnosti pri nadziraniu, pa tudi sprejemanju novih članov. Na- padi pač zato. ker je koneres prpd durmi! Po vesteh iz Bolga- rije so ljudje v bojazni, da jim snet ne bodo zamenjali df-narja in jih tako ponovno oropali, nava- lili v trgovine in kunujejo vse, kar jim nride pod roko. Sodijo, da je sofijska vlada sama raz- širila to vest med ljudmi, da bi poživila omrtvičeno trgovino ter ji oomaeala r?'''^'-odati /-»'ope sla- bega bla^a V 'Pomnniji «o na vr-sti čis'ke. bol!>'a»-«'Vo «o«''??e v Sofiji r>a je oostav^lo rir<-r1 sodi- šče vpčio skun^no katoliških du- hovnikov kot »vatikanske in fran- coske vohune«. Mo«kva je z^ivrnila poziv treh zahodnih velesil, da naj na po- sebnem sestanku obravnavajo skrajšano mirovno pogodbo o Avstriji. V britanskem mestu Morecambc zaseda konferenca britanske laburistične stranke. Obravnava vsa pereča zunanje- politična in notranjepolitična vprašanja. Najzanimivejše so raz- prave o brezposelnosti in o tež- kem finančnem položaju Velike Britanije, ki ga Je po mnenju ne- katerih vodilnih laburistov mo- goče odpraviti samo z razširitvijo industrijske proizvodnje in več- jim izvozom. Omeniti pa je veliki uspeh voditelja levega krila stran- ke Bevana, ki je v sedemčlanskem političnem odboru dobil kar šest mest za svoje pristaše. To je zna- menje, da se večina laburistov vse bolj zavzema za bolj radi- kalne ukrepe, kakor so bili doslej Srednji vzhod je po svojem po- litičnem razvoju še vedno privla- čen. Libanon je dobil svojega no- vega r)rcdsednika republike, ni pa še prebolel vladne krize. V Egipta se zaostruje spor med generalom Nagibom in vafdistično stranko. Vlada namreč ne dovoli, da bi predsedoval stranki dosedanji predsednik Nahas paša. ker Je odkrila tudi okrog njega temne. koruDcijske madeže. Egiptovska vojska je zadnje dni zavzela več položajev v ministrstvih z name- nom, da jih nadzira. Dr. Mo^adik pa v Teheranu čaka britanskega in ameriškega odrovora na svoje najnovejše oonudbc glede rešitve anglo - perzijskega spora. Tudi Vri^n. ki 1e že pred tedni zajela KP Francije, se nadaljuje, četudi sta se dva glavna obtoženca žc delno »skesala«. D pmiseem oiri le iim\m iW Ptuj, 29. sept. (LP) Pred par docvi sta končali z delom v ptuj- skem okraju fluorografski ekipi instituta za tbc Golnik. Ustvarili sta zdravstveno sliko nad 50.000 oseb iz vseh predelov okraja. Na podlagi te bo mogoče pomagati bolnikom do ozdravljenja in do ponovne vključitve v delovni pro- ces za zgraditev boljSega življe- nja sedanjim in bodočim pokolc- njem. Zahvala za to pripada ljud- ski oblasti, ki skrbi za zdravstve- no stanje državljanov kakor Ijad- va samemu, ki je to skrb pravil- no razumelo in pomagalo pri delu ekipama ter organom oblasti, ki jim je bila zaupana organizacija in izvedba te akcije. Ob tej novi širokopotezni akciji, ki je zajela mlado in odraslo iz vseh predelov okraja, od naj- oddaljenejše hiše ob meji okraja do mesta, je bilo najlaže soditi, kako se brigajo naši delovni ljudje za svoje zdravje in kako sprejemajo pomoč, ki jim jo nudi v borbi zanj ljudska oblast. Uspeh Je bil mogoč in tudi dosežen rav- no zato, ker ni bilo razlike glede zanimanja za akcijo med Sloven- skimi goricami in Halozami niti med Dravskim in Ptujskim po- ljem. Ob končnem uspehu mora- mo pustiti v pozabo par brez- pomembnih krilatic, ki so jih spustili med ljudstvo na podeželju posamezni razširjevalci nezaupa- nja proti vsemu, kar stori naša oblast za napredek delovnega ljudstva. Priznati Je treba, da Je bilo visoko iznad povprečja zani- manje za to akcijo med prebivalci iz Haloz, v predelu okrog Sredi- šča, Podgorc, Lovrenca in Cirkovc, Starš in Hajdine ter Vidma, kjer je bilo 98—lOOVo udeležba ne glede na oddaljenost ali vreme. Tudi Slovenske gorice so dosegle visoki odstotek udeležbe ne glede na posameznike, ki so bili krivi pomanjkljive propagande in or- ganizacijskih priprav na akcijo, kot so to bili primeri v Desterni- ku. Trnovski vasi in drugod. Tehnične ovire, kot n. pr. okvara rentgenskega aparata so le tam vplivale na razpoloženje ljudstva in udeležbo, kjer je bil preklican prvotno objavljeni red slikanja. Tam udeležba ni bila lOO^/o. So bili primeri, kjer je bila udeležba slabša zaradi prepoznega obve- ščanja po krivdi občinskega od- bora, kot n. pr. v Desterniku, kjer je bil predsednik občine v soboto obveščen, da bo pregled in slika- nje prihodnji četrtek, vendar kljub temu niso bili ljudje pravočasno obveščeni. Kot po navadi, tudi ob koncu te akcije nikdo ni rad govoril o težavah, češ, povsod Je treba pre- magati ovire in težave, kjer gre za napredno in ljudstvu koristno delo in so s temi tudi pri tej akciji računali ter dosegli proti pričakovanju zelo visoke rezul- tate. Z enakim zanimanjem, kot so pričakovali povsod akcijo, sedaj pričakujejo delovni ljudje iz ptujskega okraja obvestilo o ugo- tovitvah fluorografskega slikanja. Ekipi po končanem delu. Včeraj se je vrnila v Ptuj mladinska delovna brigada »Dr. Jožeta Potrča«, ki je bila tekom 2 mesecev pri graditvi ceste Vrhnika—Logatec štirikrat udarna OKRAJNI KOMITE KPS PTUJ sklicuje V. OKRAJNO PARTIJSKO KONFERENCO za soboto, 4. oktobra 1952, ob 7.30 v Titovem domu v Ptuju. Dnevni red: 1, Poročilo o delu Partije (Jože Tramšek). 2, Razprava o poročilu. 3, Volitve okrajnega komiteja in revizijske komisije. 4, Razno. OK KPS Ptuj Graditev novih stanovanjskih hišiG se bo iahl(o nadaljevala Ptuj. 30. septembra (LP). Med graditelji stanovanjskih hišic sc je v ptujskem okraju hitro raz- nesla vest o odobrenih kreditih za dovršitev začetih stanovanjskih zgradb in dvignila njihovo upa- nje, da bodo v doglednem času živeli pod lastno streho ter pre- pustili sedanja stanovanja stoti- nam reflektantov, ki komaj ča- kajo, da bi se izpraznilo in na- novo zasedlo nekaj stanovanj. Mnogo se med njimi diskutira o pogojih za dosego tega kredita ter o tem, koliko kredita bi na- jeli, da bi dokončali začeto delo. Centrala narodne banke za Slo- venijo v Ljubljani Je 25. t. m. obvestila Okrajni ljudski odbor v Ptuju o kreditih za dovršitev za- četih stanovanjskih zgradb pri- vatnikov ter v glavnem pojasnila naloge OLO v zvezi s temi kre- diti kakor tudi sporočila pogoje, pod katerimi bodo interesenti dosegli odobritev kreditov. Ptujski OLO se dobro zaveda velike ptujske stanovanjske »ti- ske, zato je tudi toliko bolj za- interesiran za pravilno in uspešno razdelitev odobrenih kreditov, kar mu bo tudi v celoti omogočeno, saj bo sprejemal prošnje prosil- cev, preverjal njihove navedbe, Jih potrjeval ali zavračal ter predlagal Narodni banki, kako visoki zneski naj se komu odobri- jo, poleg tega pa bo tudi vodil vso kontrolo nad uporabo denar- nih sredstev v določene svrhe. Glede na gradbene težave, ki so jih imeli delavci in uslužbenci ter drugi privatniki, ki so s svo- jimi sredstvi začeli graditi stano- vanjske hišice zase in za svoje družinske člane. Je Gospodarski svet vlade FLRJ poiskal vse možnosti, da se jim omogoči do- vršitev teh hišic v okrajnih me- stih in industrijskih centrih, od- ložil pa vprašanje dograditve hi- šic, ki so oddaljene preko 5 km od mesta, kjer je graditelj za- poslen. Sedaj odobreni krediti bodo pripomogli k temu, da bodo med drugim dokončane tudi stanovanj- ske hišice na Zg. Bregu, ob Lju- tomerski cesti kot v Stukih, kjer se gradijo hišice v gradbeni črti na podlagi že izdanih gradbenih dovoljenj. Večini nedovršenih hišjc v Ptu- ju so lastniki z lastnimi sredstvi že postavili temelje in nad po- lovico nosilnih zidov ali pa so se- zidali temelje in nabavili vsaj polovico gradbenega materiala ter ga »pravili na gradbišče. Do naj- več 700.000 din kredita jim bo zadoščalo, da bodo dokončali hi- šice najpozneje tekom enega leta. Ni pa izgledov, da bi bil kredit odobren interesentom, ki niso kreditno sposobni, torej tistim delavcem in nameščencem, katerih ena tretjina mesečnih prejemkov ne doseže ene šestine polletne anuitete. Privatniki prostih pokli- cev tudi ne bodo dobili kredita Ereko 700.000 din, čeprav bi ra- ili več kot eno tretjino predra- čunske vrednosti zgradbe, do ka- tere se bo odobraval kredit. Luksuznih del, opreme in stran- skih poslopij z izjemo suhih stra- nišč in drvarnic ne bodo mogli graditelji naročati iz tega kre- dita. Odplačilni rok 30 let in I«/« obresti predstavlja nedvomno