Požtitina pl»čana n gotovini.
Posamezna Številna stane l‘50.
Sloven skl.
P. n.
i T iirii(i. stranke'
Tajništvo	ul.
(prej Avtonomist)
Glasilo Slovenske Republikanske Stranke
p. Ljubljana
m delavcev.
Uredništvo in upravni&tvo v Ljubljani, Breg št. 12. II. Telefon 119.	Izhaja vsak petek.	Mesečna naročnina 5 Din. — Cene oglasov po dogovoru. Ža večkratne oglase primeren popust. Pri malih oglasih vsaka beseda 50 par.	
Št. 10. Ljubljana, dne 13. marca 1925.			Leto V.
Kaj hočemo?
Lastno zakonodajo na Lastnih tleh vzrastlega slovenskega ljudstva!
Obče človeški politični pokret.
Dne 4. marca t. 1. so so zbrali izvoljeni poslanci HRSS v Zagrebu na prvo svojo sejo. Na tej seji je imel t velik govor poslanec in p red-sednik poslancev Pavle Radič, ki je med dragimi rekel tudi sledeče:
Mi Hrvati že sedmo leto stremimo k sporazumu s Srbi im Slovenci na ozki in trnjevi poti pacifizma, a do kmečke pravice pa še ožjii in še bolj trnjevi poti kmečke republike. Na tej poti se nahaja danes ves hrvaški narod.
To je sicer veliko, toda za vspeh ni dovoljno, posebno ker nismo nikoli nameravali* kaj še, da bi se oddaljili od Slovencev in od iSrbov. Od 1. 1904. smo v svoji politiki, na temelju nepretrgane in žive hrvaške državnosti, delali za sporazum s Srbi v političnem življenju skupne nam domovine Hrvaške. Mi nikdar nismo bili separatisti, temveč mio vedno upali, da bodo šli našo pot — v živi jenskem interesu vseh južnih Slovanov! — >vsi Slovenci, vsi naši muslimani in tildi znaten del Srbov. To se ni ugodilo. Zgodilo se je nasprotno:	I
Slovenci (klerikalci! op. ur.) i naši (bosanski) muslimani, pa tudi oni Stfbi, s katerimi smo sedaj združeni, mislijo, a nekateri nam tudi pravijo, da je naš hrvaški pacifizem in naše kmečko republikanstvo velika, mogoče tla celo največja zapreka i za narodni sporazum i za socijalni napredek, ker da iz republi-kanstvom odbijamo vladarja, ki je drugi ustavni faktor, s pacifizmom pa vojne kroge, ki so velik faktor na dvoru.
Mi se zaradi tega nismo nikoli prepirali z našimi prijatelji v Bloku in se ne nameravamo niti sedaj. Namesto tega smo vedno nagJašali, da naš pacifizem ni defetizem in da smo vsi in še kako za obrambo napadene domovine in za to, da smo za to obrambo vedno pripravljeni.
Za svoje republikanstvo smo rekli in dokazali, da mu je vsebina kmečka demokracija in naš predsednik je najpreje v Londonu leta 1924. naglasil, da nam je za to vsebino (jedro) največ. Zatem je dne 24. avgusta 1924., po posetu gosp. Nastasa Petroviča, celo predsedstvo HRSS izdalo pismeno objavo v listih, da se v parlamentarni monarhiji angleškega tipa da izvesti i naš program soci jalne pravice, ki jo glavni cilj vseskupne politike HRSS. To je pri nas znano, manj pa v Srbiji. _
Kakor (vidimo pri zadnjih volitvah v Srbiji, ni bil izvoljen niti eden republikanec. Poleg tega so srbski republikanci tudi centralisti, »meščani« •liberalne smeri, ki je proti vna kmečki demokraciji, zaradi česar tudi ne uspevajo. Z obliko rep.ublikanst.va v centralizmu in brez kmečke demokracije -nam ne bi bilo pomagamo.
Po prilikah, kakor so danes v razpoloženju srbskega naroda in v pojmovanju uplivmega sveta, je to, kar smo v Bloku začeli pred letom dni, najboljša pot, čeprav je zelo težavna in bo najbrže tudi zelo dolga.
Gospodje narodni poslanci! Sedaj Vas hočem opozoriti na zelo važno, rekel bi, najvažnejšo stvar v novem .političnem razvitku HRSS in hrvaškega naroda.
Mi vsi verno, kako je bilo še
1.	1920. Izven banovine HRSS mi imela nobenih drugih pristašev, a kaj šele svojih organizacij in zastopnikov. Tedaj je naš predsednik, ko se je 1. 1921. in 1922. sestajal s pokojnim Stojanom Protičem na njegova 'vprašanja: »Toda kaj hočemo z Dalmacijo im z Bosno4?« — vedno odgovarjal: To me vprašujte mene, temveč tamošmji naš inarod! Ta narod se brez razlike vere in imena odvrača od beograjskega centralizma, toda tega od Vas v Bel-grada nihče ne vidi ali pa moče videti. Naši Dalmatinci so po svojih zastopnikih (1. 1921. in 1922.) še Ju-gosloveni, kar znači po Vašem: Srbi. Prav tako je z našimi Bosanci’, z muslimani im s katoliki. iKo tudi tam izpregovori uglušema in prevarana narodna duša, in ko tudi tam pretvzemo program HRSS, ko postanejo v resnici zavedni del hrvaškega naroda, tedaj bo hrvaška politika tudi v njihovem imenu stavila svoje zahteve. Za sedaj gremo med to naše ljudstvo le v kolikor nas kliče, da mu tolmačimo svoj pacifizem, svoje republikanstvo in svoje stališče o sporazumu, ki se glasi:
Srbi nimajo nam Hrvatom im naravno tudi Slovencem dati ničesar, a tudi mi ne Srbom, temveč mi Hrvati moramo obdržati vse, kar nam je potrebno za samostojno notranje politično, kulturno, gospodarsko in socijalno življenje, za razvoj in napredek, a skupnosti hočemo po svoji svobodni volji prepustiti tisto in toliko, v kolikor se kot pametni in pošteni ljudje sporazumemo, da je maši skupnosti, torej nam .vsem, v resnici potrebno. Toda tudi v tej ■skupnosti se ne sme dalje vladati itako hajduško in pljačkaško, kakor 'danes.
To, kar je govoril naš predsednik pokojnemu Proticu, se je uresničilo že dne 18. marca 1923, ko je HRSS pri volitvah dobila večino glasov in mandatov v Dalmaciji, v Bosni in Hercegovini pa je postala edina parlamentarna zastopnica Hrvatov.
8 tem teritorijalniim razširjenjem HRSS je postala naloga hrvaške kmečke politike mnogo širša in težja. Težja zato, ker Srbi v obče, a ne samo radikali, smatrajo Bosno in Hercegovino za. srbsko, a za Dalmacijo se zdi, da se je g. Davidovič na svojem lanskem potovanju prepričal, da je res hrvaška. Medtem on in njegova stranka, izhajajoča iz načelnega stališča edinstvenega naroda, smatrajo, na primer z 'državnega gledišča, da je Dalmacija jugosloivenska. Mi vsi pa vidimo in verno, da to do danes faktično pomeni, da je srbska, ko imajo Srbi sami — in to najslabši — vso oblast v državi. In treba bo mnogo dela in muke, mnogo pameti in vztrajnosti na naši strani, a. poštenja in pravičnosti na srbski strani, predno se samo v Dalmaciji priznajo tudi v
praksi vse pravične naše zahteve. A v Bosni in v Hercegovini!? Pa v Bački in v Baranji!?
