številka 1, januar 2021 www.vodice.si 21. seja Občine Vodice 4 _______________ Gradnja vodovoda 7 _______________ Zima nekoč 8 _______________ Intervju: Rok Stritar 11 _______________ Novo gasilsko vozilo 20 _______________ Karitas 22 _______________ Informativna revija Občine Vodice • brezplačna tiskovina • prejmejo vsa gospodinjstva in pravne osebe • 1.650 izvodov Uvodnik 2 številka 1, januar 2021 Kdaj bo konec? To vprašanje si zastavljamo iz dneva v dan. Vsi bi radi znova zaživeli v normalnosti, ki smo jo poznali pred letom dni. Mislim, da ni otroka, ki si ne bi želel v šolo, da so redki tisti, ki si ne bi želeli v vrtec, še bolj redki pa so tisti, ki jim je lepo doma, čeprav to pomeni, da jih vsak dan čaka veliko obveznosti in skrbi, ki močno presegajo tiste o kuhanju kosila. Najlažje zdržijo to čudno obdobje starejši, ti ne občutijo take drugačnosti, dokler seveda ne pride na vrsto družinsko praznovanje, so pa tudi med njimi razlike, nekateri so bolj družabni, drugi manj. Epidemiološke razmere se le počasi izboljšujejo. To smo sicer novinarji že večkrat zapisali, a se je nato kmalu spet poslabšala, zato imam občutek, da so redki tisti, ki si še upajo napovedovati izboljšanje. Dokler ne bo precepljen ali prekužen določen delež prebivalstva, bomo žrtve preštevanja novih primerov. Do tedaj pa imam sama občutek, da se vsaka družina zase obnaša tako kot gradovi v srednjem veku, delovali so kot trdnjave, ko so se branili pred sovražnikom, tudi pred kugo. Vsaka družina mora ustvariti nekak mehurček in ga varovati, kot najbolje ve in zna. Nekateri zamahnejo z roko, drugi pa vzamejo zares. Koronavirus ni kuga, a verjetno vsak med nami že pozna koga, ki mu je močno pokvaril zdravje, če ne celo vzel življenja. Dobro pa je, da smo v tej zimi vsaj malo deležni tudi lepega vremena, ki nam vsem vlije nekaj tako zelo potrebnega optimizma. Otroci so znova odkrili, kako prijetno se je sankati, tudi mi smo s podstrešja potegnili sanke, ki štejejo več kot štiri desetletja, saj so novodobne klecnile pod težo nadobudnih in adrenalina željnih najstnikov. Hrib v Šinkovem Turnu se je šibil od obiskovalcev, ne glede na dan ali uro. Izgovorov, da imajo popoldneve zasedene z dejavnostmi, letos ni bilo, tudi računalniških igric so se številni že naveličali. V tokratnem Kopitarjevem glasu smo obudili spomine na zimo, kakršno so poznali v teh krajih pred desetletji. Prebrali boste lahko nekaj besed o Smučarskem društvu Strahovica, o skokih, ki so jih organizirali, o rekordnih količinah snega, ki se nam danes zdijo nepredstavljive. V intervjuju pa boste spoznali Roka Stritarja, podjetnega občana, ki je ustanovil eno izmed najbolj prepoznavnih trgovin za gorništvo Kibuba, čeprav sam ni navdušen alpinist, po duši je predvsem podjetnik in v naravi išče predvsem mir in samoto. O podjetništvu svetuje tudi mlajšim generacijam. V rubriki Koristno pa bo nasvete za mlade starše ali tiste, ki bodo to še postali, natresla mlada mamica, ki se je pred nekaj meseci tudi sama ukvarjala s tovrstnimi vprašanji. Želim vam, da bi dobro krmarili skozi te čase in da bi se nam vsem skupaj čim prej nasmehnila pomlad z boljšimi zdravstvenimi obeti. TANJA DOMINKO Odgovorna urednica Uvodnik. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 Hišni imenik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 Občinski svet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 Občinska uprava poroča . . . . . . . . . . . . . . . 6 Osrednji članek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 11 Intervju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Društveni utrip . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 Dogodki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 Koristno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 Obvestila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 462. Izdajatelj: Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva in pravne osebe v občini brezplačno. Izhaja mesečno v 1650 izvodih. Odgovorna urednica: Tanja Dominko Pomočnica urednice: Monika Kubelj Uredniški odbor: Helena Čerin, Monika Kubelj, Ajda Batistič, Natalija Golob Lektor: Grega Rihtar Fotografije: Tina Kosec in ostali Celostna grafična podoba: Rok Štupar Prelom in oblikovanje: ExoGraf, Janez Hočevar s.p. Tisk: Kubelj d.o.o. Datum natisa: januar 2021 Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice Elektronski naslov: kopitar@vodice.si, telefon: 031 500 018 Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas na spletu: www.vodice.si Sporočilo bralcem: Odgovorna urednica si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Zaradi različnih datumov izida bomo vaše prispevke objavili, kolikor hitro bo mogoče. Hišni imenik številka 1, januar 2021 Občina Vodice Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice POSLOVNI PROSTOR Škofjeloška cesta 7 1217 Vodice T: 01 833 26 10 obcina@vodice.si Uradne ure vložišče: ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 16. ure, sreda od 8. do 17. ure in petek od 8. do 15. ure Uradne ure občinska uprava: ponedeljek in petek od 10. do 12. ure, sreda od 10. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Sporočanje okvar na omrežju javne razsvetljave: vsak delovni dan med 8. in 16. uro. T: 01 833 26 15 ali 01 833 26 10, komunala@vodice.si. Javno podjetje Komunala Vodice, d. o. o. Poslovanje s strankami: T: 01 833 25 00, uradne ure v prostorih javnega podjetja (Dom krajanov, Utik 1), ob ponedeljkih in petkih med 9. in 12. uro, ob sredah med 9. in 12. ter 14. in 17. uro. Dežurna terenska služba: GSM: 051 622 282. Medobčinski inšpektorat Uradne ure na sedežu inšpektorata, Mengeška cesta 9, Trzin, vsak ponedeljek in sredo med 9. in 11. uro; v prostorih Občine Vodice vsak ponedeljek med 9. in 11. uro. Po predhodnem dogovoru na T: 01 564 47 20. Osnovna šola Vodice Ob šoli 2, 1217 Vodice T: 01 833 25 11 in 01 832 41 95 E: projekt2.osljvo@guest.arnes.si Vrtec Vodice vodice@vrtec-vodice.si Poslovalni čas: Vrtec Škratek Svit Vodice: 5.45–17.00, enota Skaručna: 6.30–16.30 in enota Utik: 6.30–16.30. Knjižnica Vodice Škofjeloška 7, 1217 Vodice T: 01 308 52 30, E: vodice@mklj.si Poletni delovni čas: TOR: 12.30–19.00 SRE: 12.30–19.00 PET: 12.30–19.00 PONEDELJEK, ČETRTEK, SOBOTA IN NEDELJA: ZAPRTO Telekom Slovenije Prijava napak in tehnična pomoč, T: 080 10 00. Dimnikarska služba Zakon o dimnikarskih storitvah (Ur. l. RS, št. 68/2016) določa izvajanje dimnikarske službe na podlagi licenc. Seznam dimnikarskih družb z dovoljenjem in dimnikarjev z licenco, opis postopka zamenjave dimnikarske družbe ter odgovore na pogosta vprašanja najdete na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor: http://www.mop.gov.si/si/delovna_ podrocja/dimnikarska_dejavnost/ Dimnikarstvo Uroš Verač s.p., GSM: 041 529 563 Začasni zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov Lokacija: pri čistilni napravi Vodice (dostop s Kamniške ceste ali ceste Vodice–Bukovica); Uradne ure: sreda od 13. do 16. ure sobota od 9. do 12. ure (ob praznikih oz. dela prostih dneh je zbirni center zaprt) ENSVET – brezplačno energetsko svetovanje za občane Lokacija: občinska sejna soba nad pošto v Vodicah. Naročanje strank vsak delovni dan med 8. in 15. uro na T: 01 833 26 10 (sprejemna pisarna Občine Vodice). Uradne ure: po dogovoru s svetovalcem. Pošta Vodice Delovni čas: ponedeljek, sreda in petek od 8. do 10.30 in od 14.30. do 17. ure. Torek in četrtek od 8. do 10.30 in od 14.30. do 18. ure. Sobote, nedelje in prazniki zaprto. T: 01 834 51 70. Zemeljski plin - Petrol d. d. Informacijska pisarna Vodice: uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto v Vodicah, vsako prvo delovno sredo med 18.30 in 19.30 (vodja informacijske pisarne Boštjan Zupančič). T: 01 471 44 90, GSM: 041 577 813. Zavod za gozdove Slovenije Območna enota Ljubljana, Krajevna enota Ljubljana, Revir Vodice: uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto v Vodicah vsak četrtek med 7. in 9. uro (revirna gozdarka Nina Iveta), GSM: 041 657 224. Kmetijska svetovalna služba Uradne ure kmetijske svetovalke za področje občine Vodice, Mojce Lovšin so vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 10. ure v prostorih kmetijske svetovalne službe v KZ Medvode (Cesta ob Sori 11); v prostorih Občine Vodice, ali na terenu, pa le po predhodnem dogovoru in po presoji nujnosti zadeve. TEL.: 01 361 82 86, GSM: 041 310 180 e- naslov: mojca.lovsin@lj.kgzs.si. Elektro Ljubljana, d. d. Sporočanje okvar na omrežju: T: 01 230 40 02 Informacijska pisarna DE Ljubljana okolica Podrečje 48, Domžale, T: 01 230 47 00 Delovni čas informacijske pisarne: pon. in pet. med 8. in 12. uro, sre. med 12. in 16. uro. Nadzorništvo Kamnik Ulica Kamniško-zasavskega odreda 6a, Kamnik. T: 01 230 47 60 Prijava na brezplačno storitev obveščanja o načrtovanih izklopih na distribucijskem omrežju: https://www. elektro-ljubljana.si/1/O-omrezju/ Obvestila-o-izklopih/ Obvescanje-o-izklopih.aspx Patronažna služba Višji medicinski sestri Majdo Podgoršek in Marijo Čuk dobite vsak delavnik med 7. in 9. uro v zdravstvenem domu. T: 01 833 22 36. Lekarna Lekarna Komenda, podružnica Vodice Delovni čas: ob ponedeljkih in sredah od 12. do 19. ure, torek, četrtek in petek od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Sobota zaprto. T: 01 832 43 20. Pomoč na domu Izvajalec storitve pomoč in nega na domu na področju občine Vodice je Comett, Zavod za pomoč in nego na domu. Uradne ure za občane občine Vodice glede pomoči in nege na domu so v pisarni zavoda na naslovu Tbilisijska 57b, 1000 Ljubljana. Več informacij lahko dobite po telefonu na številki 01 721 10 21, elektronskem naslovu kristina.kobe@ comett.si ali spletni strani www.comett-zavod.si. Splošna ambulanta Dr. Dragan Grujičić, T: 01 832 40 88 Sprejemni čas: PON: 13.00–17.30 TOR: 7.00–11.30 SRE: 13.00–17.30 ČET: 7.00–11.30 PET: 7.00–11.30 Zobozdravstvena ordinacija Leopoldina Kranjec dr. dent. med., T: 01 832 42 93 Delovni čas: PON: 12.00–18.00 TOR: 7.00–13.00 SRE: 12.00–17.30 ČET: 7.00–13.00 PET: 7.00–11.30 Barbara Ražen s.p., dr. dent. med. T: 01 832 35 44 Delovni čas: PON: 13.00–19.00 TOR: 8.00–13.00 SRE: 12.30–18.30 ČET: 8.00–13.00 PET: 7.00–12.00 Zavetišče za živali Zavetišče Meli Trebnje, Repče 10, 8210 Trebnje; vodja Dušan Hajdinjak, GSM 031 331 336. Pogrebnik Dvorje, d. o. o. Dvorje 13, 4207 Cerklje na Gorenjskem. Dežurna oseba podjetja je dosegljiva 24h na dan na telefonu 04 252 14 24, na mobilnih številkah 041 624 685 ali 070 443 902 ter prek elektronske pošte pogrebnik@siol.net. Najdba poginule (domače ali divje) živali na / ob cesti Če na / ob cesti opazite povoženo (domačo ali divjo) žival, o lokaciji najdbe obvestite pristojno službo za odstranjevanje poginulih živali na dežurno številko Nacionalnega veterinarskega inštituta, ki izvaja javno službo veterinarsko higienske službe: 01 477 93 53. (Odvoz trupla poginule živali se ne zaračunava.) 