ugodnost, ki jo lahko nudi samo socialistična družbena ureditev. Taks in davka koristniki tega po- sojila ne bodo oproščeni. Sigur- nost vrnitve sedaj najetega kre- dita bo banka zavarovala z vkniižbo na nepremičnini, ki Jo kreditira, redno plačilo anuitet pa z administrativno prepovedjo na plačo. Novozgrajene stano- vanjske hišice morajo biti obvez- no zavarovane pri DOZ. oolice pa vinkulirane v korist banke. Od interesentov samih, na tudi od hitrega postonanla OLO in banke je odvisno, koliko časa ho poteklo, da bodo interesenti lahko ob danih ugodnostih čimnrej na- daljevali 7. delom ter nadoknadili čas. ki so ga zamudili s čakaniem in ugibanjem, kako bodo dovršili začete stanovanjske zeradbe ob prvotnih slabih izgledih la kre- dite. PRODANIH BO 120 ENO- IN DVOSTANOVANJSKIH HiS Ptuj, 29. sept. (VV). Iz fonda splošnega ljudskega premoženja bo na področju ptujskega okra- ja prodanih delavcem In name- ščencem v smislu predpisov čl. 17 uredbe o zidamju stanovanj- Ptujska rešilna postaja dobi nov rešilni avto Ptuj, 27. septembra (VP). Ve- liko razumevanje za pomoč po- nesrečenim, poškodovanim, po- rodnicam in bolnikom s čim hi- trejšim in čim udobnejšim rešil- nim vozom za prevoz v boIniSnico je pokazala Tovarna aluminija v Strnišču s tem, da je dala ptujski rešilni postaji 900.000 din pod- pore za nabavo modernega rešil- nega avtomobila. V treh tednih bo nov moderni avtomobil služil svojemu namenu. Rešilna postaja v Ptuju težko zmaguje svoje naloge v zvezi s prevozi bolnikov in ponesrečencev s starimi in izrabljenimi vozili. Vozila UNRRA izvora, vojaški sanitetni avtomobili, so velikega formata, porabijo mnogo bencina in so za teren z nizkim drevjem, kot n. pr. Haloze, neprikladni, ker so zelo visoki. Neprikladni so tudi za prevoze težkih bolnikov in ponesrečencev zaradi močnih vzmeti. Vse te okoliščine nare- kujejo postaji, da mora imeti več vrst vozil, predvsem pa mo- dernejšega vozila, da lahko za- dosti vsem potrebam vsakodnev- nega življenja. Za razumevanje za pomoč Re- šilni postaji zasluži celotni kolek- tiv Tovarne aluminija v Strnišču na čelu s svojim delavskim sve- tom in upravnim odborom pri- znanje vse Javnosti, da Je omo- gočil nabavo novega in moderno urejenega vozila, ki bo opravilo nešteto dragocenih rešilnih uslug delovnim ljudem iz ptujskega in sosednih okrajev. OGENJ POVZROČIL VECMILIJONSKO ŠKODO Ptuj. 1. okt. (LP) Nocoj je izbruhnil požar v okrajnem mlinu na Zg Bregu in uničil večino dragocenih mlinskih naprav. Po zaslugi hitre pomoči mariborskih, strniških in ptujskih gasilcev Je bil požar lokaliziran, sicer bi uničil tudi veliko stanovanjsko in gospodarsko poslopje. Vzrok požara bo ugotovila pre- iskava. Takšea bo nov reiilni avto. mmm Zdi gospodarsko leto 1952-53 bomo porabili med drugim tudi 145,800.000 dolarjev tripartitne pomoči, ki nam bo. kakor izgle- da, odobrena na podlagi prošnje naše vlade. Ta prošnja Je bila firedmet obravnave tripartitne de- egacije v Washingtonu že febru- arja t. 1. Če nam bo odobrena celotna zaprošena vsota, še ni znano. To pomoč bomo izčrpali v glavnem za kritje deficita v naši uvozno-izvozni dejavnosti. * Z zdravilnimi zelišči, ki rastejo pri nas, zalagamo 23 držav: Zdru- žene države Amerike, Zahodna Nemčija, Avstrija, Belgija, Angli- ja, Francija, Švica in Indija ku- pujejo največ teh zelišč. Leto« bi morali dobaviti mnogo več kamilic, kakor jih Je zrastlo v slabi letini, kljub temu pa smo izvozili 1200 ton zdravilnih ze- lišč v vrednosti okrog 120 milijo- nov dinarjev. Da bomo zmanjšali okrog 400.000 dolarjev zgube za- radi izostanka v dc^avi kamilic, bomo morali izkoristiti ostala zdravilna zelišča, ki so letos uspevala. V Beogradu Je bila 29. septem- bra t. 1, konferenca v zvezi z na- črtcwn za popis prebivalstva 1953. Pred dokončno potrditvijo načrta za popis prebivalstva bo letos v oktobru v nekaterih krajih po- skusni popis. Popis v vsej državi po novem načrtu bo marca pri- hodnjega leta. Usnjama na Vrhniki izdeluje iz domačih svinjskih koS lakasto usnje po posebnem postopku. Pre- delavna industrija, predvsem pa torbarstvo. izdelovanje konfekcij- skih izdelkov iz usnja, vetrnih Jopičev, suknjičev in kožnih pla- ščev bo sedaj mogoča iz doma- čega tovrstnega usnja. Prvi izdel- ki te usnjame so na zagrebškem velesejmu vzbudili posebno zani- manje. «- Zaradi letošnje slabe letine, predvsem suše. bomo imeli 140 milijard dinarjev zgube. To ob- čutimo predvsem v izgubi 274.000 vagonov žita v primeri s petlet- nim povprečjem 1947—1951, v iz- gubi sladkorne pese 52.000 vago- nov, pri sončnicah 6300 vagonov v isti primeri. Mesto izvoza 60 tisoč vagonov koruze bomo mo- rali uvoziti 70 tisoč vagonov žita za prehrano. Ta velika in ob- čutna škoda v našem narodnem gospodarstvu zahteva najstrožje varčevanje s poljskimi pridelki. Kot najboljši film za mladino od enajstega do štirinajstega leta je prejel na filmskem festivalu v Benetkah »Kekec« prvo nagrado — srebrnega beneškega leva. Za to nagrado sta se borila tudi ita- lijanski film »»Angeli te četrti« in ameriški film »Za vse Je prosto- ra«. »Kekec« Je tako navdušil mlado publiko, da je do zadnjega kotička napolnila dvorano. V Ita- liji in tudi drugod Je po festivalu močno naraslo zanimanje za našo filmsko produkcijo. Vse dosedanje sestavine mate- riala, ki so jih zobozdravniki uporabljali za plombiranje zob, bo izpodrinil novi plastični mate- rial, ki se je že v lahoratorijski preiskavi izkazal kot zanesljiv in boljši nadomestek. Iz tega mate- riala napravljene nlombe bodo dosmrtno držale. Delo z novim materialom bo lažje in cenejše in bo tudi poenostavilo proce- duro plombiranja. O tem mate- rialu so razpravljali na letošnji skupščini združenja angleških zo- bozdravrrikov. * Televizijski aparati sčasoma ne bodo služili samo razvedrilu in zabavi, temveč predvsem na me- stih, kier je potrebno budno oko, ta mesta pa so za ljudi prene- varna in neprijetna. V veliki meri bodo televizijski aparati slu- žili tudi industriji in trgovini. skih hiš delavcem in nameščen- cem 120 eno- In dvostanovanj- skih hiš. 34 teh hiš je bilo do- slej ocenienih in bodo prodane za okrog 10 milijonov dinarjev. Največ takih hiš, ki pridejo v poštev za prodajo, ie na področ- ju ptujske mestne občine in si- cer po številu 88 eno- in dvo' stanovanjskih hiš, 12 na področ- ju občine Ormož, 6 na področju Zetal, 5 na področju Rogoznice, 4 na področju Središča, po 2 na področju Vidma in Ha j din« in ena na področ'u Markove. Štiričlanska ocenjevalna ko- misija bo nadaljevala delo, čim bo dobila odgovore na nekatera nerešena vprašanja, na katera Je naletela tekom prvih cenitev. Stran 7 •PTUJSKI TEDNIK* Ptuj, 3. oktobra 1952 Sušmarstvo v gostinstvu je zavzelo že prevelik obseg v ptujskem okraju se Je rttpa- slo nezakonito prodajanje vseh vrst alkoholnih pijač s strani pridelovalcev, ki ta to nimajo nobenega dovoljenja. Tako se prodajo prav lepe količine vina brez davka na promet proizvodov ali po domače trošarine, da pri tem popolnoma izpustimo novo davčno obveznost, odvod 12»/» prometnega davka od prodajne cene. Ker je to krČmarjenje za- vzelo katastrofalen obseg, ki ne- malo škoduje proračunu, so «e posamezne okrajne gostinske zbor- nice, kakor tudi republiška «bor- nica, resno zavzele za rešitev tega problema. Tako je na podlagi rešitve «c- krctariata Sveta za gospodarstvo Vlade LRS izšlo obvezno navo- dilo, po katerem se v ptujskem okraju ne more dovoljevati to- čenje alkoholnih pijač na drobno kmctnm-pridclovalccm. Okraj Ptuj se po teh navodilih ne smatra ko vinoroden okraj, za- radi tega pridelovalci alkoholnih pijač ne bodo niti na prošnje mogli prejeti dovoljenja za tako Bvane »pulenlanke«. Pridelovalci so dolžni pridelek prijaviti ter zatrošariniti, razen količine, ki jim je odobrena za lastno upo- rabo. Vse primere vinotočev bodo go- stinski obrati obvezani prijav- ljati, storilce se bo klicalo na od- govornost ter primerno proti njim ukrepalo. Evidenco bodo vodile tudi postaje Ljudske milice, ki bodo kršilce prijavljale na pri- stojna mesta. Kmetje-pridelovalci imajo mož- nosti svoj pridelek dobro vnov- čiti bodisi vinarskim zadrugam, vinskim odkupnim podjetjem, pa tudi direktno gostinskim obratom vseh sektorjev, nikakor pa se ne bo več dopuščala skrajna svoje- volja, da bi znatno in trajno škodovali regularnemu gostinske- mu sektorju, ki je za to pozvan, da nudi in prodaja nakupljena dobra, pristna jn cenena vina. Opozarjamo pridelovalce, da se pokorijo navodilom in ne povzro- čajo škode narodnemu gospodar- stvu in sebi s tem. da se izpo- stavljajo kaznovanju. Odprt sestanek OPO Podlehnik Podlehnlk, 25. septembra. (B). 