Če ne bi bila politika HRSS v prvem redu socijalna, človeška, kmečka bi nas te neprilike in nerazumevanja zavedle na stranska pota takozvane nacijonalne in zgodovin-s ko-t eri torij al ne politike in bi prej ali slej bili s Srbi v takšnih prepirih, kakor so danes oni z Bolgari. Toda na srečo se to ni zgodilo, pa se tudi ne more. Zakaj ne?
Vsi oni, ki so bili lani z mami na sejah parlamenta po več tednov, se radi in živo spominjajo, kako smo se razgovarjali najprej z zemljorad-niki, a pozneje še več z Davidovi-cevimi demokrati, kako bomo šli v srbske vasi na javne shode, na katerih bodo govorili tudi hrvaški kmetje in poslanci. Veste, kako so prihajali srbski kmetje k mam v maš klub in nčis vabili, naj pridemo k njim in jim razložimo svojo kmečko politiko. »Dom« je, ko so bile volitve že razpisane, prinesel vest, da bo HRSS na poziv tamošnjega naroda kandidirala tudi v Ornigori in v Macedoniji. V Vojvodini smo to tudi izvršili, v kolikor nam to mi bilo spreoeno s surovo silo ali pa z največjo nezakonitostjo. Naša misel je bila, da tudi v te kraje, kamor nas narod sam kliče, in ,nas prosi za navodila in duševno pomoč, zanesemo idejo naše človečanske in kmečke politike in s tem ohrabrimo posredno naše zaveznike v Bloku za politiko narodnega sporazuma in kmeč-
ke demokracije. Ali to je bilo doseženo v dobri meri tudi brez našega nastopa. Podobno, kakor je bilo pri prejšnjih volitvah v Bosni in v Dalmaciji, se je to pot v Srbiji in v Čr-migori pojavilo med ljudstvom razpoloženje za »hrvaški način« borbe proti zlu, ki nas skupaj zbiva. Naša kandidac. bi bila imela po izatrdiiih mnogih prijateljev, dobre izglede na uspeh. Mi smo pa to opustili radi Bloka in smo dobro odrezali. Pri vseh strahotah pri preteklih volitvah je jasno, da bi tisti, ki bi morali iti tja, nekoliko trpeli, narodu pa bi s tem .nič ne koristili. M i nismo hoteli iti tja po mandate, temveč samo zato, da bi narod ohrabrili in mu pomagali izvesti takšno politično organizacijo, kakršna je naša. Mi bi se za te mandate zahvalili v korist domačih ljudi. Zakaj Vam to pripovedujem?
Zato, da se jasmo vidi, kako je HRSS po naravnem razvoju prilik v vsej Jugoslaviji našla polje zsi svoje praktično politično delo. Veste, kaj mami je naš predsednik večkrat govoril: Dečki, sedaj ni nobene vrnitve več nazaj na čisto banovinsko, pa tudi ne na čisto hrvaško po-litiko! Sedaj stojimo že z obema no-
fama na prostranem terenu svoje mečke in socijalne politike, in če bi samo z eno nogo stopili nazaj, bi ves ta izmučeni kmečki narod, našega in tujega jezika, mislil, da smo se predali Pašiču, a vse njegove žrtve, da smo izdali na milost in nemilost.
»Blok narodnega sporazuma in kmečke demokracije«. — Njegovo vodstvo in njegov program.
»Blok narodnega sporazuma in kmečke demokracije« v novem bežigrajskem parlamentu se je v nedeljo, dne 8. marca konstituiral sledeče: Predsednik je Ljuba Davidovič (Srb). V ožji izvršni odbor so bili izvoljeni sledeči gg. poslanci: dr. A. Korošec (Slovenec), Pavle Radie (Hrvat), in dr. Mehmed Spaho (bosanski mohamedanec). V širši izvršni odbor pa še sledeči gg. poslanci: Dr. Kulovec, dr. Hohnjec in prof. Sušnik (Slovenci), dr. Marinkovič, dr. Kumanudi in Veljkovic (Srbi), dr. Polic, dr. Kovačevič im dr. Lor-kovič (Hnvati), dr. Hrasnica, dr. Hadžikadic in Šalih Baljic (bosanski moham edamci). — Ta blok bo v parlalmentu nastopal enotno in nadaljeval delo za sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci. Pri tej priliki je imel predsednik bloka, g. Ljuba Davidovič, govor iz katerega posnemamo sledeče:
»Blok narodnega sporazuma predstavlja in govori v imenu enega in pol miljona državljandov, ki miso glasovali za mašo idejo za denar, marveč izpovedujejo svoje prepri: Čanje svobodno in 'so zanj v danem trenotku pripravljeni vse žrtvovati. Mi simo le kratko časa vladali na podlagi politike sporazuma med 'Srbi, Hrvati in Slovenci. So pa ljudje, ki mislijo, da se da konsolidacija države drugače izvesti kakor s sporazumom, to je s takozvano politiko sile im politiko čvrste roke. Ko smo bili na vladi, se nani je očitalo, da nismo dobro delali .in da nimamo jasne smeri ter da bi morali odločno nastopiti proti gotovim skupinam, zaradi tega srno tudi padli.
S tem položajem so šli ti ljudje na volitve. Ko so pa videli, kako ljudstvo misli in kako je resnično razpoloženje, so svojo parolo nadomestili z drugo: »'Za boljševike ali ■proti!« Zato je zunanji minister zahteval proti bo ljševiško fronto in za njeno ustvaritev šel na najsramot-inejše potovanje po Evropi. Dejansko se ti gospodje sami niti niso borili proti boljšeivikom, ampak so jim pustili delati, kar so hoteli, če so 'ti tudi sami priznavali, da so boljševi-ki, so gospodje rekli, da niso. Zato pil so bili. tisti, 'ki .so a javljali, da miso boljševiki niti po programu niti .po svojem delovanju, proglašeni za boljševike. To je bil njihov volilni račun.
Še nikdar ni naša država doživela takih volitev, dasiravno smo živeli v zelo težkih časih. Imeli smo preko sode, izredna stanja, toda kadar smo šli na volitve, so vedno to izredno stanje ukinili. Le mi smo sedaj doživeli to nesrečo, da so se ivr-šile volitve v izrednem stanju. Kljub temu so ostali v manjšini, ker večina je oddala glasove za politiko .narodnega Sporazuma. Zato je naša dolžnost, da to politiko nadaljujemo, kajti samo tako moremo zasigu-rati napredek ih konsolidacijo naše domovine. Prepričan sem, da mora končno ta politika .triumtirati, ker stoji za njo svoboda in enakopravnost.
Prej se nam je očitalo, da ne ive-mo, kaj hočemo, da nimamo točno obeleženih črt svojega programa. Danes so za naše skupščinsko delo potegnjene skupne črte, zato je možna samo odločitev :ali za politi-
ko, kakor sta si jo zamislila ,in jo vodita P.-P., ali ikakoršino vodimo mi, ali za politiko nasilja in neena-kosti ali za politiko sporazuma na t (mu el ju zakonitosti in enakopravnosti. Ker jo možna konsolidacija države le na tej naši podlagi, na politiki, ki so naslanja na ta naš pro-gramatičen temelj, zato sem prepričan ,da borno uspeli. V vztrajnosti je jamstvo za zmago.