3 Občinski svet 4 številka 1, januar 2021 21. redna seja Občinskega sveta Občine Vodice TANJA DOMINKO Občinski svet Občine Vodice se je 15. decembra 2020 sestal na 21. redni seji, in sicer na daljavo, epidemiološke razmere namreč niso bile take, da bi dopuščale sejo na običajni lokaciji. Največ pozornosti so svetniki namenili točki o dvigu cene oskrbe v Vrtcu Škratek Svit, saj so menili, da ni pravi čas za podražitve, a vendar so ob dejstvu, da gre za izpolnjevanje zakonskih obveznosti in da bi sicer breme višje cene padlo na ramena občine, sklep podprli. Več o tem v nadaljevanju. Uvodoma so svetniki na predlog Antona Kokalja popravili dnevni red in umaknili 6. točko, pri kateri naj bi glasovali o prenehanju veljavnosti Sklepa o določitvi prodajnih in odkupnih cen zemljišč za potrebe gradnje občinske gospodarske javne infrastrukture. Kokalj je dejal, da ima zgodba dolgo brado, cena zemljišča je bila pred dvajsetimi leti precej drugačna, zato bi jo bilo treba določiti znova. Predlagal je tudi obravnavo te točke na odboru za finance. Župan je dejal, da s preložitvijo nima težav, so pa pogodbe o odkupu kmetijskega zemljišča pripravljene, a se nekateri lastniki s ceno ne strinjajo. V nadaljevanju so potrdili tudi zapisnik prejšnje seje in v njem upoštevali tudi pripombo, ki jo je podal Tilen Jeraj. Najbolj polemična je bila na de- cembrski seji razprava o Sklepu o določitvi cen programov Vrtca Škratek Svit. Gre za petodstotno uskladitev cen. Ravnateljica Hed­ vika Rosulnik je pojasnila, da je nova cena potrebna »zaradi višjih stroškov dela, materiala, storitev in živil. Bistveno so se povečali stroški dela, ker so se odpravili nekateri varčevalni ukrepi, tako je spet uvedena delovna uspešnost, sistem napredovanja je prinesel povečanje plačnih razredov, višja sta regres in pokojninsko zavarovanje. Zato je predlog za povečanje vseh cen«. Za 1. starostno obdobje so tako predlagali novo ekonomsko ceno za otroka, ki znaša 527,03 evra, kar je več kot pet odstotkov več kot doslej. V kombiniranem oddelku so predlagali ekonomsko ceno v višini 424,12 evra, v 2. starostnem obdobju pa je cena na otroka 379,50 evra, kar je najmanjše povečanje. Župan Aco Franc Šuštar je dejal, da so cene vrtcev v občini Vodice še vedno nižje kot drugod, pojasnil je tudi, da je število otrok doseglo rekord, v vrtcih jih je pet več kot leto prej. V razpravi so se oglasili številni svetniki, ki nad dvigom cen niso izražali navdušenja. Anton Kokalj: »Obrazložitev je argumentirana in drži. Mene pa boli, da se v teh časih karkoli draži. Moramo najti način, da se pravično obračuna kvaliteto vrtca v dislociranih enotah v primerjavi s centralnim.« Tilen Jeraj: »Podpiram vrtec, verjamem, da trdo delajo, bom pa glasoval proti. Smo v re- cesiji in se mi zdi dviganje cen preveč, ker to nosijo starši in občine.« Brane Bogovič: »Jaz sem že na prejšnji seji dejal, da zaradi razmer, ki so bile že v marcu težke, zdaj so še težje, ne bom podprl nobenega povišanja storitev, zato ne bom niti proti niti za.« Margareta Barle: »Razumem ravnateljico, da želi, da so zaposleni ustrezno nagrajeni, da je treba zagotoviti, da je zavod stabilen, ampak se mi zdi predlog v tem času nesprejemljiv. Mnogi starši so bili prisiljeni ostati doma in iskati druge oblike varstva za otroke in ne bodo naklonjeni tem ukrepom.« Po pojasnilu župana, da je cena izračunana na zakonski podlagi za izračun plač in da je to začaran krog, saj vrtec potrebuje vire, zaposleni pa so upravičeni do svoje plače, se je retorika vendarle nekoliko spremenila. Jaka Šimnovec je napovedal podporo, sam ima otroke v Utiku, kjer je stavba v res slabšem stanju, a v njej delajo ljudje, ki imajo otroke zelo radi. Če bi dvigu cene nasprotoval, bi to razumel »kot glas proti plači za te zaposlene«. Podporo je napovedala tudi Maja Drešar, saj morajo biti plače izplačane v skladu z zakonodajo. »Mislim, da je država zelo stopila naproti staršem, če dviga ne podpremo, bomo ta dolg prevalili na občino.« Po njenih navedbah so cene veliko nižje kot v Mestni občini Ljubljana, kjer starši za otroka v prvi starostni skupini plačajo 29 odstotkov več, v kombiniranem oddelku za 15 odstot- Občinski svet številka 1, januar 2021 kov več, v drugi starostni skupini pa za 10 odstotkov več. Razlikovanju cene programa v različnih enotah je izrazila nasprotovanje, normativi in standardi so enaki za celotno državo, se je pa treba truditi za primerljivo opremo v stavbah. Brane Bogovič je nato predlagal razmislek o moratoriju na dvig cen, Kokalj je spregovoril o kompromisu, da bi del stroškov krila občina. Medtem pa je Anton Kosec napovedal podporo sklepu o povišanju cen, saj se po dolgih letih izplačuje delovna uspešnost, čemur se vrtec ne more odpovedati. Župan je nato dejal, da zaposleni nosijo veliko težo v vrtcu, delajo dobro, vodstvo je pri pridobivanju sredstev uspešno tudi na razpisih za prvo zaposlitev, kar je pohvalno, na občinskih ramenih pa je skrb za ureditev prostorov. Sklep o povišanju cen programov v vrtcu je nato podprlo 11 od 15 svetnikov, tako da je bil sklep sprejet. Brez razprave so svetniki nato opravili s točko o dopolnitvi pro­ grama za varstvo pred naravni­ mi nesrečami za obdobje 2019 do 2023, katerega namen je zmanjšati število nesreč in ublažiti njihove posledice. Rado Čuk z občinske uprave je pojasnil, da so »na odboru za družbene dejavnosti ob obravnavi proračuna za leto 2021 in 2022 obravnavali srednjeročni plan nabav za Gasilske zveze Vodice in prostovoljnih gasilskih društev in predlagali, da se za namen delovanja GZV nameni 52 oziroma 53 tisoč evrov, za nabavo opreme 8 tisoč evrov in 50 tisoč evrov za investicije«. Ko je notranja revizija pregledovala to področje, pa je ugotovila, da je treba sprejeti do- polnjen program razvoja, zato so ga dobili svetniki na mizo. Župan je delo gasilcev pohvalil, z veseljem je oznanil novo pridobitev v obliki vozila in zaželel, da bi bilo intervencij čim manj in da bi jim dobro služilo. Dopolnjeni program so svetniki sprejeli brez glasu proti. Tudi pri naslednji točki razprave ni bilo, svetniki so soglasno podprli dva kandidata za sodnika po­ rotnika, to sta Saša Kovačević iz Šinkovega Turna in Janja Sironič iz Utika. Svetniki so nato potrdili tudi Sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za upora­ bo stavbnega zemljišča za leto 2021, sklep so potrdili s 14. glasovi za. Prav tako so soglasno potrdili sklep o ukinitvi javnega dobra na nepremičnini parc. št. 1401/10, k. o. 1741 Vodice in na nepremičnini parcelne številke 1401/11. Gre za parcele ob občinski zgradbi in so predvidene za izgradnjo nadstrešnice na avtobusni postaji. Župan je zadovoljen, da so se z lastnico dogovorili za zamenjavo zemljišča in da je dogovor sklenjen v korist obeh strani. Svetnika Tilna Jeraja je nato zanimalo, ali bo znamenje križa na tem mestu ostalo, pa je župan pojasnil, da ga bodo obnovili in vrnili na skoraj enako mesto. Svetniki so določili tudi okvirni načrt dela za leto 2021 in napovedali 10 sej. Pri glasovanju je sklep potrdilo 13 svetnikov, dva nista glasovala. Pri točki pobude in predlogi sta se oglasila Tilen Jeraj in Milan Čebulj. Prvi je posredoval predlog glede razsvetljave na Brniški cesti in pohvalil cestno službo, z izjemo čiščenja na Pirčevi ulici, kjer je sneg na pločniku oviral sprehajalce. Pozval je tudi k vključitvi občine kot koordinatorja na področju ureditve hudourniškega kanala med Krvavško in Pirčevo ulico. Čebulj pa se je zahvalil za dosedanje aktivnosti na področju ureditve javne razsvetljave na Dobruši in posredoval pobudo, da bi se ta nadaljevala tudi proti Dornicam. Župan je pojasnil, da postopki tečejo, do konca zime bi po njegovem mnenju lahko izbrali izvajalca. Po približno uri in pol so se svetniki razšli, pred koncem pa je župan vsem zaželel vse dobro v letu 2021. 5 Občinska uprava sporoča 6 številka 1, januar 2021 Obvestilo o objavi javnih razpisov OBČINSKA UPRAVA OBČINE VODICE Obveščamo vas, da je Občina Vodice 22. decembra 2020 na svoji spletni strani pod rubriko Javni razpisi, natečaji in nepremičnine, objavila javna razpisa za dodelitev finančnih sredstev iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Vodice ter za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini Vodice v letu 2021. Javni razpis za dodelitev finančnih sredstev iz ob­ činskega proračuna za pospeševanje razvoja male­ ga gospodarstva v občini Vodice Razpisana sta naslednja ukrepa: yy Ukrep 1: Spodbujanje začetnih investicij in inve­ sticij v razširjene dejavnosti in razvoj z namenom sofinanciranja upravičenih stroškov za materialne in nematerialne investicije; yy Ukrep 2: Spodbujanje odpiranja novih delovnih mest in samozaposlovanja z namenom povečanja števila zaposlenih in ustvarjanja novih delovnih mest ter zmanjševanja brezposelnosti. Razpisna dokumentacija je na razpolago na občinski spletni strani in v sprejemni pisarni občinske uprave na Škofjeloški cesti 7, 1217 Vodice. Rok za oddajo vlog je do vključno dne 8. 10. 2021. Javni razpis za dodelitev pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v ob­ čini Vodice Razpisani so naslednji ukrepi De minimis pomoči: yy Ukrep 4: Pomoč za zagotavljanje tehnične pod­ pore v kmetijstvu yy Ukrep 6: Pomoč za zaokrožitev kmetijskih in gozdnih zemljišč yy Ukrep 7: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij yy Razpisani so ostali ukrepi Občine Vodice: yy Ukrep 8: Štipendiranje bodočih nosilcev kmetij yy Razpisna dokumentacija je na razpolago na občinski spletni strani in v sprejemni pisarni občinske uprave na Škofjeloški cesti 7, 1217 Vodice. Rok za oddajo vlog je do vključno dne 30. 9. 2021. Občinska uprava sporoča številka 1, januar 2021 Začetek gradnje »Krvavškega vodovoda« na območju naše občine in obvestilo o zapori poljske poti med Nasovčami in Lokarji v Vodicah MIRAN SIRC, OBČINSKA UPRAVA OBČINE VODICE OBČINA VODICE Vodna zajetja v Lukenjskem grabnu pod Krvavcem so med glavnimi vodooskrbnimi viri za našo občino. T. i. »krvavški« vodovod, ki je bil zgrajen sredi prejšnjega stoletja za potrebe oskrbe prebivalcev se- ska gradbena družba, d. d., pa je v začetku letošnjega leta odprl gradbišče tudi na območju Komende in naše občine – v Lokarjah pri Vodicah, kjer se krvavški vodovod zaključi in naveže na naš lokalni sistem. Tako vas obveščamo, da bo v ob­ dobju od 12. januarja 2021 do predvidoma 15. aprila 2021 za­ radi gradnje vodovoda med nase­ ljema Nasovče in Vodice vzposta­ vljena premična popolna zapora poljske poti. Območje vzpostavi­ tve popolne zapore je razvidno iz priložene fotografije. Zahvaljujemo se za razumevanje. danjih občin Cerklje, Šenčur, Kranj (del), Komenda, Vodice in Mengeš, je potreben temeljite obnove. Namen izvedbe projekta je celovito in kakovostno obnoviti sistem oskrbe s pitno vodo na območju petih zainteresiranih občih (Občina Mengeš se je s krvavškega vodovoda umaknila) ter po izvedbi skoraj 30 tisoč prebivalcem dolgoročno zagotoviti večjo zanesljivost oskrbe z zdravstveno ustrezno pitno vodo. Projekt obnove, ki se na območju naše občine zaključi nad Lokarji v Vodicah, je ovrednoten na dobrih 12 milijonov evrov in zajema gradnjo več kot 24 kilometrov nadomestnih cevovodov, ureditev zajetij z vodohramom ter objektom za pripravo pitne vode na območju virov pod Krvavcem, rekonstrukcijo vodohrama Grad ter izgradnjo vodohrama Taber (pri Šmartnem pri Cerkljah) in 10 vodovodnih vozlišč. Projekt bo sofinanciran s strani Evropske unije in Republike Slovenije po kohezijskih merilih (obravnava vloge je v zaključni fazi). Občina Vodice bo tako morala zagotoviti zgolj okoli 540 tisoč evrov lastnih sredstev od skupaj dobrih 1,8 milijona evrov, kolikor jih sicer odpade na našo občino. Gradnja na območju občine Cerklje že poteka, izbrani gradbinec Gorenj- NASOVČE OBMOČJE VZPOSTAVITVE PREMIČNE POPOLNE ZAPORE VODICE Med januarjem in aprilom