256
Raznoterosti.
ker je tukaj živel dolgo časa. A niso ga pokopali prav v Parizu, ampak v Montmorencvu, kakih 15 kilometrov od Pariza. Ker so pokopali tukaj še druge slavne Poljake — prognance, hodili so sem Poljaki radi spominjat se svojih pokojnikov. A hoteli so. naj počiva pesnik v domačih tleh. Zato so dvignili 28. junija njegovo krsto na Francoskem, in 4. julija je dospela v Krakov. Slovesnost je bila velikanska. V Krakov je došlo nad 80.000 tujcev, vencev so poklonili svežih 444, srebrnih 23 in celo tri zlate. Zastopana so bila vsa mesta in društva. Pa ne samo v Krakovu so tako slavili pesnika, ampak tudi drugodj po vsi Poljski. Vse se je radovalo in tudi svetlemu cesarju se je izrekla zahvala, da je dovolil to izredno domovinsko praznovanje. Naj hranijo tudi te vrstice spomin ljubezni poljskega naroda do tega svojega pesnika.
Druga slika nam kaže Kremlj. Na najvišjem griču sredi Moskve se dviga poseben del mesta; ta je obzidan z visokim, do poldruge ure dolgim obzidjem, katero ima petero vrat: imenuje se ta del Kremlj. Kremlj je nekako mesto iz cerkva, samostanov in palač. Med 32 cerkvami kremeljskimi so najimenitnejše in najlepše: cerkev Marijinega Vnebovzetja, kjer se. venčajo ruski carji, nova cerkev Izveličarjeva in cerkev svetega Mihaela, v kateri imajo svoje grobove Ivan Veliki in mnogi drugi carji. Izmed samostanov je najslavnejši in najbogatejši stari Lavrin samostan. sedaj »Čudov« (čudežev). ki je bil ustanovljen že 1. 1365. Med palačami se odlikujejo: stara carska palača, kjer so prebivali prejšnji ruski vladarji, nova Aleksandrova palača in pa carska zakladnica, kjer se hranijo državne dragocenosti. Nad strehami cerkva in samostanov se pa vzdigujejo visoki zvoniki z velikanskimi zvonovi in veličastne kuplje. ki se s svojimi živo pobarvanimi strehami vidijo daleč na okoli. Med zvoniki je najvišji »Ivan Veliki«, ki meri 291 čevljev (87 «*.) in ima 22 zvonov; eden izmed teh tehta 140.000 funtov in buči čez Moskvo, kakor bi gromelo v daljavi.
f Ivan Mažuranič.
Največji hrvatski pesnik in nepozabni ban hrvatski Ivan Mažuranič je izdihnil svojo dušo dne 4. avgusta okoli 11. ure dopoldne. Hrvatski narod žaluje in ž njim žalujemo i drugi Slovani ob grobu pesnika »Cengič-age«. Ne moremo mu še danes postaviti v tem listu dostojnega spomenika, a postavimo ga v prihodnji številki.
..Matica Hrvatska" je imela dne 27. julija glavna skupščino pod predsednikom Tad. Smi-čiklasom. Dohodki: 25.571 gld. 76 kr. in prav toliki so stroški. Udov je za 1889. 1.: 7208.
Popravki. Rade se vrinejo tiskovne pomote, dasi urednik skrbno pazi. V 7. štev. čitaj na str. 224 v »Naše si.«: mesto 13. julija 31. julija; m. rojena 1866 čitaj 1868.
Narodno blago. Belokranjski pregovori in reki.
(V Adlešicili nabral I. Š.)
Dar dara gledi.
Bližje so nedrije nego usta.
Kar ni o piru, i ni po piru.
Piruj  ali miruj!
Sita mačka ldvica,  gladna tatica.
Sita mačka ldvica,  gladna sinaha tatica.
Mačka je snaga pri hiši.
Kadar mačka najbolj žmi, treba je lonec pokriti.
Navada je lahka,  odvada teška.
Vsaka buča za svoj  kdcenj  drži.
Vsak je pod svojim kriljakom gospod.
Kar Bog da\  s tem v torbo.
Kdor je dužen, je tužen.
Pnmetku se i dete veseli.
Gizdav berač nosi prazno torbo.
Jezika ne bolijo noge.
Na zlo je lahko naleteti.
Vsaka trta ima svoje dete.
Zabadava je človek,  ako nima kriljaka.
Par para išče.
Vsako selo ima svoj  glas.
Drobna deca, suha toča.
Kadar pamet dojde,  sreča projde.
Sto ljudi,  sto  čudi
Bolje je sto ljudi nadčliti, nego jednega naprositi.
Dobremu človeku teško para dobiti.
Mladost liidost.
Potreba je vsem draga.
Dobro jutro nikija,  z Bogom pamet!
Pri šivilji ni svile kupovati.
Kdor svoj  govor zataji, sam sebe zataji.
Kdor se na petek rodi, nikdar srečen ni.
Kdor se utaplje,  maha  se lovi.
Kada grmi, ondi i pada.
Bol dojde z valom, a projde z lasom.
Vse je bolje nego glad.
Denar ima broj.
Sem brez denarja, kakor Bog brez brata.
Še Božjega groba neče nihče zabadava čuvati.
Ni vsak moški,  ki kriljak nosi.
Lep glas se čuje daleko, a grd ioš tri put dalje.
Kdor smolo v rokah nosi,  se ga rok prime.
Vsak lončar svoje lonce hvali.
Gruden  —  malo uljuden.
Domača gora — najbolj   zelena.
Trop je mati vinu.
Nezvanemu gostu je za vrati mesto.
Ki priklati,  ta priplati.
Pri grošu ni prijatelja ne brata.
Gladna vrana ne pita site.
Kdor gre s pametjo po svetu, daleko pride.
Zaupan greh je najgorši.
Levo v jamo  —  desno v ogenj.
Z brano je teško po svetu hoditi.
I brojeno ovco vuk odnese.
Cena: Za celo leto 2 gld.; za pol leta 1 gld.  Uredništvo in upravništvo
je v Harijanišču.
Izdajatelj, lastnik in urednik dr. France Lampe.       Tiskala »katoliška Tiskarna« v Ljubljani.