Prepričan som, da 'borno vztrajali in zmagali. Od naše odločnosti je odvisna usoda naše vlade, ki nam preti z uničenjem mandatov in to ne samo iz eno, ampak iz raznih skupin. Poudarjamo, da je od postopanja vlade odvisno naše zadržanje. Čim ikrivičnejše bo vlada nastopala, tem odločnejši in brezobzir-nojši bo naš odpor in naši sklepi.«
Na tej seji je bil prebran »delovni program« bloka narodnega sporazuma, kakor so ga sprejeli posamezni klubi. Besedilo tega programa je danes še tajno in se je sklenilo, da bo šele širši izvršni odl>or odločal o tem, kdaj se ga preda javnosti. Na drugem mestu objavljamo besedilo, kakor ga je prinesel Darvi-do vicev belgrajski list »Pravda«. V koliko je besedilo programa v »Pravdi« točno ali netočno, mi danes še ne moremo kontrolirati. Zato naše izvajanje v članku »Zgodovinski sklopi«, v kolikor se nanašajo na besedilo toga programa, objavljenega v belgrajski »Pravdi«, objavljamo le v informaci jo naših bralcev in seveda s potrebno rezervo.
prednostih »monarluje po angleškem vzoru«, če bodo ljudje iz dogodkov, ki se vsak dan dogajajo v državnem življenju, prišli do drugih zaključkov?
Vladna skupina nosi v tem tre-notku težko odgovornost. če bo vlada pokazala, da ji je več ležeče na stranka rakih kakor na državnih interesih, jo bo narod sodil po njenih delih. Težko da bi se kdaj zopet našel trenotek, ki bi bil tako ugoden za rešitev raznih perečih vprašanj kakor je sedanji. Danes je še mogoče, da preidemo na dnevni red preko avtoritete in moči, ki jo uživa Rdaič in veliko vprašanje je, če bo to mogoče še takrat, a ko bodo ljudje znova ogoljufani. S takim razvojem mi tudi računamo.«
O kroni.
»Težko jo reči«, je nadaljeval ■republikanski poslane, »ampak zato je vendar res, da je danes silno težko govoriti med ljudmi proti re-publikanstvu, kor ima narod vtis, da stoje odločilni faktorji v tej borbi na strani onih, ki so razvoj hrvaškega naroda in socijalnega napredka vodno s silo dušili in to že takrat, ko so vladali še Habsburžani in jo narod vodno imel vtis, kakor da stoji dvor vedno na strani njegovih socajalnih in narodnih izkoriščevalcev. Narod se bo šele tedaj navdušil za »monarhijo po angleškem vzoru«, če bo videl, da je v njej zagotovljen njegov narodni in .socijalni razvoj v smeri so-cijalnosti in demokracije. To so važna moralna vprašanja in vsebina pojma »republika« ni toliko politično, kakor moralno vprašanje. Pod liesedo »republika« razumemo idejo človečanstva, narodne suverenosti in kmečke pravice.«
Odgovor na važno vprašanje.
Soitrudnik »Politike« jo nato rekel republikanskemu poslancu: »Ali ne mislite, da bo javnost smatrala vaš korsik kot kapitulacijo, in da ste zatajili svoj program?«
Odgovor se je glasil: »iMoja misel je ta: Če na ta naš korak ne bo sledil ugoden odgovor od strani onih, na katerih naslov je naš korak namenjen, se bomo morali ali mi sami vrniti zopet na naše staro stališče, ali pa nas bodo pohodile stranke, ki so bolj radikalne kot mi.«
»Sedanja doba je doba preizkušnje za takozvane »državotvorne« stranke. Te morajo sedaj pokazati, na čem jim je več ležeče, ali na stranki ali m a državi. Ni pa izključeno, da bodo oni našim volilcem začeli pripovedovati, da smo se mi udali in kapitulirali (v Sloveniji »Domoljub« to že pripoveduje, op. ur.). Našim volilcem .so nas že prej slikali kot izdajalce.«
Če bodo razveljavljeni republikanski mandati...
Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če bodo razveljavljeni republikanski mandati, je odgovoril republikanski poslanec: »Potem se bo boj poostril in težko se bo dalo preprečiti, da se ne bi med ljudmi ustvarilo razpoloženje, ki bi naš mirni in krotki svet dovedel do obupa, iz obupa pa do takega razpoloženja, ki bi napravilo najugodnejša tla za razvoj boljševiških idej. Kdo bo takrat stal na čelu tega naroda, je drugo vprašanje, in morebiti bo ljudem še žal za Štefanom Radičem, ki ga takrat ne bo!«
Zaključki.
Iz izjave hrvaškega republikanca je razvidno, da so hrvaški republikanci spremenili besedo »republika« v besedo »monarhija po angleškem vzoru« (o tem smo govorili v zadnji številki, op. ur.) samo zato, da pokažejo svojo dobro voljo za sporazum s Srbi, če ga ti res hočejo. Federativno urejena država ne izključuje možnosti, da je njen vidni predsednik na zunaj neke vrste »dedni predsednik republike«, kakor tudi angleški kralj nič drugega ni, čeprav ima naslov »kralj«.
Glavno je, da je narod po svojih parlamentarnih zastopnikih sam svoj gospodar, kakor je sam svoj gospodar angleški narod.
Sklep lu-vaških republikancev torej ni principijelnega, ampak samo taktičnega značaja. Ko so bili Francozi 1. 1871. od Nemcev premagani, so tudi podjpisali pogodbo, po kateri so izgubili Alzacijo. S tern svojim podpisom so dosegli treno-ten mir, niso se pa odrekli svoji volji, da dobe enkrat Alzacijo nazaj.
To je prava in bi.s ten a vsebina »delovnega sporazuma« in sklepov hrvaških republikancev. 'Pravi republikanci bodo že razumeli, kako in kaj je. Vse to pa naših 'Političnih nasprotnikov v iSloveniji ne bo oviralo, da ne bi kričali in anali kot divjii, »da so hrvaški in slovenski republikanci svoje republikanstvo zatajili in prodali!« Kdor bo pazljivo prebrail, kar je izjavil hrvaški republikanski poslanec, bo pa vedel, koliko naj da na to obotno in prismo j ono vpit j e.
Mi slovenski republikanci, vsebino omenjenih sklepov popolnoma razumemo. Mi razumemo težaven •položaj hrvaških republikancev in zato, ker to razumemo, njihovih sklepov ne obsojamo.
Z druge srani pa smo popolnoma prepričani, da ti sklepi političnega in gospodarskega položaja Hrvatov in Slovencev najbrže ne bodo spremenili.
Ne smemo namreč nikdar pozabiti, da mi ne živimo v zapadni Evropi, ampak na Balkanu. Na Balkanu pa je navada, da se nobena vlada na še tako močno opozicijo prav nič ne ozira, ampak vlada po svoji volji.
Hrvatje in Slovenci so lahko še tako spravljivi in popustljivi — to vse ne bo nič pomagalo. Pašič no pozna nobenega »sporazuma«, ampak samo brezpogojno kapitulacijo. Čemu pa mu bo »sporazum«? Pašič ima v parlamentu večino, čeprav za enkrat le majhno, v svoji oblasti ima državno blagajno in armada mu je zvesta — kaj pa hoče še več? Kdor ima v rokah denar, policijo, žandarmerijo, armado in ves upravni aparat, ta vendar ne bo tako neumen, da bi svojo moč delil z — drugim!! Neumen je le tisti, ki kaj takega verjame! Ali se je že kdaj zgodilo, da bi bogat trgovec srečal na cesti berača, ga potepi jal po rami in mu rekel: »Brate, ti si odslej naprej »moj kom-panjon?« — To se ni še nikdar zgodilo in se tudi nikdar ne bo!