23. septembra smo imeli v Pod- lehniku odprt partijski sestanek naše OPO. Zbralo se je precejš- nje število članov in nepartij- cev, med gosti pa je bil tudi tov Belšak Franc. Poročilo o delu organizacije je dal sekretar, za njim pa je govoril tov. Belšak Prisotni so Izvaianjem obeh pozorno sledili, v diskusiji pa dali priznanje uvidevno.sti KP, ki je uvedla odprte sestanke, da tudi nečlani lahko dobijo vpogled v delo vo- dilne organizacije v naši državi. V diskusiji so bile obravna- vane še nekatere stvari v zvezi s KZ, o katerih bi lahko, kot je omenil tudi tov. Belšak, raz- pravljali na sejah KZ. Ljudstvo v Podlehniku In okolici pričakuje, da ga bo OPO v Podlehniku povabila še več- krat na podobne sestanke, da bo lahko sodelovalo pri reševanju nalog, ki bodo postavljene in sprejete na prihodnjih sestan- kih. Pismo iz Ciriculaii Precej časa Je že minilo, od- kar je imela tukajšnja OPO svojo odprto letno konferenco, ki je bila že tretji odprti par- tijski sestanek v našem kraju. Konferenci Je prisostvovalo nad 40 nečlanov, ki so zelo pazljivo sledili poročilu o delu partij- ske organizacije v preteklem letu. Bilo je zelo izčrpno in je pokazalo, da je organizacija uspela urediti vrsto notranjih vprašanj — izboljšati disciplino, razgibati delo ZB, IZUD in kmetijske zadruge, ki Je prav po zaslugi posebnega prizade- vanja partijske organizacije v leto&njem letu lepo napredova- la. Pomanjkljivo pa je bilo kljub delnemu uspehu delo pri ideološkem izpopolnjevanju čla- nov. Malo je pazila organiza- cija na delo z ženami in mla- dino, kar bo morala v prihod- njem letu popraviti. Po refe- ratu je sledila živahna diskusi- ja, v kateri so sodelovali tudi nečlani. Eden prvih problemov je bil lik komunista. Tu Je bilo ostro kritizirano zadržanje čla- nov Glavica Andreja in Kokola iz Slatine. Oba sta že dalje časa opuščala sestanke ter se izmi- kala vsakemu delu ter s prl- sostvovanjem verskim obredom kvarila ugled Partije. Iz navedb posameznih članov Je bilo raz- vidno, da sta oba, predvsem pa Kokol, vstopila v KP samo za to, ker sta nameravala preko tega priti do nekih privilegijev in se okoristiti. Ob teh ugoto- vitvah je bil soglasno sprejet sklep, da se oba izključita, kar so odobravali tudi navzoči ne- člani. Glavica je bil prisoten, Kokol pa izključen v odsotno- sti. Pri tej izključitvi smatra OPO za potrebno, da javno opozori na problem ekonomije v Slatini, katere predsednik je izključeni Kokol. Ljudstvo ime- nuje to ekonomijo, ki je še da- nes pod neposrednim vodstvom Okrajne zadružne zveze v Ptu- ju, »ekonomija Kokol in kom- paniiR". PripDročamo OZZ, da temeljito pregleda poslovanje te ekonomije in pri tem zasliši bivše agrarne interesente. Mi- slimo, da bodo ugotovitve za- nimive. V nadaljevanju diskusije Je bila obravnavana vrsta vzgoj- nih gospodarskih vprašanj ter so bili v zvezi s tem sprejeti sklepi, ki bodo pomogli k na- daljnjemu razgibanju politične- ga, gospodarskega in kulturnega življenja v našem kraju. niti še, da so se vrnili vsi, kljub napornemu potovanju, navdu- šeni nad tem, ker so videli to- variša Tita. Mnogi med njimi «0 izjavili, da bodo šli prihod- nje leto na obletnico ustano- vitve primorskih brigad. ★ Po dolgih pripravah je bila 21. sept. na Borlu tombola Zveze borcev. Čeprav ni tako uspela kot so prireditelji mi- slili, bo vendar pripomogla, da bo spomenik 9 talcem že letos odkrit. Ko bo ZB izpolnila to dolžnost do postreljenih tova- rišev, bo nadaljevala z akcijo za postavitev dostojnega spo- menika domačim borcem. Glav- ni dobitek — moško kolo — je dobila Tetičkovičeva iz Gruš- kovca. V nedeljo 28. sept. smo imeli sestanek zadružnikov, kjer Jc predsednik Majcenovič poročal o možnosti najetja kredita za grad- njo cistern in obnovo vinogra- dov. Diskusija Je bila zelo živah- na, kar dokazuje, da so naši ljudje spoznali potrebo po res temeljiti obnovi vinogradov in resnični modernizaciji. Mislimo samo, da pogoji in ves postopek okrog najemanja posojila za ob- novo vinogradov še ni popolnoma Jasen in to še nekoliko zavira celotno stvar. So pa že mnogi javili svoje potrebe in ugotav- ljali, kako bo s tem ali onim so- sedom, ali bo ta ali oni pristal na kompleksno obnovo itd. Go- tovo je, da bo ta sestanek, ki Je pokazal, da misli naša ljudska oblast resno priskočiti na pomoč Haložanom pri obnovi vinogra- dov, odjeknil po vseh hišah in da bo te dni o problemu obnove to- liko diskusije, kot je ni bilo že nikoli. Marsikateri vinogradnik bo postal iz lastne potrebe sedaj pravi aktivist v prepričevanju svojih sosedov. In tako je tudi prav. Zadružniki so brez oklevanja odobrili predlog upravnega odbo- ra KZ, da se nabavi traktor »Unimog« z najpotrebnejšimi pri- ključki. Sklenjeno je tudi bilo, da bodo pospešili gradnjo žage in da bo poskušala zadruga v svoji režiji obnoviti in vzorno urediti večji kompleks vinograda. • V nedeljo n. oktobra bo pred- poldne v šoli otvoritveno preda- vanje Ljudske univerze. Predaval bo domačin Stanko Rajher o ob- novi vinogradov v Nemčiji. Raj- her se je udeležil poučne ekskur- zije v Zahodno Nemčijo in bo na sestanku povedal, kako so tam rešili problem obnove in moder- nizacije vinogradov. • V nedeljo popoldne bo imelo Prosvetno društvo svoj redni ob- čni zbor. Še nelcaj na naslov OZZ Na pobudo živinorejskega od- seka KZ v Cirkulanah Je bil izvršen pregled živine zaradi vpisa v selekcij sko društvo. Pri tem pa moramo zopet povedati nekaj na račun OZZ. Oba pre- gleda je pismeno določila. OZZ, toda obakrat so morali ljudje čakati na prihod zastopnikov OZZ nad dve uri. In ne samo to, obakrat so morali OZZ telefo- nično opozoriti na to, da je vendar ona napovedala pregled. Ce bi tega ne storili, bi obakrat nihče ne prišel In ljudje bf morali gnati živino domov. To- variši, če že pismeno napoveste pregled. Dotem bodite še tako dobri, da si to zabeležite v svoje koledarje in na napove- dani pregled točno pridete, v slučaju eventualne zamude pa bi bilo kulturno in lepo. da se Ijudjem. ki so po vaši malo- marnosti čakali, lepo opravi- čite. * O potovanju nad 80 ljudi Iz našega kraja v Dolenjske To- plice je Ptujski tednik že po- ročal, vendar je potrebno omc- S pomočjo majšperškifi tovarn dobimo nov mc«^an most Cez Dravi njo Dol ena, 29. sept. (VV). S po- močjo 1,300.000 din, ki Jih Je dala občina Lešje na razpolago. Je pričelo ptujsko remontno podjetje z graditvijo mostu čez Dravinjo, ki bo 40 metrov višje od doseda- njega mostu in bo pravokotno sekal strugo Dravinjo. Pri mostu bo zgrajeno tudi okrog 200 me- trov nove ceste. Več let Je občutilo gospodar- stvo tukajšnje okolice, da Je po- treben nov močan most čez Dra- vinjo, saj se ravno tukaj zvozi v Majšperk največ lesa, zraven te- ga pa Je ta most pomemben tudi zaradi skrajšanja poti v Zetale za več kilometrov, neupoštevaje splošnih družbenih koristi, ki so vezane za ta most in cesto. Vino- gradniška zadruga Gorca-Dežno in kmetovalci iz občine Hajdina, Lovrenc na Dr. p., Videm in Pod- khnik visoko cenijo pomoč maj- šperških tovarn, ki bo pripomogla k temn. da bo končno promet v tem delu stekel brez ovir in te- žav, preko katerih doslej ni bilo mogoče priti do trpežnega in moč- nega mostu. SOLISTifJNi VOKALNI KONCERT V torek 7. oktobra ob 20. uri bo v gledali-šču v Ptuju pcmovi- tev koncertna baritonista KOglR VLADIMIR J A Pri klavirju prof. Breda Rajh iz Maribora — Komentator pro- grama režiser Peter MaJec, - Na programu so dela svetov- nih in domačih skladateljev. Predprodaja vstopnic v pone- deljek in torek v ptujskem gle- dališču. Za varnost množice Ptuj, 1. oktobra (GV). Svet za notranje zadeve v Ptuju Je spre- jel sklep na zadnji seji, da bodo na področju ptujskega okraja v najkrajšem času komisijsko pre- verjeni gradbeni- in požarno- varnostni pogoji zlasti v zgradbah in objektih, kjer se zbira večja množica delovnega ljudstva, to pa glede na okolnost, da se premalo skrbi za življenjsko varnost mno- žic v slučaju požara ali drugač- nih