bo zaradi gradnje vodovoda med neseljema Nasovče in Vodice vzpostavljena premična popolna zapora poljske poti. 7 Osrednji članek 8 številka 1, januar 2021 Kako smo nekoč preživljali zime HELENA ČERIN OSEBNI ARHIV IN ARHIV DRUŠTVA Na splošno velja, da so bile zime v preteklosti precej bolj radodarne s snegom, da je bilo bolj mraz in da so bila obdobja, ko smo lahko občudovali belo pokrajino, daljša. Izstopalo je leto 1952, ko so bili sreda februarja po tridnevnem sneženju naši kraji prekriti menda s skoraj meter in pol debelo odejo, od tega je bila večina novozapadlega snega. Izjemno ostra zima je bila tudi v letih 1962–1963, ko se je sneg obdržal kar tri mesece in pol. Zadnja prava in dolga zima je bila v letih 1986–1987, ko so v naših krajih namerili 89 centimetrov snega. A meteorologi pravijo, da smo imeli tudi že v preteklosti bolj mile in zelene zime, kot je bila na primer tista leta 1967, ko so za božič namerili kar 13 stopinj Celzija. Tokrat smo se želeli predvsem spomniti, kako so v naši krajih včasih preživljali zime. V obdobju epidemije covida-19, ko se ne smemo družiti in je zunaj vse nenavadno tiho, nas še toliko bolj lahko razveseli spomin na čase, ko je vsak pobeljen breg napolnilo otroško vriskanje in smejanje. V petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja so se v naših krajih predvsem veliko sankali. Otroci so izkoristili prav vsako priložnost za druženje in uživanje na snegu. Seveda ni bilo nobenih vlečnic, prevoznih sredstev, po- Smučarski skakalci sredi petdesetih let močnikov, ki bi otrokom pomagali pri dostopu do strmin, pri urejanju prog ali vzpenjanju navkreber, ampak so za vse morali poskrbeti sami. Za nekaj trenutkov uživanja v spustu, je bilo potrebno veliko predpriprav, truda in časa. Zaradi priljubljenosti smučarskih skokov v Planici in občudovanja legendarnega smučarskega skakalca Janeza Polde pa je bilo tudi kar nekaj skakalnic. Od tistih nekoliko manjših, ki so jih otroci naredili skoraj na vsakem bregu, do večjih v Vodicah, v Bognarjevi dolini v Utiku, na Selu pa so imeli kar dve. Smučali so se s smučmi, ki so jih naredili domači mizarji. Po navadi so bile iz jesenovega lesa. Drsalk pri večini hiš ni bilo, a so se vseeno veliko drsali na Koseškem bajerju in na drugih poledenelih stoječih vodah. Starejši vaščani pa se radi spominjajo tudi oranja zasneženih cest. Sankanje in smučanje na hribčku Lapuje (Selo), okrog l. 1965/1966 Osrednji članek številka 1, januar 2021 morali vleči vsi konji, na ovinkih pa le konji, ki so bili pri plugu. Plug so obtežili s skalami ali pa so na njem stali odrasli moški. Usklajevanje konj je potekalo z bičanjem in glasnim vpitjem, zato se je orače slišalo daleč naokoli. Kasneje so za oranje zasneženih cest konje nadomestili traktorji, tako da so leseni plug priključili na traktor. Brane Sršen in začetki Smučarskega društva Strahovica Marjan in Franci Špenko ter v ozadju Klemen Gosar na Matevžkovem hribu v Bukovici (1977/1978) Pri čiščenju cest so pomagali konji Zime so prinesle veliko snega, včasih tudi več kot meter. Po drugi svetovni vojni je bilo običajno, da so cestni uslužbenci pri pluženju cest sodelovali z domačini, ki so imeli konje. V naših krajih je za ceste skrbel Tičarjev Korl iz Utika, konje za delo pa so odstopili domači kmetje. Pri večini kmetij je bilo običajno, da so imeli po dva konja. Koliko parov konj so vpregli za oranje cest, je bilo odvisno od vrste in količine zapadlega snega in od tega, kako strm je bil teren. Tako da so vpregli včasih dva, kadar je zapadlo veliko snega, pa tudi osem konj. Ceste so bile v tistem času makadamske. Leseni plug za oranje je bil čez leto shranjen pri zadružnem domu v Utiku. Oranje snega z lesenim plugom s konjsko vprego je bilo v težkih zimskih razmerah naporno, konji so morali delovati usklajeno. Pri oranju ceste na ravnih delih so Klemen Špenko, zadnja zima, ki nas je obdarila z obilo snega (1986/1987) Starosta športnega življenja pod Rašico in pobudnik za ustanovitev Smučarskega društva Strahovica je bil takrat 14-letni Brane Sršen. Trije fantje iz male vasice Selo, ki so se navduševali nad smučarskimi skoki in junaki planiških strmin, so tudi sami želeli priti do prave skakalnice. Povzemamo del intervjuja, ki ga je Srečo Merčun naredil s Sršenom za bilten, ki so ga pripravili ob 70-letnici SD Strahovica, v katerem se Brane Sršen spominja, od kod jim smela ideja, da ob pomoči staršev in sovaščanov ustanovijo smučarsko društvo in naredijo skakalnico na Selu. »Jeseni leta 1949 smo šli Ivo Jež, Viktor Zupan in jaz v IKŠ Litostroj (Industrijska kovinarska šola Litostroj). Stanovali smo v internatu v Šentvidu, več kot 300 nas je bilo v njem. Potem smo seveda hodili tam okoli. Nenehno smo pogledovali proti Guncljam, proti tamkajšnji skakalnici. Večkrat smo šli do nje in jo gledali. Sanjali. Verjetno smo se takrat odločili, da bi nekaj podobnega lahko naredili tudi pri nas. Glede tega so nas doma, na vasi, vsi podpirali. Zdi se mi, da je bil Zupanov oče tisti, ki je potem predlagal, da bi skakalnico naredili v tej dolini. V Strahovici. Tam je bilo takrat vse, kot smo rekli, državno. Nihče ni nikogar spra- Klemen in Andreja Špenko (poročena Letnar) v zimi 1986/1987, ko je zapadlo toliko snega, da so ga morali čistiti s streh. 9 Osrednji članek 10 številka 1, januar 2021 ševal, mi smo kar začeli sekati ...« Najprej so naredili skakalnico, ki je dopuščala skoke do 25 metrov, kar je potešilo začetne apetite mladih smučarskih navdušencev s Sela in okoliških vasi. Najboljši domačin na tekmovanjih v smučarskih skokih je bil nesporno Brane Sršen. V letih 1955–1957 jim je načrt za novo skakalnico naredil inženir Stanko Bloudek. Bloudka imajo na Selu v lepem spominu, saj se je po obisku v dolini Strahovice sam ponudil, da jim izdela načrta za dve vzporedni skakalnici, povrh vsega pa jim je izročil še 20.000 dinarjev »začetnega kapitala« za začetek gradnje. Sicer pa so prvi denar za gradnjo skakalnic zbrali na veselici, ki so jo leta 1952 priredili v zadružnem domu v Utiku, na kateri se je po besedah Braneta Sršena zbralo veliko ljudi in je odlično uspela. Dare Borčnik, Selo Kot otroci smo se predvsem veliko sankali. Sanke je večini otrok iz moje generacije prinesel Miklavž. Naše najbolj priljubljeno sankališče in smučišče je bilo Lapuje, to je breg blizu koče SD Strahovica na Selu, le nekoliko bolj proti zahodu. Ob trdih zimah so kmetje s pomočjo konj spravljali les z Rašice v dolino in tako so za seboj pustili odlično sankaško progo. Te zasnežene gozdne vlake so bile podobne stezi za bob, saj so bile vkopane tudi do tri metre globoko. Tako utrjeno sankališče je zdržalo vso zimo. Sankanje z Rašice je bila idealna popoldanska zabava. Navkreber smo hodili do dva kilometra daleč in se potem spustili do vasi. Potem pa nazaj v hrib in še enkrat in še enkrat … Na Selu smo imeli dve skakalnici, 40-metrsko in 15-metrsko. Otroci smo komaj čakali, da smo lahko sodelovali pri pripravi skakalnic za tekmovanja. Na tekmah v smučarskih skokih je sodelovalo do dvajset domačinov. Prišli pa so tudi tekmovalci iz Mengša, Kamnika, Ihana, … Tekme v smučarskih skokih na Selu so bile pravi vaški prazniki, saj je prišlo navijat tudi do 150 gledalcev, tako mladi kot stari. Tekmovanja so bila zelo napeta, vzdušje enkratno. Zbirali so se prostovoljni prispevki, točila se je pijača. Tekme v skokih so na Selu organizirali skoraj vsako leto, donedavnega. Zadnja tekma je bila leta 2010. Otroci smo radi sodelovali pri oranju cest. Eden od večjih kmetov je s težkim lesenim plugom, na naše veliko veselje obteženem tudi z nami, otroki, poskrbel, da je bila ob obilici snega (in to ni bilo malokrat) vas primerno »zorana«. Drsalk nismo imeli, a vseeno smo se radi drsali. Zaledenelih stoječih voda je bilo veliko. Nekatere so bile velike več kot 100 kvadratnih metrov. Vzeli smo zalet in se drsali, do koder je šlo. Stane Lužar, Bukovica Otroci iz Bukovice in Utika smo imeli vaško smučišče in sankališče na Matevžkovem hribu. Bilo je zelo živahno, saj se nas je sankalo in smučalo tudi do 40 otrok hkrati. To je breg pod gostilno Pr' Anzelnu. Ne vem, ampak breg se mi danes ne zdi več tako velik, kot je bil včasih. Poleg tega smo imeli sankališče in skakalnico v Bognarjevi dolini. Na tej skakalnici se je dalo skočiti čez 20 metrov in na njej smo prirejali tudi prava tekmovanja. Zbralo se nas je 20 do 30 fantov. Na naših tekmah v smučarskih skokih je potekalo tudi pravo športno rivalstvo. Tudi v Novem Utiku je bilo krasno smučišče. Bil sem zadnja generacija, ki je še obiskovala štiri razrede osnovne šole v Utiku, zato smo veliko smučali na bližnjem hribu nad šolo. Med počitnicami smo dneve preživljali na tamkajšnji zasneženi strmini. Vedno smo vso opremo od Bukovice do Utika tovorili peš. Smuči seveda niso bile takšne kot danes. Bile so iz lesa. Naredil nam jih je domači mizar. Da pa so dobro drsele, smo poskrbeli sami. Doma smo na štedilniku segrevali vosek in namazali spodnje ploskve smuči. Vse proge smo si seveda morali narediti sami, pa tudi navkreber je bilo treba »štanfati«. Za 3 do 4 sekunde spusta smo porabili pol ure hoje navkreber. Drsali smo in hokej igrali na Koseškem bajerju. S čevlji, seveda, drsalke so imeli le redki. Ko je bil led tanek, se je včasih tudi zgodilo, da je kdo padel v vodo. Spomnim se, kako je bil nekoč Podbregarjev Štefan moker do ramen. Ko je bilo le možno, smo cele dneve preživeli zunaj na snegu. Nismo poznali ne lakote in ne mraza. Marjan Špenko na Matevžkovem hribu (1977/1978) Intervju številka 1, januar 2021 ROK STRITAR, podjetnik in lastnik trgovske znamke KIBUBA MONIKA KUBELJ ZASEBNI ARHIV Hribi so povezovalni element vsega, kar rad počnem Z Rokom sva se slišala nekega popoldneva in naredila intervju po telefonu. Ker drugače zdaj pač ne gre. Verigo trgovin Kibuba z gorniško opremo zagotovo poznate številni, malo manj vam je morda znano, da je lastnik in ustanovitelj podjetja prebivalec vodiške občine. Roka Stritarja je ljubezen do podjetništva najprej vodila do študija ekonomije in kasneje do asistenta na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 2005 brez predznanja o trgovini, kapitala ali kakršnih koli povezav. Danes je podjetje eno od dveh večjih ponudnikov specializirane gorniške opreme v regiji. Lahko rečem, da je mecen mladim študentom in podjetnikom, strateg in velik ljubitelj narave. V pogovoru pa nam je zaupal nekaj zelo posebnega. Mogoče uvodoma eno tako tipično vprašanje za te čase. A vam gre tole korona stanje, o katerem zadnje čase res veliko govorimo, z vsem omejitvami že kaj na živce? »Jaz osebno na vse te korona razmere gledam manj subjektivno kot večina ljudi. To je pač ena stvar, ki ni povezana z vlado niti s politiko, ampak je pač neko dano dejstvo in jo kot tako tudi jemljem. Korona je po eni strani velika omejitev, po drugi strani pa čudovita priložnost, da smo veliko več časa preživeli skupaj z družino. Da sem se lahko aktivno vpel v šolanje moje hčerke, da smo poglobili odnose; čeprav smo bili že prej veliko skupaj. Ker sem malo bolj introverten, so mi pač tisti ljudje, ki so zame bolj pomembni, dovolj blizu in ne potrebujem širine druženja.