Za nas ni nobenega dvoma, da bo sedaj v državi vladal Pašič, v Sloveniji pa njegov pomočnik dr. Žerjav. Pašič se opira doma na vso notranjo držayno moč, zunaj pa ga podpira sedanja angleška lordov-ska in vel ©kapitalistična vlada s svojim finančnim vplivom. Takim silam se je pa nemogoče upirati v parlamentu.
Zato je najpametnejše po naših mislih, če pogledamo resnici pogumno v oči in jo tudi povemo. Stvar je zaenkrat ros huda in neprijetna, tolažimo pa se s tem, da je bilo tudi vojske konec, čeprav je trpela skoro pot lot. Mi kljub pritisku od zgoraj ne smemo obupati, ampak s tihim, resnim in vztrajnim delom se moramo pripravljati na bodočnost, ki ne bo angleška, ampak slovanska.
Iz zgodovine vemo, da nasilne vlade niso stalne in da jih je prej ali slej konec po nuji razvoja. Glede Slovenije same je zadeva pač taka, da je 8. februarja velika večina glasovala za monarhijo. To je Hrvate presenetilo, kakor pove v svojem govora Pavle Radič (nečak Štefana Radiča), ki ga prinašamo na drugem mestu. To je politično dejstvo s katerim oni morajo računati v svoji dnevni politiki. S tem faktom pa računa seve .tudi Pašič, ki se sklicuje nanj pred svetom. Z drugimi vred, 'bomo posledice volitev dne 8. februarja seve morali nositi tudi mi (Slovenci.
Zgodovinski sklepi.
Po značilnih dogodkih, ki so povzročili zadec Davidovičeve vlade kljub njeni parlamentarni večini, je dobil Pašič mandat za sestavo volilne vlade. Kakor znano, je bil prvi korak Pašičeve vlade, s katerim se je hotel pripraviti na volitve, proglasitev obznano nad hrvaškimi republikanci. Posledica obznano je bila, da so vodstvo hrvaške republikanske stranke z Radičem vred zapili in postavili pod obtožbo po zakonu o zaščiti države,
Zaporu vodstva HRSS je sledilo preganjanje republikanskega časopisja, prepoved shodov in sploh vse, kar smo doživeli med volitvami.
Pomagala pa vsa sredstva niso mnogo, ker je Radič kljub temu dobil 67 poslancev.
Volji hrvaškega naroda pa se je postavila nasproti volja Pašičeva, ki je sam, ltrez demokratov, dobil 141 mandatov, z demokrati vred pa sicer majhno, toda vendarle večino v parlamentu.
Okolnost, da je zmagal med Srbi na celi črti Pašič, na Hrvaškem Radič, v iSloveniji pa Korošec, je 'nudila v »jugošlavenskih« glavah zopet misel na »sporazum«. Ti ljudje so rekli: »Zakaj ne bi bilo mogočo, da bi se Pašič, Radič in Korošec ne »sporazumeli«? Za sporazum vendar ni treba mnogo, ampak čisto ma-
lo.	Hrvatje naj se odrečejo republi-kanstvu in naj najdejo za »republiko« kakšno drugo ime, potem pa zveze z Moskvo naj pustijo, pa bo šlo.«
Koncem februarja in začetkom marca so imeli sedanji vodilni politiki opozicijonalnih strank — brez Radiča in njegovih tovarišev! — v Zagrebu in v Belgradu več sej in na teh sejah so izdelali nekak skupni »delovni program« za opozicijonal-ne stranke, čegar vsebina je jako da-lekosežna.
»Delovni program«.
Belgrajski list »Pravda«, ki .velja za glasilo g. Davidoviča, je priobčil dne 4. marca besedilo »delovnega sporazuma«, ki so ga sklenili med seboj načelniki opozicijonalnih strank. Glasi se:
1. Ustava je podlaga dela in nadaljnjega sporazumevanja.
2. Oblika države naj l>o monarhija angleškega tipa.
3. Na znotraj naj se država uredi po angleškem samoupravnem sistemu.
4. Privatna last je podlaga današnjega družabnega reda. Vlada naj socijalna pravičnost.
5. Ureditev države naj se oslanja na občine in na skupen parlament; vsa druga zastopstva bodo urejena z zakonom in z ustavo.
6. Predvideva se revizija ustave in izprememba zakona o samoupravah.
7. Vse skupine morajo pretrgati svojo zveze z inozemstvom, ako so jih imele in ostanejo v »klubu narodnega sporazuma in kmečke demokracijo«.
Ta sporazum so podpisali: Davidovi 6, dr. Marinkovič, Kumanudi, dr. Korošec, dr. Hrasnica, Pavle Radič, dr. Polič, Nastas Petrovič in dr. Nikič.
Sklepi Hrvatov.
Z ozirom na ta od sedanjih voditeljev opozicijonalnih strank sklenjeni dogovor, so sklenili hrvaški opozieijonalci pod vodstvom in pod 'vplivom dr. Trumbiča sledeče:
1. Hrvaško narodno zastopstvo odobrava vstop hrvaške republikanske stranke v »blok narodnega sporazuma in kmečke demokracijo« in v parlamentarno skupino tega bloka in sprejema predlog, da ima ta parlamentarna skupina enega predsednika in ono vodstvo, ki je odgovorno plenumu vseh v bloku zastopanih poslancev. Sprejema dalje načrt »delovnega sporazuma« s pooblastilom, da .ta »delovni sporazum« na temelju narodne suverenosti in v duhu kmečke demokracije lahko še dopolni in popolni.
2. Hrvaško narodno zastopstvo najodločnejše naglasa svoj pacifizem iin je srečno, da je hrvaški narod s svojim samozatajevanjem in s svojo v zgodovini še nedoživljeno politično zrelost o in neustrašnosto 'kljuboval vsem strašnim izkušnjam itn izzivanjem in povišal število glasov za 50 tisoč glasov (od 480.000 na 530 tisoč). Tudi število mandatov bi so bilo sorazmerno zvišalo, če ne bi bili naknadno kroglic pretresali in volilnih zapisnikov ponarejali.
3. Hrvaško narodno zastopstvo izraža isvoje neomajno prepričanje, da se da proti divjemu in despotskemu režimu voditi najuspešnejši boj .'le v parlamentu. V slučaju pa, da ostanejo zaprti poslanci HRSS še od
7.	marca dalje v zaporu in če bi radikalna stranka potrdila tudi one mandate, o katerih je nepobitno dokazano, da so pridobljeni samo s tatvino kroglic in s ponarejanjem volilnih zapisnikov, proglaša po potrebi tudi parlamentarno abstinenco za umestno.
4. Hrvaško narodno zastopstvo se zahvaljuje vsem žrtvam radikal-sko-batinaškoga bloka in najodloč-nejše protastira v imenu hrvaškega naroda, da je sedem poslancev HR-.SS zaprtih.
Tako se glase dalekosežmi sklepi sedanjih voditeljev opozicijonalnih strank. Če bi Radič in njegovi tovariši ne bili zaprti — kdo ve, kakšni bi bili ti sklepi?
Kako tolmačijo te sklepe?
V belgrajskem 'listu »Politika« riobčuje sotrudnik tega lista g. jbko Božovič razgovor z nekim hrvaškim republikancem. Iz tega razgovora moremo jasno ra z vi deti, kako razumevajo in tolmačijo hrvaški republikanci zgoraj omenjene sklepe. Hrvaški republikanski .poslanec je rekel:
»Za rešitev srbsko - hrvaškega spora so v sedanjem trenutku merodajni Srlbi. Mi smo s svoje strani napravili prvi korak, ki omogoča zbližan je. Mi smo se z Davidovičem (voditelj srbskih zmernejših demokratov, op. ur.) popolnoma sporazume-
li.	Vprašanje pa je, kakšen odmev bo našel naš korak pri ostalih srbskih strankah! Treba bo namreč preiti od beseda na dejanja. Kajti, Kako naj mi govorimo narodu o
Maščevanje zgodovine.