nevarnosti in nezgod. Pri prvih pregledih je ugotov- ljeno, da doslej ni bilo nikakih zagotovil, da bi se rešila na več- jih zbirališčih množice ob kakršni koli večji nezgodi ali požaru ve- čina ljudi. Javni lokali brez po- žarnovarnostnih sredstev in brez zasilnih izhodov bodo morali v bodočnosti več misliti na varnost množic kot na vse ostalo. Sreča Je, da pred tovrstno preveritvijo ni prišlo do kake nezgode, ki bi bila bolj opozorilo na nepravil- nosti in malomarnost kot pa po- buda, da se izvršijo povsod pre- gledi in da se množici zagotovi, da se lahko počuti povsod in ob vsaki priliki varna svojega živ- ljenja tudi v slučaju najhujše ne- sreče. Pri bodočih pregledih se bo iz- kazalo, kako gledajo tu ali tam na varnost množice in s čim Ji zagotavljajo, da so Jo sposobni tudi obvarovati, če so jo privabili k čim številnejši udeležbi. Še enkrat: „Vozil je romarje" Tov. urednik! V zadnji številki »Ptujskega tednika* je neznan pisec objavit članek o romanju na y>svelc gore* z muretinskim zadružnim trak- torjem. Ker jp članek netočen in ker pos-tavlja člana OPO Goriš- niča tov. Horvata Petra, predsed- nika KZ Muretinci, v nepravo luč, smo sklenili na partijskem sestanku, da bomo objavili po- pravek in tovariša Petra prika- zali tako, kakor to po svojem delu zax-luži. Ker vsi partijci in tudi nepar- tijci tov. Petra prav dobro po- znamo po njegovem res nesebič- nem delu in ideološkem gleda- nju na svet, ne moremo razumeti, kako ga je mogel nek neodgo- vorni pisec omenjenega članka tako netovariško in nepravilno prikazati v luči, ki je zanj in za vse člane OPO Gorišnica žaljiva. Ves dogodek se je v resnici dogodil tako-le: Ob priliki poslovnega potova- nja tov. Petra v Leskovec v Ha- • ozah, so ga Leskovčani (med njimi je bil tudi nek po imenu nepoznani partijec) prosili, če bi se lahko peljali z muretinskim zadružnim traktorjem v Krapin- ske toplice. V dobri veri, da gre res varno za potovanje v Toplice, je prošnji ugodil. Bila /e res iz- redna prilika, ker je nameraval traktor v Zagreb po zaboje za ja- bolka in bi mimogrede zapeljal Leskovčane v Toplice, s čimer bi imela KZ Muretinci plačano svo- jo vožnjo in od tega Šq zaslu- žek (15.000 din za KZ Muretinci, ki je najnaprednejša KZ v na- šem okolišu in ki se vsled gra- denj Zadružnega doma in stroj- ne lope bori s finančnimi teža- vami, ni malenkost!) Da je iz- padla vožnja namesto v Toplice na »svete gore«, ni krivda tova- riša Petra, temveč traktor is;-ta Zmazka, ki je podvzel vožnjo na svojo roko mimo predsednika KZ. Tov. Horvat Peter je izvedel za vožnjo šele potem, ko so or- gani NM vožnjo prekinili. Tov. Horvat Peter priznava, da mu je šlo za zaslužek (ne za osebni!), ne moTe pa priznati, da je vedel za prepovedano vožnjo. Da je prekršil cestno prometna pravila, je drugo vprašanje, o katerem n^ moremo razpravljati. Da je govoril na sestanku res- nico, mu verjamemo, ker je eden izmed Ustih, ki s svojim delom (ne pa samo z besedami!) dokazuje, da je partijec. Vsi člani OPO Gorišnica pre- vzamemo moralno odgovornos-t za Petrovo nedolžnost in mu že- limo dati 9 tem člankom vse za- doščenje. Gorišnica, 26. sepf. 1952. Čoki Dušan, sekretar, v imenu OPO Gorišnica MESTNI ODBOR RDEČEGA KRIZA PTUJ priredi v fetrtek, dne 9. oktobra 1952, ob pol 19. uri (pol 7. uri zvečer) v Titovem domu (Mestnem kinu) v počastitev »Tedna Jugoslovanskega Rdečega križa« SLAVNOŠTHO AKADEMIJO s pestrim sporedom. Vabimo vse, da se akademije udeleže v čimvečjera številu. Vstopnine prosto. Prostovoljni prispevki. še k članku „V Ptuju bo ustanovljeno delavsko prosvetno društvo ..Svoboda" Tov. urednik! V 38. številki VaSega tednika ste objavili članek pod gornjim naslovom. Hotel bi k članku do- dati Se nekaj misli in objasni- tev, kajti ustanovitev »Svobo- de« v Ptuju je pred durmi. Ini- ciativni odbor se je z vso vne- mo lotil priprav za ustanovni občni zbor. Jesenski in zimski čas sta najbolj primerna za interuiivno kultumoprosvetno delo. Koliko dolgih jesenskih in zimskih ve- čerov gre brezplodno v izgubo, a bi jih lahko koristno uporabi- li za živo društveno delo v raz- nih smereh. Vse to bo nudila svojim članom »Svoboda«. Nekdanji člani »Svobode« v stari Jugoslaviji radi pripove- dujejo o plodovitem delu tega delavskega prosvetnega dru- štva Svobodine prireditve, ki So vedno imele napredno ten- denco, so ljudje množično ob- iskovali. Nabito polne dvorane, vsi hodniki polni ljudi, vsi koti zasedeni — tak je bil odziv lju- di ob prireditvah »Svobode«. Res je, da so bile takrat prilike drugačne in da je bila dejav- nost takratne »Svobode« v na- vzkrižju z zahtevami protiljud- skih režimov stare Jugoslavije, a cilji in namen »Svobode« ostaja slej ko prej isti: dati ši- rokim množicam čim več iz- obrazbe, jih prosvetliti, duhovno zrevolucionirati in jim tako ka- zati pot k ustvarjanju boljšega družbenega reda. Današnja »Svoboda«, ki ima iste cilje, bo delala v mnogo ugodnejših pogojih. Ni se bati kot v stari Jugoslaviji, da bo njeno delo kontrolirala policija in ji prepovedala prireditve. V mnogih SKUD je bilo de- lavskega elementa občutno pre- malo. To društvo se je nekam zoževalo in delavci ga niso smatrali za sebi dovolj blizu. Reči moramo tudi, da SKUD kljub svojim številnim sekcijam ni polagalo dovolj pažnje na idejno-politično vzgojo svojega članstva, zato je izgubljalo obe- ležje naprednega delavskega gibanja, ki bi moralo biti zna- čilnost kulturno-prosvetnega društva v socialistični družbi. »Svoboda«, Id |o ustanavlja- mo, ima že na osnovi tradicije nekdanje »Svobode« najširšo perspektivo, da zajame vsakega delavca, bodisi fizičnega ali um- skega, ki mu je pri srcu, da iz- obrazimo do najvišje stopnje možnosti nosilce naše družbene stvarnosti — delavski razred in ga s tem usposobimo za nadalj- nje naloge v izgrajevanju socia- listične družbe. Vsakdo, ki se strinja z naka- zanim programom »Svobode«, bo lahko /ristopil v to društvo. V malem mestu kakor ' ^ Ptuj, ne bi imelo smisla, da bi obstajali dve kultumo-prosvetni društvi. Nemogoče j« v našem mestu trenutno formirati dve godbi na pihala, dve dobri dramatski skupini, dva orkestra itd., zato se bo »Svoboda« hitro utrdila, če bodo stopali vanjo tudi taki ljudje, ki imajo za seboj daljšo dobo društvenega dela in bodo svojo aktivnost prenesli tudi v »Svobodo«. V prihodnjih dneh bo inicia- tivni odbor pospešil svoje delo in poskrbel, da bo tudi »Svobo- da« v Ptuju čim prej ustanov- ljena. Začenja se sezona, ko društva lahko najbolj razvijejo svojo dejavnost, zato pohitite s i prijavami za vstop. Delovni ko- ' lektivi podjetij in ustanov pri- javljajo množično svoj vstop v »Svobodo«, ker čutijo, da je to društvo res njegovo, da bo ža- rišče, od koder bo rasla delav- ska kultura obogatena s pozi- tivnimi tradicijami kulture, ki Jo je doslej ustvarilo človeš+vo. S. K. -k Prekuptevafre je treba obdavčiti.' Tov. urednik! Pošteni ljudje v območju na- še občine Hajdma se zgražajo nad početjem nekaterih nepo- štenih kmetovalcev, ki živijo račun poštenih kmetovalcev in delavcev. O njih je bilo govora na masovnih sestankih, tudi od- prti partijski sestanek je ob- ravnaval ta problem, ki se je zadnji čas zelo razširil. Gre za prekupčevanje z živino, svi- njami in govedom. Po podatkih na občinskem ljudskem odboru Hajdina je razvidno, da so pri hiši tov. Tomaniča Martina pro- dali od 1. januarja 1952 10 ko- madov svinj, šest krav, eno te- lico, dvoje telet in enega vola. Tov. Tomanič Martin je odbor- nik občinskega ljudskega odbo- ra Hajdina, ter je še posebej zelo žalostno, da se okorišča na t-ako nepošten način. V biv.Sem KLO Slovenja vas je bil pover- jenik za kmetijstvo ter je tudi to svojo službo izkoriščal v svo- jo korist ter vršil razne mahi- nacije s potnimi listi. Tov. Malinger Franc iz Gereč- je vasi je prodal v istem obdob- ju 22 svinj, dva vola, eno kravo in eno tele. Tov. Malinger Janez Iz Gereč- jc vasi je tudi v istem obdobju odprodal 14 svinj, šest volov in eno kravo. Ti primeri naj služijo kot opo- min še tov. Hazimali Juriju — bratu Štefanu, Vogrinec Maksu iz Gerečje vasi, Cartl Francu iz Zg. Hajdine in Polajžar Francu iz Zg. Hajdine. Ljudska kontrola je razkrin- kala izkoriščevalce, katere bo s časom popolnoma Izločila iz svo- je sredine. Ob končni odmeri prometnega davka za leto 1952 pa upamo, da bo komisija za odmero dav- ka upoštevala navcdine ljudi in te ljudi obdavčila tako, da dru- go leto ne bodo niti pomislili na prekupčevanje. M. K. Zimski tečaji za žensko mladino V novembru se priČno po vsej Sloveniji zdravstveni tečaji ra dekleta, rojena v letih 1934 tn 1935. NaSi ženski mladini je nuj- no potrebno osnovno znanje iz higiene, epidemiologije, prve po- moči in prehrane otrok v miru, posebno še v vojni. Ministrstvo za Narodno obrambo je spoznalo potrebo zdravstvenega prosvetlje- vanja in poverilo JRK nalogo, da organizira take tečaje. Zato pro- simo občinske odbore RK, da iz- delajo po fluorografskib sezna- mih seznam tečajnic v dvojniku in da en izvod čimprej pošljejo Okrajnemu odboru RK v Ptuju, najkasneje pa do 10. oktobra. Se- znami naj vsebujejo ime in pri- imek, rojstne podatke, bivali.