« Sem vas ravno hotela vprašati, ker vem, da živite na Selu pri Vodicah, kako ste se s temi ukrepi šole na daljavo soočali kot starš. Kakšno posebno mnenje o tem? »Meni je šola na daljavo v bistvu super. Hčerka je v drugem razredu in ni tako, da bi bilo neskončno veliko dela. Priznam, da sem dobil malo vpogleda in smo skupaj padli v nek učinkovit ritem; malo pomagata tudi babi in deda. Glede na to, da imamo lastno podjetje, smo lahko malo bolj prilagodljivi in nam to ni predstavljalo neke bistvene težave. Verjamem, da sem zdajle eden redkih, ki si želi, da bi šli otroci čim kasneje v šolo, vsaj toliko, da se stvari res umirijo. Res pa je, da smo tudi tik pred tem, da dobimo še enega družinskega člana.« (nasmeh) Lepo, čestitke. Me veseli. “Hvala.” Pred leti, vem, da ste predavali tudi na Ekonomski fakulteti. In če se ne motim, sem enkrat nekje prebrala, da ste rekli takole: da niste želeli biti samo asistent za podjetništvo brez praktičnih izkušenj, ampak ste hoteli v bistvu to izkusiti iz prve roke in da je to eden od razlogov za lastno podjetje. Drži? Rok je pred nedavnim izdal zanimivo zgodbico. Res upam, da jo boste imeli na polici. »Ja. V bistvu je bilo to tako, da sem poučeval to na fakulteti zato, ker mi je bilo podjetništvo všeč. Namreč veliko ljudi dela na fakulteti zato, ker hočejo a priori delati na fakulteti, jaz pa tega, čisto iskreno v resnici nikoli čisto zares nisem hotel. Meni je bila bolj zanimiva snov, s katero sem se ukvarjal, kot biti asistent. Tako da sem pedagog postal bolj kot ne po nekem spletu okoliščin.« Pisalo se je leto 2005. Ste si takrat, seveda govoriva o Kibubi, mislili, da bo postala ena izmed najbolj prepoznavnih športno-gorniških trgovin pri nas? »Ne. Seveda ne. Danes veliko delam kot svetovalec in se ukvarjam s podjetji v različnih fazah nastajanja in ugotavljam, da je stvar, o kateri se premalo govori tudi poslovna zrelost. Da smo bili vsi člani ekipe pred petnajstimi leti zelo drugačni, je jasno. Če pomislim …, imajo mogoče mladi malo več prednosti s tem, če so bolj naivni, zaletavi, vztrajni. V tem 11 Intervju 12 številka 1, januar 2021 kontekstu mislim. Tudi svojim mentorirancem ne priporočam, da nekaj blazno tuhtajo, kaj bo nastalo iz ideje ali projekta. Enostavno delaš, skušaš delati dobro, trend mora biti pozitiven. Če delaš dobro, potem stvari zrastejo. Tako da, če se naveževa na vprašanje – ne nisem si mislil, da bo naš projekt zrasel do te mere.« Če se še malo dotakneva študentov in visokošolskega izobraževanja. Kaj opažate kot največji manko na teh področjih? Bi rekli, da je država prijazna do mladih inovativnih ustvarjalcev in bodočih podjetnikov ali bežijo v tujino, kot smo včasih radi rekli. Kako je s tem? »Hja, to je kar kompleksno vpra­ šanje. Ima veliko dimenzij. Najprej se do­ takniva šolskega sistema in študentov v njem. Generacije so sicer po definiciji vsako leto boljše, imamo pa težavo, da se visokošolsko izobraževanje šteje žal kot nadaljevanje neke srednje šole. Večina študentov tako pride v visokošolski sistem, ne da bi sploh vedeli, zakaj so se tja vpisali in se potem obnašajo kot otroci oziroma srednješolci, ki morajo določene stvari še naprej delati, ne zase in ne zato, ker jih reči zanimajo, ampak ker mislijo, da morajo. Za druge. In tukaj vidim glavni izziv za pedagoge, ker učiti ljudi, ki niso motivirani, sploh ker so to že odrasli ljudje, je nadvse težko. Če je država prijazna? Pred petnajstimi leti je bilo morda drugače, danes pa je tako imenovani ekosistem za podjetništvo dobro vzpostavljen in delujoč. Mladim je na voljo res veliko znanja, mentorji, finančne subvencije in drugo. Kdor govori, da trenutno institucionalno okolje ni primerno za podjetništvo, naj raje počne kaj drugega. Tu govorim o institucionalni podpori. Se pa po drugi strani v našem bližnjem okolju pogosto srečamo s hecno situacijo. Nekdo v naši bližini odpre novo podjetje. Kako mu najbolj pomagam? Ja tako, da greš do njega in od njega kupiš produkt po polni ceni. Pri nas pa je še vedno tako, da najtežje prijatelju prodajaš, pa če mu že prodaš, mu moraš dati veliko popusta. Res čudna V tesnem sodelovanju z okoliškimi športnimi navdušenci. reč. Če strnem torej, je teh svetovalnih podpor kar nekaj … Drugo pa je, kako te tvoje bližnje okolje podpira. Ampak to ni stvar države. To je stvar splošne kulture.« Nekako si ne morem predstavljati drugače, kot da ste vsa družina izrazito gorniška. In da je bil to tudi eden izmed poglavitnih vzrokov ali vzgibov, zakaj ste se odločili za to vrsto trgovine in te vrste posla. Kaj pa drugi športi, recimo potapljanje, surfanje, šah? »Jaz res prihajam iz gorniške družine. Moja starša sta fanatična gornika. Oče je verjetno najbolj prodajan avtor gorniške literature v Sloveniji. Sta res po mentaliteti – pa govorim v dobrem in slabem – alpinista. Jaz sem bil v bistvu v naši družini upor­ nik glede tega. Mojo sestro je zelo potegnilo v to smer, jaz pa sem se ves čas malo upiral. Kot najstnik izrazito ha, ha …. Hoja v hribe in tako naprej. Joj. Z zrelostjo se je to malo spremenilo, danes imam hribe izrazito rad, ne bi pa nikoli rekel, da sem tako strastno notri v teh športih kot drugi člani. Športi, ki mene napajajo, so povezani z gorami, vendar so vseeno Intervju številka 1, januar 2021 malo drugačni. Rad turno smučam, vozim kajak na divjih vodah, soteskam in surfam. V zadnjih letih pa se predvsem sprejaham z otroki. Stvari povezane z naravo pa vsekakor. Hribi so torej, bi pa rekel, povezovalni element vsega tega.« Vprašala sem vas, ker me je zanimalo, kako vi gledate na to prostočasno dejavnost. V družini imamo velikega ljubitelja visokogorja in vem, da je pogled na svet z vrha en čisti užitek. Šport je v vašem življenju zelo aktivno prisoten, kajne, zasebno in poslovno. »Ja, šport, ampak tak, ki je nujno povezan s pustolovščino v naravi. Se pravi šport v dvorani nikakor ne. Jaz sem se moral že kot odrasel skoraj prisliti v to, da sem začel recimo z redno vadbo delati v neki telovadnici in to mi tudi nikoli ni ležalo. Vse, kar mene napaja, je, da grem nekam nekaj raziskovat – v neko naravo in stran od ljudi. To je edina stvar, ki me vedno žene. Zato tudi živimo čisto na robu gozda.« Večkrat smo slišali, da je hribolazenje, obiskovanje hribov, izrazito slovenski hobi. Bi se strinjali, da v hribih, v naravi na splošno, da postanemo drugi, da smo bolj družabni, da smo bolj prijazni drug do drugega, da se odpremo. Iz prve roke – bi rekli, da je res? »Hja tukaj bom spet malo zakompliciral. Psihologi pravijo, ne znam povsem prevesti v slovenščino, ampak v angleščini se temu stanju reče – flow. To je aktivnost, ki zahteva celega človeka in sploh nimaš časa ter energije, da bi se ukvarjal z nepomembnimi stvarmi. Ko hodiš po hribih ali smučaš, so tvoja čutila tako zaposlena z aktivnostjo in okolico, da v resnici Sam s seboj ... narava ga pomiri in mu daje ravnotežje. nimaš časa oziroma se ne moreš obremenjevati z drugimi dogodki in odnosi. Enostavno pozabiš na tiste stvari, težave, ki jih drugače morda imaš. Če strnem: to vseobsegajoče športno stanje pač zaposli celega človeka.« Minulo leto je bilo precej viharno, za vašo branžo še posebej. Sicer ste prej omenili, da je bila to odlična priložnost tudi za kaj drugega in da ste pravzaprav hvaležni na neki način. Del posla ste preselili na spletno trgovino, ampak to se verjetno ne more kosati z osebnimi nakupi v trgovini, ali pač? »Ja, pri nas je korona kar vplivala, jasno. Prva zgodba je taka, imamo 14 trgovin in ko ti pač trgovine zaprejo, je to zelo težko nadomestiti s kakšnim drugim virom. Naša sreča je, da je že v naši zasnovi zelo močno razvita spletna trgovina. Naša ekipa se je odlično izkazala in uspelo nam je prebroditi težko začetno obdobje. Ni bilo tako hudo, kot smo mislili, da bo. Pozitivna stran pa je, da je ta epidemija vse ljudi pognala v naravo. V poslovnem smislu je to seveda fino, kajti toliko gojzarjev, kolikor smo jih prodali poleti 2020, jih še dolgo ne bomo. Vsa podjetja so se morala prilagoditi. Je pa verjetno treba priznati, da smo v panogi, ki bo srednjeročno od tega profitirala. Osebno zdaj seveda na tistih svojih poteh v naravi, kjer sem bil prej sam, srečujem več ljudi, tako da moram za samoto še malo bolj aktivno iskati. Ampak je še ogromno zelo samotnih koncev.« Sem vesela, da to slišim, ker drugače poslušamo tudi zelo trpke izkušnje. »Osebno sem poslovno vpet tudi v številne druge panoge, zato vem, da se nekateri soočajo z velikimi težavami. Hoteli, gostinstvo …. Ti res trpijo. Turizem, potovanja … To je pa res hudič, ni fino.« Prej ste omenili 14 poslovalnic. Nekaj pa jih imate tudi v tujini. »Tako. Deset v Sloveniji, tri na Hrvaškem in eno v Italiji.« Pa je v tujini, čez mejo, voditi posel kako drugače? »Ja, seveda. Ampak največja in najbolj pomembna prelomnica je 13 Intervju 14 številka 1, januar 2021 v tem, ko greš iz ene trgovine na dve. To je najtežje. V eni trgovini si notri sam, vse imaš pod nadzorom. Potem moraš svoj posel radikalno spremeniti. S tega vidika je vseeno, ali imaš dve ali deset poslovalnic. Zgraditi moraš sistem.« V teh letih ste, sploh v začetku, vlagali ogromno energije. So vzponi in padci. A če bi z eno besedo označili, kaj je pot do uspeha. Je to vztrajnost, poznavanje področja, so to zveze in poznanstva? »Zveze in poznstva ne. V mojem primeru, ker prihajam iz gorniške družine, ni nikoli pomagalo nič, kvečjemu dodalo kakšno težavo. Tole bom zelo poenostavil; pomembno je, da je trend ves čas pozitiven, v vseh pogledih. Se pravi, ves čas je treba gledati na način, da gredo stvari na bolje, to je pa zelo povezano z vztrajnostjo. In če je trend pozitiven, bo slej ko prej prišel pozitiven razultat. Če pa stvari ne grejo v to smer, potem pa nastanejo težave.« Ste mogoče te mesece izkoristili tudi za kaj inovativnega, novega. Recimo česar še ni, pa bomo deležni čez kak mesec? »V teh mesecih se mi zdi, da se večina podjetij ukvarja s tem, kako optimizirati svoje delovanje. Čisto iskreno za prihodnje leto jaz trenutno nimam točnega plana. Je preveč neznank. So pa seveda v pripravi številne novosti. Ampak vse ob svojem času. Smo pa bolj resne stvari delali bolj na noter, se pravi v kontekstu optimizacije, procesa, logistike, marketinga. Tega se je pri nas res veliko dogajalo. Z mojega vidika je najbolj nenavadna novost ta, da sem pred kakšnim mesecem izdal prvo otroško knjigo. Ni bil toliko po- Za otroke je stik z naravo izjemno pomemben. slovni projekt. Bolj rezultat mojega obsežnega študija otroške literature, ker imamo majhne otroke.« Mi zaupate naslov? »Gozdna filozofija jazbeca Božidarja. Slikanica za otroke, ki je namenjena otrokom tam od drugega do šestega leta starosti.« Mogoče za zaključek najinega klepeta eno tako rahlo provokativno vprašanje. Ali ste bili kdaj povabljeni h kakšnemu sodelovanju občine. Vemo, da ste motivator, ekonomist, poznavalec kreativnega razmišljanja … Ali vas je kdaj naša občina izkoristila ali poskušala izkoristiti za kakšno sodelovanje? »Ne. Je pa res, da se tudi nisem aktivno ponujal. Zadnja leta so bila res dinamična. Dva majhna otroka, rastoče podjetje in še številni drugi projekti. Pa to ne pomeni, da ne maram naše občine. Osebno in kot podjetju nam izrazito ustreza. Ne vem, če znam prešteti, koliko naših zaposlenih je iz Vodic ali pa se je sem preselilo. Pa tudi čudovit kraj za življenje je. Zaradi korone sedaj poznam vsako poljsko pot, ha ha.