Februarske .volitve so prinesle takozvanemu »narodnemu bloku« zmago. Ta zmaga sicer ni sijajna im večina, s katero razpolaga Pašič, je zelo pičla, ampak »zmaga« je tu. S sredstvi, ki jih ima Pasic še na razpolago, svojo malo »večino« še morda lahko poveča.
Za opozicij ona lne stranke, med katere prištevamo na Hrvaškem hrvaške republikance, v 'Sloveniji pa ■Slovensko ljudsko stranko, pomeni Pašičeva zmaga -začasno politično onemoglost. Če bi mi živeli kje v zapadni Evropi, bi bila stvar drugačna, kajti tam se lahko politično uveljavi tudi en sam poslanec, če kaj zna in razume, kaimold tako velika opozicija. V zapadni Evropi večina posluša tudi enega samega poslanca in po možnosti upošteva njegove nasvete in predloge, če so pametni in razumni. Mi pa ne smemo nikdar pozabiti, da ne živimo v zapadni Evropi in tudi ne več v srednji Evropi, ampak na Balkanu. Na Balkanu pa je navada, da je opozicija obsojena ina politično onemoglost, če je številčno še tako močna. Pri nas bodo sedaj vladale vladne stranke, t. j. Pašič. Ta bo rezal in delil kruli onim, katerim in kakor ga bo on hotel.
•Razumljivo je, da ga bo v prvi vrsti delil svojim prijateljem in pristašem. Nekaj hlebcev bo dal pa tudi svojim demokratskim prijateljem, da jih orni razdele med svoje pristaše, kot plačilo za zvesto pomoč in vsestransko podporo pri volitvah.
Tak je položaj in nič drugačen. S takim položajem pa moramo računati tudi Slovenci.
Pred vojno se Slovenci nikdar nismo sami vladali, ampak srno bili odvisni od dunajske milosti. Dunajski gospodje so bili napram nam v gospodarskem oziru časih celo kavalirski in so nam naklonili precej izdatnih drobtin. Te drobtine so pobirali slovenski poslanci na Dunaju in ®o jih nosili svojim volil-cem. Enkrat so dunajske drobtine pobirali »liberalci«, drugič zopet »klerikalci«. Zlasti poslednji so jih pobirali dolgo vrsto let. Teh drobtin pa niso delil naši ljubi poslanci na vse Slovence enakomerno, ampak liberalci so jih delili liberalcem, klerikalci pa klerikalcem. Kdor je prinesel več drobtin z Dunaja, ta je tudi z večjo gotovostjo lahko računal na to, da ga bodo pri
prihodnjih volitvah ljudje zopet volili. Z drobtinami so nekdanji slovenski poslanci svoje volilce tako razvadili, da vlada med našim ljudstvom še danes prepričanje, da inora poslanec prinašati s seboj drobtine, če ne, je zainič. In ker so v zadnji dobi prinašali poslanci Slovenske ljudske stranke s seboj največ drobtin, so vedno lahko računali tudi na volilne uspehe. Tako je bilo, dokler smo bili pod Dunajem, in tako je ostalo tudi danes, ko nam režejo kruli v Belgradu. Drobtine pa je dobival le oni, ki je bil v vladi ali pa je vlado podpiral.
Danes pa ni več Slovenska ljudska stranka v vladi zastopana, ampak dr. Gregor Žerjav. Ta okolnost utegne v Sloveniji imeti nekaj vpliva, ker ima danes gospod Gregor precej velik hlebec v roki, da ga razdeli.
Delil ga bo seveda v prvi vrsti svojim pristašem. Ti bodo vedno kaj dobili. Eden bo dobil kakšno obrtno koncesijo, drugi kakšno .službo, tretji podporo, četrti kakšno priporočilno pismo itd. Vse talke stvari ima danes v rokah g. dr. Žerjav. Tu pa nastane vprašanje: Ali smo Slovenci politično tako zreli, da bi vse to mirno prenesli in čakali, da se kolo zasuče?
Nismo! Ampak tako bo, da se bo za drobtinami, ki jih bo metal v .Slovenijo g. dr. Žerjav, vse zagnalo. In kolikor več drobtin bo g. dr. Gregor Žerjav nametal v Slovenijo, toliko več pristašev bo imel, .ker bodo vsi ljudje rekli: To je naš mož, ta ima drobtine! Kaj bomo j, onimi, ki nimajo drobtin?
Tako se utegne zgodovina maščevati nad onimi, ki so nekdaj delili drobtine — drugim! .
Laži in resnice.
»Domoljub« z cine 4. marca t. I. (št. 9.) je zlil zopet, precejšno golido blata na mojo skromno osebo. — Kljub temu, da .se v javnosti nisem nikoli 'boril s pomočjo osebnega obrekovanja političnih . nasprotnikov, doživljam neprestano na svoja stvarna izvajanja, odgovore, ki niso odgovori, ampak zgolj osebna zmerjanja. Temu sem se že precej privadil in navadno ne reagiram več. »Domoljub«, !ki mii je že med volilno borbo kradel čast kan- na debelo, ime je obdolžil med drugim tudi, da sem bil od režima podkupljen, navajal je celo osebo, od katere sem prejel denar. Ugotavljam, da je to zavedno laž skoval duhovnik, ki bi vendar le lahko vedel, da sta mu laž in obrekovanje prepovedana že po veri njegovi. Če tega ne ve, je •nevreden svojega poklica. Če pa ve, potem je njegova vera očitna nevera. S to zadn jo golidnico bi se torej niti ne bavil, če ne bi bilo tam zapisano tudi sledeče:. »Ko so ga (namreč mene!) socialdemokrati zavrgli, se je začel približevati SLS, ker je mislil, da mu bo tukaj dobro postlano. Takrat mu je bilo pri SLS vse resnično in pošteno. Ko pa je moral uvideti, da pri SLS ne marajo ljudi, ki tako spreminjajo svoje prepričanje, je začel gledati na Hrvaško.«
Tako torej! Proti tem večno se ponavljajočim lažem, ugotavljam enkrat za zmeraj tole:
ko sem ta program, ko države iSHS še nikjer bilo ni, poljudno in nedvoumno razložil v »Problemih malega naroda«. SLS je bila'»takrat še centralistično orijentirana in še leta 1919. sem imel v 'deželni vladi za Slovenijo neprestano spore z SLS in njenim voditeljem, ki je tedaj podpredsedoval ministrskemu svetu v Belgradu ter je v (tej lastnosti na vso moč forsiral uvedbo centralizma v državno upravo. V tem pogledu morem nuditi prav interesantne dokaze, če jih SLS želi. Še
1.	1921. je imel g. dr. Andrej Gosar v »Jugoslovanskem klubu« boje z voditelji svoje stranke, ko je predlagal zahtevo po avtonomiji tudi v finančnem pogledu. Naša, slovenska napredna javnost o avtonomiji ni hotela ničesar čuti; povedala je ponovno zakaj ne. Kot 'Poglavitni vzrok je navajala bojazen pred klerikalizmom, ki ji je bil v kosteh še iz • žalostne predvojne dobe na Kranjskem. Mi pa smo temu nasproti povdarjali, da bo treba s klerikalizmom obračunati doma brez vsake tuje materijalne pomoči s pospešenim kulturnim, gospodarskim in socijalnim delom v res naprednem zmislu. Boj proti klerikalizmu s pomočjo političnega centralizma smo napredni avtonomisti smatrali kot škodljivega v pogledu na samoraslo in samobitno slovensko kulturo.' S tega vidika sem že 1. 1919. pomagal preprečiti sprejetje posebnega »Kancelparagrafa« v tedanjem »Narodnem predstavništvu«. Naše stališče je bilo torej utemelieno v našem kulturnem svobodoljubju, ravnotako naša idejna borba za federativno ureditev države. Kako •velik strah je imela vsa napredna javnost v Sloveniji pred »klerikalno premočjo« dokazuje zgovorno že
to, da se je celo med delavskimi vrstami upravičeval — v kolikor se je! — politični centralizem s pretečo »klerikalno poplavo« v Sloveniji!