^če in poklic. Vpisati je treba tudi dekleta, ki so med tednom sicer zaposlena v drugih krajih, a so ob nedeljah doma. Odbori RK naj se domenijo s šolskim upravite- ljem glede učilnice, z občinskim odborom pa glede kurjave in naj kontrolirajo vsakokratni obisk te- čajnic. Tečaji se bodo vršili po ?olsk;h centrih, izvzete pa so manjše šole Rodni vrh. Gruškovje in Narap- Ije. Trajali bodo dve leti, a le v petih zimskih mesecih — od no- vembra do konca marca. Preda- vanja se bodo vršila vsako nede- ljo dopoldne no tri ure, kar bi zneslo v dveh letih 120 ur. Tečaje bosta obiskovala dva letnika ob- veznikov. Predavali bodo v prvi vrsti zdravniki in drugo zdrav- stveno osebje fmedicinske sestre, medicinski tehniki in babice^ v oddaljenih krajih na učitelji, ki bodo pa prej poglobili svoje zna- nje na posebnem tečaju v Ptuju. Predavanja bodo honorirana in to no 100 din na uro. V prvem letu bodo predavatelji seznanjali dekleta s higieno, epi- demiologijo in borbo proti nalcz- ljiv'm boleznim 30 ur, s prvo po- močjo 20 ur. z nego in prehrano zdravega otroka 10 ur. V drugem letu bodo slušateljice razširile in izpopolnile osnovno znanje, ki so si ga pridobile v prvem letu. Za higieno, epiden\iologijo in borbo proti nalezljivim boleznim je do- ločenh 10 ur, za PAZ in prvo pomoč 20 ur, za nego in prehrano dojenčka 10 ur in za splošno \z- obraževanje 20 ur. Predavatelji bodo dekleta seznanjali tudi s socialistično stvarnostjo in pouče- vali o škodljivih posledicah praz- noverja, neznanja in zaostalosti. Iz predmetnika je razvidno, da bodo tečaji obotrateli našo žen.sko mladino z znanjem, ki ga bo nujno potrebovala v poznejšem življenju. Pričakujemo, da se 'o zato polnoštevilno udeleževala predavanj, sicer pa je udeležba po členu 5 Uredbe o nredvoja^.ki vzgoji M-r>istrstva Narodne ob- rambe itak obvezna. Okrajni odbor RK Ptuj. Starši se bodo morali zamisliti nad početjem svollh sinov Dol a ne, 28. sept. (MO). Da- našnji skrajno prostaški nastop peščice zlikovcev iz Bukove, ki družinam Kolarič, Verlak, Veselic in drugim ne morejo nikakor biti v čast in ponos niti v zabavo, za- služi prezir in najstrožjo obsodbo. Izzivanje in pretep na Borlu ter poškodba več oseb ni zadnji po- dvig teh nadutih avanturistov. Tega ni kriva današnja družbena vzgoja, temveč slaba vzgoja, ki jo prinašajo taki posamezni iz dru- žinskega življenja in iz okolja, ki je sovražno današnji družbeni stvarnosti. V popoldanskih urah so prišli k gostilni na borlskcm mostu se- veda že precej okajeni in očivid- no pripravljeni na izzivanje in pretep. Razumljivo je, da bi se v takem razpoloženju lotili celo otrok, žen in tudi starcev, če bi jim ti prišli slučajno posamezno ali v večji skupini nasproti. Slu- čajno so se jim po cesti nič hu- dega sluteč približali: tajnik ob- čine Cirkulane tov. Majcen, or- jran LM tov. Seljak in mladinski funkcionar iz Ptuja. Brez vsakega vzroka in povoda so jih zlikovci iz Bukove napadli, boksali in tudi krilili z noži. kar za napadene ni ostalo brez posledic. Nanadli so tudi skupino fantov iz Muretinc. vendar so pri teh naleteli na mo- čan in organiziran odpor, da so morali končno pobegniti in od- nesti nekaj poškodb. Vprašamo njihove očete in ma- tere, ki navadno največ vpijejo, kaka je današnja mladina, koliko so sami doprinesli s pravilno do- mačo vzgojo do tega, da bi ne bili njihovi sinovi v sramoto dru- gim, pa tudi tiste posamezne vzgojitelje, ki z vzgajanjem lice- merstva rušijo v mladih ljudeh spoštovanje do družbe delovnih ljudi, do napredka in vsega, kar predstavlja za zdravega in pamet- nega človeka življenjsko vsebino. Ptuj, 3. oktobra 1952 ^PTUJSKI TEDNIK* Stran 3 ^^d!!el|ski sestanek v Msrliovcih Je da! vrsto ^nUui za mm šolsko leto Markove i, 28. sept. (2F). DanaSnji roditeljski sestanek v tukajšnji ioli je v celoti uspel. Udeležilo se ga je nad 150 star- šev, ki so tudi s tem dokazali, da so resno zaskrbljeni za vigojo mladega rodu. ki se razvija, raste in se pripravlja za življenje, da bo od nas prevzel sadove dela do- sedanjih pokolenj in da bo nada- ljeval naše delo, da bo našemu mlademu in bodočim pokolenjem res lepše in boljše. Na sestanku so dobili starši vpogled v lanskoletne uspehe, ki sta jih dosegli osnovna šola in nižja gimnazija v Markovcih, isto- časno pa jim je bila dana mož- nost, s svojimi predlogi dopolniti načrt za novo šolsko leto. Po podatkih, ki jih je navedel šolski upravitelj tov. Zlahtič v poročilu, so razvidni uspehi, pa tudi hibe in vzroki posameznih urnih in vzgojnih neuspehov. Važne ugotovitve je podprl s šte- vilkami. Že samo podatki o šol- skem obisku v preteklem letu po- trjujejo, da je dosegla šola v Mar- kovcih velike uspehe. V tem letu so dvignili šolski obisk na 94,41 odstotkov, o';tar! odstotki pa ka- žejo, kot da še kljub temu od 474 učencev 27 učencev vse leto ne bi pogledalo v notranjost šolskega poslopja. Po podatkih razrednic izhaja, da je kljub temu 17 učen- cev, ki so izostali po 30 šolskih dni tekom šolskega leta. Razum- ljivo je potem, da taki učenci ne morejo doseči zadovoljivih uspe- hov, ki ob koncu leta spravljajo v nevoljo prizadete otroke in starše. Na drugi strani pa je v tej šoli le 18 učencev, ki niso nobenkrat izostali. Da bi bilo ta- kih učencev na tej šoli čimveč, jc moralo učiteljstvo seči tudi po vzgojnih sredstvih za starše. Po- slalo jim je 237 opominskih pi- sem, nekaj ukorov in tudi oblasti nekaj predlogov za kaznovanje. Zraven tega so si tudi nekateri občinski odbori prizadevali vpli- vati na šolski obisk, kjer jim je prvo izobraženost in sposobnost mladine, ne pa strah pred ugovori žlahte in raznih sorodnikov. Vse navzoče je močno zanimalo poročilo o šolskem uspehu. Od 474 učencev je izdelalo 306 učen- cev, t. j. 64Vo, in 168 učencev ni končalo razreda zaradi negativne ocene. Osnovna šola je imela 25 odličnjakov, 70 prav dobrih, 160 dobrih, 51 zadostnih in 168 neza- dostnih. V nižji gimnaziji je bil po- vprečen šolski obisk 93V0, torej proti pričakovanju celo slabši kot v osnovni šoli. Od 137 učencev jc bilo izostankov za 10 učencev celo- letnega obiskovanja gimnazije. Med vsemi učenci je bilo le 10 dijakov, ki niso izostajali, dočim je na drugi strani 15 učencev iz- ostalo vse leto nad 150 učnih ur, so pa tudi primeri izostanka 435 učnih ur. Razumljivo Je, da taki učenci niso mogli biti ob koncu leta zadovoljni s svojimi ocenami, še manj pa njihovi starši. Pisme- no je bilo treba opomniti 51 star- šev, da bi se resneje zavzeli za redni obisk pouka. Na nižji gimnaziji je bil učni uspeh zelo slab. Od 137 dijakov je izdelalo samo 72, od tega 3 odlič- njakinje, 3 prav dobri, 29 dobrih, 37 zadostnih in 65 nezadostnih. Gornji podatki niso razveseljivi niti za starše niti za šolo, najmanj pa za učence same in resno opozar- jajo na hibo nerednega obiskova- nja pouka, ki Jo občutijo največ hlapčcki, pastirčki in eno- in obo- jestranske sirote, katerih hrani- tclje Je težko prepričati, da so krivi nepopisne škode, ki jo bodo otroci v poznejših letih moČno občutili zaradi neizobraženosti. Na tem sestanku prikazani po- datki o lanskoletnih izkušnjah in stanju šol ter vzgoje šoloobvezne mladine so dragocena podlaga za načrte za novo šolsko leto, ki na- lagajo staršem kot učiteljstvu ter učencem samim nove naloge ter skrbi, da bo delo, obnašanje in prehrana učencev na dostojni viši- ni. Na tem sestanku se je ra-^^prav- Ijalo tudi o šolskem telovadišču, o gospodinjskih tečajih, ljudski uni- verzi