« Takole se mi poraja vprašanje, ali ste član kakšnega društva? Ker teh imamo pri nas res veliko. »Ne. Kot sem že omenil, sem introvert, ki zelo veliko dela z ljudmi. Tako so mi v prostem času ljudje, ki jih imam okoliko sebe praviloma Intervju številka 1, januar 2021 ki jih je bilo lani krepko čez deset. Socializacije v mojem življenju tako res ne manjka. V prostem času tako iščem bolj samotne aktivnosti. Ampak to je danes, mogoče bo pa šlo kdaj kaj drugače. Ja no pa še to morda, da pač prihajam iz Ljubljane, da sem priseljenec in še vedno jemljem to regijo v širšem smislu. Ne bi se opredelil kot hudega lokalnega patriota, vezanega le na Vodice. Gledam to bolj kot eno tako širšo cono.« v mesto. Nikakor ne. Če bi se selil, bi šel kvečjemu še bolj na deželo. Ampak nimamo potrebe, da bi se kam preselili. Tako rekoč na našem vrtu se začne markirana pot in kolesarska steza za spust. Pa tudi tistega jazbeca iz moje zgodbe sem dejansko srečal blizu naše hiše. Kaj bi si še lahko želel?« Med staroselci in prebivalci, ki so si kasneje zgradili hiše, opazijo številni razlike, ampak verjetno tako pač je na podežlju. dovolj. Na fakulteti sicer nisem več, imam pa še vedno tri visokošolske predmete, nekaj deset delavnic in svetovalnih projektov letno. Pa še na mentorirance ne smem pozabiti, »No, samo tukaj je res super živeti. In v desetih letih, odkar živimo tu, nismo imeli niti ene slabe izkušnje s staroselci. Imamo res super sosede, odličen vrtec in šolo. Ne grem nazaj Zdravnica Poplas Susič: V zdravstvo se ni vlagalo zdravnico družinske medicine dr. Antoniijo Poplas Susič. ZaposleTANJA DOMINKO OSEBNI ARHIV na je v Zdravstvenem domu Ljubljana kot predstojnica Inštituta Zdravstveni sistem se je zaradi za raziskave in razvoj, hkrati pa izjemnega povečanja števila obo- dela kot družinska zdravnica v lelih za covidom-19 tudi v Slove- svoji ambulanti s koncesijo. Je niji znašel na veliki preizkušnji. članica številnih strokovnih teles Zdravniki na covidnih oddelkih pri Ministrstvu za zdravje, Slo- bolnišnic priznavajo, da komaj venskem zdravniškem društvu in zmorejo, želijo si, da bi se razme- Zavodu za zdravstveno zavarova- re čim prej umirile. Druge zdrav­ nje. stvene programe so morali dati na stranski tir, da lahko zdravnike in drugo medicinsko osebje premestijo h covidnim bolnikom. Med zdravniki, ki potegnejo kratko v teh časih, so tudi zdravniki družinske medicine. K pogovoru sem povabila našo občanko, Kako ocenjujete epidemijo, v kateri se je znašel ves svet, kakšno preizkušnjo predstavlja za posameznika in zdravstvo v celoti? Zdravstvo se je večinoma posvečalo v zadnji eri največjemu bremenu, ki vpliva na zdravje posameznika in družbe, to so kronične nenalezljive bolezni. Najbolj problematične med nalezljivimi (črne koze, poliomielitis, tuberkuloza itd.) so bile namreč izkoreninjene s cepljenji ali pa jih dandanes zdravimo z učinkovitimi 15 Intervju 16 številka 1, januar 2021 zdravili (HIV, hepatitis C). Popolnoma nepričakovano je prišel koronavirus, ki se širi po svetu, ki ne izbira med rasami ali celinami, in ki v posameznih primerih povzroči smrt brez posebnega vzorca, brez posebno definiranih dejavnikov večje dovzetnosti in brez možnosti dodatnega zdravljenja. Danes vsakdo izmed nas pozna koga, ki je umrl zaradi COVID-19, kar v prvem valu ni bilo tako izrazito. Zdravstvo se prilagaja, vsak dan znova: na eni strani sledi navodilom odločevalcem, ukrepa ob morebitno okuženih osebah v skladu s protokoli, na drugi strani pa mora odreagirati tudi na druga obolenja, ki se pojavljajo in ki prizadenejo posameznike. Na neki način je zaznati, da se ljudje manj oglašajo v ambulantah, verjetno jih je strah in menijo, da se z neobiskom izognejo potencialno nevarnim stikom – k zdravnikom pač ne hodijo zdravi. Ko bo vse skupaj mimo, verjetno lahko pričakujemo naval pacientov z do tedaj zadrževanimi zdravstvenimi težavami. Slovenski zdravstveni sistem ima precejšnje težave s kadrom, bolnišnice zaznavajo zlasti težave s pomanjkanjem strokovnega kadra na intenzivni terapiji in v zdravstveni negi. Kako ocenjujete zdravstveno politiko, je bila ta rak rana pričakovana po vseh teh letih zanemarjanja problemov? V zdravstvo se ni vlagalo, zlasti ne na primarni ravni. Te razmere s koronavirusom so neizprosno pokazale na vse te napake, na vseh nivojih. Posebej se je povečalo breme intenzivne oskrbe za paciente in ti oddelki ne morejo dohajati razmer zaradi ozkega grla, to je pomanjka- nja ustrezno usposobljenega kadra. Lahko smo kupili opremo, ljudi z izobrazbo in znanjem pa ni mogoče kupiti. Po nekajletnem delu v ZD Šentvid ste pred časom zamenjali delovno mesto, še vedno pa delujete kot zdravnica družinske medicine, le na drug način. Zakaj sprememba? Delo je enako, le izvajanje je v različnih sistemih: eden je javni zavod, drug je zasebni zavod. Isto delo, isti sistem financiranja, drugačna zakonodaja, tudi drugačna odgovornost. Nekoliko te odgovornosti manjka v javnih zavodih. Odločitev je bila neplanirana: spoznavam sistem na eni in drugi strani. Koristno. Uporabno. V koncesionarski ambulanti si moraš vse urediti sam, v zdravstvenem domu je ogromna servisna služba, ki poskrbi za večino. Skratka, koristna dodatna izkušnja. Vsekakor je teža prihodnosti slovenskega zdravstva v javnem zdrav­ stvenem sistemu. V epidemiji so obremenjeni tudi zdravniki družinske medicine, kljub temu številni prihajajo na pomoč v bolnišnice, solidarnost je velika. Je to slovenska posebnost ali niti ne? Humanost, pomoč v stiski, sodelovanje … so pomembne lastnosti slovenskega naroda; tudi zdravstvenih delavcev ali še posebej njih. Hipokratova prisega zavezuje zdravnike. To je edino prav, drugače ne more biti. Kako ocenjujete razmere v občini Vodice in ozaveščenost občanov glede spoštovanja preventivnih ukrepov? Maksimalno dobro, izjemna ozaveščenost, tudi občinska uprava je maksimalno angažirana in priso- tna med ljudmi. Res pohvalno. Velikokrat hodim po poljskih poteh, da se malo razgibam: praktično ni ljudi brez mask, ne glede, da smo v naravi, da se istočasno sprehaja malo ljudi na teh kilometrih cest in je razdalja med nami več kot zahtevana. Občudujoče. Kakšen bi bil vaš nasvet, kako naj se izognemo okužbi in kako jo najlažje prebrodimo, tudi vi svetujete dodajanje vitamina D? Nasveti, kako preprečiti okužbo, se vsakodnevno ponavljajo v medijih, so preprosti in jih je smiselno spoštovati. Ni dodatnih. In to Vodičani lepo spoštujejo. Vitamin D se aktivira na soncu in tudi to ljudje pridoma izkoriščajo v naravi. Vodice so občina, kjer ljudje lahko izkoriščajo naravne danosti in to je smiselno upoštevati. Društveni utrip številka 1, januar 2021 Projekt MUZEJ – podlistek MARIJA KUNSTELJ ARHIV DRUŠTVA Muzej.1925 je projekt, ki po malem spreminja podobo gasilskega doma. Zadnji mesec največ v pisarni, ko selimo staro arhivsko gradivo in tekočo administrativ- se eden le spomni na gasilce in z njihovo pomočjo in pomočjo tehnike smo spet lahko normalno zaživeli. Od takrat so bili gasilci bogovi in ob novem letu, ko so prišli voščit, se je takoj poznalo pri višini prostovoljnega prispevka in še danes je tako. no dokumentacijo v nove omare. Vmes najdemo tudi manjše skrite zaklade – beri 'izgubljene' ali založene papirje, ki smo jih občasno pogrešali. Z opremo pa smo zaključili v spodnji sejni sobi, ki je hkrati prilož­ nostna kuhinja. Nove mize in stoli bodo zdržali vsaj toliko časa, kot so dosedanji. Upamo. Današnji podlistek prinaša prikupno zgodbo sodelavke društva, s katero se srečujemo pri mladinskem delu. Trenutno je predsednica komisije za mladino pri GZ Brezovica. Leto 1975 Rodila sem se v vasici Dražica v zaledju Ljubljanskega barja, daleč stran od gasilskega dogajanja. Moji starši so na gasilce gledali tako, kot da jih nikoli ne bi potrebovali. Tistih nekaj fičnikov za koledar ob novem letu in adijo. Požar v gozdu je še okrepil miselnost, da gasilci raje gasijo žejo kot kaj drugega. Danes vem, da so s takratno opremo naredili največ, kar je bilo v njihovi moči. Leto 1988 Naša vasica je imela svoj vodovod napeljan iz štiri kilometre oddaljenega izvira. Čas je uničil azbestne cevi in poleti smo ljudje in živina ostali brez vode. Moški so modrovali, hodili ob trasi, iskali in ugibali, kje pušča. Mine dva, štiri dni, luknje pa še vedno niso našli, nakar Leto 1995 Življenje mi je pripeljalo na pot prijetnega, postavnega fanta – gasilca z vsem svojim bitjem. Vedela sem, da je pri njem prioriteta gasilstvo in šele potem vse drugo. Dostikrat sem mu rekla, naj si še posteljo tja pelje. Nekako sem se sprijaznila s tem do točke, ko so vsi trije najini otroci postali gasilci. Ne, tega se pa ne grem več, sama pa ne bom doma čepela. In sem še jaz začela zahajati h gasilcem. Hitro so mi našli delo in kaj kmalu so mi otroci rekli, naj si peljeva kar skupaj posteljo v gasilski dom. No, še vedno raje spiva v domači hiši. Nuša Jeraj, PGD Notranje Gorice – Plešivica 17 Društveni utrip 18 številka 1, januar 2021 KORONA PRAVLJICA! DRAGICA SODNIK Hitro, hitro mine čas, kaj v tem letu čaka nas? Vsaka zvezda – ena želja … Vse težave pozabimo, novih dni se veselimo! December. Čas, ko se oziramo nazaj in delamo »inventuro« leta, ki se izteka. In je hkrati čas, ko se gledamo naprej, v prihodnost, v leto, ki prihaja. Obljube, zaobljube in želje. Želje zase in za bližnje. Običajno si ljudje želje izmenjamo v božično-novoletnih voščilih, ki jih zapišemo v voščilnice. V DU Bukovica – Šinkov Turn smo bili zelo aktivni, dokler nam ni koronavirus preprečil delovanja, druženja in delo v naših prostorih. Koronavirus nas je spremljal vsepovsod. Ko sem se še odločala za prevzem društva kot predsednica, so me člani upravnega odbora klicali na seje že pred koronavirusom. Skupaj smo pripravljali program za piknik, program za druženja, kolesarjenje, balinanje, nastope naših odličnih pevcev, za pohode in izlete – toda virus je odločil, kaj se lahko dela in kaj ne. Veliko srečo smo imeli, da smo do prepovedi oziroma epidemije pripravili vse potrebno za volitve novih članov upravnega odbora. Volitve so bile izvedene še v času, ko smo se še lahko družili in delali v večjih skupinah. Potem pa je bilo naše druženje omejeno in smo kontaktirali preko telefona in sporočil. Uspelo nam je pripraviti manjša darila za vse naše člane društva. Za članice in člane društva v starosti nad 80 let smo pripravili darilne pakete. Namen obdaritve je bil polepšati praznike našim članom, saj vemo, da je našim starejšim občanom majhna pozornost veliko vredna. Zahvalila bi se upravnemu odboru za pripravo daril in darilnih paketov, za dostavo vseh daril na domove našim članicam in članom. Zahvala gre tudi Občini Vodice, za finančno podporo pri obdaritvi za praznike. Hvala trgovini Mimi, ki nam je dostavila vse dobrote, da smo sestavili tako lepe pakete. Hvala tudi Vrtcu Škratek Svit Vodi- ce za prelepe stekleničke z razkužilom. V veliko veselje mi je, da sem prejela zelo veliko božično-novoletnih voščilnic in lepih želja za leto 2021. Hvala vsem – Občini Vodice, šoli in vrtcu ter vsem društvom naše občine. SREČNO IN ZDRAVO V NOVO LETO 2021 Društveni utrip številka 1, januar 2021 In vendarle moramo ostati povezani IRMA BIZJAK Vsak si mora vzeti čas, da mirno obsedi in opazuje, kako se spreminja narava, tudi če ostane kaj nepostorjenega. To je čas, ki nas postavlja pred številne izzive. Tudi vse življenje v naši občini, tudi naš Mešani pevski zbor Biser je pred številnimi preizkušnjami. Kako ostati povezani, v stiku, kako prepevati … Veliko vprašanj se nam poraja, vendar vsak teden smo povezani, vsak torek pošljem svojim prijateljem, Biserom, sporočilo, da mislim na njih, da moramo ostati močni, da naj prepevajo svojim otrokom, vnukom, svojim staršem … Verjamem, da to ni isto, kot naše vaje in druženja, vendar nekaj pa je. Nekdo misli nate, se spomni nate. Vsi smo na isti barki, ki pluje v istih vodah. Kot pravi Mali Princ: »Poskušaj biti srečen …., … da lahko sanjamo o cvetovih, mora najprej stati drevo, in da je človek lahko srečen, mora biti najprej človeški.