Ker so se nekateri slov. intelektualci z menoj vred znašli v ustavnem vprašanju na enem skupnem sektorju med preteklo ustavno borbo, *z SLS smo imeli prililko spoznavati tudi nagibe, ki so oboje privedli do tega. Napredni avtomom. smo imeli vseskozi notranji idealni nagon v tej smeri se udejstvovati pri ureditvi države. SLS pa se je borila za avtonomijo predvsem, če že ne samo iz stramkansko-taktičnih razlogov. Že 1. 1922. je njen voditelj ob neki priliki izjavil, da mu gre poglavitno za avtonomijo šolstva v Sloveniji. To notranjo idejno razliko med obema avtonomističnima skupinama je SLS dobro čutila; zato menda je vsaj nekatere napredne avtonomiste ponovno vabila, da formalno vstopijo v njeno strankarsko okrilje. Mene, in tudi druge, so različni njeni odlični in merodajni pristaši, ustmeno in pismeno ponovno vabili o vrste SLS. Ta vabila pa smo vljudno odklanjali, kajti samo zaradi tega, ker smo zastopali federativno državno obliko, še nismo niti hoteli niti mogli postati klerikalci. Od njih so nas ločevali naši splošni kulturni in socijalni nazori. To povem zaradi tega, da pokažem, da je ravno nasprotno od tega res kar trdi in laže »Domoljub« in kar so številni klerikalni agitatorji med volilno borbo natvezali nepoučenim ljudem.
Kar sem tu napisal seveda lahko tudi vsalk čas dokažem.
Koliko pa je meni osebno ta borba »nesla«, katero mnenje hoče med ljudmi zbuditi »Domoljub«, dokazujejo ne ravno majhni dolgovi, ki smo si jih jaz in tovariši v teh štirih letih nalezli in za katere bomo morali še leta pridno delati, da jih bomo plačali. Razume se samoobsebi, da je bilo vse delo vso dobo neplačano in izvršeno le iz ljubezni do ideje.
Tako sem stvarno odgovoril na lažmjiva natolcevanja »Domoljuba« in tovarišev. Izjavljam pa, da bo moje potrpežljivosti pri takšnih metodah pol. boja tudi enkrat konec, in tedaj se ne čudite, ako bi v prihodnje odgovoril z enakim orožjem. Kakor hočete!
Ljubljana, 6. marca 1925.
Albin Prepeluh.
1. Socijalni demokrati mene niso nikoli zavrgli. Iz stranke JSDS, ki pa je danes sploh ni več, sem izstopil prostovoljno in iz lastne ini-cijative, ko je stranka v ustavnem vprašanju SHS države premenila svoje prejšno načelno stališče. Ne jaz, stranka je spremenila svoje »•prepričanje« — če hočete rabiti ta izraz! — in zato srno se ločili; z menoj je šlo namreč tudi precej drugih njenih pristašev, med njimi n. pr. tudi tako ugleden njen idejni sodelavec, kakor je bil g. dr. K. Lončar.
Zgodilo se je, kakor 1. 1916.V znani deklaracijski dobi. Svoje mišljenje sem razložil pismeno tudi 'tedanjemu predsedniku stranke, g. Bt-binu Kristanu, ki pa ni dal niti odgovora.
2. Res je, da sem se tekom dolge ustavne borbe znašel s svojimi somišljeniki na skupnem bojnem sektorju z SLS. Med istomišljeniki sem videl tudi izobražence najrazličnejših poklicev, toda izrazite antikle-rikalce. Temu dokaz je tudi znana deklaracija kulturnih delavcev iz 1. 1921. Ali so tam podpisani sami »politični klerikalci«? Tega menda niti »Domoljub« in njegovi ne bi mogli trditi. Skupina intelektualcev okoli bivšega »Avtonomista« je zastopala misel federativno urejene države, v kateri bi Slovenija vži-vala zakonodajno avtonomijo. Lahko rečem, da sem bil v tem oziru dosleden že od medvojne dobe dalje,
Dnevne vesti.
t Dr. Anton Gregorčič, dolgoletni politični vodnik primorskih Slovencev je umrl preteklo soboto v Gorici. Rojen je bil 9. januarja 1852. Študiral je v Gorici in leta 1875. je bil posvečen v duhovnika. Pozneje je študiral še 'bogoslovje na Dunaju, kjer je postal doktor, na to pa profesor na goriškem semenišču. Že kot mlad duhovnik se je pričel udejstvovati tudi v političnem življenju. Bil je ustamovnik treh slovenskih časopisov na Goriškem, mnogih zadrug in slovenskih podjetij. Bil je dolga leta deželni in državni poslanec in tudi deželni odbornik. Zlasti za slovensko šolstvo je imel velike zasluge. Bil je nesebičen in pošten človek, bistroumen in delaven, kakor jih je malo. Za seboj zapušča lepe spomine in dela trajne vrednosti.
Prezident češkoslovaške republike T. G. MaSaryk je preteki i_ teden praznoval 75 letnico svojega rojstva. Ob tej priliki .so bile v češkoslovaški republiki velike svečanosti, zakaj prezident Masaryk je zlasti na Češkem zelo priljubljena osebnost. Masaryk je sin čisto navadnega kočijaža, ki se je s trudom in talentom preril do visokošolskih študij, potem pa do univerzitetnega profesorja. Na učečo se mladino je imel velikanski vpliv, ker jo je izoblikoval v nove pravce življenja: za resnico in pravico! Bil je
započetnik takozvanega češkega •realizma. Zelo mnogo se je bavil s socijalnimi problemi današnje dobe. Nastopal je tudi politično ter je bil v bivši Avstriji ponovno državni poslanec. Bil je ustanovitelj češke realistične stranke, v kateri se je zbirala tista maloštevilna češka inteligenca, ki je v svoji politični in socijalni osamelosti iskala zvez s široko valovitim socialističnim gibanjem industrijskega delavstva na Češkem. Njegova stranka je bila majhna in Masaryk je bil izvoljen poslancem samo tako, da so se vse ostale češke stranke odrekle lastnim kandidaturam v njegovem .volilnem okrožju. Iz njegovega političnega življenja nam je Slovencem v spominu predvsem tista velika debata v avstrijskem paralamentu, v kateri je imel velik umstveni dvoboj s pokojnim dr. J. E. Krekom, ki se je tedaj pod idejnim pritiskom Masaryka izrekel za ločitev cerkve od države. Naravnost korajžen pa je bil njegov nastop v znanem Friedjungovem procesu (naperjenem proti srbski zunanji politiki), v katerem je razkrinkal falsificirane dokumente, na katere se je sklicevala avstrijska vlada proti obtoženim zarotnikom. Med svetovno vojno se je Masaryk podal v dežele antante, prepotoval je skoro ves svet in organiziral češki odpor proti Avstriji. Zlasti v do-
brih odnosa jih jo istal e pokojnim {/rezidentom Amerike, Wileonom, ikateremiu je sugeriral potrebo priznanja samostojnosti češkega in slovaškega naroda. Po vojni je bil izvoljen za dosmrtnega prezidemta Češkoslovaške republike. Masaryk je 'Svetovno znam učen jak, pedagog im državnik.