in šolskem zavarovanju. Med sklepi tega sestanka je ne- dvomno važen tudi sklep, da bo v tem šolskem letu več vaških se- stankov z roditelji, kjer bodo prediskutirana vsa šolska in vzgojna vprašanja. Da bodo v tem šolskem letu šolski uspehi mnogo boljši od lan- skih, zavisi od staršev samih, saj bo njihovo razumevanje važnosti splošne izobrazbe, ki jo mora dati učencu osnovna šola in nižja gim- nazija, pripomoglo največ do te- ga, da bodo otroci redno, radi in z ukaželjnostjo prihajali v šole, do- ma opravljali svoje učne naloge in potem zapuščali šolo z vsemi pogoji, da se nadalje izpopolnju- jejo še v nadaljevalnih šolah in ttčajih. Povezava z učiteljstvom in skupno delo bo zagotovilo, da bo markovska šola dosegla uspehe, ki bodo v veselje staršem, mladini in ljudski oblasti, ki vlaga čim ver more, da bi bil naš mladi rod zdrav, pameten in srečen ter spo- soben za številne življenjske na- pore. ★ SLAB ODNOS STARŠEV DO ŠOLE — SLABO ZNANJE UČENCEV Vitomarci, 30. sept. (F. Z.) Zad- nje čase se učiteljski zbor v Vito- marrih resno bavi s problemom obiskovanja pouka. V teku tega meseca Je bilo več neopravičenih izostankov, v času trgatve celo 50 odstotkov. Vprašamo se, kako da starši ne uvidijo škode, ki nastaja otrokom vsled tega. ker ne obiskujejo šo- • le, ki je mnogo večja od koristi, ki Jo imajo starši z domačimi deli, zaradi katerih zadržujejo otroke doma. Na roditeljskem sestanku, ki bo 12. oktobra t. 1., se bo učitelj- stvo s starši resno pomenilo o tem, kako bodo to napako odpra- vili, da bodo otroci ponovno red- no oh;skoi'ali šolo, ker s tem naj- bolj koristijo sebi in skupnosti. SLOVO OD POŠTNEGA USLUŽ- BENCA RUDOLFA KRAJNC Dne 24. septembra 1952 Je umrl v 53. letu starosti aktivni usluž- benec pošte Ptuj tov. Rudolf Krajnc. Kolektiv poJte v Ptuju Je z nJim izgubil enega najsta- rejših aktivnih uslužbencev, ki je služboval na tej pošti žc 30 let. Krajnc Je bil zaradi svojega ve- drega značaja, poštenosti in spo- sobnosti v kolektivu in pri pre- bivalstvu splošno priljubljen in znan. Pokojnik Je bil narodnostno zelo zaveden, saj se Je udeležil kot borec bojev za osvoboditev Koroške in Štajerske leta 1919. U.službenci okrajne pošte Ptuj so ga polnoštcvilno spremili na zadnji poti in ga bodo ohranili v trajnem spominu. ★ Most v Pacinjij je gotov Pacinje, 30. septembra (VK). Tukajšnji leseni most čez Pesni, co, ki je v celoti obnovljen, bo 1. olrtobra t. 1. izročen prometu. S tem Jo odpravljena velika ovira cestnega prometa na cest! Ptuj—Juršinci, saj so morala preje vsa vozila voziti izredno previdno in počasi, da ni prišlo do kake nesreče. Tekom enega meseca je pod- jetje »Cegrad« Ptuj Izdelalo za tukajšnji most popolnoma novo leseno konstrukcijo iz borovine nosilnosti 10 ton. Zgradilo je to- rej nov 26 metrov dolg most čez Pesnico, ki je bil po osvobodit- vi obnovljen in je vzdržal pro- met šest let. Sedaj je na vrsti popravilo mostu v Podlehniku, ki je tudi že tekom let oslabel in je i>o- treben popravil in obnove. Tako bo sčasoma cestni pro- met v ptujskem okraju vedno bol.lši, saj se izboljšujejo tudi ceste, v kolikor ni težav, ki zahtevajo več sredstev kot jih premorejo občine same ali podr jetja, ki jim je popravilo cest glavna naloga. Lovrenc, 29. sept, (VL) V večernih urah 26. jul. t. 1. se je podala večja skupina mladih fan- tov iz Lovrenca na Dr. p. na ples v Podlože. Med njimi je bil tudi 20-letni Muršec Franc iz Lovren- ca. Po kratkem plesu so se fantje okrog 23. ure zopet vračali proti domu. Spotoma so se zadržali na dvorišču gostilne Mešiček, kjer so se v temi zadržali tudi neki iz- zivači. Naenkrat je počilo. Proti gruči fantov iz Lovrenca sta bila dana dva strela. Eden je zadel Muršeca v glavo. Mladi Franc je padel in kmalu podlegel. Preiskovalni organi so takrat sumili, kdo naj b' prišel v poštev kot storilec. Končno so prišli na sled, da poseduje pištolo Korošec Janko iz Lovrenca, čevljarski po- močnik, star 18 let Bilo je tudi govora o tem. da je Korošec Janko že večkrat stra.šil fante z orožjem, vendar k sreči ni prišlo do težjih posledic. Kako je Janko tokrat držal pištolo, ne ve niti sam. Pravi, da ni hotel nikomur hudega. Hotel je samo malo pre- strašiti fante. Janko je moral v ptujske zapore zaradi obračuna za lahkomiselno uporabo orožja, ki je spravila v prerani grob 20-lctnega Muršeca Franca, njega pa pred sodišče. Nesrečni primer mladega Fran- ceta in Janka je resno opozorilo tistim staršem in svojcem, ki Jim je znano, da imajo njihovi sinovi ali sorodniki orožje, vendar ni- česar ne store, da bi mladi ljudje tega ne uporabljali. Sele ko Je nesreča pri hiši, si pulijo lase in si očitajo, zakaj niso preje »pra- vili te.ga od hiše, dokler je bil še čas. Naj se Janko Korošec danes še tako kesa, zakaj Je hodil okrog s pištolo, mu ne bo nič pomagalo, če njegovo spoznanje ne bo kori- stilo številnim mladim ljudem, ki bi sr lahko od njegovega primera naučili vsaj tega, da je orožje smrtno nevarno. Kmalu bo uveljavljsn nov hišni red Ptuj, koncem sept. (LP). V drugi polovici septembra t. 1. je bil v Ptuiu sestanek upravite- ljev hiš ter hišnikov v hišah splošno-ljudskega p-rr-moženja v Ptuju. Glavni predmet raz- prave na tem sestanku je bil nov hišni red, ki bo v velja\d v vseh sektorjih lastništva in ki bo urejal vsa vpra.^an.^a reda in snage v stanovanjslrih po- slonjih. Za sestavo tega hišnega reda Je že postavljena komi- sija pri LO MG Ptuj. ki je z delom tudi že začela. Novi hiž- ni red bo po odobritvi objav- ljen ter izobešen v vsal hoda Sercerjeve brigade Stane Terčak. To pomembno doku- mentarno gradivo, ki je pisano zelo živahno in napeto, je na koncu pisatelj podkrepil še s kronološkim pregledcan pohoda in nekaterimi dokumenti. Boga- tijo jo pa vsekakor številne jed- kanice akademika Božidarja Ja- kaca, ki je knjigo tudi opremil. — Cena v platno vezani knjigi je 320 din, na belem (finem) pa- pirju pa 400 din. Knjigo lahko naročite pri Upravi »Savinjske- ?a Vestnika«, Celje, poštni pre- dal 123, — Udeleženci pohoda, bivši borci in njihovi sorodniki, oiganizacije Zveze borcev, knjiž- nice, šole in množične organi- zacije, naročite knjigo pravo- časno, ker je večji del razpro- dan že s prednaročili! ERKUR — Tcleblagovnico v Ptuju, najde vsak Ptujčan, ker ve, da je to največja in najbolj sortirana trgovina, kjer te dobi vse, kar Vam srce poželi. laredno velika zaloga io iibira v pritličju kakor tudi v obeh nad- stropjih. , pa gremo pogledat, kaj ae tam dobi! Moško in žensko sukno ca plašče in obleke, volneno, bombažno in svileno blago za obleke in perilo, žamet za suknjiče v vseh barvah, vse vrste platna za perilo in posteljnino, tiski, kretoni, barhenti in flanel, koče in odeje. idio aparati, brivski pribor, dišeča kolonska voda, toaletno milo, suha in mastna krema, sukanec in gumbi vseh vrst, krtače za obleke in čevlje, sivanke, pletilke in razne prejice ter velika izbira %olne vseh barv za pletenje, denarnice, aktovke, ročne torbice in kovčki. onfekcija vseh vrst, moške in fantovske obleke, moški, ženski in otroiki plašči, suknene in delavske hlače ter pumparice, čepice in klobuki, žensko in moško perilo v svili in trikoju, toplo otroško perilo, nogavice svi- lene, bombažne in volnene, naglavne in ovratne rute. re in budilke, električne peči, moška, ženska in otroSka kolesa, otroški globoki in športni vozički, igrače za velike in male v veliki izbiri, ustne harmonike, zavese in preproge, pohištvo in še sto in sto predmetov, skratka vse, kar koli potrebujete. es, vse to se tam dobi! Kaj pa cene in postrežba? Pridite vsi in prepričali se boste, da je postrežba vljudna in pozorna, cene zmerne in konkurenčne. PRIPOROČA SE DELOVNI KOLEKTIV VELEBLAGOVNICE E li K U 1:1 ¥m ¥aijtfaiii v skupščino la^oia la m^d^ isvarovanfe Kratek čas nas še loči do vo- litev v prvo skupščino Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, ki morajo biti izvedene do dne 26, oktobra t. 1. Ker so to prve volitve v samoupravni organ so- cialnega zavarovanja, ko si zava- rovanci sami s tajnim in svobod- nim glasovanjem volijo svoje lastno in samostojno vodstvo, je potrebno spregovoriti nekaj be- sed o njihovem pomenu in važ- nosti. Z ustanovitvijo delavskih sve- tov je delavski razred Jugosla- vije prvič v zgodovini prevzel v svoje roke upravljanje