« Za nami so lepi prazniki, ki smo jih preživeli, kolikor smo jih lahko lepo. Vsak si je po svoje organiziral čas in dneve. V leto 2021 MePZ Biser vstopa z upanjem po boljšem, lepšem času. Leto 2020 bomo čim prej pozabili, vsak se je, upamo, nekaj naučil v tem letu. V letošnjem letu imamo veliko načrtov, projektov, ki si jih želimo uresničiti, izpeljati. Vendar pa ni vse odvisno samo od nas, mi se bomo potrudili, da se naučimo spet nekaj novih pesmi. Želimo pa si, da bi znova slišali aplavze v dvoranah ali pa na prostem. Želimo si nastopov, želimo znova obiskati prijatelje v domovih starejših, ki se nas res zelo razveselijo. Takšni trenutki nam pomenijo veliko, nam dajo vedeti, da delamo nekaj lepega, da polepšamo vsakdanje dneve. Želimo se družiti drug z drugim in z drugimi zbori. Šele sedaj, ko že štiri mesece nismo zapeli skupaj, vidimo, kaj nam primanjkuje, kako je bilo lepo, ko smo se vsak torek srečali, poklepetali, si povedali kakšno šalo in nato prepevali in se učili novih pesmi. Ljudje smo tako naravnani, da znamo ceniti vrednote takrat, ko so nam odvzete, na žalost je to pri večini ljudi. Vsak bi se moral zavedati, da si moramo vzeti v življenju čas zase. Sedaj je postal mir razkošje; uživati ga mora- mo, in ga ceniti. Mir nam daje spokoj, upanje in življenje. Tudi ti časi bodo minili in znova bomo zaživeli in zadihali s polnimi pljuči. Zaupati moramo drug drugemu in si stati ob strani. Želimo se čim prej smejati skupaj. Za konec pa še misel Johna Cagea (1912–1992) Moja najljubša glasba je tista, ki jo slišimo ves čas, kadar smo tiho. 19 Društveni utrip 20 številka 1, januar 2021 Novo gasilsko vozilo GVC 24/50, PGD Vodice MATEVŽ JANHAR ARHIV DRUŠTVA Prostovoljno gasilsko društvo Vodice je konec decembra 2020 v svojo garažo pripeljalo novo sodobno gasilsko vozilo GVC 24/50, ki je nadomestilo štirideset let starega FAP-a. Vozilo je namenjeno za prevoz vode ob požarih in samostojno gašenje ter za posredovanje ob poplavah in drugih tehničnih intervencijah. Delovna skupina je začela projekt nakupa novega gasilskega vozila leta 2019. Po raziskavi trga vozil in pripravi tehnične dokumentacije je bilo na javnem razpisu za dobavo gasilskega vozila izbrano podjetje Rosenbauer. Izdelava vozila je bila končana decembra 2020. Nadgradnja je izdelana na vozilu MAN TGM 13.290 s pogonom na vsa štiri kolesa. V kabini je prostor za voznika in dva gasilca. V njej so nameščene radijske postaje in komande za svetlobno in zvočno signalizacijo. Nadgradnja je sestavljena iz 5000 litrov velikega rezervoarja za vodo, ki je nameščen v sredini nadgradnje. Na levi in desni strani so nameščeni boksi za shranjevanje opreme, naprav in armatur, na zadnjem delu pa črpalka NH30. Nadgradnja je izdelana iz samonosne aluminijaste konstrukcije. V nadgradnji je šest prostorov za gasilsko opremo, ki so zaprti z roletami. V prvem prostoru je nameščen elektro agregat moči 9 kW, reflektorji, elektro podaljški, oprema za signalizacijo, oprema za prvo pomoč, zložljiva nosila, razni gasilniki, vedrovka, nahrbtnjače in potopne črpalke. Drugi prostor je namenjen za shranjevanje penila. V njem je montirana hitro napadalna cev z ročnikom dolžine 60 m – visoki tlak. V tretjem prostoru se nahajajo gasilske tlačne cevi, turboročniki, ročnik za gasilno peno ter oprema za osebno higieno gasilcev. V zadnjem delu vozila je črpalka visoki in nizki tlak s tremi tlačnimi »B« izlivi ter sesalnim priključkom «A«. Na drugi strani vozila v četrtem prostoru so nameščene tlačne gasilske cevi, armature in košare za prenos cevi, nameščeni so še zaboji za shranjevanje drobne gasilske opreme. V petem prostoru je nameščena še ena hitro napadalna cev z ročnikom 60 m – visoki tlak, ter zaboji za drobno opremo (pritrdilci, klini, reševalne vrvi, bremenske vrvi …). V zadnjem šestem prostoru pa se nahajata dva izolirna dihalna aparata z opremo, motorna žaga z opremo, ročno reševalno orodje, osebna zaščitna reševalna oprema (intervencijska obleka, škornji, čelada, rokavice …), črpalka za črpanje naftnih derivatov, absorbent, sesalec in ventilator za razpihovanje dima. Na strehi vozila je nameščen dvižni 4x LED reflektor za razsvetljavo, 4-delna stikalna lestev ter zaboj z raznim orodjem. Spredaj na vozilu razpolagamo še z 18 T vitlom in visokotlačno pralno napravo. V in na vozilu je nameščena vsa potrebna razsvetljava in signalizacija ter potrebne označbe. Vozilo bo financirano preko lizinške pogodbe s strani Občine Vodice, GZ Vodice in našega društva. Ob tej priložnosti se vsem krajanom Vodic, ki so že donirali prispevek za naše novo vozilo, lepo zahvaljujemo in prosimo, če še kdo more, da nam nameni še kak evro, da čim prej zaključimo finančni del nakupa. Sredstva lahko donirate preko položnice, ki ste jo prejeli ob koledarju ali pa obiščete našo spletno stran. Vsem občanom občine Vodice želimo uspešno in zdravo novo leto, poleti pa vsi prav lepo vabljeni na blagoslov in uradni prevzem novega vozila GVC 24/50 PGD Vodice. Dogodki številka 1, januar 2021 Silvestrsko razdejanje v Vodicah M. K. OSNOVNA ŠOLA VODICE Lani so bile razmere za praznovanje res drugačne, a to ne zmanjša krivde nerazumljivega razdeja- nja ob Osnovni šoli Vodice. Kot smo lahko prebrali na družbenem omrežju s strani ravnatelja šole Jureta Grilca, je skupina mladostnikov v četrtek, 31. decembra 2020, med 20. in 22. uro, uničevala vse, kar ji je prišlo pod roke in noge. Številne petarde in eksplozivna sredstva so dodobra poškodovale betonski koš za smeti (deli koša so ležali daleč naokoli med igrali), zabojnik za embalažo (pokrov je odneslo na streho Vrtca Škratek Svit) in del panelne ograje. Žal pa jo je skupila tudi ena od vrtnih hišk. Nekoga je tako zelo motila, da je brcal vanjo ali se zaletaval vanjo in jo v podnožju odlomil. Hiško se mora zdaj enostavno podreti oziroma jo bodo ob izidu Kopitarjevega glasa verjetno že. Težko je razumeti tako objestnost. Gre za pogumne fante in morda dekleta? Morda take, ki uspešno zrejo v prihodnost in vedo, kaj od nje pričakovati? Zelo dvomim. Prej zgube, ki se nimajo kam dati in ne vedo, kaj početi sami s seboj. Ravnatelj se sprašuje, kdaj se bodo mladostniki zavedali, da škode niso naredili šoli oziroma vrtcu, ampak sebi? Prikrajšani bodo za marsikatero novo zadevo, saj bo treba zaradi njihove objestnosti materialna sredstva nameniti za sanacijo povzročene škode. Jaz bi dodala, da zgolj morebitni alkohol ni dodatno opravičilo. Človeku s karakterjem in moralno odgovornostjo kaj takega sploh ne pride na pamet. 21 Dogodki 22 številka 1, januar 2021 Poročilo o delu Župnijske karitas Vodice v letu 2020 ROZALIJA JEGLIČ Leto 2020 je zaznamovala epidemija novega koronavirusa. Upoštevanje navodil in zdravstvenih priporočil je okrnilo našo dejavnost. V Župnijski karitas (v nadaljevanju ŽK) Vodice smo prepričani, da je v tem težkem času aktivnost in prisotnost Karitas toliko bolj potrebna in dobrodošla. V ŽK Vodice prostovoljke pokrivamo vse dele župnije oziroma občine Vodice. Dogovorile smo se, da je vsaka v svoji okolici pozorna na potrebe posameznikov po pomoči. Klic po telefonu starejše, bolne ali pa tudi mlajše osebe, jim lahko polepša dan, zmanjša osamljenost, sprosti strah in negotovost. Župnijska karitas Vodice je dobrodelna organizacija, ki na organiziran način uresničuje poslanstvo ljubezni in spoštovanja do bližnjega. Deluje kot sestavni del Škofijske karitas. Kristjani verujemo, da je pot do ubogih in pomoči potrebnih udejanjanje božje zapovedi ljubezni do bližnjega. Predsednik ŽK je župnik Franc Mervar. Organizacija, delo in odgovornosti so porazdeljene med posamezne prostovoljke in prostovoljce. V delo je vključenih 21 stalnih prostovoljk. Pri dobavi hrane pa se v delo vključijo še štirje sodelavci, po potrebi tudi več. Prostovoljci se srečujemo enkrat mesečno ali po potrebi. Zaradi epidemije smo se v minulem letu lahko srečali le šestkrat. Opravili smo 1045 ur prostovoljnega dela za organizacijo, neposredno delo z uporabniki, dežurstvo in vzdrževanje prostorov ter opreme. Sodelovanje, udeležbo na sestankih in medsebojno sodelovanje vseh sodelavcev ŽK lahko ocenimo kot zelo dobro. V program pomoči so vključene družine, posamezniki, otroci, osebe s posebnimi potrebami, šolska mladina, ostareli, bolni in invalidne osebe. Sodelavci Karitas si prizadevamo za sočuten odnos do vseh ljudi, posebej še do tistih, ki so v stiski in pogosto odrinjeni na rob družbe. Podpiramo pravično razdelitev dobrin in enake možnosti za vse. Najvažnejše ob tem je ohranjanje človeškega dostojanstva. Kriteriji pomoči so določeni na ravni Škofijske karitas in so usklajeni z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Aktivnosti ŽK: Pomemben del našega dela je informiranje, svetovanje in pogovor z osebami, ki potrebujejo našo pomoč. Organizirano imamo dežurstvo po razporedu vsak prvi četrtek v mesecu med 16. in 18. uro v zimskem času in med 17. in 19. uro v poletnem času v pastoralnem domu. Hrano iz Evropske skupnosti delimo enkrat mesečno. Leta 2020 smo je razdelili 4885 kg. Razdelili smo tudi 1075 kg podarjene hrane. V jesenski nabirki za potrebe Karitas so posamezniki darovali 1655 kg poljskih pridelkov. Zbrali smo tudi 85 kosov različnih šolskih potrebščin. Dobrotniki pa so prinesli tudi lepa darila z različnimi igračami. Razdelili smo jih otrokom kot Miklavževa darila. V času miklavževanja so bili naše pozornosti veseli otroci in odrasli s posebnimi potrebami. Hrano z daljšim rokom uporabe zbiramo skozi vse leto. Dogodki številka 1, januar 2021 Pomagamo pri plačilu položnic in nakupu kurjave. Ob nenadni smrti ali družinski tragediji ter hudi bolezni ali zahtevnem zdravljenju v tujini pomagamo tudi z denarno pomočjo. Binkoštno srečanje za starejše in bolne v letu 2020 nismo organizirali zaradi epidemije. Obisk starejših ob veliki noči in božiču smo nadomestili z voščilnico, poslano po pošti. Osnovnošolcem in dijakom iz socialno šibkejših družin smo pomagali z denarnimi sredstvi pri nakupu šolskih potrebščin. Pripravili smo dva prispevka v Župnijskih oznanilih in članek v mesečniku Žarek dobrote (glasilo Slovenske karitas). Našo dejavnost smo tudi med letom objavljali v občinskem glasilu Kopitarjev glas in bili prisotni z objavami na našem Facebook profilu. Izobraževanja v letu 2020: Vsako leto imamo več različnih sklopov izobraževanj, ki jih za prostovoljce organizira Škofijska karitas Ljubljana. Prvi sklop predavanj smo imeli januarja v Antonovem domu na Viču. Pet sodelavk, prostovoljk ŽK Vodice, se je udeležilo predavanja z naslovom Življenjske izgube in proces poslavljanja. Januarja in februarja smo imeli v pastoralnem domu Vodice dva sklopa predavanj, na katerih smo obravnavali tematiko starejših in postavljanje meja pri našem poslanstvu. Predavanje in delavnice je organizirala ŽK Vodice, vodila jih je gospa mag. Magdalena Škerl. Teden karitas je letos zaznamovala epidemija novega koronavirusa. Letošnja