Prva seja novega parlamenta. Prva seja novega partlamemita je potekla precej 'burno. 'Starostmi predsedmilk je zahteval 'namreč, da mora vlada zaprte hrvaške poslance izpustiti im je sejo odgodiJ, dokler ne pridejo tudii ti poslanci v parlament. Vladna večina je zato itak oj iz -svojih vršit izvolila novega predsednika in bo ž njegovo pomočjo nemoteno vladala, ' kakor bo hotela in 'kakor se ji bo i zljubil o.
Ljubljanske občinske volitve, ki ■bi se morale vršiti dne 18. marca so odgodene. Vlada trdi, da so volilni imeniki pomanjkljivi in potvorjeni. Čudno, da se je o tem uverila šele sedaij. Sicer pa je naše mnenje sledeče:	Čemu	razburjati	ljudstvo,
strankam delati pa velike stroške brez potrebe? Če bi zmagali demokrati, bi bil ljubljanski župan dosedanji občinski gerent. Če bi zmagala opozicija, M bile pa volitve itak razveljavljene in sedanji gerent bi ostal na svojem mestu. Torej je vseeno, ali se volitve vrše ali pa no. Čemu sploh volitve, ki so samo za navidez1? Sicer je ros, da je časih imenovani gerent boljši gospodar in upravitelj, 'kakor pa voljeni župan — ampak demokratija in samouprava1? Naiša država si najbrže misli tako:	Nevesta	ima	kramcelj,
da ga odloži, otrok ima igračo, da se je naveliča, mož stopi v zakon, da ga prelomi, žena je ljubeznjiva, da goljufa, mi imamo pa volitve, da jih razpisujemo!
Ali more opozicija računati v parlamentu na kakšen uspeh? Mi pravimo, da v danih razmerah na nobenega! One . znane »neznane« tajne sile, ki so izvile bivši Davido-vičevi vladi kljub njeni parlamenta raii večini vlado iz rok in jo dale Pašiču in njegovim zaveznikom, so še danes tako močne kakor so bile poprej. Zato bo vladal Pašič im njegovi zavezniki. Opozicija bo lahko nastopala kakor bo hotela, toda iza vse njene napore se noben ne bo zmenil. Kdor ima v rokah ključe do državne blagajne in armado na sivoji strani in angleške lorde za hrbtom, je gospod, lin to je zaenkrat Pašič. Opozicijonalni govorniki, kolikor jih bodo sploh pustili do besede, bodo obtoževali, kleli in rotili, ampak zastonj, ker se vlada za vse jamranje ne bo prav nič zmenila. Taka je resnica, ki je sicer bridka, ampak vendarle resnica in mi jo neovirano povemo, kor nočemo ljudi farbati.
»Morning-post« <> volitvah v Jugoslaviji. »Morningpost« je glasilo današnje angleške konservativne vlade. V tem listu je napisal bivši angleški vojaški ataše v Bel-gradu general Plumkett dne 24. februarja sledeče poročilo o volitvah v Jugoslaviji: »Volitve v kraljevini SHS so se vršile brez posebnega vznemirjenja. O malih incidentih
mi vredno niti govoriti. 'Pašič jo dobil čisto večino nad opozicijonalnim blokom in tako je dosedanji režim za gotov čas z asi g uran. To pomeni, da jo nastalo v kraljevini mirnejše stanje. Državno gospodarstvo se bo mirno razvijalo brez ministrskih kriz. Na Angleškem naravnega bogastva kraljevine SHS še ne poznajo in tudi ne industrijskih potreb kraljevine. Te bi Anglija lahko zadovoljila. Novi in resni poznavalci politike 'bližnjega vzhoda se dobro zavedajo koristi, ki bi jo Anglija lahko imela od Jugoslavijo, ker nam bi lahko .mnogo koristila kot prijateljska in vojaško močna država, ki je odločna, da se bori proti komunizmu do skrajnih mej.« — V predzadnji številki našega lista smo omenili, kako je angleški zastopnik v Moskvi trdil, da Anglija ni pripravljala »iprotibolj-ševiške fronte« na Balkanu. Mi smo trdili nasprotno, da je ravno sedanja lordovska in vele kap ital ist ie n a angleška vlada tista, tki podpira Mussolinija v Italiji im Pasica pri inas, ker računa, da se bomo mi vojskovali proti Rusiji za angleški velekapital. General PLunkett nam daje prav. Angleži se pa utegnejo zmotiti!
»V Bolgariji vlada mir in red.«
Tako zatrjujejo vedno uradni zastopniki bolgarske vlade v inozemstvu. V resnici pa ne mine dan, da ne bi kakšnega poslanca ubili. To se godi navadno tako, da ubijejo »komunisti« danes kakšnega vla-dinovskega poslanca, 24 ur pozneje pa vladi novci kakšnega »komiumi-jsta«. Tako izgloda »dežela reda in ’ miru« pod vlado gospoda Cenkova, nad katerim drže svojo roko angleški lordi, ki so na Angleškem danes na vladi, ker bi radi tudi bolgarske kmete in delavce pognali v boj proti Rusiji za svoj račun, prav tako kakor tudi naše kmete in delavce.
Dve sodbi o Radiču. V Zagrebu izhaja v nemškem jeziku pisani list »Der Morgen«. V tem listu beremo o sklepih hrvaških republikancev, (o katerih govorimo na drugem mestu) in o Radiču .sledečo sodbo: »Rezultata posvetovanj1 hrvaških poslancev me more nihče prezreti. Seja, na kateri se je osnoval »hrvaški kmečki klub«, je zgodovinskega pomena in utegne že v doglednem času razmerje med Bel-gradom :in Zagrebom znatno spremeni ti. Glavni problem je stopil vsled vpliva voditeljev hrvaške aa-jedniee v ozadje, in tudi revizija ustave ni več tako važna ‘kakor prej. Ta povratek k pozitivnosti je dokaz, da ima »blok narodnega sporazuma in kmečke demokracije« svojo najtrdnejšo oporo v {»hrvaškem kmečkem klubu« (t. j. pri hrvaških republikancih) in da je Radič razumel svoja stranko podrediti večji skupini. Če bi on bil samo demagog, kakor trdijo njegovi nasprotniki, ali pa gohezdav časti-hlepnež, se ne bi bil povzpel do take višine popustljivosti. Kakor pa je že dokazal za časa Davidovi-dovičeve vlade, njemu ni za obliko, ampak za bistvo. Bistvena pa je zanj kmečka demokracija kot podlaga nadaljnega političnega raz-
voja, ki je postala sedaj program celokupne opozicije.« Kako pa sodijo o Radiču celo mjegovii slovenski politični »zavezniki«? Vzemite v roko katerikoli list Slovenske ljudske stranko in berite!