proizvajal- nih sredstev in vodstvo proizvod- nje ter tako napravil prvi korak od državnega upravljanja k sa- moupravnemu vodstvu našega gospodarstva po svobodnih pro- izvajalcih. Drugi korak pa je prav prenos vodstva in upravljatija socialnega zavarovanja na same zavarovance, t. J, delovne ljudi. Socialno zavarovanje bodo pre- vzeli delovni ljudje v upravo, ko bodo izvolili skupščino zavaro- vancev. Ta bo v bodoče za vse zavarovance v okraju najvišji organ zavoda za socialno zavaro- vanje. Zato so volitve v to skup- ščino velike važnosti in pomenijo važen politični dogodek. One tvo- rijo nov nadaljnji korak k raz- širjenju in poglobitvi delavske demokracije v našem družbenem življenju, obenem pa predstav- ljajo nadaljnje obdobje v odmi- ranju države in prenosa njenih poslov na kolektive delovnih ljudi. Zato ne bo vseeno, koga bomo izvolili v samoupravne organe socialnega zavarovanja. To je eno najvažnejših vprašanj, ki se tiče bodočega razvoja socialnega za- varovanja. Pravilna rešitev tega vprašanja pa je prvenstveno na- loga sindikatov kot razredne or- ganizacije delovnih ljudi. To dolžnost nala.ga sindikatom že naša družbena struktura sama po sebi, posebej pa še uredba o usta- navljanju zavodov za soc"alno zavarovanje. To nalaga sindika- tom vso odgovornost za pravilno izvajanje in nadaljnji razvoj so- cialnega zavarovanja. S tem je važnost izbire kadrov, ki naj v bodočnosti vodijo in odgovarjajo za službo socialnega zavarovanja, dovolj jasno poudarjena. Prva skupščina okrajnega za- voda mora na svojem prvem za- sedanju izvoliti iz svoje srede iz- vršilni in nadzorni odbor, dele- gate v republiško skupščino, spre- jeti statut za svoj okraj ter po- staviti direktorja zavoda. Malo je še časa. Zato naj sindikalne or- ganizacije pravočasno presodijo, koga bodo kandidirale v okrajno skupščino in kateri od teh tova- rišev bo najbolj sposoben, da po- stane odbornik oz. član skupščine okrajnega kakor tudi republiške- ga zavoda. Zato je delo sindika- tov važno v tem, da poiščejo med svojim članstvom najbolj sposob- ne, zavedne in razgledane tova- riše. Najti bo treba ljudi, ki imajo vso potrebno kvalifikacijo za pre- vzem težkih in odgovornih nalog v soeialnflKi zavarovan-ju, obenem pa morajo biti to ljudje, ki s6 zaradi rvoje poštenosti in preda- nosti delavski stvari med delov- nimi kolektivi priljubljeni in uži- vajo vse njihovo zaupanje. Udeležba na volitvah bo me- rilo zrelosti in zavednosti delov- nih ljudi našega okraja. Za ude- ležbo na volitvah bodo delavci in uslužbenci dokazali, koliko se za- nimajo za dobro in pravilno vod- stvo ter gospodarjenje v social- nem zavarovanju. Pokazali bodo, koliko so pripravljeni in zreli samostojno in neposredno uprav- ljati sredstva, ki jim zagotavljajo v primeru delanezmožnosti ali sta- rosti ustreini življenjski obstoj. Pokazali bodo, kako so sami zmožni urejevati svoje življenjske pogoje in svojo življenjsko raven. Volilna udeležba bo tudi me- rilo sposobnosti in dejavnosti sin- dikalnih organizacij, rezultati pa bodo pokazali, v katerih sindikal- nih organizacijah utriplje resnič- no življenje, katere organizacije pa le životarijo in obstajajo samo na papirju. Prepričani smo, da bodo delovni kolektivi tudi tokrat pokazali, da so zreli in da cenijo svoje delavske organe. Potočnik Anton, TRGOVSKO PODJETJE obveSča rvojie ccniene odjemalce, da bo v petek 3. oktobra odprta renovirana poslovalnica v Krekovi ulici 6 (bivii Cvikl) z bogato izbiro manufakture po najnižjih cenah. PETROVIČ JANEZ: Vinogradniški kongres ¥ Fresburgu i (Nadaljevanje) 26. avgust 1952: Zbudili so me prvi Jutranji žarki. Ker je bilo v hotelu še vse tiho in mirno, sem vzel v roke Geografsko-statistični priročnik — Svet v številkah — in ga Jcl prav gotovo že desetič prelistavati. Da bi čim lažje primerjal nem- ške razmere z domačimi, sem si že doma izpisal nekatere oanovne podatke: Zvezna republika Nemčija v sedanjih mejah (vse štiri rascd- bene cone) meri 356.000 km' in šteje 65 milijonov prebivalcev. Samo Zapadna Nemčija (s Posar- Jem, toda brez ruske cone) pa meri 248.000 km» in šteje 45,5 milijonov prebivalcev. Vinogradniške površine Nem- čije merijo 65.000 ha (praktično so vse te površine v Zap. Nemčiji), kar predstavlja z ozi-rom na vso površino okrog O.lS^/o, v odnosu do površine Zap. Nemčije pa 0.26«/o. Jugoslavija meri 256.000 km', šteje 16 milijonov prebivalcev in Zrimec-Potočnik: Svet v Itcvil- kah. DZS Ljubljana, 1951, — Vsi podatki, ki Jih navajam, so za- okroženi. — Op. J. P. Ima 251.000 ha vinogradov, t. J. 1% vse površine. Samo Slovenija, ki meri le 20.000 km^, ima 22.000 ha vinogradov ali % nemških — vsa država pa jih ima skoraj šti- rikrat več kot Nemčija. Kljub temu, da vinogradništvo v nemški proizvodnji ne pomeni kdo ve kaj. so gospodarski krogi močno zainteresirani na pridelku, predvsem pa na kvaliteti vina, ki je poznano po vsem svetu Na vso moč si prizadevajo razširiti vino- gradniške površine, pri čemer pa jim Jc narava z neugodnimi kli- matskimi pogoji v pretežnem delu države postavila meje, preko ka- terih ne morejo. Kje torej tiči zajec, da se mi, vinogradniška velesila (v primer- javi z Nemčijo) Se nismo mogli v večji meri uveljaviti v svetu, čeprav imamo za dosego količin, še bolj pa kvalitet, ugodnejše po- goje kot Nemci. Na to vprašanje naj odgovori razstava — naj od- govorijo vinogradi, kleti, znan- stveni instituti itd Mnojro je tega, zato bo treba oči široko odpreti Sredi takega in podobnega raz- mišljanja Je nekdo potrkal na moja vrata in zaklical: »»Vstani, odhod na razstavo!« Na razstavni prostor smo se peljali po glavnih mestnih ulicah. Z velikim zanimanjem smo ogle- dovali to lepo, staro mesto. Freiburg je gospodarski in kul- turni center Južnega dela baden- ske republike in šteje nekaj nad 100.000 prebivalcev. Za seboj ima že dolgo zgodovino. Znan Je predvsem po velikem številu got- skih kulturnih in umetniških spo- menikov, med katerimi je naj- znamenitejša katedrala, ki ima baje od vseh krščanskih cerkva najlepši zvonik. Znan je še po eni najstarejših nemških univerz ki Je bila ustanovljena leta 1457 (najstarej^So univerzitetno meslf je Heidelberg — leta 1386). Med potjo smo si povedali tud vtise prvega večera in noči. Ke' je dobra polovica tovarišev sta novala v mestu pri privatnil strankah, nas je zanimalo v prvi vrsti, kakšne vtise so dobili v ožjem stiku z nemškim prebival stvom. Splošna sodba vseh jf bila. da ni bilo v nobeni hiši najti niti sledu o kakem »višjem standardu«. Za naše pojme čudnr zgodbo sta doživela dva tovariša ki sta imela nakazano stanovanje pri družini nekega nižjega urad- nika. Ker sta zakonca imela samo sobo in kuhinjo, sta se čez noč umaknila v kuhinjo na tla, zakon- sko posteljo pa sta odstopila na- šima tovarišema in to zgolj zaradi nekaj »ljubih mark«. Ze prvi pogled na razstavni prostor nam je povedal, da je razstava dobro pripravljena. Ves prostor Je bil razdeljen v dva dela. V prvem je bila poučna razstava, v drugem delu pa so razstavljale industrijske firme. Sklenili smo, da si bomo najprej ogledali poučno razstavo, ki je bila urejena v sedmih ločenih, v Širokem krogu razporejenih pavi- ljonih. Pred vsakim paviljonom je bilo v naravnem, precej velikem vinogradniškem nasadu (po dve oarceli) praktično prikazano vse fisto, kar Je bilo v paviljonu ob- lelano teoretično. Torej si pri vsakem oddclku-paviljonu poučne razstave prišel najprej do nasada, ■vjer si lahko približno ocenil, na kaj vse te hoče opozoriti prikaz v paviljonu. Pri izhodu iz paviljo- na, na drugi strani, pa si spet sto- pil v nasad, da si se preveril, če Irži vse tisto, kar si videl v dvo- -ani. Poučna razstava je imela, kot icm žc omenil, sedem oddelkov, m sicer: 1. selekcija. 2. cepljenje ftrsničarstvo), 3. zaščita. 