tema Slišim te nas je opomnila, da je treba ljudi pozorno poslušati, slišati s srcem in jih razumeti v globini. Skupno oblikovanje rešitev in spremlja- nje posameznikov z različnimi težavami je temelj našega dela. Seminarja Slovenske karitas z naslovom Slišim te sta se v Celju in Stični udeležili po dve prostovoljki. Povezali smo se tudi z nekaterimi projekti Slovenske karitas in Karitas mladi. Žal sta zaradi epidemije odpadla dva načrtovana dogodka. V marcu smo načrtovali Dobrodelno kulturno prireditev, ki bi jo izvedli skupaj s KD Matije Koželj. Prav tako ni bilo Teka podnebne solidarnosti v maju, ki je že nekaj let skupni projekt OŠ Vodice, Občine Vodice in ŽK Vodice. Zahvala: Sodelavci ŽK se zahvaljujemo vsem ljudem, ki razumejo stisko drugih, zaupajo našemu delu in podpirajo naša prizadevanja, med drugim tudi: Občini Vodice oz. županu g. Acu Francu Šuštarju za finančna sredstva, vsem dobrotnikom, ki nas s svojimi prispevki podpirajo skozi celo leto, podjetnikom naše občine, ki nas podpirajo s svojimi donacijami. Ravnatelju OŠ Vodice g. Juretu Grilcu in zaposlenim, ter ravnateljici Vrtca Škratek Svit ga. Hedviki Rosulnik in zaposlenim za sodelovanje. Hvala tudi KD Matije Koželja Utik, DU Vodice in Civilni zaščiti Občine Vodice za sodelovanje. Gospodu župniku Francu Mervarju hvala za njegovo delo in duhovno vodstvo. Vse, ki jih zanima naše poslanstvo, vabimo, da se nam pridružijo. Vse informacije o našem delu najdete tudi na spletni strani Občine Vodice in Župnije Vodice. Na našem elektronskem naslovu karitas.vodice@gmail.com smo vedno dosegljivi za vse, ki potrebujejo pomoč ali se nam želijo pridružiti. Pravo darilo je vselej dobrota našega srca. Anton Trstenjak Karitas zbirala pomoč v različnih oblikah, tako v majhnih pozornostih kot domačih pridelkih. 23 Dogodki 24 številka 1, januar 2021 Vrtec v novem letu HEDVIKA ROSULNIK Novo leto smo začeli z omejenim delovanjem. Vrtec je odprl vrata otrokom, ki jim starši niso mogli zagotoviti drugega varstva. Tako smo v prvem tednu januarja v štirinajstih skupinah sprejeli sto otrok. Starši so morali v službo, stiske družin so se povečevale. V skladu s sklepom župana so o vstopu, nujnosti presojali starši. Otroci so v Vrtec Škratek Svit Vodice in enoti Skaručna in Utik lahko prišli brez potrdil delodajalca. Država je odločanje, kdo gre lahko v vrtec, prepustila županom. Otroci so bivali v manjših skupinah, mehurčkih, v svojih igralnicah, ob doslednem upoštevanju varnostnih ukrepov. Po priporočilih NIJZ je bilo do 23. decembra po skupinah šest otrok, sedaj je priporočilo, da je v skupini osem do deset otrok. Ker se število otrok, ki potrebujejo vključitev, iz dneva v dan povečuje, bo vedno težje oblikovati majhne skupine. V drugem tednu januarja so odprte že vse skupine, zaradi šolanja in varstva otrok pa je odsotnih osem vzgojiteljic. Ker imamo trenutno zaposlene tri pripravnice, v okviru projekta Prva zaposlitev na področju vzgoje in izobraževanja, lažje zmoremo. Poleg zagotavljanja kadra je pomem- Vrtec uživa na snegu KATARINA ZAJC Tek na smučeh je idealna osnova za vse nadaljnje športe. Pri izvajanju delajo vse mišice telesa. Je odličen šport za urjenje koordinacije. Ta šport je zelo zahteven, potrebna je velika vztrajnost, zato je toliko lažje to predstaviti otroku v družbi vrstnikov. Ima družbo, motivirajo ga prijatelji, hkrati pa jim je zabavno, ker se skupaj družijo. Pred začetkom je potrebno ogrevanje. Najprej izvajamo gibe na suhem ... osnovna tehnika, nato pa si nataknemo smuči in vse skupaj ponovimo na snegu. Učenje in zabava hkrati. ben tudi prostor. Ker nimamo dodatnih igralnic, skupin ne bo mogoče deliti. Zato je pomembno, da se vsi držimo ukrepov in v vrtec prihajajo samo zdravi otroci in starši upoštevajo karantene, če je to potrebno. Razmere v času epidemije nam v vrtcih kažejo, kako zelo pomemben je prostor, površina vrtca. Temeljnega pomena je stavba, zato je treba zaradi potresne varnosti čim prej začeti načrtovano obnovo stavbe vrtca in šole v Utiku. V času epidemije smo spoznali, kako hitro se lahko spremeni življenje in kako odvisni smo drug od drugega, pa tudi, kako zelo pomembna sta vrtec in šola. Dogodki številka 1, januar 2021 Sankanje in drsanje letos močno priljubljeno TANJA DOMINKO Letošnja zima nam je postregla z nekaj snega, ki so se ga še posebej razveselili predšolski in šolski otroci. Zaradi omejitev gibanja na občino oziroma regijo ter zaprtih smučarskih središč so številni na novo odkrili bližnje vzpetine in si privoščili nekaj radosti na snegu. V občini Vodice so otroci s pridom izkoristili Krišekarjev hrib, na katerem se je vsak dan zbrala kar lepa množica sankanja željnih. Tudi ko se je snežna odeja že močno stanjšala, so vztrajali, zaradi trde podlage so sanke vseeno dosegale lepe hitrosti. Ko pa so se temperature za nekaj dni spustile pod ničlo, je zaživel Phliški bajer, ki mu rečejo tudi Koseški bajer. Ta sicer spada že v sosednjo občino Mengeš, a obiskovalcev meje prav nič ne ovirajo. Z drsalkami ali brez njih, led je vabil male in malo večje otroke, pa tudi odrasle. Nekaj sem jih ujela pred objektiv. Gašper s Sela »Letos sem drugič tukaj, led je namreč komaj kakšen teden dni dovolj debel, da omogoča drsanje. Všeč mi je, da se malo razmigamo in da smo na svežem zraku. To se mi zdi najbolj pomembno. Smo pa bajer obiskovali že kot otroci, ko smo še živeli v Mengšu in zdaj obujamo spomine.« Trampuš Valentinčičevi iz Utika »Vsi smo našli nekaj zabave zase. Žena in hči sta uporabili sanke, jaz in sin pa sva izkoristila čas za učne urice drsanja, saj sem tudi sam začel zgodaj drsati in trenirati hokej. Otrok mora uživati in imeti občutek, da mu je dejavnost kot igra, kar pa se je dalo v tem času enkratno izkoristiti.« Tim iz Mengša »Od majhnih nog hodim sem, vsako zimo še vedno pridem z veseljem. Nismo presenečeni, da je obisk tolikšen. Glede na okoliščine, ker šola poteka na daljavo, in so otroci zelo pod pritiski, se mi zdi kakšna ura take športne vzgoje na prostem zelo dobrodošla. Je pa res led tukaj ob robu že malo tanek, tako da sta moja drsalka in del hlačnice že nekoliko mokra.« (smeh) Kremžarjevi iz Utika igramo tudi hokej, s seboj vzamemo topel čaj. Ljudi je ogromno, celo preveč.« (smeh) Zabretovi iz Mengša »Drsanje je super, lepo je, da imamo nekaj takega v bližini, uživamo, »Mi smo se pripeljali kar z dvema avtomobiloma, tri generacije smo, sicer pa hodimo že zelo dolgo časa na ta konec. Ko so bili otroci majhni, smo velikokrat prišli sem drsat. Danes smo izkoristili lepo vreme, nekateri drsajo, drugi pa se malo sprehodimo. Dobro bi bilo, da bi bile poti malo bolje urejene, bolj prehodne. Obiskovalcev nikoli ne manjka, tudi med tednom jih vedno srečamo, kar bi veljalo izkoristiti tudi za kakšno gostinsko ponudbo.« Kremžarjevi iz Utika Zabretovi iz Mengša Gašper s Sela Tim iz Mengša Trampuš Valentinčičevi iz Utika 25 Dogodki 26 številka 1, januar 2021 Zbiranje starih hišnih imen se nadaljuje TANJA DOMINKO Zbiranje starih hišnih imen, ki ga je pred več kot desetimi leti začela Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, je lani doseglo pomemben mejnik. Raba hišnih imen je postala del nacionalnega registra nesnovne kulturne dediščine in je postala primer dobre prakse za celotno Evropsko unijo. Vodja projektov na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske Klemen Klinar je na novinarski konferenci dejal, da so od leta 2009 zbrali več kot 12 tisoč hišnih imen v več kot 340 vaseh v 22 občinah in z glinenimi tablicami označili okoli sedem tisoč domačij. Projekt je že presegel regijske meje in vstopil na območje osrednje Slovenije. V občinah Trzin, Vodice in Komenda so z zbiranjem praktično že zaključili, projekt pa bodo letos nadaljevali v občinah Mengeš in Medvode. Nepokrita ostajajo tudi še nekatera območja na Gorenjskem, denimo v Mestni občini Kranj. Teče pa tudi zbiranje ledinskih imen. Poleg tega se z zbiranjem imen mudi, saj njihovo poznavanje z umiranjem starejših prebivalcev izginja. Še zlasti je to opazno v bolj mestnih okoljih. Projekti evidentiranja imen tako pomagajo, da bo ta dediščina živela dalje, ljudje postajajo na to ponosni in hišna imena vse bolj uporabljajo tudi za blagovno znamko svoje dejavnosti. Pogovarjati se = izmenjavati mnenja, misli z govorjenjem KARMEN JANČAR Kot vemo, je bilo leto 2020 zaznamovano z virusom, ki nas je prikrajšal za druženja in številne priložnosti za pogovore. Žal tudi v ko berimo in si bogatimo teme za pogovore. Kako pomembni so pogovori nam najlepše pove pesem Andreja Rozmana – Roze z naslovom Nekaj ti moram povedati. knjižnici. Tako smo v lanskem letu lahko pripravili le eno strokovno predavanje Jerneje Jošar ter delavnico umetnosti izdelave izdelkov iz porcelana, ki jo je vodila Nika Stupica. Tisti, ki obiskujete naša predavanja, zagotovo veste, da se je po vsakem predavanju razvila živahna debata. Pa tudi ob vaših obiskih knjižnice smo radi poklepetali, kajne? Z najmlajšimi in šolarji pa smo se pogovarjali tudi po pravljičnih uricah ali ob obiskih šolarjev in otrok iz vrtca v knjižnici. Kako pogrešam te čase! Verjamem, da nam bo letos uspelo izmenjavati mnenja tudi v »normalno« odprti knjižnici, na predavanjih in pravljičnih uricah. Do takrat pa veli- Za vsakogar mora obstajati nekdo, kateremu tako zaupa, da se mu lahko zaupa, ko mu je težko. Za vsakogar mora obstajati nekdo, ki ga razume in posluša, ko mu je zmrznjena duša in mu je v srcu slabo. Nekdo, kateremu lahko zaupa tudi tiste težave, ki bi jih najrajši izbrisal iz glave, in mu lahko pove tudi to, kar ni povedati lahko. A pogovarjanje je za človeka še bolj pomembno kot obleka in hkrati danes redka stvar, za katero ni potreben denar. Pogovarjanje ni le za zabavo, zdravilno je tudi, ko imamo težavo in se v lastnih mislih dušimo, dokler jih še z nekom ne delimo. Pogovarjanje je bližina in toplina, s pogovarjanjem smo družina in skupina. S pogovarjanjem se človek s človekom prepleta, s pogovarjanjem smo mreža tudi zunaj interneta. Koristno številka 1, januar 2021 ? Kje pa vas jezik žuli? Voščilnice za božič, pisma za valentinovo AJDA BATISTIČ Mogoče ste med tistimi, ki ob praznikih še izdelate voščilnice in svojim prijateljem in sorodnikom voščite na izvirnejši in bolj oseben način. Ko pišemo različna voščila, se nam lahko zatakne pri pisanju praznikov. Mogoče se je kdo od vas pri pisanju božično-novoletnih voščilnic vprašal, ali naj napiše vesel božič ali vesel Božič?! Čeprav smo si že izmenjali božično-novoletne želje, se vseeno dotaknimo teme o zapisovanju praznikov. Ne nazadnje bo tu kmalu praznik zaljubljencev. Boste napisali kakšno ljubezensko pismo in ga izročili za valentinovo? Pravilo, ki velja, je, da vse slovenske praznike zapisujemo z malo za­ četnico: božič, novo leto, velika noč, dan državnosti, dan samostojnosti in enotnosti, dan reformacije, dan upora proti okupatorju, praznik dela, dan spomina na mrtve. Z veliko začetnico zapisujemo le praznike, ki izhajajo iz osebnih lastnih imen (iz imena ali priimka). Taka praznika sta npr. Marijino vnebovzetje in približajoči se kulturni praznik Prešernov dan. Poglejmo si še nekaj najpogostejših napak: NAPAČNO PRAVILNO Valentinovo valentinovo Gregorjevo gregorjevo Jurjevo jurjevo Noč čarovnic noč čarovnic Martinovo martinovo Miklavževanje miklavževanje Silvestrovo silvestrovo Dokumentacija, ki jo je treba urediti pred rojstvom otroka oziroma po njem NATALIJA GOLOB Znano je, da se nosečnice v zadnjem trimesečju nosečnosti začnejo intenzivno pripravljati na prihod novega družinskega člana. To potrebo po čiščenju, urejanju in organizaciji ter nakupu vse potrebne opreme v nosečnosti strokovnjaki imenujejo »gnezdenje«. Pred samim rokom poroda pa je treba urediti tudi kar nekaj papirologije. Za lažjo preglednost, kaj morajo bodoči starši in tisti, ki so to že postali, urediti, spodaj objavljam seznam dokumentacije. 