Čudni ljudje. Dne 3. marca so imeli novoizvoljeni poslanci Slovenske ljudsko stranko sejo, na kateri so si izvolili svoje vodstvo im se pogovarjali tudi o političnem položaju. lvaj so govorili, v »Slovencu« dne 4. marca objavljeno poročilo me pove. Sklepamo pa lahko iz »Slovenčevega« uvodnika k istega dme, da so govorili tudi o parlamentarni abstinenci, it. j. o tem, da se poslanci SLS ne 'bi udeleževali parlamentarnega dela, ampak tla bi morebiti zapustili parlament. »Slovenec« piše namreč: »Poslanci, izvoljeni 8. februarja, se odpravljajo na pot v Belgrad, da izroče svoje poverilnice — ali pa tudi ne! (So jih že izročili, op. ur.) Še nikdar ni ■bil namreč v naši državi tak položaj, da bi poslanci resnih in močnih političnih strank, ki zastopajo ogromno večino slovenskega, hrvat-skega in velik del srbskega naroda in ki me odobravajo načelne parlamentarne abstinence, razpravljali pri svojih klubskih posvetih, ali naj se udeleže parlamentarne borbe ali pa naj se v iznak protesta... abstinirajo (= vzdrže) od parlamentarnega delovanja... To dejstvo samo na sebi pove, kako resen da je položaj in da ne gre v tem slučaju za kako Radičeve abstinenčno trmoglavost, marveč za vprašanje: Ali ima tak parlament še kak zmisel ali ga nima?« — Ta o »Radičevi abstinenčni trmoglavosti« je pa res dobra. Radič ni šel 4 leta v parlament, ker ga mi priznal iin je ostal s svojo abstinenco ■sam sebi zvest in dosleden. Šele lansko leto se je udal Koroščevim prošnjam in mir je poslal pomoč, za kar je tudi žel pri zadnjih volitvah iv Sloveniji primerno zahvalo. On sam pa tudi lansko leto ni šel v Belgrad. Radičevo abstinenco so seveda njegovi nasprotniki strašno preklinjali, ker jih ni hotel vleči iz blata, v katero so sami po svoji neprevidnosti 1. 1918. zagazili. Danes pa govore isti ljudje o parlamentarni abstinenci, ki so jo nekdaj takoj pobijali! Ali se jim je po šestih letih mogoče le toliko odprla pamet, da spoznavajo, • da v Bel-gradu ne morejo nič doseči, razen .če se brezpogojno podvržejo Pašiču? 'Sedaj bi seveda radi nazaj s pota, na katero so krenili 1. 1918, toda danes je prepozno! Tudi parlamentarna abstinenca ne bo nikomur nič pomagala.
Kdo taji? V zadnjem »Domoljubu« beremo, d!a mi nismo miti z besedico omenili sklepa hrvaških republikancev, da so pristali na »monarhijo po angleškem vzoru.« Res je, da mi tega sklepa nismo takoj objavili, in sicer iz enostavnega razloga, ker ga nismo mogli. Mii namreč nismo dnevnik, ampak tednik. V zadnji številki »Republikanca« smo pa v celem članku razložili, kaj pomeni »monarhija po angleškem vzoru«, in danes objavljamo vise sklepe opozicije, kolikor srno jih našli objavljenih. Nasproti
»Domoljubovi« trditvi, da bi mi radi kaj tajili, pa vprašamo mi, zakaj časopisje SLS, ki ima na razpolago dnevnik, še do pomdeljka mi objavilo sklepov ooozicijo o »delovnem sporazumu«, ki ga mi danes objavljamo? Ali se mar sramuje povedati svojim volilcem, da je SLS pristala ina vidovdansko ustavo »kot podlogo parlamentarnega dela«? Kdo torej taji? Mi smo povedali vse, kar smo zvedeli, iin smo o teh sklepih, ki so jih .sklenili sedanji voditelji opozicije brez Radiča in njegovih zaprtih tovarišev, povedali tudi svoje mnenje, da so im bodo po vsi verjetnosti tudi ostali brezplodni. Zakaj molčite vi?!
Kar je iskal, to je dobil. Med volitvami je bil minister za Hrvat-sko poleg dr. Drinkoviča tudi dr. Šurmim. Temu so očitali, da se je z vsemi silami zavzemal za to, da bi bile Radičeve volilne skrinjice na Hrvatskem in drugod prepovedane. Proti temu očitku se je g. minister Šurmiin odločno branil. Toda Priibi-čevičev »Beogradski Dnevnik« jasno in odločno pove, da je bil ravno dr. Šurmin tisti, ki je m a ministrskih sejah vedno zahteval, da so morajo Radičeve skrinjice prepovedati, ker je upal, da bo na ta način tudi on prišel do zaželjenega mandata. Šurminovo prizadevanje je ostalo zanj 'brez uspeha, ker kljub zmešnjavi, ki jo 4e povzročil, so vendar Hrvatje složno volili Radiča, Šurmin pa je ostal na cedilu.
*
Prihodnji teden izide naš list en dan .pozneje radi praznika.
IZJAVA.
Jaz podpisani Jožef Breznik, posestnik na Kogu prekličem očitke, izražene in nanašajoče se na neko podkupljivost napram g. Ivanu Rojs, posestniku v Ormožu na shodu pri Sv. Bolfenku dne 2. febr. 1925 kot neresnične ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od sodnega postopanja,
O r mož, dme 10. marca 1925.
Jožef Breznik. NAZNANILO!
Uljudno naznanjam, da sem zopet prevzela svojo gostilno 'l^r bom nudila cenj. odjemalcem naj-lioljše vino ter gorka in mrzla jedila po zmernih cenah.
Se priporočam
M. DEBEVC, Ljubljana, Breg 20.
IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA SLOVENSKIH REPUBLIKANCEV.
Odgovorni urednik Oskar Schiller. Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani.
I Trte šmarnice I
I komad 1 Dinar, cepljene I ■ 3 Din 25 para, vkoreničene I il divjake 50 para — prodaja I
I Vinko Vnuk, I
H Senčak p. Juršinci pri Ptuju |
Popolnoma varno naložite denar v
MjjtiblJausho fiOMoJifnico
Mestni trg 6
r. z. z o. z.
ki posluje v novopre-urejenih prostorih
v Ljubljani
Hranilne vloge in vloge na tekoči račun obrestuje po
odpovednim rokom obrestuje tudi više po dogovoru. Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvu. Daje tudi trgovske kredite ter sprejema cesije in inkaso fatkur.
■rBV«
ter jih izplačuje takoj brez odpovedi. Večje vloge z
Upe
Zlatnina.
optik LJUBLJANA
Dunajski in Ljubljanski Zvon, Kres, Slov. Bčelo, Slov. Glasnik in vse druge knjige
♦ HINKO 3EVAR A
antikvariat knjigarna ” Lj ubljana, Stari trg 34
Komisijsko trgovino in trgovsko agenturo
obavlja
Ščlpajci Očala.
Splošno kreditno društvo
registrovana zadruga z omejeno zavezo
Aleksandrova cesta '5
Ustanovljeno 1898
Ljubljani
Telefon št. 367
Obrestuje
% hranilne vloge po % najugodnejši ob-| restni meri brez s vsakga odbitka.
»Posredovalec"
Ljubljana,
Sv. Petra cesta( Ste*. 23.
Po zor, hpojač, šbilja, nežipilia
Kaj ti koristi kroj brez pouka? Z natančnim poukom, preizkušenega po vsakem modelu ga dobiš na željo ekspresno po pošti v KROJNI ŠOLI, koncesijonirani od ministrstva za trgovino in obrt.
Ljubljana, Židovska ulica štev. 5. Vsak mesec tečaji za krojače šivilje in ne-šivilje.
Če prodajate hiše,
posestva ali karkoli, javite naslov
»Posredovalcu" u Ljubljani
Sv. Petra cesta 23.