4. gno- jenje, 5. obnova, 6. kletarstvo in 7. stroji in orodja. Ptujski tednik bo v prihod- njih številkah priobčil nekaj strokovnih člankov, ki jih pri- pravlja okrajni vinogradniški referent tov. Novak, zato v tem opisu ni poudarka na strokovni plati. Ogled smo pričeli pri »selek- ciji«. Na prvi parceli z dvanajstimi vrstami je bila prikazana pot se- lekcije do »klona«. V prvih štirih vrstah je bil nesclekcioniran nasad z vsemi tipičnimi lastnostmi: nekaj trt ta- kih, kot si jih želi vsak vinograd- nik, druge slaborodne ali sploh nerodne, z znaki raznih obolenj itd. — skratka nasad, ki Je nastal »na slepo«. Najboljše trte so bile označene s tablicami, kar pomeni, da jih vinogradnik že več let opa- zuje zaradi nadaljnjega razmno- ževanja. V drugih štirih vrstah smo vi- deli razmnožene tiste trte, ki so v prvem nasadu pokazale najbolj- še lastnosti, to je še vedno vmes- na stopnja do klona, kajti del raz- množenih trt je razočaral, zato take ne pridejo v poštev za na- daljnje razmnoževanje. V tretjih štirih vrstah so bile razmnožene tiste trte, ki so se iz- kazale v drugem nr.sadu. Tudi tu je bilo opaziti, da so nekatere odpovedale, večina pa Je bila zdrava, z normalno rastjo in do- bro obložene z grozdjem. Te trte, ki so dobro prestale tudi tretjo preizkušnjo, so kloni — sposobni za razmnoževanje na velikih par- celah. Razumljivo, da pri trsnem od- poru ni unoštevana samo dobra rast in velika rodnost, temveč tudi kvaliteta pridelka, ki jo vino- gradnik kontrolira v kleti. Z vzgojo klonov hočemo namreč doseči dvoje: visok pridelek in dobro kvaliteto vina. Na drugi parceli smo videli ne- kaj rezultatov vzgoje novih sort- križancev. Znano je, da imajo vse tkzv, klasične trsne sorte go- tove dobre pa tudi slabe lastnosti, zato poskuša moderna vinograd- niška znanost s križanjem vzgojiti nove sorte in nove podlage, v katerih naj bi se čimbolj združile dobre lastnosti in odstranile sla- be. Nemci zasledujejo pri križa- nju predvsem sledeče cilje: Zgod- nje dozorevanje, več sladkorja, manj kisline, odpornost proti boleznim, manjša zahtevnost ter velike količine in dobra kvaliteta vina. S posebnim poudarkom je bila prikazana nova sorta »Mul- ler-Thurgau« kot najbolj uspel rezultat vzgoje novih sort v zad- njih letih. Pri vstopu v paviljon smo bili nekoliko razočarani. Vsi prikazi so se nam zdeli preveč »osnovno- šolski«. Cim dlje pa smo zasle- dovali slike, tabele in grafikone, tem več priznanja smo morali dati prirediteljem, ki so znali na tako preT>rc«!t in vsakomur razum- ljiv način prikazati in utemeljiti pot in namen selekcije vinske trte ter vzgojo novih sort (Nadaljevanje sledi) Stran 4 »PTUJSKI TEDNIK. Ptuj. 3. oktobra 1952 Mariborska tekstilna tovarna, Maribor obfavlja izid žrebanja svojega razstavljenega tekstilnega blaga na ZagrebSkcm vele- sejma, ki ga Je poklonila srefnim dobitnikom, katerih srečke so bilr izžrebane na javnem žrebanju dne 30. septembra 1952 ob 18. uri v prisotnosti komisije. Vse dobitnike naprošamo, da nam izžrebane srcfke skupaj s svojim točnim naslovom dostavijo na naslov: Mariborska tekstilna tovarna. Maribor. Po prejema srečk Vam dobitke, ki so bili pred komisijo zapečateni, dostavimo po poiti. MARIBORSKA TEKSTILNA TOVARNA MARIBOR ' ZAKAJ TRIKRAT, KO BI ZADOŠČALO ENKRAT »Ernest, zakaj nisi šel samo en- krat iz Središča v Ormož k zdrav- niku zaradi potrdila, da si sposo- ben za vajenca?« »Dvakrat sem šel zastonj, ker je bil uradni dan, tretjič pa je zdravnik ugotovil, da mi ne bi bilo treba hoditi k njemu, ker imam strto roko!« ZABAVA Z NABRUSENIMI NOŽI »Rakuša, kako ti jc ugajalo na gasilski veselici v Zamencih?« »Hvala, na tc vprašanje sem že odgovoril v ptujski bolnišnici, ko so mi celili .ane!« BREZPLAČNO NA OGLED Pri skladišču OZZ je brezplač- no na ogled rigolni plug iz Ita- lije. Kaže. da je tako dobro nama- zan, da mu niti ptujsko podnebje ne bo škodovalo čeprav bi mo- ral na tem mestu tudi prezimo- vati. KAM PA VI TAKO NAGLO? Na cestnem knžišču v Gajcvcih je zaradi ovinka prišlo do kole- sarskega karambola Na tleh so se znašli Ambrož Martin, Vaupotič Franc in njegova spremljevalka V tem položaju jih je nekdo vprašal: »Kam pa vi tako naglo?« ZGUBLJEN DOBIČEK Pred postajo LM v Ptuju sta stala dva kamiona polna debelega krompirja, ki bi pripomogla dve- ma zagrebškima prekupčevalcema najmanj 70.000 din dobička, pa so jim preprečili račune. »Zagrebčana ne bosta imela bogate žetve kljub slabi letini, ker so jo preprečili organi ljudske oblasti.« BRATA JE UMORIL Z NOZEM Hajndl, 23. sept. (TV). Pred nedavnim je prišel Kukovec Ferdinand na bolniški dopust iz Maribora k svoji materi Na- slednjega dne so imeli Kukov- čevi trgatev. Ob tej priložnosti sta se oba brata Kukovec Ferdi- nand in Avgust precej opijani- la ter se med seboj sprla. V ve- černem času je prišlo med pre- piranjem tako daleč, da jc Fer- dinand v jezi zgrabil nož in ga zabodel bratu Avgustu od zad- nje strani pod koleno leve noge tako, da mu je z ubodom prere- zal dve glavni žili. Avgust je v teku pol ure skrvavel in podle- gel težkim poškodbam. F'-" ■'-Tnd ima na vesti sedaj že drugi umor, kar bo tokrat so- dišče vsekakor upoštevalo in mu izreklo za storjeno nečlove- ško dejanje zasluženo kazen. IZVRŠIL JE SAMOMOR Ormož, 24. sept (TV) V noči od 2.3, na 24. september je posest- nik Franc Cimerman iz Lešnice 34, star 64 let, izvršil samomor s tem, da je približno .'iOO m od železniške postaje Ormož skočil pod vlak. Samomor je izvršil vsled slabih družinskih razmer. POŠTENJE NI VEC REDKOST Hajdina, 27. septembra (LP) Pred kratkim jc prišel tov. Janez Mertl iz Skorbc na občinski ljud- ski odbor v Hajdino, da prejme industrijske bone v zameno za nakaznice za kurivo Uslužbence mu jc proti podpisu izdal 1100 bonov Cez kake pol ure se jc pa tov Mertl vrnil in prinesel bone nazaj, rekoč: »Te bone vam vra- čam, ker so mi doma povedali, da jih je hčerka že zjutraj dvignila Nočem imeti bonov, ki mi ne pripadajo.« Pri naknadnem pre- gledu seznama se je ugotovilo, da je hčerka podpisala v seznamu za izdajanje bonov nekaj vrst višje in bt bilo zelo težko najti napako. — Primer poštenosti, ki jo je pokazal tudi tov Mertl iz Skorbe. naj služi marsikomu za zgled. Uslužbenci občine Hajdina čestitamo k poštenosti tov Mertla! ROJSTVA. POROKE. SMRT! V SEPTEMBRU - DESTERNIK Rojstva: Hercga Marija, posestnica iz Strmeča, je rodila hčerko; Zelenko Genovefa, po- sestnica iz Doliča, jc rodila hčer- ko; Toplak Ida. posestnica iz G Velovlaka, je rodila sinčka; No- vak Antonija, žena tovarniškega delavca, stanujoča v Vintarovcih, je rodila hčerko. Umrli Arnuš Marija iz Vin- tarovc 48, stara 2 meseca, in Papst Janez, posestnik iz Vito- marcev, v 74 letu starosti. Poroke: Krajnc Ludvik in Fcrš Marija, oba iz Sovjaka, ter Vajdič Feliks in Ilešič Terezija iz Biša. MESTNI KINO PTUJ predvaja sledeče filme: Od 3 do 6 oktobra angleški film »Nebo brez jastrebov«. Od 7 d J 9. oktobra italijanski film »Glumači«. OKRAJNO GLEDALIŠČE V PTUJU Sobota 4. oktobra 19,52 ob 20. (S.) uri: Friderik Schiller: »Kovar- stvo in Ijubez^-n«, žaloigra v petih dejanj'h (osmih slikah) Režija Peter Malec. Nedelja 5. oktobra 1952 ob 15. (3.) uri: Friderik Schiller: »Ko- varstvo in ljubezen«. Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni dan pred predstavo in na dan predstave od 15. do 17. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. ure ter eno uro pred predstavo. Telovadno društvo PARTIZAN prične z delom Telesnovzgojno društvo Partizan sporoča vsem, ki se zanimajo za telovadbo, da Je pričelo t rednim delom v telovadnici ljudske Šole Mladika po sledečem urniku: Pionirji od 6. do 10. leta v torek in petek od 14 do 15. ure; vadi- telj: Ljubeč Franc; Pionirji od 10 do 14. leta v to- rek in petek od 17. do 18, ure; vaditelj: Kovačič Zlatko; Pionirke od 6. do 10 leta v po- nedeljek in četrtek od 14. do 15. ure; vaditeljica Bajgot Nada; Pionirke od 10 do 14. leta v ponedeljek in četrtek od 16. do 17. ure; vaditeljica Vajda Marica; Mladinke od 14. do 18 leta v ponedeljek in četrtek od 17. do 18.30 ure; vaditeljici: Ljubec- Opara; Mladinci od 14. do 18. leta v torek in četrtek od 18. do 19.30; vad'telj: Drobina Mišo. Članice od 18 leta naprej v ponedeljek in četrtek od 18 30 do 20. ure; vaditeljica Carli Katica; Člani od 18 leta naprej v to- rek in petek od 10..1u razvedrit«, nai pride k telovadbi. Starši! Vaši otroci bodo naj- bolje in naibolj koristno prebili svoi prosti čas v telovadnici Par- tiz^ipa. Telesna vzgoja mora biti nuj- no potrebna modernemu človeku, je va5fen člen v ponosni rasti dr^ivMana sor'al!st'čne A^Mtl Zato: »V telovadnico zbor!« SPOilT Drava—Kovinar (Mrb.) 2tl (1:1) V nedeljo. ^S. sept. jc SD Drava odigrala v Mariboru na igriščul Kovinarja prvo prvenstveno tek-! mo v jesenskem delu tekmovanja' slovcn