27 Koristno 28 številka 1, januar 2021 yy Materinski dopust Materinski dopust je namenjen bodoči mamici, pripravi na porod, negi in varstvu novorojenčka takoj po porodu. Začne se 28 dni pred predvidenim datumom poroda in traja 105 dni. Materinski dopust se ureja največ 60 dni pred predvidenim rokom poroda na pristojnem krajevnem Centru za socialno delo, v času pandemije koronavirusa pa lahko tovrstne vloge oddate tudi po navadni ali elektronski pošti. yy Starševski dopust Po materinskem dopustu (po 105 dneh) nastopi starševski dopust, ki traja 260 dni in je namenjen nadaljnji negi in varstvu otroka. Koristi ga lahko eden od staršev otroka, oba starša, pod določenimi pogoji pa tudi druga oseba. Pravico do starševskega dopusta uveljavljate na centru za socialno delo hkrati z uveljavljanjem pravice do materinskega dopusta oziroma do očetovskega dopusta. yy Priznanje očetovstva Priznanje očetovstva je priporočljivo urejati že pred rojstvom otroka, saj bo oče le tako lahko takoj po rojstvu otroka koristil očetovski dopust. Priznanje očetovstva urejate na Centru za socialno delo (lahko pa tudi pred matičarjem, z oporoko ali pa v javni listini). yy Očetovski dopust Očetovski dopust lahko uveljavljate na podlagi priznanja očetovstva takoj po rojstvu otroka. Oče ima pravico do očetovskega dopusta v trajanju 30 koledarskih dni, za katere država zagotavlja očetovsko nadomestilo. Izrabi lahko najmanj 15 koledarskih dni od rojstva otroka do najpozneje en mesec po poteku starševskega dopusta/starševskega dodatka, preostanek do 30 dni pa kadarkoli do končanega prvega razreda osnovne šole otroka. yy Osebno ime Takoj ob rojstvu, po navadi že v porodnišnici, določimo osebno ime otroka (ime in priimek). Če tega ne storimo takrat, imamo za določitev osebnega imena 30-dnevni rok, ki ga sporočimo pristojni upravni enoti. Po zakonu lahko otrok nosi največ dve imeni in dva priimka. yy Rojstni list Že pred rojstvom lahko izberete nekatere podatke za rojstni list, kot sta denimo ime in priimek otroka. Druge podatke, kot sta datum rojstva in EMŠO, lahko posredujete po rojstvu. Gre za prvi dokument vašega otroka, ki ga v roku enega meseca prejmete po pošti. yy Zdravstveno zavarovanje Otroka je treba prijaviti tudi v sistem zdravstvenega zavarovanja. To lahko storite takoj po rojstvu oziroma najkasneje 60 dni po njem. Do takrat lahko zdravstvene storitve koristi na zavarovanje enega od staršev oziroma skrbnika, če je ta zavarovan kot zavarovanec. S prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje pridobi otrok pravico do plačila zdravstvenih storitev, ki jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje. To zavarovanje velja do otrokovega dopolnjenega 18. leta oziroma do 26. leta starosti v primeru šolanja. yy Davčna številka in osebni do­ kument Za davčno številko lahko na finančnem uradu zaprosite takoj po rojstvu. V primeru, da tega ne storite v nekaj dneh oziroma tednih po rojstvu, jo v roku enega meseca prejmete po pošti. Za osebni dokument pa morate poskrbeti sami. Po navadi to uredite takrat, ko veste, da ga boste potrebovali. yy Izbira pediatra En mesec po rojstvu otroka sledi prvi pediatrični pregled, zato je pomem­ bno, da starši še pravočasno izberete pediatra. yy Otroški dodatek Vlogo za otroški dodatek, ki je namenjen preživljanju, vzgoji in izobraževanju otroka, vložite na CSD najkasneje v 30 dneh po rojstvu. Svojih pravic za nazaj namreč ne boste mogli uveljav­ ljati. Zneski otroškega dodatka se gib­ ljejo med 20 in 140 evri mesečno, in sicer odvisno od števila otrok in višine dohodka, oziroma se ta določi glede na dohodkovni razred, v katerega se uvršča družina. yy Enkratna državna pomoč ob rojstvu Ob rojstvu otroka pripada staršem enkratna državna pomoč, ki se je s prvim januarjem 2021 dvignila z dotedanjih 286,72 evra na 350 evrov. Vlogo za pomoč ob rojstvu otroka lahko oddate na Centru za socialno delo, ki pokriva kraj stalnega prebivališča vlagatelja. Pravico do pomoči ob rojstvu otroka lahko mati ali oče uveljavljata v času od 60 dni pred predvidenim datumom poroda do 60 dni po porodu. Če rok zamudite, pravice ne morete več uveljavljati. yy Enkratni znesek občinske de­ narne pomoči V naši občini so veseli novih občanov, zato lahko zaprosite za enkratni znesek občinske denarne pomoči ob rojstvu otroka, ki znaša 220 evrov. yy Olajšava za vzdrževane dru­ žinske člane Olajšava za vzdrževane družinske člane je pravica zavezancev za dohodnino. Olajšavo lahko uveljavljate pri izplačilu mesečnega osebnega dohodka, o nameri pa predhodno obvestite vašega delodajalca. Ali pa to storite do petega v februarju za leto poprej, kar pomeni, da se vam bo olajšava pri izračunu dohodnine upoštevala v enkratnem znesku. Informativni izračun in dohodninsko lestvico najdete na spletni strani Finančne Uprave Republike Slovenije. yy Obisk patronažne sestre Nosečnica je do prvega obiska višje ali diplomirane medicinske sestre upravičena že v zadnjem tromesečju nosečnosti. Ponovno pa jo starši kontaktirajte na dan odhoda iz porodnišnice, da vas bo lahko na domu obiskala že naslednji delovni dan. Obvestila številka 1, januar 2021 V duhu smo bili s teboj, ko bila si najhujši boj, teža križa je premagana, k Bogu v večnost si odšla. Kjerkoli si zdaj, naj te sreča poišče. V svetlobi naj tvoje bo zdaj bivališče. ZAHVALA V 92. letu je umrla naša ZAHVALA ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica in prababica V 88. letu je, utrujena od bolezni, v Gospodu zaspala naša draga mami, mama, prababica, sestra in teta IVANKA HOČEVAR iz Polja pri Vodicah Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo osebju in vodstvu DEOS Centra starejših Medvode za skrb in nego v zadnjih letih njenega življenja ter vsem, ki ste jo obiskovali v domu v Medvodah. Zahvala gospodu župniku Francu Mervarju, nosačema, pogrebni službi Pogrebnik in pevcem za lepo opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, za darovane svete maše in vsem, ki ste se na dan pogreba poslovili od nje in jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni ANGELA KESTNAR iz Dobruše, dolgoletna mežnarica na Skaručni Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vse tolažilne besede, izrečena sožalja, darove za svete maše in podarjene sveče. Hvala g. župniku Francu Mervarju za opravljen pogreb in pevkam za prelepo zapete pesmi. Zahvala g. Milanu Podgoršku za zvonjenje na Skaručni in pritrkovalcem za zvonjenje po pogrebu. Hvala zaposlenim iz Doma počitka Mengeš za oskrbo, nego in lajšanje bolečin v zadnjih dneh. Vsi njeni PAVLA KALAN roj. CIPERLE iz Vodic Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, sveče in svete maše. Zahvala g. župniku Francu Mervarju za lep obred. Vsi njeni Ljubil si zemljo bil njej si predan, a prišel je dan, ko v njej boš počival in v naših srcih ostal in v naši zavesti prižgal lučke spomina. ZAHVALA Kogar imaš rad, nikoli ne umre, Le daleč, daleč je … ZAHVALA V 73. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat in stric Vsi ljudje smo prah; nekateri so zlat prah. Ni te več na vrtu ne v hiši, nič več se glas tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. V 93. letu se je poslovil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek in stric ZAHVALA V 74. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama in stara mama. IVAN TRAMPUŠ iz Kosez FRANC ŽITNIK iz Vojskega Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili na zadnji poti. Zahvala tudi Saši za govor, gasilcem PGD Polje, gospodu župniku Francu Mervarju in pogrebni službi Pogrebnik. Vsi njegovi ANA LAKNER iz Zapog Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečene besede sožalja, za darovano cvetje in sveče. Posebna hvala vsem, ki ste se poslovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Njeni domači Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, gasilcem PGD Šinkov Turn za poslovilni govor in Društvu upokojencev Bukovica – Šinkov Turn. Vsem naštetim hvala za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Posebna zahvala patronažnima sestrama Mariji in Majdi ter zdravniku Draganu Grujičiču in njegovi ženi Angelci. Zahvaljujemo se tudi župniku Francu Mervarju za lep obred, družini Kokalj, pogrebni službi Pogrebnik in pevcem. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Vsi njegovi 29 Obvestila 30 številka 1, januar 2021 K NJ I Ž N E N OVOSTI Leposlovje za odrasle Mackenzie, Debora: COVID-19 : pandemija, ki se nikoli ne bi smela zgoditi – in kako preprečiti naslednjo (klinična medicina) Lundberg, Sofia: Rdeči adresar (družbeni roman) Giordano, Paolo: Raztrgajmo nebo (družbeni roman) Habjan, Vladimir: Tipanje v neznanem (gorništvo) Jenner, Natalie: Društvo ljubiteljev Jane Austen (družbeni roman) Kwan, Kevin: Noro bogati Azijci (družbeni roman) Grmovšek, Andrej: Moderne večraztežajne smeri : slovenske Alpe (planinski vodniki) Leposlovje za otroke in mladino Ragnar Jónasson: Tema (kriminalni roman) Mlakar Črnič, Ida: Kako sta Bibi in Gusti prezvijačila hrib (slikanica) Montefiore, Sebag: Katarina Velika in Potemkin: carska ljubezenska zgodba (biografski roman) Rowland, Lucy: Puhasti Niko. Božičkov maček (slikanica) Hendricks, Greer: Anonimno dekle (kriminalni roman) Kraljič, Helena: Predilnica nitk (slikanica) Vidmar, Janja: Pisma Božičku (zgodbice) Strokovno gradivo za odrasle Juhant, Marko: Iskreno o moških : kako s partnerji in sinovi (psihologija) Strokovno gradivo za otroke in mladino Sinclair, David A.: Življenjska doba : zakaj se staramo in zakaj se nam ne bi bilo treba (biologija) Kršitev javnega reda in miru zaradi glasne glasbe. Kršitelju izrečena globa in izdan plačilni nalog. Vlom v stanovanjsko hišo. Nasilje v družini. Vukotič, Jaka: Reformatorji v stripu ali kako smo Slovenci dobili prvo res dooooolgo knjigo (in eno krajšo, ki je opisala, kako pišemo) (zgodovina) črna kronika Poročilo za obdobje 10. 12. 2020 – 14. 01. 2021 Delovna nesreča s smrtnim izidom. Vlom v stanovanjsko hišo. KRIMINALITETA PROMETNE NESREČE DRUGI DOGODKI Poskus vloma v stanovanjsko hišo. Obvestila številka 1, januar 2021 VPIS Vabilo na vpis vsem bodočim prvošolcem GLASILA IZID Spoštovani starši! Naslednji Kopitarjev glas izide 24. 3. 2021. Prispevke pošljite najkasneje do 10. 3. 2021. Vaš otrok, rojen v letu 2015, sodi v generacijo, ki bo septembra 2021 vstopila v 1. razred. Na OŠ Vodice bomo vpisovali otroke 9. in 10. februarja 2021, od 8.00 do 12.00 ure in od 14.00 do 18.00 ure Informacije po telefonu: (01/833 25 14, 01/832 41 95) ZADRUGA V VODICAH UGODNA PONUDBA KOCKE ZA PRIŽIGANJE 0,60€ PRODAJALNA VODICE JAJCA PAŠNA REJA 10 kos 1,90€ JABOLČNI SOK 5 litrov 6,26€ Kamniška cesta 8 TEL: 01/8324-011 GSM: 031/810-385 trg-vodice@kzmedvode.si Odpiralni čas: od ponedeljka do petka od 7:30 do 19:00 ure ob sobotah od 7:30 do 13:00 ure UGODEN NAKUP Ponudba velja od 27. januarja do 15. februarja (oz. do razprodaje zalog). 31 UTRINKI MESECA